Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Poet Office of Chicago, Illinois. By order of the President,
A. S. Burleson, Poatmaster General.
• |»| sa koristi dalavskaga
ijudstva. DtUvci SO oprt-vttaai	kar pro-
ducirajo.
This popor k davotad to tka iatorasts of tka working cUaa. Workors aro •llillad to all wkat thay produco.
Knt«r«d as ■soond-elas. mattsr. Dm. f, 1»07, at ths post afflss Qffje|' lAQß MM 11 1«, CIICIKO. lih Delavci VScH dežela. združite Se!"
ai Utcaa«. ilU. unvJ.r ihm Act ut loa»rM» u< tffrch Ird, 111».	«"161. WUO W. «I. Ol. t OHiuafW, III.	VP" UC*C4*J 4UIUXIIC »Ci
PAZITE
»a Jtsvitko v okUpaju, ki •o nahaja polos rasaga natlova, prilaptja-naga spodaj all »a ovitku. Ako jo /55A\
itavilka ....... 1 ^ '
tadaj ram s prihodnjo ita-v.lko natrga Ii.ta potoio naročnina. Prqpiaso, ponovita j« takoj.
STEV. (NO.) 54».
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.

CHICAGO, ILL., DNE 19. MARCA, (MARCH 19th) 1915. LETO (VOL.) XIII.
Ruski mir.
Kongres ruskih delavskih in vojaških svetov v Moskvi je ratifisciral, t. j. potrdil mir, ki je bil sklenjen v Brest Litovsku. Poročila o podrobnosti so nejasna. Za mir je glasovalo 453 delegatov, proti pa 30. Ker je bilo poročano, da je vseh delegatov čez 1000, bi se moglo razlagati le na ta način, da so se samo boljševiki udeležili glasovanja, da ho pa ostali socialisti molčali z oziront na to, da imajo boljševiki. materijalno moč v svojih rokah.
Velikega presenečenja ne prinaša ta sklep. Pač pa je to nedvomen začetek presenečenj, ki pridejo pozneje. Kakšna IhmIo, pokaže pač šele bodočnost ; bivstvo presenečenj je v tem, da — presenečajo.
Največje presenečenje bodo pač doživeli tisti, ki so trdno prepričani, da je bil* v Moskvi potrjen trajen mir. ^ Položaj se lahko presoja s katerega koli stališča; toda z nobenega se ne more priti do zaključka, da so ruski socialisti ali pa tudi le bolj-ševiki trajno kapitulirali.
lienin je dejal, da se mora mir, kakršen žc je, sprejeti, ker potrebuje revolucija ♦ oddiha. Pravi, da je Rusija danes v takem položaju, v kakršnem je bila Prusija, ko je bila poražena od Napoleona in je morala sprejeti njegove pogoje, pa p^vdarja, kako se je izpremenila stvar, ko je moralrNapoleon bežati iz Rusije.
Lenin menda ne govori tjavendan; če pa ima s svojimi besedami kakšen namen, ne more biti drugačen, kakor da izreka upanje v podoben preobrat za Ruaijo. Kljub.vsem napakam, ki jih je Lenin nedvomno storil,' pa ni tak ftftalist, da bi pričakoval rešitev od blagohotne usode, ampak Ye, da se nič ne doseže brez boja.
JLenin želi oddiha za revolucijo. S tem je rečeno, da jo hoče nadaljevati, kadar se Rusija o-krepča. Proti komu pa naj bo naperjena ta re vol ur i ja * Carja ni več; domača reakcija na Ruskem ni bila niti sedaj dovolj močim, da bi bila prišla do maši. Na katero stran naj ae torej obrne
imenovala protirevolueionarno; Lenin je dal ru-akim zastopnikom v Stockholnul nalog, naj r.e stopijo v noben stik z nemškimi večinskimi socialisti in je Kcheidemanovee imenoval skebe. Kdor hoče biti slep, dobi v tem dovoij jasnosti.
Trockij je govoril o nujni vojni zoper nemške imperaliste, o "sveti vojni." V nekem inter-vjuvu je dejal, da bi Rusija in Amerika lah ¿o sodelovali v vojni, tudi če ima Amerika morda druge cilje kakor boljševiki.
Ostali socialisti, ki niso boljševiki in katerih mora biti vendar precejšen kupček v Rusiji, so bili nemškemu in sploh separatnemu mitu ol začetka nasprotni.
Zdi se, kakor da prihajata teorija in praksa boljševikov v nepremostljiv konflikt. In v cneui oziru je to aboslutno resnično. Boljševiki sovražijo nemški mir — po njih lastnih izjavah ne more biti nobenega dvoma o tem — a vendar so ga sklenili. Kako naj se to razvozi jat
Tako, da ne pomaga volja za boj, kjer ni d voljne moči. Mogoče je, da so prav zaradi ttal menjševiki na moskovskem kongresu molčali; socialistično načelo jiui ni dovoljevalo, da bi bi* li glasovali za imperialističen mir, za vojno niso mogli glasovati, ker ni aparata, s katerir bi se mogla uspešno voditi.
Da ga ni, so gotovo tudi boljševiki zakrivil 8 tem ne mislimo reči, da so imeli tak nar.ien! Ampak sredstva, katerih so se posluževali, so moralo imeti tak rezultat. Zmota boljševikov jq bila v tem, da so v kritičnem času zamenjava'.! ljudsko maso s prepričanimi sociališti.
To se pravi: Njihovo mišljenje v najvažnej^ sih trenotsih ni bilo socialistično.
Ljudstvo samo »ta sebi je slepa masa. Ljud stvo nima širokega obzorja. Ljudstvo ne vkii dalje od nosa. Ljudstvo pograbi z obema rokama to, kar se mu danes zdi koristno, ne glede na to, če & skriva za tem največja nevarnost, ki lahko izbruhne že jutri. Ljudstvo si da sugerirati,. kar gre najložje v ušesa. Ljudstvo drvi danes za demagogom, jutri pa za tiranon^.
Socializem se ne opira na ljudstvo, ampak na zavedni, organizirani proletariat/
Seveda rečuna socializem z ljudstvom; ampak preden je zanj in za njegove naloge porab-no, ga mora popolnoma prešiniti socialistična zavest in nshrsniti se mors s socialističnim znanjem. dele tako ljudstvo bo razumelo, kako more doseči in obvarovati, kar hoče.
Boljševiki so se pa naslanjali na maso, kakršna je sedaj, Gotove je na Rual.sm ,	«Upi
vsak mužik mogel amatrati /a zavednega socialista, tudi Če se je na ves glas drl, da je boljševik, kakor kriČe pri nas gotovi ljudje po selunih, da so socialisti.
Tedsj se je zgodilo to, kar pravi Mehring Boljševiki nenadoma niso več bili sumi svojf gospodarji, ampak vjetniki mase. Ta masa je večinoma razumela svobodo tako," da ni treba nobene discipline več; in ko so boljševiki najnujneje potrebovali disciplino, so na svoje bridko razoča-
ranje spoznali, da je ni nikjer več. Tam, kjer so hoteli ustanoviti socializem, se je razlivala anarhija. Boljševiki so dosegli, česar sami niso hoteli.
Zdi se, da so v času odkar so se njih delegu-ti vrnili iz Brest-Litovska, poskušali, čo je šc mogoče nagloiua organizirati odpor. Lenin in Kri-Icnko sta izdajala pozive za splošno oboroženje in za boj proti nemški invaziji. Ali to je bil apel I na "ljudstvo", na 4'mase", ne na organizirano zavednost. To "ljudstvo" se je bilo naučilo, da ni treba ubogati carja, ne Kerenskega, ne vojaških predpostavljenih, pa je sklepalo, da tudi Lenina in Krileitka ni treba ubogati. In tako se je morila eno leto po osvoboditvi od carja Rusija podvreči kajzerju.
Boljševiki niso "hoteli" odobriti miru, ampak 41 morali" so storiti tako.
Da se mir ne vjema z njihovim prepričanjem in njihovo vestjo, je jasno kakor beli dan.
Pustimo na stran teritorijalno izgubo nusi-je. Dežele, ki jih je odstopila, bi se po njenem revolucionarnem načelu lahko ločile od nje, če bi bile tako hotele. Sicer ni verjetno, da bi bili Li-. i y i t n • i. Leti i t «t po svoji volji pretrgali vse vezi z njo. Socialisti teh narodov so .«e izrekali za nacionalno avtonomijo, toda za gospodarsko skupnost z Rusijo. Ne glede na to je pa velika razlika, če odločajo ti narodi svobodna o svoji usodMli pa pod pretnjo nemških bajonetov.
Toda ne ozirsjmo se za enkrat na te teritorijal-ne izpremembe. Mirovna pogodba, ki je Rusiji vsiljens, se tiče še drugifl reči, ki zadevajo na-rnvnost revolucijo in socializem.
Rusija mora skleniti z Nemčijo i>ovo trgovinsko pogodbo in sicer na taki podlagi, da se smatra Neteči ja za "mciatbeguenstigte Nation", —r za najbolj protežiran narod. To bije socializmu naravnost v obraz. Taka ločitev v najbolj pro-teširane, manj protežirane in neprotežira-ne narode v trgovini je popolnoma kapitalist »čno-imperi«listično načelo, ki ga ne more so-rcpublika sprejeti, <$# ni z
kom sprejeti, ho morala, ako hoče razvijati socializem, gledati, da se ga otrese z vsemi močmi. % Druga stvar, ki mora mirovni pogodbi vzeti trajno veljavo, je pogoj, da opuste Rusi vsako revolucionarno propagando med Nemci in Avstrijci. *V sili se ¿¿odpiše tudi taka reč. Toda Rusi bi resignirali na medna rodnost gibanja, če bi se dali trajno vezati s takim pogojem. Ako bi ga sprejeli z namenim, da se mu tudi za naprej pokore, bi boljševiki prenehali biti revolucionarji.
, Razume se, da ne more Rusija v sedanjih razmerah ustanoviti socializma. Trgovinske pogodbe, kapitalistična trgovina, gospodarski favoriti-zem —- to se ne vjema s socializmom. Dežela, ki ima kapitalistične sosede,, ne more biti socialistična. Potrjuje se stari nauk, da more priti socializem šele tedaj v veljavo, kadar dozori zanj ves svet» Tudi boljševiki ne morejo nič druzega, kakor vpeljavati socialne reforme.
Ampak tudi v feh reformah jih ovira mir, ki so ga sedaj sklenili. Kajti z njim se podaja dežela pod obširno kontrolo nemškega kapitalizma, ¿'e bodo boljševiki hoteli nastopiti z radikalnejšimi reformami, zadenejo neizogibno ob nemški odpor in konflikt pride sam od sebe.
Ni mogoče, da ne bi boljševiki videli vseh teh eventualnosti in da ne bi razumeli nujnosti sporov, ki morajo priti. Tako je razumeti Leninove l>esede, da potrebuje revolucija oddih.
Revolucija mora računati s sedaj zmagovito
.Nemčijo in naperjena je v duhu že sedaj proti njej. Amgpk revolucija si mora ustvariti pogoje za uspeh. To pa je pred vsem organizacija. Iz "ljudstva" morajo postati zavedni socialisti. N0 iz fanatične mase, ampak le iz takih zavednih so cialistov se more ustvariti revolucionarna "rdeča armada", o kateri govori Trockij.
Seveda ima vsa stvar še drugo resno stran.
Kako se boljševikom ali pa katerikoli soeia-listični vladi — na nesocialistično vlado pač na Ruskem ni lahko misliti — posreči namen?
V poštev prihaja poglavitno dvoje: Kakšen odziv najde njih propaganda doma! Koliko zaprek jim bo delala Nemčija t
Ena največjih težav je ta, da je dežela tudi danes polna nemških špionov in boljševiki se bodo morali večaliiuanj vrniti k "podzemeljskemu" delu, ki ga je opravljala revolucija v dobi carizma, ce ne bodo hoteli, da bofcvsak njih korak takoj naznanjen v Berlinu. Na boj se morajo pripravljati. Da pride ta boj
čija. V tem je ena največjih težav.
Nekoliko tolažbe za Rusijo je v tem, da nima Nemčija prostih rok in da bo imela na zapadu tem več skrbi, Čim krepkeje bo Amerika prihajala na plan. Le če je Nemčija močno zaposlena, piore ruska revolucija dpbiti tisti oddih, ki ga tako nujno potrebuje. A če ga dobi, in če ga bo mogla temeljito izrabiti, tedaj ni Rusija izbrisana iz mednarodnih računov.

0 postanku privatne lastnine.
Sedanja civilizirana družba ima privatno lastnino za podlago svojega gospodarskega življenja. Tuintain je to načelo sicer nialo prevrtano, ampak ne toliko, da bi bil splošen značaj družbe izpremenjen. Sistem družabnega reda, za katerega se bojuje socializem, jemlje drugačno podlago za stavbo družbe; po socialistični teoriji naj bodo vsa sredstva, ki so potrebna za proizvajanje vrednosti, splošna, družabna last, vsi produkti r a tako dolgo, dokler jih ne izroči družba svojim Članom v porabo.
Zagovorniki sedanjega, kapitalističnega reda, kaj radi pobesne, če slišijo kaj o teh sociali-čnih namenih; ljudstvu se skuša sugerirati mnenje, da so bile lastninske razmere na svetu vedno take, kakršne so sedaj in ljudje, katerih misli se gibljejo le v tesnem krogu, si dajo to kaj lahko dopovedati, ker gledajo sami svet, kakršen je, pa se ne vprašujejo, kakšna je bila preteklost In
kako je nastala sedanjost.
Komur je na tem ležeče, da postanejo ljudje kdaj gospodarji svoje usode, kolikor je po naravnih razmerah le mogoče, se pa ne sme odtegniti nalogi, da «pozna, kako je nastalo, kar je, ker bo le tedaj mogel razumeti, kako more na-v stati zopet kaj novega in kako bi sam mogel vplivati nato. %
Predvsem je treba, da smo na jasnem glede na glavno stvar: Da je vse nastalo tekom časa. Nobena oblika ni od večnosti do večnosti. Ves naš svetovni sistem, zemlja, na kateri živimo, solnee, okrog katerega se sučemo, od katerega dobivamo svetlobo in toploto in s tem združene pogoje življenja, je nastal nekoč, pred čemer je bilo v neskončnosti že neskončno mnogo drugih dogodkov, in prišel bo čas, ko pogine ves ta sol lični svet in na tisoče drugih solnčnih svetov, iz njih razvalin pa nastanejo drugi, novi svetovi. Vse to se pa vrši po stalnih zakonih razvoja, ki tiče v svetu, v naravi sami, ki so takorekoč njen
neločljivi del.
Sprijaznimo se torej z dejstvom, da je naša zemlja nekoč "prišla na svet". A če nam gre za spoznanje resnice, se smemo pri tem opirsti le ns znanost. Niti najlepša legenda nas ne sme od-' vračati od poti, po kateri nas vodi znanost. Ce si dsmo na primer kaj sugerirsti od te ali one vere, ksr se nam zdi lepo, ker ugaja naši domišlji-
ji ali našemu samoljubju, smo že izgubljeni. Kajti vere so plodovi domišljije, plodovi hrepenenja, nimajo pa pozitivne podlage, ki je za spoznanje resnice nujno potrebna.
■o »v
Zelo krivično bi ravnali, če bi trdili, da nimajo vere nobenih lepot v sebi. Brez njih ne bi bile mogle pridobiti velikih množic človeštva, a še manje bi jih bile mogle trajno prikleniti nase. Vera, ki je bila preveč barbarska, da bi se bila še vjemala s finejšimi čuti bolj razvitega človeštva, je morala poginiti in napraviti prostor za tako, ki je dajala novim ljudem več zadoščenja.
Toda za spoznavanje dejstev nam ne more zadoščati nobena vera. Na tej poti nas more voditi edino znanost s svojim svobodnim raziskava-njem, ki se ne ustraši nolfene zapreke in ne smatra prodiranje v tajnost za greh.
"Berliner Lokal Anzeiger" poroča, da so delavci zaštrajkali v železniških delavnicah v Avstriji*. Brzojavka dodaja, da se stavka širi na druge tovarne.
Mozaična geneza, starotestamentarna bajka o stvarstvu sveta ima gotovo svoje lepote. Pridobila si jih je na dolgi poti. Na svet ni prišla pri starih Židih, amnak preden so jo oni sprejeli v svoji obliki, je romala daleč okrog pri azijskih rodovih.
% Ni li lepa misel na paradiž, ki ga je Jehova ustvaril za Adama in Evo T Ne bi li bilo lepo, če bi imeli še danes tak "nacionalen park" na zemlji T
Tudi legenda o pi*epovedanem drevesu in kači in prven» grehu je pesniško prav lepa. Toda vse to nič ne pomaga. Legenda je; mi pa ne smemo gledati na spoznanje kot na prepovedan sad, kajti nasprotje spoznanja je neznanje, kar pa že zato ne more biti cilj človeka, ker mu je narava dala instrumente za spoznavanje. Človek nima
Z Dunaja poročajo, da je avstrijska vlada sklenila internirati vojne v jetnike, ki se vračajo domov iz Rusije. Boji se da zaneso ruske revolucionarne ideje med ljudstvo v Avstro-Ogrski.
/
Hermanu Wendel eden najvplivnejših voditeljev večinske socialistične frakcije poleg Scheidemanna v nemškem državnem zboru, je izjavil sledeče: "Kaj je ostslo od lepih liescd o miru s pogajanjem, o pravicah narodov, da smejo sami oilločevati o svoji usodi, o razoroženju in ligi držav, ko so ruski poslanci podpisali mir v Brest Litovsku z zaprtimi očmi in proč obrnjenimi o-brazi? Kaj je ostalo od vseh lepih obljub, kodo-bimo mir z Rumunijo s pomočjo noža, ki smo ji ga nastavili na vrst t Kaj še je ostalo T Ostalo je kakor po navadi: Veliko streljanja je l|ilo, a malo dima."
Iz Bema poročajo: "Volkszcitung" v lieip-zigu, glasilo leanjšinskih socialistov piše:
I "Finski socialisti in buržvazi so prijazno povabili Nemčijo, da jim pomaga potlačiti ondotno delavstvo. In kakor je Nemčija poslala svoje čete v Rusijo, da zatre revolucijo, tako je seve-
da odmarširala na Finsko, do pogazi finski proletariat. Za nagrado bo nemška vlada nedvomno raztegnila svojo gospodarsko hegemonijo na Finsko, kakor je storila v Ukrajini.
Nemška vlada se je pošteno razkrinkala. Kadar bo zopet govorila o "željah po svobodi in napredku sveta", fedaj bomo vedeli, da misli na svobodo in napredek, kakršnega so zanesli nemški vojaki na Finsko. Ampak nemški delavski razred ne bo pozabil. Nikdar ne bo pozabil, da je vsa nemška Iniržvazija v trenotku odobrili akcijo cesarske vlade. Nemški delavski razred se ne sme zanašati za svojo emancipacijo na nikogar, kakor edino na samega sebe."
Po diplomatičnih vesteh, ki so dospele semkaj, so se v Nemčiji in Avstro-Ogrski pojavili novi politični in socialni nemiri, ki izvirajo največ z načina, kajio nemški militaristi izsiljujejo niir iz Rusije. Nemški socialisti obsojajo intervencijo na Finskem in pokazujejo odprto na-sprotstvo mirovni pogodbi z ruskimi boljševiki.
Brzojavka iz Bcrna javlja, da je berlinski "Vorvvaerts" 8. t. m. ožigosal kajzerjevo politiko v ruskih baltiških deželah. Drugi listi, med temi celo "Lokalanzeiger", pravijo, da je postopanje z Litvo in Kurlandijo 'direktno kršenje brest litovskih mirovnih določb.
oči, da bi bil slepe ne ušes, da bi bil gluh, ne razuma, da bi bil neumen. Gledati, poslušati, tipati, logično misliti, delati zaključke se pa pravi spoznavati
Za svoj pozitivni namen se moramo torej ločiti od vsake mitologije. Kako so si Babilonci, Indi, Egipčani, Židje, Grki, stari Slovani razlagali "začetek sveta", ni za nas merodajno, kadar iščemo resnico. Kakor je le zanimiva fantazija, da je kanila bogu kaplja s čela in je iz nje postal "čelovjek", tako nani je tudi le epos, da je Jehova iz ilovice napravil Adama, i
Znanost nam pravi o postanku človeka, da se je razvil iz nižjih oblik. Ta zakon razvoja velja za vse organizme in človek ne more zahtevati nobene izjeme za sebe. Številne panoge znanosti so doprinesle na kupe dokazov, da je res tako, in danes se more le še histerična domišljavost upirat^ priznanju te resnice.	.
Ko je bil pisec teh vrstic v muzeju z družbo sodrugov in je razlagal neki okostnjak, pa nazadnje dejal: Zdaj pa gremo pogledat človeški skelet — se je nekoliko poslušalcev skrajno začudilo; mislili so, da je bilo okostje, ki so ga ravno ogledovali, človeško, pa je bil v resnici gorila. Če ima človek več skeletov antropoidnih opic in ljudi različnih ras pred seboj, se ne more na noben način izogniti vtisku velike sorodnosti med njimi. Vpričo tega postaja beseda, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi, več kakor čudna; kajti dejansko je antropoidna opica ustvarjena po enaki podobi.
Na srečo ni danes podobnost skeletov edini dokaz sorodstva. Razvojni zakon, po katerem mora neizogibno biti vez med človekom in ostalim živalstvom, je danes utrjena s tako številnimi ispričevali in argumenti, da mora umolkniti vsak dvom.
To je pa velika pridobitev tudi za naše «nanje o človeški družbi, njenem postanku in razvoju ; kajti če ne bi bili na jasnem o tem, kako je nastal človek uploh, bi tavali v začetkih človeške družbe v popolni temi in manjkal bi nam temeljni kamen za zgradbo. Čim smo na jasnem, da ne jo človek razvil iz nižjega Živalstva, nam je pot neizmerno olajšana.	(Dalje prihodnjič.))
imAj».L^l JLL .
a__..,fta .& ..




Slovensko republičansko združenje.
SEDEŽ V CHICAGI, ILL..
IZVR*EVALNI ODBOR:
Frank Boutin Filip Godita, Martin V. Konda, Ktbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, ože Za ve rt ni k.
NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovieh, Ludvik Bencdik, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
John Ermenc, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Steblaj, Frank Šavs, Frank Udovleh, Andrew Vidrieh, Stefan Zabric, I/eo Zakrajšek, Anton Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej ie niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi nadeli 8. R. Z. •— Naslov za pisma in denarne pošiljat ve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B.*No. 1 ,Cicero, 111.)
SLOVENCI V CHIOAOI IN OKOLICI, POZOR!
Udeležite se JAVNEGA SHODA, Id se bo vršil t nedeljo dne 24. marca v dvorani Hoerbers,
2185 Blue laland Ave., kjer se bomo lahko podrobneje pogovorili o našeui delovanju iu o naših «uljih.
Izrabimo to priliko kot veliko manifestacijo čikaških Slovencev za program S. R. Z.
SPORED SHODA: WWl .
Frank Aleš otvori shod. Nastop pevskega dru&tva Stovan. • Govori tajnik lokalne organizacije F. Zaje. Nastop pevskega društva Lira. Govori ¿lan centralnega odbora S. R. Z. Frank Krže.
Govori Član centralnega odbora Jože Zavert-
nik.
Nastop pevskega d »ust v a Seva. Govori Ktbin Kristan.
Po končanih govorih se lahko stavijo vprašanja.
Pridite na shod pravočasno. Pričetek ob 2. popoldne.
Pevske točke objavimo, kakor hitro nam jih naznanijo.vsa tri pevska društva, ki bodo nastopila na tem shodu.
Tajnik lokalne organizacije.
^	Cleveland, Ohio.
- Lokalni odbor 8. R. Z. v Clevelandu priredi
dna 31. marca t. L
svojo prvo
veselico s igro v Josip Birkovi dvorsni na 6006 8t. Clair Ave. Pri tej priliki se uprizori vesela igra "Krčmar pri zvi-tem rogu".
Kar gre pri tej prireditvi zs skupno stvsr vseh svobodoljubnih Slovencev, uljudno prosimo vsa društva v Clevelandu, in okolici,
da ne prirejajo svojih veselie ns omenjeni dsn.
Odbor.
Detroit, Mioh.
Tukajšnji lokalni odbor Slov. Rep. Združe nja priredi
v soboto, 6. aprila ob 8. zvečer —: JAVEN LJUDSKI SHOD
z dnevnim redom:	i *
" JUGOSLOVAN8KO VPRAŠANJE IN SLOVENSKO REPUBLIČANSKO ZDRUŽENJE."
Poročevalec Etbin Kristan iz Chicsge. Vse rojake v Detroitu opozarjamo na ta shod in obenem prosimo vse slovenske organizacije, naj na ta večer ne prirejajo veselic i. t. d. Vse podrobnejše objavimo pravočasno.
Lokalni odbor.
R. S. Z.
XX IZKAZ PRISPEVKOV ZA S. R. Z.
Krsjevns organizacija 8. R. Z. v Clevelandu, <)., $50.00; — krajevna organizacija 8. R Z. v Chicagi, lil. $100.00; — Kr. Milavfce, Black Diamond, Wash. $1.00; — Joseph Glavič, Vandling, l^a. $1.15; — John Železnikar, Salida, Colo. $2.-50; — T hont, Rezen, Cleveland, O. $4.50; — Mike.-Kobal, Wveleth, Minn. $5.50; — Jakob Istenič, E. Palestine, O. $4.50; — dr. V. Voj. št. 53 S. N. P. J. Collin wood, O. $10.00; — J. Kunstelj, Ely, Minn. 50c; — John Resinovič, CoHin-wood, O. $8.35; — J. Bsrbič, Cleveland, O. $1.. 00; — Frank Žagar, Terre Haute, Ind. $1.00; — dr. Javornik št. 160 8. N. P. J. 90e; — Joseph Ppvšek, Forest City, Pa. $3.30; — krajevna or-ga niza«* i ja 8. R. Z. v Kenosha, Wis. $34.30; —. Mike Žugelj, Musray, Utah, $3.65; — John Blaži*, Aurora, III. $3.30.
Anton Trbovec tajnik.
Iz Berlina javljajo, da je kuronaka "zbornica" sprejela resolucijo, v kateri ponuja <4 kneževino" Kuronsko nemškemu cesarju.
Par kuronskih baronov, katerim protežira Nemčija fevdalne pravice, predstavlja to "zbornico". Po tem je lahko soditi, kako mislijo kaj-zerjevi tolovaji spoštovali "samoodločevanje narodov" v ostalih deželah, ki so jih pokradli Rusiji. Kdo naj tem narodom pomaga do svobode?
Taktika in rezultati.
IZJALOVLJENA REVOLTA.
(Konec.)
Da je socialistična večina pri tem zopet igrala žalostno vlogo, je druga stvar. Tisti Seheide-mann, ki je par tednov prej v rajhstagu govoril o revoluciji, je takoj hitel polivat z vodo, ko so se ukresale prve iskrice, iz katerih bi se bil eventualno mogel razviti ogenj.
Nié manj Žalostno «e ni obnašala večina nemških socialistov v Avstriji. Štrajk se je bil očitno pričel brez njenih voditeljev. Lahko bi bili torej enostavno outali doma, pa pustili delavstvu, da samo dovrši boj, v katerem niso hoteli sodelovali. Toda v njihovih glavah in srcih je par let vojne povzročilo neverjetne izpremembe. Ljudje, ki so stsli leta 1905. v prvih vrstah neoporečno revolucionarnega gibanja za splošno volilno pravico, se zdaj plašijo vsakega energičnega delavskega pokreta, in čim je izbruhnil štrajk, so hiteli k vladi posredovat in potem tolažit delavce.
Bas v Avstriji je bilo to nezaslišano. Ni dvoma, da bi bila tudi dunajska vlada posnemala svojo berlinsko tovarišico, ako bi bili delavci vztrajali v stavki. Tudi ona bi bila apelirala na voja-' štvo. ÀH v Avstriji je mogoče, da bi bHo prav to zbudilo tisto revolucijo, ki itak tli pod pepelom. V avstrijski armadi ni vse tako, kakor si želi generalni štab. Čeftki iti jugoslovanski vojaki so v množicah zapuščali cesarsko zastavo in prehajali k "sovražniku." Ako bi bili to vojaštvo nagnali, da strelja na lastno ljudstvo, je mogoče, da bi bila nevolja elementarno izbruhnila in da bi bilo vojaštvo odpovedalo pokorščino.
Gotovo se to ne bi bilfc zgodilo v vseh slučajih. Ampak ravno v nemških mestih je bila najmanjša nevarnost. Težfko je verjeti, da bi bili "Deutsch-meistri" streljali na dunajsko ljudstvo in gotovo ne bi bila vojaška uprava niti rabila dunajskega polka zoper Dunajčane. V sedanjih razmerah je pa več kakor verjetno, da ne bi bili niti slovanski polki opravljali tega rabeljskega posla, zlasti če bi se jim bilo povedalo, da je štrajk revolucionaren.	•1
Začetek revolucije pa pomeni v Avstriji njeno neizogibno nadaljevanje. Kakor so dunajskemu štrajku takoj sledili štrajki v Pragi, Gradcu
itd., tako bi za resno revolto na Dunaju takoj vzplamtelo v Pragi in Plznju, v Ljubljani in Trstu, v Zagfebu in Sarajevu, v Lvovu in hiibeni-ku. Tedaj bi pa bila vladna umetnost izigravanja naroda proti narodu kmalu pri kraju in za Avstrijo bi bila napočila ura, po kateri je nekdaj koprnela socialna demokracija.
Večina nemških socialistov je pa očividno pe« šala. Dr. Adler, ki je nekoč imel dovolj poguma za grožnjo, da 1h> Avstrija s svojo politiko snknila na mrhoviščn zgodovine — "auf dem Schindanger der Weltgeschichte krepieren," — je sedaj pohitel reševat Avstrijo te zaslužene usode.
Tako je ostalo gibanje brez uspeha v "Nemčiji in na Dunaju. Le toliko, da je vnovič potrdilo bridko resnico: Proletariat ne opravi ničesar s samim načelom, niti z*naj)epšim ne, ako ga ne more podpreti z večjo močjo, kakor je sovražnikova.
POSLEDICE IN SREDSTVO ZOPER NJE.
Dogodki v Brest-Litovsku so ŠH svojo pot. Solidarnost nemškega proletariata, s katero so računali boljševiki, je iiwtlla Niti tedaj, ko so Rusi izjavili, da se ne bojujejo več, se ni zdramila socialistična vest v nemški armadi. NHi ko je bile ie Vsemu svetu jasno, da hoče kajzeritem zadaviti revolucijo in poteptati socializem, niso nem- • ški proletarci v uniformi spoznali, da so orodje A najtemnejše reakcije, če pa so spoznali, pa piso storili nobenega poizkusa, da bi se biH uprli takemu suženjstvu. Žalostno dejstvo je, da je nemški proletariat pomagal v najinfamnejšetn boju zoper socializem.
Ni se čuditi, da imenuje Lenin danes Nemce stavkokaze in sporoča Scheidemannu, da nima ničesar opraviti z njim.
Nemška manjšina je v svojem manifestu dejala, da ne bo mir, ki se sklene na nemški podlagi, nevaren le Rusom, Poljakom, Litvincem.in Letom, ampak tudi Nemcem samim. Posledica tfcga miru bo zadrževanje splošnega miru, nove grožnje, želja po maščevanju, močnejše oboroževanje in vse hujša reakcija v naši deželi."
To so manjšinski socialisti natančno ugenili Da niso tega razumeli Scheidemannovci, je slabo, izpričevalo za njih duševijpst.
O fi ciel na Nemčija sicer ne računa tako. O Rft. siji sodijo Hindeuburgovci, da je popolnoma poražena, ponižana »n opešana. Sicer je dežela velika in njeno prebivalstvo mnogoštevilno. Viri ruskega naroda so pač neporabljeni, toda bogati so. Ali Nemčija kulkulira, da bo Rusija pod njenim nadzorstvom in se dokaj časa ne bo mogla geni-ti; če se pa vendar zopet spim vi na noge, ho sedanja vojna dotlej že končana, seveda jk> Luden-dorffovetn prepričanju s popolno nemško «nago m tedaj bo Nemčija v Evropi tako silna, da lahko igraje premaga Rusijo i;i jo popolnoma uniči.
Taki mir, kakršnega vasiljuje Nemčija Rusiji, nalaga njenemu militarizmu res dolžnost popolne, zmage v Evropi. Sedaj je popolnoma nemogoče, da bi se Nemčija zadovoljila s svojimi starimi mejami na zapadu in s predvojnim položajem na Balkanu. T^o, kar je storila Rusiji, jo sili, da si skuša ustvariti nedvomno moč, s katero more držati Rusijo v kleščih. Imperializem ns vzhodu predpostavlja tudi imperializem na zapadu.
Niti Kuehlmann pa ne more pričakovati, da
Niti Kuehlmann pa ne more biti tako naiven in pričakovati, da se bodo zavezniki meni nič tebi nič vdali v tako usodo. — T« »rej : Posledica ruskega miru je zadrževanje Splošnega miru. Mir v Brest Litovsko ne okraj sava vojne, temveč jo podaljšava.
Vse drugo, kar smatrajo manjšinski socialisti za posledice Rusiji vsiljenega miru, se razume samo ob sebi. Naj se stvar imenuje "želja .po maščevanju" ali kakorkoli, to je gotovo, da račun >ned Nemčijo in Rusijo ni zaključen. Ne more biti zaključen, ne le zato, ker je Nemčija oropala Itusijo, ampak ne zato, ker ne more revolucionarna Rusija mimo gledati, kako podlo se izdaja njeno načelo o samoodl oče vanju narodov napram tistim narodom, do katerih čuti sama obveznosti* zlasti pa zato ne, ker pomeni zmaga Nemčije zmago reakcije nad revolucijo.
Trajen mir med Nemčijo in Rusijo je netno-goč, pa naj vladajo v Rusiji boljševiki, social iti revolucionarji, socialistična koalicija ali pa kdor-koli. In če ne bi izbruhnil konflikt pred sklepom splošnega miru, bi moralo, faktična slediti vse močnejše oboroževanje in v Nemčiji s tem spojena črna reakcija.
To je v resnici nemškemu narodu enako ali pa še bolj nevarno, kakor tistim, ki jim je sedaj kajzerstvo postavilo nogo na prsi.
Socialistična manjšina v Nemčiji ni mogla preprečiti tega. Štrajki niso mogli preprečiti tega. Kakšno sredstvo še ostajaf
Naj si človek beli glavo, kolikor hočef naj modruje noč in dan, naj izmišlja najbolj umetne teorije — sklep vseh sklepov je vendar le eden: Nemška avtokracija mora pasti.
Treba je le logično nadaljevati misli, izražene v manifestu nemške manjšine, pa pridemo do zaključka, da je to prav posebno za nemško ljudstvo potrebno. Kdo naj o«dvrne želje po maščevanju, ako ostane položaj na vzhodu tak, kakršen je ustvarjen z mirom v Brest Litovsku? Kdo naj prepreči vse močnejše oboroževanje, če dobi nemški imperializem kri m meso? Kdo naj postavi barikado zoper povečano reakcijo v Nemčijo!.
Sanje? Utopije t
Le odločen, absoluten poraz kajzerizma more obvarovati nemški narod, Evropo, ves svet, tistih posledic, ki jih z grozo vidijo nemški manjšinski socialisti. Iz tega pa nujno sledi ena sama logika: Brezobziren boj zoper kajzerstvo do njegovega nedvomnega poraza.
Gotovi slovenski in jugoslovanski iurnaMsti
v Ameriki, pisarji brez prepričanja, iščoči korist
v tem, da se skušajo prikupiti "gori", mislijo, da bodo mogočno ustregli smeriški vladi, ako bijejo z največjimi loparji po ruskih boljševikih. Te dušice zajemajo vso svojo modrost iz nekaterih kapitalističnih listov, ki izražajo vse kaj druzega, kakor nazore ameriškega ljudstva in tudi vse kaj druzega, kakor nazore predsednika Wilsoua. Če bi znali ti ljudje vsaj pravilno čitati predsednikove besede, bi se kaj lahko prepričali, da je Wil-sonu več ležeče na prijateljstvu z Rusijo, kakor na najlepših frazah puhlih kričačev*. Ravno tako bi lahko spoznali, da^/ie poizkuša Wilson prav nič diktirati ruskemu narodu, kako naj si uredi svoje notranje razmere, ampak da odklanja v tem ozi-ru vsako vmešavanje. Ce bi vse to razumeli, kar ne bi bilo težko, bi prav hitro prenehlH s «vojim lajanjem zoper boljše vike; ampak taki ljudje vče-si mislijo, da slišijo travo rasti, pa se zdramijo šele tedaj, kadar jim pade debel oreh na nos.
14Slovenec" piše:
— Evropske postave izvzemši angleško so plod velikega duševnega gibanja, ki je prestalo Evropo začetkom 19 veka. Potoki krvi so morali ¿teči, predno se je absolutizem vdal zahtevam časa in se pokazal pripravljenega, da se z zahtevami ljudstva hoče spraviti v primeren sklad, tu več, tam manj, kakor so nanesle okolnosti.
Kjer je bila revolucijonarna sila ljudstva ye-čja, je omejilo ljudstvo oblast absolutistov bolj, kjer je bila manjša, pa manj.
Ta proces se je nadaljeval po 1. 1848, pri nas neprestano in se nadaljuje še danes, ker razvoj ne počiva. Pri nas že celo ne, ker so od začetka ustavne dobe vedno na delu najrazličnejši elementi, ki s vso energijo zahtevajo primerno veljavo in vpoštevanje v javnem življe -nju: boj med centralizmom in federslizmom, verske struje, narodnosti in socialne plasti prebi-vslstva.
Svetovna vojna je po celi Evropi silno razue-tila in okrepila demokratično zavest in Čustvovanje ljudstva. Zanimanje za javno življenje raste med maso o<J dne do dne — plod velikega napora v strelskih jarkih, plod silnih žrtev v zaledju, ki sili tudi najbolj lene možgane k razmiš-
»ju.
(Shakespeare pravi nekje: — Ta človek misli, torej je nevaren! — In one ljudske plasti, ki se doslej se nikdar niso mnogo btigale za svoje dolžnosti v temni slutnji, da to že mora biti tako, te plasti se dane« gibljejo in se vprašujejo: — Ali mora vse biti tako, kakor to velevajo drogi? Zakaj ne vprašajo ne«? Ali nimamo tudi mi pravice soodločevanja?
Tako in sličns mišljenje je vzbudila vojna s svojim trpljenjem povsod, kjer je bila ljudska
množica še nesvestna svojih pravic, ali pa kjer jih sploh imela ni. V prvem slučaju jih hoče uveljaviti, v drugem si jih priboriti. Ti notranji boji so težki in hude krize se porajajo iz njih, če ne celo krvave revolucije v Rusiji.
Ker nam pa kaže zgodovina, da ljudska gibanja, ki ot^egajo splošnost, vkljub vsem zatiranjem in nasftstvom navadno končajo z zmago ljudskih pravic in zahtev, —- ker vsako življenje navadno klije od znotraj na zunaj in s« od zunaj ne da zatretir zato ni dvoma, da bo demokratična ideja zmagala1 tudi pri nas in vsak poskus, u-stavo preustrojiti v drugem duhu kakor v demokratičnem, bo ostal le žalosten poskus, ki se ni-Jular nc bo udejstvil in vzklil do polnega življenja.
Knez Lich^owski, bivši nemški poslanik v Londonu, pravi čisto prav:
-—Duh prsve demokracije, kakor ga osnanja cesar Karel, bo gotovo zavel tudi pri nas, če smatramo to že za sre^o ali pa za nesrečo; to je stvar osebnega naziranja in okusa, ampak potrebna posledica silnih doživljajev zadnjih treh let;
V bodoče ne bo več mogoče sklepati* ali obnavljati pogodb, l;i narode laliko zapletejo v vojno, in ravno tako ne bo več mogoča obstoječih pogodb tolmačiti brez vednosti ljudskih zastopnikov. Tudi nltimatmnov in vojnih napovedlj ne bo več mogoče odpošiljati, ne da se vprafta poprej parlament za njegovo mnenje.
Iz notranje potrebe, polne zavesti svojih pravic in trdne volje ljudstva, da hoče soodločevatl pri vseh važncj&h ykrepih, ki se tičejo skupnosti, se ho-rodil pri nas šele pravi parlament, kakor ga imajo Artfrleži že nekaj sto let. Ksr smo imeli mi, so bile le vnnnje parlamentarne forme, zunanje mrtve oblike brez gorkega notranjega
življenja. Iz še to medlo parlamentarno lučico je khko vsak hip upihnil paragraf 14 ali pa "Staatstreich".
Ce bo zagledal pri rias istiniti parlamentarizem luč sveta, kakor z gotovostjo računamo, potem to ne bo najslabši plod svetovne vojne.
Demokratični princip zahteva pri nas pi^d vsem končno rešitev narodnostnega vpraašnja • ustavnim potom, torej več ali manj tudi odloči-tev med centralizmom, kronovinskim federalizmom in narodno avtonomijo. Predmet in cilj u-stavnega preustroja so avstrijski narodi In njihovo medsebojno razmerje; torej tvarina, katere so se vse naše dosedanje ustave in ustavni poskusi skrbno izogibali, izvzemši le kromerižki načrt.
Ta odločitev bo težka in bo veljala hude boje, ker bodo centralisti zahtevali za državo kolikor mogoče veliko kompetenco, kroftovin. • ski svtonomisti za kronovine in narodnosti zoper zase. Najhujši bo skoro boj za kronovlnske "hi-storieno-politične individualitete", ker so s tem problemom spojena tudj važne gosp«>darska in finančna vprašanja in ne le narodnostna.
Eno najtežjih in naj koči ji ve jAi h vprašanj bo seveda jugoslovansko. — Ustavni odsek ali pa državni svet — kar že bo — je kompetenten, da režnje samo vprašanja avstrijske državne polovice. Torej pride za nas le v poštev v toliko, kolikor daleč sega avstrijska teritorijalna oblast, t. j. slove^ko ozemlje na Kranjskem, Atajer-Koroškem, Primorskem in v Istri in hrvaško v Istri in .Dalmaciji.
V poštev pri<ie tu samo šest deželnih zborov!
Ds ts rešitev ne obsega celcgi#problemn. le jasno, ampak silno majhen del in majhen deli-krog.
Kaj bodo rekli Hrvatje in Srbi v kraljevini, kaj Bosanci i nllercegovinci? Kaj Črnogorci in
Srbi ?
To so vprašanja, katerih avstrijski ustavni odsek ne bo reševal sam, ker jih ne more. Tudi ce bi svetovne oblasti prepustile rešitev nagega vprašanja samo nam in monarhiji, bi naleteli na skoro nepremosten odpor pri Ogrih.
• Z °ffrsko je tesno združen tndi naš problem.
In *e eno: Denimo, da se zadovoljimo za enkrat z j-ešitvijo malega dela našega vprašanja —ali se ne bo pojavil potem znova v poostreni obliki stari hterarnopolitični boj, ki ga najložje označimo po njegovih najizrazitejših zrctopni-kih: Ali Vraz — ali — Prešern ?
Danes ne živimo več v časih, ko bi sc lahko tolažili * tem, da je še čas, da še vse samo od se-, be pride in kar je podobnih mrtvil za živce, ampak stopamo v dobo, ko dobivajo ti problemi meso m kri tn lepega dne bodo stali pred nami živi in krepki in nai vpraševali t
— Torej? Kaj hočete in kako? Ste pri-pravljenj ?	j
L rešitvijo ustavnega problenia monarhije je združena tudi naša dobra ali slaba hodočnos* in < as bo, d« se oglase poklicani gospodje, kako si pre«lstavljajo rešitev.
. s
Minilo je pač že nekaj časa, odkar je ta čla-nek ugledal luč sveta v Ljubljani in med tem je *top,l tudi "Slovenec" za korak dalje in piše se-daj nekoliko jasneje in odločneje. Zanimiv pa ostane članek vendar le. Zlasti nekateri stavki zaslužil jejo pažnjo.
"Svetovna vojna je raznetila m okrepila demokratično zavest in čustvovanje ljudstva."
(Dalje*na 8. starsni.)
Naša majnlška Izdaja.
*ugi
se približuje kraju ta s pomladjo pride 4 svetovni praznik zavednega delavstva
prvi majnik.
ga proletariat, ki je zvest ideji svobode in mednaroduega bratstva, nastaja vprašanje, kako proslavi ta dan, katerega pomen so dogodki zadnjih let le še povečali. Res da je v mnogih deželah, zlasti v državah teroristične avtokracije, v Nemčiji in v Avstriji, praznovanje prvega majni-ka nemogoče. Ali a tem ni rečeno, da je poginilo, kar izraza ta proletaraki praznik. Vojna je le še jasneje pokukala, da jc brez mednarodne solidarnosti narodov, v prvi vrsti njih množic, njih delavskih razredov, vsaka svoboda, vsak napredek in uspešen razvoj človeštva nemogoč. Kakor mora izginiti tiranski absolutizem, tako mora > t udi miniti nacionalistična*prevzetnost in zaničevanje drugih narodov, da se more na trdno podlago po Staviti mir, ki ga potrebuje svet za prosto dihanje in vam o življenje.
Prav to mednarodno pobratimatvo je pa temeljna ideja prvomjaniškega praznika. Ta Maja ni mrtva, temveč se je mogočno^oiivela in se širi dalje od dne do dpe. V mnogih krajih so ji zamašena usta, toda v srcih živi povsod in V vsaki deželi pride dan, ko vzplamti v mogočnem plamenu, v katerem izgori despotizem.
Vojna, ki je po vsem svetu v vaeh krogih po vsročila zmede in zatemnila mnogo jasnih pogledov, ni» nit i delavstvu popolnoma prizanesla. Tudi delavci oo ljudje in tudi najbolj zavedni mod njimi niso nezmotljivi. Pojavila bo se nasprotja v presojanju položaja, v izbiranu taktike, in včasi so ta nasprotja dobila ostre oblike. Toda zelo majhne so tiste duše, ki obupavajo zaradi tega nad delavsko osvoboditvijo in nad socializmom. Emancipacija proletariata je utemeljena v razvojnih zakonih in nobena sila na svetu je ne more trajno preprečiti. Nekaj Časa jo lahko zadržujejo
zunanje ovire in zuiote delavstva samega; toda kar so mora zgoditi, se zgodi prejallslej neizogibno. Socializem je tak cilj, ki ni izumljen v glavi kakšnega posameznega človeka ali kakšne tnale skupine, ampak je ueizogibna posledica gospodarskega razvoja, in zato je njegova kontna zmaga nedvomna. Njegovo propagando lahko o-vira in otežčava brutalna sMa> njegove namone lahko obrekujejo podle kreature; njegovo ime 'lahko zlorabljajo fanatiki in nevedneži; socializem sam ostane kljub temu zdrav in krepak, in z njegovo zmago pride svoboda in povišanje vsega Človeštva.	,
Čim bol jse pa kaže kratkovidnim očem, kakor da hoče tudi socializem pogoltniti kaos, tem resnejša je naloga resnično zavednik delavcev, da drže krepko prapor svobode iu mednarodnega bratostva, da podkrepe vero omahujočih in vlijejo pogjtma tistim, ki so preveč zatirani, da bi mogli dvigniti svoj glas.
Nafein praznovanja samega je atvar prizadetih organizaciji. Toda "Proletarec" in "Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba" hočeta tudi pd svoje strani storiti, kolikor je mogoče, za proslava tega dne.	a Že lani smo izdali poseben
majnižki liat
in smo s njim dosegli velik moralen uspeh. To na#vzpodbuja, da ponovimo leto« ta korak v na-di, da ustrestenfo a tem zavednim slovenskim dela v uem.
Izdaja bo zopet urejena v obliki revije v velikosti 10.5 proti 7 palcem in bo štela najmanje dvajset strani.	*
Ako pa dobimo zadostno množino oglasov, bo obsegala	*
dvajset strani samega čtiva,
to se pravi, da ne bodo oglasi všteti v tem številu strani. Kakor lani, bo tudi letos slavnostni liat
lepo in bogato ilustriran
Ureditev poskrbi uredništvo "Proletarea", kar daje gotovo vsem naročnikom jamstvo, da dobe lepo izdajo, ki bo dostojna delavskega praznika in gotovo zadovolji vse čitatelje. Kolikor jef ležeče na up{avništvu, bo tudi ono vse storilo, da se izpolnijo vse upravičene ielje.
. Ta izdaja izide
poleg "Proletarea"
ki izide redno brea obzira na alavnoetni liat. Naročniki torej dohe tudi za 1. maj redno "Proletar-čevo" številko. Kdor želi slavnostni list, ga mora naročiti.
Lani smo atorili v tem oziru prvi poizkus; letos ga ponavljamo. Ako se obnese, bo Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba iz tega črpala pogum za prihodnja leta in tedaj je gotovo, da postaue slavnosti majski list trajna letna izdaja.
Z ozirom na veliko draginjo, ki se je lotila vseh tiskarskih proizvodov, vsled katere se pokrivajo le izdaje s zelo velikimi nakladami, se di» rektorij sicer zaveda težave te naloge; pričakuje pa uspeh, ker je prepričan, da ustreže s to izdajo željam najširših delavskih krogov.
Vaak sodrug, k|or smatra boj proletariata za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma resno, nam bo gotovo pomagal s pridno agitacijo za razširjenje te izdaje, ki bo vsakemu odjemalcu lep spomin.
. Cene slavnostnega lista so sledeče:
Posamezen iztis.............$0 10
10 utkffV • • • •	0.96
iz t iso v . . . «««..<...*••••• 2.35
50 iztisov...................4.50
100 iztisov...................8.00
200 iztisov . . »0f»•••••••....... 10.00
500 iztisov • * . .	.........35.00
1000, iztisov......,.............60.00
Majski slavnostni list izide
A f
v prvi polovioi aprila
in prosimo vse organizacije kakor tudi posamezne odjeuialue, da se čimprej naroče. Na vsak na^ čin pa morajo biti naročila ^
najkasneje 5. aprila
v rokah upravništva. Z ozirom na velike stroške nam ne bo mogoče tiskati več iztisov, nego jih bo naročenih; kdor se prekasno oglasi, um torej ne bomo mogli post reči. Proskno sod ruge, naj upoštevajo to, ker se je doslej že nokolikokrat zgodilo, da so nam naše izdaje — n. pr. letošnji koledar — zelo kmalu pošle, in tako se tudi sedaj zelo lahko zgodi, da ne bomo imeli več slavnostnih 11-atov, ko bi jih marsikdo še rad dobil. 8 pravočasnim naročilom je pa to vprašanje rešeno.
Vsa uaročila sprejema upravništvo "Proletarea".
Da bo izdaja zelo primerna za agitacijo, nam ni treba naglašati.
Izpolnite in izrcžite ta kupon, ter ga nam pošljite!
UPEAVKlSTVU "PROLETAROA"' 4008 W. 31st St., Chicago, DL
Pošiljam........doL .....f.. cent. sa
. f
............ iztisov majskega slavnostnega lista.
.
Pošljite na naslov:
Ime...............................
Ulica........................
Mesto iu drždva	«s«
y
■vsw	_
Zanimivosti z otoka Sahalina.
Otok Sahalin ki je po rusko-japonski vojni postal japonska last, meri 75,977 kvadratnih kilometrov in leži ob izlivu reke Amur v Ohotškein morju. Japonski raziskovalec Mamija Rinozo je leta 1808 natanko preiskal otok in dognal, da ni polotok, kakor se je vedno domnevalo do onega ¿asa, temveč da je otok, ki je ločen od suhe zemlje po morski ožini Sund, katerega loči cd Sibirije. Rinozo je postavil na severnem delu otoka steber z napisom, da je otok japonska last. Na drugi strani pa loči otok od suhe zemlje druga morska ožina, ki se imenuje Tatarska cesta, ki pa je zaznamovana na zemljevidih kot Mamija cesta.
Po morSki logi bi maralo toti podnebje na o-toku približno tako kakor v Nemčiji, toda veliko bolj je nestanovitno in vihamo. Ve meseca septembra začne padati sneg m do meseca marca je morje na okrog zamrznjeno, tako di *e vrši ves promet med suho zemljo na saneh. V poletnih mesecih so ladje v bližini otoka zaradj goste megle v neprestani nevarnosti in po«mi neha za štiri mesece ves promet's paniiki in drugimi ladjami. V poletnih mesecih doseže vročina 12 do 20 stopinj Celzija, včasih celo 26 stopinj, vendar T>a je vročina zelo nestanovitna, ker prihajajo pogosto nenadom^ hudi viharji. Otok je poln gostih gozdov, v katerih se nahajajo miljarde komarjev in drugih žuželk, katere narede življenje v njih neznosno.
• Ruska vlada je rabila ta otcik za težke zločince, katere je pošiljala tja za vse življenje. Vsako leto jih je dospelo okrog 600 na ta otok. Kot strežniki so bili na otoku kazaki. Vsi uradniki, celo poštni in -brzojavni, so bili vojaki in težko oboroženi. Zločinci, kateri so preživeli i\a otoku dpločeno število let, so postali potem prosti in so se smeli naseliti na otokn, ako so to Želeli, toda otoka niso smeli zapintiti nikdar. Njihovo življenje je bHo tudi potem, Iko so se prosto naselili, nepopisno žalostno; živeli so tako bedno, da so povečini vedno izvršili kak zločin nanovo. Zločinci, ki#so se gotovo število let vedli dobro in niso prelomili postave, so dobili skoraj vedno sluibe kot uradniki na gtoku; ako pa niso bili za to sposobni, so postali stražniki, kar jim je zagotavljajo vsaj deloma tako življenje, k\ ga je bilo prenašati. Ker je otok samo deset milj oddaljen od Japonskega, se je pripetilo večkrat, da so kaznjenci pobegnili v čolnih z otoka. Ako »o stražniki zasačili katerega pri begu, so ga brez priza-našanja ustrelili. Sodnijskega postopanja ni bilo treba v teh slučajih. '
Na otoku ni nobene zidane hiše; vsi uradi in tudi stanovanja uradnikov so iz lesa in jako enostavno zgrajeni.
Prebivalci otoka oo bili povečini Rusi, katerih število je vedno naraščalo, ker so prihajali vedno novi kaasnjenci. Razen Rusov žive na otoku še drugi rodovi, in sicer Ainu, katerih je bilo še pred nekaj leti 2480, kojih število pa se vidno manjša zaradi raznih bolezni. Nadalje žive tam Oiljaki, ki jih je približno 2000, in nekaj sto Oroconov. Na otqjku žive 'tudi Kitajci in Japonci, katerih število narašča vsako poletje, ko se prične ribji lov. Oroconi so podobni Tunguzom in imajo jako lepe žene, katere so pri tujcih, ki se nahajajo na ribjem lovu, ze^> priljubljene, (lilja-ki, ki so podobni zelo Ainuom, se nahajajo tudi že ob roki Amur, kjer so jih naštel! pred nekaj •leti še 4700, katerih je pa vedno manj.
Ainuji imajo povečini svoje koče in le majhen del tega rodu se seli is kraja v kraj in so torej pravi nomadi, ker nimajo stalnega bivališča.
Po zimi stanujejo s svojimi družinami v malih vaseh, v poletnih mesecih pa gredo na ribji lov z
) ruskimi ali japonskimi gospodarji, kar traja več mesecev. Pozimi hodijo moški na lov daleč v gozdove ,kjer se nahaja veliko število medvedov, lisic, jazbeeev in druge divjačine, katere love naj-
Ceč zaradi kožubovine, katera se razpošilja po sem svetu. Žene so doma zaposlene s tkanjem blaga, ki ga imenujejo "atusi;" blago je ^kano iz lesenih niti.
Za vožnjo na vodi se poslužujejo, kakor Indijanci, izdolt>enih debel dreves bi na suhem pozimi raftijo-sani, v katere vpregajo pse. Blagostanje družine se ceni po številu psov in ne po denarju, katerega povečini ne posnajo. Stanovanja so rszne velikosti, kakor je pač bogastvo ¿etičnega gosprdarja : povečjni merijo od 4 do 36 kvadratnih metrov. Hiše so zgrajene zelo enostavno. V zemljo zabijejo štiri močne kole, katere pre-prežejo med sefboj s skorjo dreves. Streha je iz trstja in dolge trave. Taka hiša je zgrajena v enem dnevu. Tla so iz ilovice, na katere potrosijo pozimi žago v i ne; postelj ne poznajo in spe na golih tleh pozimi in poleti. Na sredi stanovanja gori na tieh pozimi in poleti odprt ogenj.
Njihova obleka obstoji ponavadi iz lesenih obličin, vendar pa že sedaj nosijo mnogi tudi oble ko, ki, je narejena i zraznih kož. Moški in ženske nosijo za pasom vedno dolg nož, katerega imenujejo "makiri." Neomožene ženske smejo nositi samo nožnico za nož. Lase nosijo ženske spuščene po hrbtu in ako je mogoče, imajo prevezane preko čela kalk širok kos tkanine. Brado imajo tetovirano z raznimi podobami. Tudi moški nosijo radi dolge lase, toda povečini trpe za neko staro kožno boleznijo, katero podedujejo rodovi eden za drugim, kar uniči njihove lase, da je večina moftkih brez las, medtem ko e gosto poraščeni po vsom telesu. Ta kožna bolezen traja ponavadi od 5. do 16. leta. zaradi nje imajo glave vedno obvezane »nekakimi rutami; v novejšem času so pričeli nabavljati že tudi klobuke in razne čepice. Dekleta se lišpajo a prstani ter zapestnicami, ki so povečini železne in bakrene. Čim več ima ddkli-ca tega lišpa, tem za bogatejšo velja.
Čudno je pri tem rodu to, da so ženske vedno močnejše kot moški. Zaradi tega imajo tudi one povečini, kakor večkrat pri nas, v svojih ro-
kah vlado v hiši. Ako je mož neroden, dobi bati-
ti
ne; sieer so pri takih prilikah vselej v hiši krvave glave, toda vzlic temu se zopet kmalu ponovi zastopnost.
Pri otrocih odločijo starši že v zgodnji mladosti glede zakonske združitve. Predno se sklene zakon, se podajo starši mladeniča k hiši, kjer stanuje deklica, katero so izbrali za ženo svojemu sinu« ter vprašajo stariše, ako so pri volji dati sinu svojo hčer. Predno pridejo svat je k hiši, položijo domačini okrog poslopja takozvani "aa-šan," to je glave rasnih zveri, rib in morskih psOv, katere so v teku čssa dobili na lovih. Po številu teh glav se računa potem bogastvo družine in neveste. Ta navada je vzeta od prebivalcev o-toka Formosa, kateri polože pri tej priliki okrog hiše glave ubitih Kitajcev. i
Kdo hna veliko sašano, je seveda bolj dobrodošel sorodnik, kakor oni, ki ima malo, kar pomeni, da je reven. Poroka se vrši na ta način, da zmenjajo člani obeh družin med seboj velike nože, katere nosijo za posovi kot bodala.
Nekaj dni po tej poroki se vrši gostovanje, ki je prav Čudno. Na dan gostije pride namreč stari mož, znanec starišev, v hišo deklice, ali bolje rečeno že mlade Žene, ki pa še do sedaj živi pri stariših, ter vzame s seboj nevesto, pri Čemur se vedno pije čez mero tamošnja priljubljena pijača "sake," ki je podobna našemu pivu in je pripravljena iz riža. Ko pride starec * nevesto v hišo ženina, mora stopiti ona za hrbet starca, nakar se začne on pogovarjati z domačini, ki store, kakor bi ne videli neveste. To se zgodi vedno pozno zvečer, tako da je v hiši tema. Ko se starec nekaj časa pogovarja o lovu in vremenu, pusti nato nevesto, da se vsede sredi sobe, vžge tam kos lesa in pusti luč pasti na nevesto, nakar se prične čuditi, da jo najde tukaj. Nato gre nevesta po drva in zakuri velik ogenj ter se s tem prične gostovanje, ki traja vso noč.	•
Najbolj Čudno pr item ljudstvu je to, da ne pilite šen, da bi porodile deteta v hiti. Na dan poroda mora iti ona na prosto, kjer so ji postavili iz drevesne skorje kočico, ki je ravno dovolj velika, da zamore ležati v njej; v tej kočici rodi deteta, najsibo že poleti aH pozimi. Mati 4eši pri
UTftlNKI
Iz Stockholma poročajo, da je ministrski predsednik finske "bele" vlade, Svinhufjrud, dospel v Berlin, kamor je pobegnil iz Helsing-forsa. Obenem javljajo, da so finski boljševiki premestili sedež svoje vlade iz Helsingforsa v trdnjavo Sveaborg, kjer se mislijo lože braniti v slučaju nemškega napada.
Kdo je Več- zagrešil proti svobodi, kdo jo resnično pomagal kajzerju: Buržvazija ali boljševiki?
Ukrajina in Finsko, govorita jasno! Brez tega podlega izdajstva tudi Rusija ne bi bila tako na tleh, kakor je.
Prav lfchko se zgodi, da prizna ameriška vlada oficielno boljleviško vlado v Rusiji. Če pride do tega, l>o prizor za bogove, kako hitro bodo razni šornalisti pnali izpremeniti svojo taktiko. To bo zabaven teater!
Dr. Hinkovic je na zadnjem shodu v Chieagi dejal, da je morda v krfski deklaraciji kaj, kar ne spada vanjo, in da manjka v njej kaj, kar bi morala olmegati. — To verjamemo. Saj ji ravno žito nasprotujemo.
Zagovorniki krfske deklaracije spoznavajo, da ni mogoče slovenskemu ljudstvu v Ameriki vtepsti monarhizma v glavo. Zdaj si skušajo pomagati s tem, da "razlagajo" deklaracijo. Njih najljubše tolmačenje je to, da bo kralj imel pravico sankcije le tedaj, če sklene ustavodajna skupščina monarhijo. Ta razlaga je čisto navaden švindl. V kriški deklaraciji velja to, kar v njej stoji, ne pa to, kar kdo vanjo tolmači. In pri kraljevi sankciji ni nobenega "če". Tam ne stoji nič*druzega, kakor da bodo sklepi ustavodajne skupščine šolo takrat veljavni, kadar jih sankcionira kralj. Ali si mislijo advokatski gospodje republiko s kraljevsko sankcijof
Delavstvo mora ojačati svoj boj proti kapitalističnemu aifftcmu. Delavstvo mora strniti svoje vrste v avoji, v socialistični stranki. Delavstvo si mora ustvariti moč, da telebne kapitalizem ob tla in v slogi s delavci vseh narodov vzatne bo-dočnost v svoje roke. Tedaj bo bojev konec.
Clevelandftka Amerika priporoča, *da bi se prenehali osebni napadi. C. A. bi najbolje storila, j5e bi sama pričela t zgledom.
porodu na golih tleh, samo pozimi ji pološe na tla drevesne skorje. Po porodu skopljejo deteta takoj v mrzli vodi; ponavadi opravi mati to delo sama. Po porodu mora mati najmanj dv^ tedna živeti v tej kočici, ki je samo tako visoka, >ia zamore v njej ležati, ne more pa stati ali «edeti; šele po preteku dveh tednov, včasih še več, ae sme* podati mati zopet v hišo.
Odkod izvira ta kruta navada, ne omenja opisovalec tega rodu, akoravno je dalje časa prebival v teh krajih ter študiral šege in navade raznih rodov.
Glavarji tega rodu iu bogatejši možje imajo navado, da držfe po eno priležnieo na ve* krajih,
koder potujejo po lovu ali drugih opravkih; ta
priležnica vedno čaka nanje m jim streže, kadar pridejo tjakaj, "kakor da bi bila njihova lastna Žena.
Žene tega rodu, so zelo pridne in se vedno trn. dijo, kako bi bolje stregle možu ter si na ta način zagotovile njihovo ljubezen. Ako postane kaka Žena svojemu možu nezvesta, ji odreiejo konec nosu, kar pa se zdi taki ženi popolnoma pravilno in trpi vedno radevolje sramoto in bolečine.
Pogreb pri rodu Ainu je zelo enostaven. Kjre kddV umrje, na istem mestu ga zakopljejo brez žalovanja in obredov; par dni kasneje se že malokdo spominja, kje je bil izkopan grob.
Ainui žive povečini od bir, katere zavživajo poleti sveže, poasimi pa suhe. V poletnih mesecih jedo tudi neke vrste lilije, ki rastejo povsod; pojedo jih surove s koreninomi vred. Na otoku se # nahaja tudi neke vrste prst, katera ima zanje dober okus in katero kuhajo z morsko travo in to uživajo potem poleg rib. V bolezni rabijo riž kot zdravijo za vse bolesni. To sicer ne pomaga nič, toda oni imajo vero v to, ker je zelo drag, tak« da si ga zamore jo kupiti le premožnejši. Kot zdravilo jim služi tudi neke vrste trava, katero imenujejo "aarasa." Katero bolezen da ta trava ozdravi, ne vodo, uživajo jo za vse boležni brez razločka.
Pušenje jc v navadi pri obeh spolih, kakor tudi pitje."šake." Kdor ne kadi ali ne pije, ta ni pri njih zdrav .človek in priporočajo mu, da si poišče primeren prostor za grob, da ne bo sitnosti ž njim, kadar umrje.	'
Kadar jih obišče kak sorodnik iz oddaljenega kraja, tedaj se na vso moč jokajo, kar se vidi tujcu zelo čudno. (To bi bilo sicer tudi pri nas včasih opravičeno.) Kadar stopi tujec v njihovo hišo, mu ponudijo pipo tobaka,, nakar stori ' isto tudi tujec. Ainu se nikdar ne loči od svoje pipe; ako se mu to pripeti, ima to m največjo nesrečo.
Največje bogastvo in največji ponos za Ainu je, ako poseduje japonski moč ali puško.
Tako je živel ta rod pod rusko vlado; sedaj so prišli pod Japonsko, kar bo gotovo izpremenilo razmere. Japonska vlada jc takoj pričela z gradnjo železnic in medernih cest; mesta se dvigajo iz tal in kmalu bo industrija razširjena. Trgovina s kožuhovino se je oživela, ker se ji je odprl velik, trg v Ameriko in na stotine lovcev obogati letno v teh gozdovih. Amerikanci in drugi tuji lovci že prihajajo na otok ter kupujejo za malenkostne cene drago kožuhovino od domačinov, za katere potem dobe v velikih mestih tisočake. Tako znajo kopati mrtve zaklade, ki so bili prej brez vsake vrednosti.
Amsterdam, 13. februarja (Zakasnelo). — Koelnische Volks-Zeitung je izvedela, kakor pravi, da izgleds, da privedejo pripravljeni koraki, storjeni v pogajanju z Rumunijo, kmalu do miru.	» . . i/ si o /J


. J « *.. !





OLETAREC
UST CA 1NTBBBSB DELAVSKEGA
■*B ljudstva.
IZHAJA VSAKI TOR F. K..
- Lastnik ta isdsjaulj: -
¿ifeblevaaska delavska tiskava« irižbi v Chleago, Illinois.
laročnina: Zs Ameriko $2.00 za celo ■ato, $1.00 m pol leta. Za K v ropu $2.60 ta celo leto, $1.26 za pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi Mvaliit* j« poleg novega na/naniti tudi »tari naslov.
1 OImUo •l«v«n»k« «riaiiucijt JuimL — »O. lalittične iviil V Am.rikl. —-
V»e pritožbe glede nerednega pošilja-aja ruta in dr uri h nerodnosti, je pošiljati predsedniku družbe Pr. Udovich, 1844 So. Raci»« Ar*., Chicago, lil.
PROLETARIAN
Ovaad «ad published «»try TuM<Uy by
Stalk Slavic Warkmei*s Pab. €•., Cfctef» lMI—ia._
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
W. 31. STREET, CHICAGO, ILLINOIS
Delovni zaslužek.
s?«*-
••Iz Washingtona poročajo: Novinci prično odhajati v narodno armado dne 29. marca. Poklicanih je do 95,000 novincev, (»en Crowder je prvič oficielno naznanil, kdaj se vrši drugi nabor. Z njim prično takoj, ko sprejme kongres potrebne popravke k nabornemu zakonu. Pri drugem naboru bo pozvanih 800,000 mož. Se veda ne bodo vsi hkratu pozvani
Na ta ali oui način se godi vsakemu krivica. To Čujeino dan na dan v različnih varijacijah. Če pie gledamo prav jasno vso sestavo človeške dru|be juorauio tudi tej premleti in vsakdanji trditvi brez ironije pritrditi. Ne godi se krivica » lc tlačeuemu delavstvu, temveč tudi bogatašu, lenuhu, kapitalistu.
Kri\ica je zelo širok pojiti in se pojavlja v nebrojni različnosti, krivični smo proti sebi samim, proti bližnjemu,* proti celoti in nasprotno.
Pri presoji delavskih problemov nas zanimata le dve vrsti krivice. Ene krivice je deležno dan na dan delavstvo v vprašanju delavnega zaslužka, drugo krivico čuti na svoj način kapitalizem.
Prva krivica jemlje delavstvu vsako možnost do ]>ošteuega življenja, človeške eksistence, druga krivica1 znižuje profitno rato kapitalizma. Krivica, katera se godi delavstvu, je zločin na večini trpečega človešstva, domišljena krivica, katero- trpi kapitalizem, je pa le poskusno iznaeenje nepravičnega ckououtskega položaja različnih razredov človeške družbe. Prva krivica živi torej v spoznavanju in. trpljenju človeštva, druga pa predstavlja le manjšanji profita, a tudi to le ne-videzno.
Vendar pa je v teh dveh krivicah veliko sorodstva.
A to sorodstvo^je ostudno, nesramno. Primerjati se da s člove-
Zakaj so stavke.
K armado. 95,000 mož, ki jih pozo kom, ki išče svojega sorodnika le vejo v armado, potrebujejo takoj. | v onem 8iu£ajUf kadar ga moda zavzamejo mesta mož, ki so bi- ^ izrabiti v svoje sebične nrme-li transferirani k drugim enotam jue. Tudi krivica, katero trpu ka-in divizijam. Novo organizirane pitalizem, najde le v onem slu.-a-
Si
regularne divizije imajo premalo mož in jih je treba spopolniti.
Od 800,000 mož, ki jih pozove-jo pri drugem naboru, jih dodajo k obstoječim divizijam, da ustanove nove armadne zbore, s katerimi dopolnijo vojno mašino, ki že obstoji« ,
" Namen vojnega departinenta ¿C, da se izpopolni prva ameriška armada na bojišču v Franciji. Iz koliko zborov bo obstajala, je znano le. merodajnint oblastim. Morda bo sestavljena iz petih ali več zborov. Vsak zbor ima šest infanterijskih divizij, ki štejejo po 27,000 mož. S tako silo lahko drži general Pershittg 100 milj fronte in olajša težko butaro Francozom. Kaj to pomeni za Francoze, dokazuje poročilo, da so 1. januarja t. 1. držali na za-padni fronti Belgijci petnajst milj, Angleži 105, Francozi pa 350 milj. • General Crowder naznanja, da bodo može iz določenih razredov in prvega razreda klicali v manjših partijah, da lahko izrabijo njih posebne tehnične zmožnosti, ali jih pa pošljejo v šole za potrebno tehnično izobrazbo. Nada lje pravi general Crovvder, da ne bodo naenkrat klicali večjega šte vila mož iz industrije ali s farm v armado. *
Rešitev izpod kapitalističnega jrfhna se ne doseže s posamezno stavko ali *pa z osamljeno refor-mo. Vse pridobitve v okvirju kapitalistične države imajo le to vrednost,'da drže delavca nad vodo in preprečijo njegov popolni pogin. To pa šc ni nikakršna rešitev. Vprašanje plače n. pr., ki se tudi v kapitalistični družbi lahko regulira, nima samo. ob sebi nobene odločilne moči, kajti povišana mezda izgubi takoj svojo vrednost, čim se podraže življen-ska sredstva. In ker imajo kapitalisti moč, da regulirajo tudi cc-ne živil, obleke, stanovanj, to se pravi, da lahko delajo draginjo in odvzamejo delavcem pri prodaji produktov, kar so jim dali pri produkciji kot plačo, ostane odvisnost delavcev od kapitalizma neizpreinenjena, dokler ostane kapitalistični sistem.
Socializem v bodočnosti bo mir; socializem v sedanjosti je boj. Za uspeh tega boja je v prvi vrsti potrebna organizacija, in kdor se ji ne pridruži, ni le brez cene za boj, ampak jo naravnost ovira.
Osvoboditev delavstva je le mogoča z odstranitvijo kapitalističnega sistema in z organizacijo družabne produkcije. To se ime nuje socializem. To mora biti eilj delavcev sploh, tudi eilj slovenskih delavcev, ker je njiji odvisnost od kapitalizma enaka odvisnosti vseh drugih delavcev.
ju svojega sorodnika krivice, ka dar ima svojo nesrečo naložiti na slabejša ramena svojega izmer-ganega delavstva.
Kateri je torej glavni znak tega sorodstva in glavni razloček obeh krivic t Edino ta, da prenese kapitalizem krivico, katera sc mu je dogodila, lahko na druga ramena, a delavstvo nima nobene možnosti, da bi krivico, katera se mu godi dan na dan, laže prenašalo, nima .možnosti izhoda, da se otrese krivično naprtenega trpljenja.
Zakaj ne? Kaj z4pfra delavstvu pogled, kaj delavstvo tako zelo slabi, da se čuti napram kapitalizmu slabejšeT Odgovor ni težaki Delavstvu nedostaja inteligence še manjka mu onega širokega obzorja, s katerega bi lahVj presojalo narodno- gospodarske vrednosti, kakor so: delo in delovni zaslužek.
V trenotku pa ko delavec bistro spozna bistvo dela in delovnega zaslužka, v trenotku, ko bo vse. delavstvo znalo razdeliti bi. -govno produkcijo v njene temeljne člene,' bo pripravljeno, da vr-.žc današnji sistem. S tem trenot-koin bo konec pravljice, da je de-lavstvo preslabo, da prevzame na-nio vodstvo in iniciativo blagovnega proizvajanja.
A danes je gotovo, da trpi delavstvo v vprašanju delovnega zaslužka ' velike, brezobzirne in življenja nevredne krivice. To ni nikakršno demagoštvo, to ni nikakršno prêtiranjeî* Treba je le odpreti oči in vsakdo pregleda to nehrojno raznovrstnost krivice.
Ali je žc bil kdo naših narodnih in krščanskih boriteljev v premrtgokopncm rovu ob'delu T V teh zatohlih rovih brezs zraka, !>ez luči, koplje delavec premog, dan na dan, brez konca. Zanj ne sije solncc, zanj ne bije ura ! Število voz, ki jih ima na dan napolniti, mu jc edino merilo; ne Čuti več znoja, ne briga sc za preteče nevarnosti! Če tudi škriplje jo o-koli njega lesene opore, ki prèle vsak trenotek, da zatfrebejo ves rov, Četudi stoji do kolen v va Ji, četudi prêté strupeni plini, on misli le na število napolnjenih voz, ker drugače mu podjetnik na plačilni dan utrga gotovi znesek oi> bornega zaslužka.
Opazoval sem te ljudi ob izplačevanju. Z obraza sem jim hotel brati njih občutke, jezo ali veselje, zadovoljstvo ali razočaranje. A kako sem se motil ! Komaj da je trenil z očesom! Smrtna hlad nost je njegov izraz — s^Veda, saj je že v rovu imel natančno preračunjeno, kako t maloyreden je ves njegov trud. Le semter^ja je kdo zaškripal z zobmi, stU'iil l>esti, dobil je manje, nego je pri-čakoval, obraz pa je miren, zpib-ljen.
vec, kateremu ae je odtrgalo pri] ZMgovoniiki velekapitalističnih
interesov, ki pišejo, kakor se jim ukazuje, ker je njihovo i*?ro na prodaj tistemu, kdor najbolje plača, opisujejo stavke kot posledice delavske objesti in kot delo hujskačev. Po njihovem opisu ne pomeni stavkati nič druzega, ka -kor pasti lenobo. Na ta način bi bila vsaka stavka prava igrača in le Čuditi se je, da ni vedno vsaj polovica delavcev v deželi ua št rajku.
V resnici je v stavki vendar, Yie-!;aj dragega. Uotuvo se št raj k razlikuje od štrajka; ampak če ne v drugem, so si vendar vsaj v tem vsi enaki, da se mora delavec odpovedati zaslužku, kadar stopi v stavko. Težko je kapitalistu popolnoma razumeti, kaj to pomeni. To, kar je delavcu zaslužek, je kapitalistu prof it. Toda profit ni kapitalistu potreben, da vzdržuje z njim svoje življenje; če mu do ldček%daj izostane ali pa če se skrči, se s tem lahko zmanjša njegova gospodarska moč. Lahko jc vsled tega oslabljen -v konkurenčnem boju, ki vlada med kapitalisti. Ni pa treba, da bi imelo to kaj vptiva na njegov privatni način življenja. Ce izkazujejo njegove knjige par tisočakov manj dohodka, mu zato ni treba stradati; sploh mu ni treba, da bi si opekel katerikoli užitek, ki ga je vajen. Tudi njegov lukaus ostane od tega še nedotaknjen.
Z delavčevo mezdo je drugače.
zaslužku, prej več nego manj, a ko ne bi krivica sestavila mezdne tabel*.
Vzroki zmanjševanja delovnega efekta pri povišanem delovnem naporu, leže v ueizdatno.iti prsmogovue plasti, v pouianjkiji-' vem številu jamnih voz, v nepopolnosti organizacije obrata, katerega zavira oksatno poslovanji, v udretju vode itd. Vse to ho mo-PROLETAKE Mrs. Koshak. menti, ki zahtevajo od delavca, kopača, podvojen, potrojen napor. Njegov zaslužek pa je kazen, utrgan je mezde.
Vsakokrat ko sem opazovul te ljudi sem videl, da so le tedaj zadovoljni, ko so v mokrem, nevernem rovu, kjei1 jc vse trpljenje v znoju zakopano, kjer ni časa za druge skrbi, kakor za č-no plast, preteče nevarnosti! -i»
Kdo še ui čjtal CankcrjeVe^a " Hlapca Jerneja", da ne bi zatajil v sebi žalosti in jeze! Oni, ki vidi povsod le fožnato pravico, vzklikne: to je bilo — danes ni več te krivicc!
A vendar hodi ta krivica še danes enako ošabno po deželi, le da so jo oblekli v moderno haljo. Ali je v resnim odpravljeno suženjstvo? Le stopite tja med ljudstvo, v kraje, oddaljene od mest in trgov! Najdete pastirje, hlapec, dekle, ki delajo od solnčnega vzhoda do trde noči, pozimi iti poleti, z znojem na obrazu in ki ne dobe
zato garanje nobenega pilila. Tu _ . x. . ... ,
. , v	.	i i	Te jc večinoma toliko, da se ravno
ni delovnega reda, poselskega počitka — in zaslužek? Zadovolj
vzdržuje življenje — včasi malo bolje, včasi malo slabše; ampak preko te potrebe sega malokdaj.
stvo je doseženo s par fraklji žga
uja oh nedeljah, v najboljšem slu ,. ... . .	,
, ,	' . .	... Delavci, ki morejo vložiti par do-
čajn z litrom vina m novo ol > le ko UsT »iJT . « , ¿.Vj m
za Veliko noč! Na ta način se trpljenje obleče v žamet in krivica potopi v nezavesti alkohola!
V spominu mi je nadaljua slika, ki se*mi je nudila vsako soboto na večer. V nasprotni hRi je stanoval podjetnik, ki je baran-tal s slabo sezidanimi hišami, delavskim 4 stanovanjem namenjenim. Ko je na vozil na stavbišče dovolj mfcterijala, starih oken in vrat, stare opeke, napol gnilega črvivega lesa je najel 3 do 4 zidarje in deset do petnajst bosanskih težakov.
Vsako aol*4o je toiie na njegovem domu izplačevanje tedenskega zaslužka. Ko sem prišel iz službe ob petih ali pol šestih, je sedela ob hiši cela partija teh težakov in čakala na gospodarja in svoj zaslužek. Čakali so in gledali v gospodarjevo okno. Dve, tri, štiri ure!
Končno je prišel izza gozda, nekaj življenja je trenilo v gručo in gospodar je švignil v svojo hišo. Kmalu se je prikazal za šipami in zaklical ime. Poklicani jc pristopil k oknu in v tem trenot ku se je prikazala skozi okno pest z nekaj novci. Kakor hitro pa je izpustil denar v delavčevo rol^, je zmaknil hitro^nazaj in zaprl okno. Očividno se je bal, dr* ga takoj ne doleti kazen za to ničvredno drobtino, katero imenuje plačo. ; t
Če sc je delavec le malo obotavljal ob oknu, sem zaslišal vpitje tega delodajalca: ''Barabe, lump jc cigani!"— Delo jc zlata in dobre besedo Vreduo!
Z okna sera lahko preštel "zaslužek". Dobili so posamezniki za ves teden po pet do najvišje deset kron! .Oni zgoraj omenjeni zidarji so bili seveda poselxej in bolje plačani, teh tukaj Vie Vpo števatn. A oni reveži, ki so delali ves teden po 12—14 ur na dan, so prejeli ob sobotah tako" miloščino {.Marsikateri se je zagrozil pro-J ti oknu, marsikateri zaihtel. Kaj naj počne s temi vinarji, ali naj jih takoj zflpije, ali si kupi kruha za par dni? Seveda, nboga pa ra jc to, saj marsikdo še prešteti ni zrial božjakov in prosil tovari sa, da mu je povedal, koliko de setic jc zaslužil ves teden.
Res, bilo je to ,v Rosni. A vseeno! Tudi v Bosni je treba delo plačati! Ne z miloščino, ne s kri vico, ampak s pravično zaslužc uim zaslužkom.
Kaj predstavlja dalje tistih 6(> kron, katere dobi poč<^niški učitelj kot mesečno plačo? .Teli to zaslužek, je 11 miloščina, je li škandal? Zaslužek ni, ker to ne odgo varja delovnemu efektu; miloščina ni, ker je' učitelj vendar polnovreden državljan, in škandal ni/ker je to kruta, trpeča reeni ca! Pač pa je to krivica, brez mejna krivica, katera ruši življe
larjcv v banko, so /,*• nekakšni ari stokrat je med proletarijatom.
Jaano je torej, da pomeni izguba zaslužka za delavca vse kaj druzega, kakor izguba profita za kapitalista. Pri delavcu vplivajo dohodki naravnost na kuhinjo; če
delom in kapitalom, po spoznajo delavci lahko, da imajo take dobrote čisto drug namen; poveča-vajo namreč delavsko odvisnost. Če izbruhne stavka in posebno, Če se nekoliko zavleče, začno kapitalisti odpovedovati delavcem stanovanja in dostikrat se res zgodi, da jih pomečejo z družinami vred na prosto. , ^Stavka je pa tudi prilika, pri kateri se pokaže, kaj pomeni politična moč. Delavcem, ki sc sicer za nič na svetu ne marajo brigati za politiko,"češ da to ni njihova stvar, se vtepa pri štrajku s policijsko gorjačo v glavo.
Nekateri kraji — v Zcdinjenih državah kak/ir v drugih deželah — se lahko imenujejo kapitalistična kraljestva. Kapitalistične družbe nimajo v takih krajih le svojih podjetij, antpak so skoraj absolutni gospodarji v vsakem ožini. Lokalna uprava je v njihovih rokah, ker znajo pri volitvah pritiskati na volilee, da glasujejo za njihove kandidate. Občinski za stopi so tedaj le izvrševalne institucije njihovih ukazov. Državni pravdniki, aoJmki i. t. d. so izvo-Ijčni po njihovi volji, s ka pitali stično pomočjo, se čutijo vsled tega odvisne od kapitalističnih družb, in tedaj ni nič čudnega, če zakriva pravičnost svoje obličje in odločujejo kapitalistični interesi namesto nje.
Tudi posestna moč kapitalistov igra veliko vlogo. Nekatere našel himsso do zadnjega plota izključ na last podjetniške družbe. Sa-luni, prodajalne, dvorane, gostilne, vse stoji na kompanijski zemlji, vse je pod kompanijskimi strehami, in na ta način postajajo gostilničarji, salunarji, branjevci, trgovci i. t. d. indi^ektni kapitalistični uslužbenci in njih agentje.
Kakšne posledice ima to, bodo znali povedati delavci, ki so v takih krajih preživeli večji št raj k in
IZGANJANJE HUDIČA.
'Billy Sunday je v Chicagi. Vsi kapitalistični listi v mestu pišejo o Billy Sundayu in mu delajo reklamo. Billy Sunday je "cvarige-list", Billy Sunday izganja hudiča, Billy Sunday krajša ChiraŽa-nom pot v. nebesa. Ampak sebi pripravlja udobno življenje ua tem svetu. Njegovo glavno vprašanje je: "Kako cCni Chicago vero?" — v dolarjih namreč. Od Chieage pričakuje rekord. Koliko ljudi pojde na te "verske" li-maniec se bo vedelo šele, ko bo komedija končana. Po drugih mestih se mu ni bilo pritoževati, kakor kaže naslednji pregled, v katerem pomeni prva številka število poslušalcev, druga pa visokost "of rov."
16.838 $16,332.32 41.724 51,136.85 25,797 16,603 21,155 16.900 16,594 18,137 13,023 14,225 8,300
izostaja zaslužek dlje časa, pride hneVl nenadoma rte le kompanijo
Jahko prava, popolna beda v hišo. To je «elo razumljiv razlog, da ne koprne delavci nič preveč po stavkah ,ampak navadno rajši sprejmejo manjše zboljšanje brez boda, kakor da morajo za večje riskirati št raj k.
* |zg\iha zaslužka bi sploh one -mogoČata resnejšo stavko, če -ne
bi bilo organizacije, s katero se delavci tekom boja vsaj tolik.» podpirajo, da se drže nad vodo. Kajti brez vsakih dohodkov ne bi mogla večina delavcev vztrajati niti par tednov/ Tistih, ki imajo toliko prihrankov, da žive z njimi lahko kaj dalj časa, je med masa toliko, kolikor ocvirkov v špe -hovki.	^
Pa tudi če imajo delavci organizacijo in sc za nekaj časa lahko zanašajo na podpore, niso tako zelo nagnjeni k stavkam, da bi jjh provoeirali brez potrel>e. Tudi zakladi organizacij niso neizčrpni. Podpore ne morejo biti tako velike, kolikor bi znašal redni zaslužek. Tisti, ki so žc preživeli dolgotrajne stavke, vedo iz lastne izkušnje, da pride prejalislej pomanjkanje, ki se Čim dalje teže prenaša.	•
Če bi bilo to vse, s čimer mora delavce "v slučaju stavke računati, bi zadostovalo, da bi vselej resno prevdaril ,preden glasuje za boj. Ampak to ni vse.
Kakor v vsakem boju, sta tudi v tent dve strani, mt katerih bi vsaka rada pnagala. In kdor noče postavljati resnice na glavo, mora priznati, da imajo kapitalisti veliko moč, katere se energično, včasi brezvestno poslužujejo, da bi skrušili moč delavstva. To pa povzeoča štrajkujočim delavcem včasi še hujše trpljenje, kakor izguba zaslužka.
V mnogih krajih, kjer vladajo velike kapitalistične družbe, stanujejo delavci v kompanijskih hišah. Kapitalisti sd se s tem hoteli pokazati dobrotnike delavcev, in v mnogih slučajih so nezavedni delavci take reči res smatrali za dobrote, gospode kapitaliste pa za ljudi neskončno Usmiljenih src. Čim pride do kakšnega spora med
In vendar bi moral dobiti dela- nje, katera uničuje človeka.
O zaslužku govoriti je neobhodna potreba, ker je tu gnezdo vse krivice. Zaslužek v njegovem svojstvu spoznati in medsebojno vez človeka in njegovega dela preiskati, je dolžnost strokovnih organizacij. ZaMlužek je integru-joči del vsega narodnega gospodarstva in zato ekstistenčno vprašanje ugodnega razvoja delavskega razreda. Inž. Atebi.
in njene uradnike, ampak tudi vse javne funkcionarje -in povrh šc ves obrtniški in trgovski svet proti sebi. Dvorane ni dobiti za shod, v gostilni, ne postrežejo stavkar-ju, pri branjevcu ni dohiti krompirja — situacija postaja neznos-nejša kakor v srednjem veku y času cerkvenega proklejlstva.
Da se more kljubovati vsem tem razmeram, je treba junaštva Posebno v lakih krajih nastajajo jitavke le tedaj, če goni položaj delavce že v obup in se jim nič kar bi se moglo zgoditi, ne zdi hujše od tega, kar je. Skrajno neumno je torej kvasati, da štrajka jo delavci iz objesti in zato, da bi pasli lenobo.
Poročilo vladnega odbora za preiskavo delavskih razmer obse ga med drugim> tudi nekatere šte vilke in druge podatke, ki so zelo zgovorni za vzroke štrajkov. Oc 6. aprila do 6. septembra lanskega leta izkazuje 2,521 stavk, v katc rih je bilo udeleženih 283,400 de laveev. Izgubljenih jc bilo 6,28f\ 519 delovnih dni.
Vzroki stavk so bili:. Draffinja življenskih potrebščin in zahteva boljših mezd, ki izvira iz ogrorii-ne rp,zlik$ tued delavskim zaslužkom in kapitalističnim dobičkom . Kakor kaže preiskava razmer v chicaških klavnicah, je nezmisel no trditi, da stavkajo delavci za pretirane zahteve, kar radi pripo vedujejo kapitalistični besedniki in žumalisti. Ampak če spozna vamo neposredne vzroke štrajkov; ne smemo pozabiti, da ni ne z draginjo ne z vsemi podobnimi rečmi rešeno glavno vprašanje. Nobena stavka, tudi če je.popolnotua zma govita, ne more trajno urediti de -lavskjh razmer. Desetica, ki sc danes pridobi, izgubi v kratkem * su lahko vso svojo vrednost. Te daj je treba zopet novega štrajka in čez nekaj časa zopet novega in tako bi šlo to brez konca in kraja, kče ne bi delavstvo spoznalo, da ti či za vsem tent nekaj večjega, čemur pravimo kapitalistični dni -žalni i sistem.
V kapitalističnem redu je nemogoče trajno odpraviti razlogi» stavk, jfer ostane vedno nasprotje med interesi kapitalistov na eni in med interesi delavcev na drugi strani. Dokler ne pade to nasprotje, bo Imj med interesi. Torej je treba odpraviti to nasprotje in izenačiti interese. To je pa le mogoče, aRo se postavi družba na drugo podla v. na kateri ne bo razredov. Tedaj tudi štrajkov ne bo in vseh tistih drugih bojev, ki razjedajo sedanjo družbo.
Washington ,
Philadelphia
Pittsburgh
Trenton
Syracuse
Sc ran ton
yilkesbarre
Columbus
Omaha * •
Paterson
Wheeling
Toledo
Johnstown
McKeeeport
Des Moines
East Liverpool
Canton
Springfield
South Bend •
Wichita
Denver
Beaver .*
Lima
Portsmouth
• 7,586 11,829 10,023 10,200 6,354 5,610 5,312 6,398 6,209 8,100 6,000 5,059 5,224
46,000.00 32,358.00 23,744,79 22,398,00 22,188.90 20.939.58 19,030.90 25,368.69 17,450.00 15,423.00 14,000,00 13,438.00 13,000.00 12,554.00 12,500.00 11,565,00 11,200.00 10,111.00 10,000.00 10,000.00 8,050.00 7,100.00
Colorado Springs 4,288 - 5,611.00 Baltimore 23,085 32,500.00 Kansas City 20,646 32,00.00 Detroit	27,192 46,097.00
Boston	48,963 50,523.00
Bufalo	32,258 42,294.00
New York 65,942 120,000.00 Los Angeles 18,824 18.00000 Atlanta	14,715 20,000.00
Billyjeva pogodbena plača za Chicago znaša 200.000 dolarjev.
Humbug se torej sijajno izplačuje
Med ljudstvom, premnogokrat prevaranim in izdanim, najdemo pogost oma posameznike,ki popolnoma trpno pogledujejo na vsako <|clovan#; pa hodi to knltrtmo, politično ali strokovno. Ako pa jim kdo dokazuje potrebo javnega delovanja, dobi za odgovor: "Tudi ti tega ne prenarediš!"
Ves družabni razvoj pa zavra-ča to trditev. Pred sto in sto leti jfc bil ubožec odvisen s svojim življenjem in imetjem od dobre volje posameznikov. Mogli so ga zapreti ali pa prodati v suženjstvo, oženiti ali pa omožiti, tuibi-ti ali pa ubiti.
%
Suženjstvo se je vsled napred» ka dobe in vsled naporov modrej-ših Jjudi spremenilo v podložni-štvo. Neomejeno brezpravje se je umaknilo omejenemu. Korak za korakom je šlo naprej ter dobi-, valo drugo, mirnejšo podobo. Od podjožništva se jc prišlo k tla-čanstvu. Še danes so njeni sledo-vo videti na vseh onih, nad katerih hrbtih je vihtel valpet svoj bič. . . Povprašajte te, ali smo napredovali ali nismo. In kdo je to povzročil?!! Oni, ki so drvili neprestano naprej, ne boječi se groženj, žal jen j in preganjanja. Njihova kri in njihove misli so tvorile gnojilo zemlji, iz katere rasto sedaj državljanske svobode. Brez tega bi nc imeli ustavnih pravic, tiskovnim in zboroval-nih svolmd, natančko določenega delovnega časa, bohuškega zavarovanja in drugih refocui^ ka-terc sicer še približno nc zadoščajo, ali katere se morejo, kakor premnoge druge izpolniti. Zato pa: starejši so prenarejali, pre-narejajmo tudi mi.	•
lie v zdravem gibanju prenti-šljanju in delu jc blagor nas in vseh prihodnjih.
Združene države so posodile (uhanski vladi $15,000,000, da izvrši vojne 'priprave. Ravno ob tem času Je dobil^ Velika Britanija $20,000,000. Denar je posojen na obresti po pet od sto.
Zavezniške dežele so doslej do--ile od^Združenih držav $4,949,-400,000 posojila, ki se deli tako-Francija $1,440,000,000, Itali-a $550,000,000, Rusija $325,000,-000, od katerih ie bilo Izplačanih !e $187,000,0000; Velika Britanija 2,520.000,000, Belgija $93,000,000, Srbija $6,000,000 in Kuba $15,-000,000.
Wr'VtKWW ■ ' WVSmr
,	.	r
PROLETARIC
Taktika boljševikov v luči kritike.
DI8KUZIJA NEMŠKE MANJŠINE
Splošno je znano, da je mod socialistično ve-in manjšino v Nemčiji velika razlika, dasi adi raznim žurnatiatoni za njih namene veliko bolj ugodno, če prezirajo ta nasprotja in mečejo vse nemške socialiste v en koš. A tudi med ljudmi, ki priznavajo razliko površnoga opazovanja in spozi«!vanja, deloma se najde mnogo popolnoma napačne sodbe ; deloma phihaja to od pa od navade, ki jo imajo nekateri ljudje, da pripisujejo svoje nazore drugim, zlasti takim, ki so pridobili kaj simpatij in ugleda, pq se potem hkUcujejo nanje.
Nemško socialistično manjšino radi imenujejo Liebknechtovcc. To ni velika napaka, četudi ni posebno priporočljivo označevati socialistične struje in frakcije po posameznih osebah, lúebknecht in llaaae sta si- gotovo zelo' sorodna v aačelih; našle se bodo pa podrobnosti, v katerih ne soglašata. Med ljudmi, ki imajo misli in sadbo, sploh ni mogoče najti takega brezpogojnega soglašatija v vseh rečeh. l¿e kdor oponaša druge kakor papiga, ne bo prišel nikdar v na-q>rotjc
Toda to le mimogrede.
Nemško manjšino so krstili za Licbknech-tovsko. Liebknechta so razglasili za ahsolutnega pacifista, za moža, ki hoče mir za vsako ceno, in t, to neresnično prepostavko si omogočajo, da se sklicujejo na Liebknechta in manjšino, kadar .sami pridigajo nesocialistično, goljufivo, vso demokracijo izpodjedajočo teorijo tepčaste "non-reaistence" in histeričnega'* miru za vsako ee-no.
r
Me t»ki nesoeialistični socialisti, taki puhli pridigarji, ki so si popolnoma po krivem prila tuli ime oü socializmu, sklicujejo na nemško manjšino za svoje meglene teorije, tedaj ne poznajo stališča te manjšine, ali ga pa' namenoma fslsificirajo.
Za spoznanje pravega stališča nemške manjšine so merodajni govori njenih zastopnikov in pisava njihovih časopisov. Kar se prvih tiče, so nekateri našim čitateljem znani. Glede na manjšinsko časopisje bi si pa predvsem dovolili omeniti, da se izražajo tam v marsičem različna mnét nja. Tam so namreč tolerantni in mislijo, da se morejo nazori le tedaj bistriti, če se svobodno kražajo.
Tako se je razvila tudi o boljševikih in njihovi taktiki diskusija, ki je postala zelo zanimiva in je poučna za vsakega, kdor se resno bavi * aktualnimi, vprašanji socializma.
Manjšinski socialisti so ostro nastopili pro-ü temu, da bi si Scheidenianovci prilastili bolj-ševike kot svoje prave ^somišljenike in sodruge. Ali zato tudi na drugo št ran niso ostali slepi in niso zagnali v slavljenje boljacviške taktike. rHerlinsJco gUmle* ja .pelo slavo;, ko se je U-stanov i I boljševiški režim v Rusiji, češ "tema, o kateri sr je tako .'esto diskntiralo na shodih in v literaturi kot o končnem cilju proletarskega razreda, in ki se je marsikomu zdel, kakor da leži v megleni bodočnosti, je uresničen v Rusiji, kjer je socialistični proletariat dosegel politično moč, drži vladno mašinerijo v svojih rokah in Uresničuje vse velike socialistične in demokratične cilje."
Nasprotno je organ manjšine v Gfcti imeno-
val položaj v Rusiji grozno tragičen, ke "sta Trockij in Lenin prelomila združeno demokratično in revolucionarno fronto in uganjata najsra-motnejše terotistično sektarstvo."
Glavni umni hoj se je pa vodli v predalih "Irfipziger Volkszcitung", ki je glavno glasilo manjšine. Dasi ui list zaprl nobenemu mišljenju svojih predalov, je značilno, da je bila tam stvar proti boljše vikom najjasneje razložena.
DEMOKRACIJA ALI DIKTATURA.
*
Prvi večji prispevek v tej diskusiji je podal ao-drug A. von Stein, ki je napisal članek z naslovom "Demokracija ali ditakuraf"
Avtor prav nič ne poskuša, da bi kaj brzdal svojo strast, ki je očitno od konca do kraja protiboljševiška. V svojem članku pravi, da je prišel Lenin z državnim preobratom in proti volji večine ljudskih komisarjev do moči.
"Aoljševiki" — pravi v svojem spisu — "so se pri prireditvi svoje oborožene revolte v Petrogradu začetkom oktobra poslužili ljudske nepotrpežljivosti, kar ee je odlašalo sklicanje u-stavodttjne skupščine, izvajali so, da se more to sklicanje le tedaj zagoteviti, če dosežejo sovjeti politično moč. V tem času — so razglašali — je bila večina ljudskih komisarjev za koncentracijski kabinet, ampak pogajanje ni imelo uspeha zaradi trdovratnosti I^enin-Trockijeve skupine, drugi voditelji boljševikov so pa v znamenje protestu zapustili svoja vladna mesta.
Proglasi teh voditeljev kažejo v taki zvezi jasno, da je proklamirana diktatura proletaria-ta in siromašnih kmetov tako urejena, da je v resnici le diktatura gotove skupine v stranki holj«evikov.'Vsa notranja in zunanja politika Lenin-Trockijeve vlade nujno izvira i ztc diktature, katere podlaga postaja od dne do dne ožja."
Von Stein zaključuje svoj napad na boljševiški režim, ki ga imenuje neznosnega in nedemokratičnega, s svarilom, da bi bil strašen udarec za mednarodno socialistično gihanje, če bi se preprečil sestanek ustavodajne skupščine.
Članek je zbudil veliko pozornoet, pa tudi veliko razburjenja. Uredništvo "Leipziger Volkszeitunga" je dobivalo neštete dopise, ot? katerih so se nekateri strinjali a von Steinom, drugi so mu pa nasprotovali.
Najznačilnejši je bil odgovor, ki ga je po-" slal po vsem svetu znani marksistični pisatelj Franz Mehring.
MEHRINGOVO MNENJE.
Kot antiteza proti Stalno varno vprašanju "Demokracija ali ditaktatura?" je Mehringov članek imel naslov "Tragedija ali glupost?" | V svojem j<yiru je Mehringov članek obramba boljševikov proti Steinovint napadom. Toda vzlic svojim očitnim simpaitijam pravi Mehring?
"Ne more in ne sme se tajiti, da je ta članek — namreč Steinov — odmev žive bojazni, ki jo je vzbudilo postopanje I^enina in Steina in ki #a šc zdaj* vzbuja v neodvisnih socialno demokratičnih krogih. Razun tega ni mogoče in tudi nepriporočljivo razganjati vse dovine, ki so bili izrečene v tej zvezi — tragedije aji glupost T"-
V nadaljnem odstavku pravi Mehring:
"Z drugimi besedami, ali sta Lenin in Troe-
kij, ki sta mnogo let, da, nekoliko generacij, dokazovala, da ata dobra in previdna bojevnika proletariata, izgubila razuui, ali pa ju je gnala — ravno revolucionarna eneržija njiju samih in njiju pristašev— v tragični položaj, ki ju aili, da storita maraikaj, česar ne bi atorila, in opuatita marsikaj, česar ne bi opustila, če bi bila svobodna gospodarja svojih sklepov."
Ko je bil objavljen Steinov članek, je uredništvo dodalo avojo opombo, <da je prenagljeno soditi o ruskem položaju. Tudi Mehring odklanja prehitro obsodbo. Ampak njegov zagovor boljševikov se omejuje na to, da jim priznava o-lajšujoče okoliščine, ne daje jim pa popolne odveze. Značilna je primera, ki jo je pri tem napravil.
"Marža in Kngelsa" — pravi — "so podobno kritizirali zaradi njiju čisto negativnega delovanja v dobi, ko se je polomila nemška revolucija leta 1H4!)., ko sta stala v tedaj poglavitno poljedelski Nemčiji na Čefh revolucionarne atran-ke, za katere zmago je bilo treba do visoke stopinje razvite industrije in modernega proletariata."
Dočim je imela diskusija dotlej precej aka-deiničen značaj in se je največ sukala okrog vprašanja, če ima boljševiški režim demokratičen ali nedemokratičen značaj, je prišel stari ao-trudnik Karla Marxa, aodrug Edward Beril-stein z mogočnim člankom, s katerim je zadel jedro vprašanja.
BERN8TEIN0VA KRITIKA.
•Bernsteinov članek, naslovljen "Mednarodna politika inaksimaliatov," je izšel v. socialič-ni korespondenci za tuijuo in jasno izraža ftoja-zeu, ki so jo gojili krogi nemške social lat ične Hianjšine glede na poaledice separatnega miru.
V tem članku je rečeno:
"Po razglasu boljševikov je cilj njih zunanje politike ta, da se kmalu doseže splošen in demokratičen mir, cilj, ki je blizu srceiu vseh socialistov. Kdino vprašanje je pri tem, če je opravičen nazor, da doseže politika boljševikov ta cilj. .
Kar se tiče Rusije same, dosežejo boljševiki, dokler imajo moč v rokah, vaak trenot ek lahke takojšen uiir. Ampak nikakor ni gotqvo, da bo tak takojšen mir tudi demokratičen mir — bodisi tudi le z» samo Rusijo. V tej zvezi je stvar seveda odviaha od tega, kaj kdo razume pod Rusijo. .Če pomeni to le deželo Velikorusov, ne bodo centralne aile morda iuiele nobenih ugovor, čc si uvede svoje institucije tako demokratično in tako socialistično, kakor si jih prebivalatvo želi ali dovoli urediti.
Toda kako stoji stvar z deželami ruake države, v katerih ne žive VelikorusiT Nazori in zahteva centralnih sil «leda na zemlje, ki leže juad
staro moakovako državo in srednjo Eyropo, t. j.
Poljsko, Lit vinsko, Kuronako i. t. d., ao zelo negotove, in kolikor ao prišle v javnost, se večali-manj znatno razlikujejo od tega, kar smatrajo socialisti za demokratičen mir. Boljševiki mahajo voliti: Ali opuste takojšen mir,v interesu svojega programa, demokratičnega miru, ali ae pa odrečejo svojemu demokratičnemu geslu za ceno takojšnjega iniru. Katero rešitev sprejmejo!"
Potem nadaljuje Bernstein:
TAKTIKA BOLJŠEVIKOV V LUCl KRITIKE.
"Kdor ni pripravljen, če ae pokaže potreba, vstrajati v oboroženem odporu, izreka sicer lahko želje, ne more pa postavljati zahtev, ki se izpolnijo. Od tega časa, kar imajo boljševiki moč v rokah, so s svojimi korak ¡položaj Rusije v tem oziru še poslabšali . Zdfcj ne živimo v času francoske revolucije, ko je primeroma enostavni značaj orožja omogočal deželam z le nekoliko razvito tehniko improvizirati v času potrebe ljudsko vojno. Sedaj se vojskovanje ne more ločiti od tehuične zrelosti visoko razvite industrije, in tak razvoj se ne more improvizirati. Nada-I je ne more biti nobenega dvoma, da je diktatura, ki jo vrše boljševiki doma v Rusiji, vir slabosti za njih mednarodni položaj.
Kot nemški socialist ne mislim presegali v domačo politiko socialistov drugih dežel. Toda kot mednarodni socialist imam pravico in dolžnost izreči po svojem najboljšem prepričanju avoje mnenje o vplivu take politike na mednarodni položaj.
Politika boljševikov nima druge posledice, kakor da napravi Rusijo brezmočno in da jo pripravi ob vsako besedo in ob vsako odločanje v razpravah, kolikor se tiče značaja bodočega miru. To bo iiuelo najpogubnejše posledice za tak mir, za kakršnim morajo stremiti socialisti, kajti sedanja politika boljševikov gre za tem, da se izloči faktor, ki bi lahko delal ne le za konec vojne, ampak tudi za konec militarizma. Boljševiki ostanejo slepi napram dejstvu, da omogoča njjh sedanje stališče v vojni igri 4ak rezultat sedanjega konflikta med zapadnimi in centralnimi silami, ki napravi večno oboroževanje • na obeh straneh za nujni pogoj varnosti zoper nove napade iz sovražnega tabora.
Sodeč po prejšnjih Leninovih izjatah so boljševiki računali, Če napravi Rusija socialno revolucijo, da ji bodo druge dežele sledile. Ali ta kalkulacija je prezrla .ogromne razlike, v političnih in socialnih razmerah dežel, za katere gre. V Rusiji je bila aocialistična revolucija mogoča ; toda kako se je moglo zgoditi v Nemčiji to, kar se je zgodilo v Rusiji, če vzamemo v poštev, da je morala popolna izločitev Rusije kot vojaške sile učinkovati ravno v nasprotni smeri?
Dokler ostane vojaška moč Nemčije neotrešena, bodo socialisti na Angleškem in Francoskem iz jaanih razlogov čutili malo apetita, da bi sledili zgledu boljševikov. V politiki ne velja namen, s katerim se podvzema kakšna akcija, ampak uspehi veljajo. Politiki imajo dolžnost, kadar začenjajo tako akcijo, da jasno in skrbno v luči vseh dostopnih razmer preiščejo rezultat, ki ga mora imeti taka akcija.
Neugodno znamenje za zunanjo politiko boljševikov je, da je izzvala zadovoljnost med nasprotniki demokratičnega miru. Nočemo pred-čaano soditi politiko boljševikov, ampak tem nujne je je pokazati te napake, Jcer moremo le tako omejiti razočaranje nad neuspešnostjo take politike, da se ne izpremeni v obup glede na demokratičen mir sploh."
Navedeni članki ao izhajali pred sklicanjem ustavodajne skupščine in ob času brest-litovskega pogajanja. Avtorjem ni moglo biti takrat vse znano, kar vedo danes. Sedaj, ko je sledila cela vrsta žalostnih dogodkov, se lahko pravi, da je Bernstein bil prorok, in sicer, česar ne izreka nihče z veseljem, dober nrorok._
Demokratičen mir, vojna in socializem.
ZUNANJA POLITIKA.
Na drugem mestu današnje številke najdejo čitatelji nazore, ki jih izreka stari bojevnik Bernstein o taktiki boljševikov. O njegovem članku je pač treba šc posebej izpregovoriti nekoliko besed. Ne da \>\ bil nejasen in da bi potreboval šc komentaraj za razumevanje. Nasprotno! Prav s svojo jaatnostjo je izredno važeh za zunanjo politiko socializma.
• ■
To je sicer panoga, ki so se ji nekateri po jeziku veliki voditelji, rogali, češ "v visoki politiki se boste utopili." Demagogi, ki so izrekali take prazne fraze, niso morda niti sami vedeli, kakšen zločin proti proletariatu tiči v njih. "Visoka politika" je zunanja, internacionalna politika. In če hoče proletoriat kdaj biti sam gospodar svoje usode, mora postati sposoben, da vzame tudi to politiko v roko. Vsled tega je prava naloga socializma povzdigniti delavstvo do razumevanja vse nacionalne in internacionalne politike, ne pa šarlatansko se norčevati iz "visoke politike."
Vse, kar se jc godilo izza izbruha svetovne vojne, zlasti pa usoda Rusije in njene revolucije, dokazuje, da je proletariat še daleč od te sposobnosti. Izza žalostnih izkušenj zlasti v Rusiji se mora reči, da je navadno, nepošteno prilizovale, čc govoriči kdo masam, da so že danes spo-sobne kar za vse na svetit. Taki demagogi se sicer prav lahko prikupijo delavstvu, posebno nezavednemu delavstvu in takemu, ki ima namesto znanja nekoliko puhlih fraz v glavah; ampak če se maae praktično ravnajo po priliznjenih besedah takih demagogov, pridejo neizogibno v nesrečo, kar dokazuje Rusija na žalost vseh zavednih socialistov.
Zunanja politika ni za proletariat nič manj važna, kakor na primer socialno zakonodajstvo ali pa organizacija za zmago pri državnih volitvah. Zunanja politika je vrhunec vsega socialističnega političnega dela, ker se more socializem v vaej svoji Čistosti in popolnosti uveljaviti šele tedaj, kadar zmaga po vseh deželah, vsaj po vseh kolikor toliko civiliziranih deželah.
Kriza, kakršna je sedanja vojna, spada v
podrčojc internacionalne politike. Zlasti socializem, ki je sam na sebi internacionalno gibanje, sc mora pri presojanju vojne postaviti na stališče svetovne politike. S frazami, da "smo proti vsaki vojni," da zahtevamo "mir za vsako ceno" i. t. d., se tukaj nič ne opravi. Ravno s stališča pravega socializma so take fraze švindl, in v gotovih razmerah lahko postanejo neodpustno hudodelstvo. Ne le, da absolutni pacifisti nič ne koristijo socializmu, ampak škodujejo mu in lahko mu škodujejo še bolj, kakor vojna sama. Nekaj časa je človek lahko mislil, da so taki pacifistični pridigarji lc mehkosrčni utopisti. Danes, izza ruskih izkušenj nimajo več izgovora, ampak če vztrajajo na svojem slepčevskcm stališču, postanejo izdajalci socializma, izdajalci interesov proletariata.
Do tega neizogibnega zaključka pride lahko vsakdo, če pazno prečita Bernsteinov članek.
SVETOVNI INTERESI PROLETARIATA.
Za Proletarca je Bernsteinov članek najpopolnejša odobritev njegove taktike. In če soglaša i nami Bernstein, je to ved vredno, kakor sodba kakšnega samozvanega boga z Racine ave.
Takrat, ko so se shajali delegati Ameriške socialistične stranke na nesrečno konvencijo v St. Louisu, je slovenska sekcija poslala tja svojo izjavo, v kateri je bilo rečeno, da mora socialistična stranka presojati vojno, če je postala neizogibna, s stališča svetovnih interesov. Morda je mogel takrat še kdo dvomiti o tem; sedaj so morali dogodki razpršiti vse take dvome in dokazati, da ne more biti za zavedni proletariat sploh nobenega drugega stališča.
Nekaterim ljudem nemara nebo prav, če se pri tem sklicujemo še na nioža, ki so ga vedno reklamirali za svojega, dasi se od njih razlikuje kakor lev od backa. Trockij, boljševik, pravi v svoji knjigi, da nastane za vsako deželo lahko potreba obrambe (zaradi česar bi bilo Troekija treba uvratiti med "socialpatriote"),, da pa morajo socialisti v takih slučajih uravnati svojo taktiko po internacionalnih interesih.
Te besede je Trockij v prvi vrsti napisal nemškim socialistom, češ njih naloga ni bili
vpraševat^ kako zmaga Nemčija, ampak od kakšnega rezultata bo imel proletariat največjo korist.
llvalabogu, da ni izšla Trockijeva knjiga ob času st. louiškc konvencije, sicer bi kdo lahko dejal, da smo prepisali svojo izjavo od njega.
Popolnoma se s tem vjema Bernsteinnovo stališče.
Bcrnstcina bo težko imenovati "aociklpatriota." On ni Scheidemanovec. V opoziciji proti vojni politiki Scheidcmanovc večine stoji od začetka vojne, ne šole od tedaj, ko se je stranka razccpila. Tudi ne bo mogoče reči, da ne razume, socializma. Vse svoje življenje je prebil kot socialist in revolucionar; večino svojih let je prav zaradi tega tnoral preživeti izven Nemčije. S svojimi belimi lasmi spada v malo število mož iz Marxove dobe in bil je njegov sotrudnik. Kar je tekom svojega življenja napisal o socializmu, bi sestavilo že čedno knjižnico. Kadar govori o socializmu, se torej njegove besede ne morejo i-menovati diletantovske.
Bilo bi zelo koriatno, če bi njegove besede čitali in pazno preštudirali socialisti v Ameriki. Ponesrečena st. louiška resolucija ne bi tedaj niti eno uro več živela. Stranka bi jo po zaslugi pokopala in se s tem rohalibitiralA pred vso lnter-nacioualo. .
SEPARATEN IN SPLOfiEN BOR.
i -
Predpostavka vsakega praktičnega socialist ¡enega dela v sedanjih dneh je priznanje dejstva, da je vojna na svetu. Vprašanje, če smo jo hoteli, ali če je nismo hoteli, izgubi vsak praktičen pomen v trenottfu, ko je tukaj in ko je še povrh očitno, da je ne moremo ustaviti.
Očitno tudi Bernstein ne miži vpričo faiita, ki se ne da utajiti.
V svojem članku zaključuje, da je lil splošen in demokratičen mir cilj boljševikov. Ni dvoma, da se Bernstein popolnoma strinja s takim ciljem.
Prav zato, ker se strinja s tem'ciljem, ga pa navdaja separaten mir z največjo skrbjo, ^skaj?
Separaten mir ne daje Rusiji demokratičnega miru in spravlja demokratičen uiir za >cs svet v dvom.
Bernstein je Nemce. S tega stališča bi bil vendar lahko zadovoljen s separatnim mirom. Če bi bil nacionalističen, bi ga skoraj moral pozdravljati. Kaj je njemu na tem ležeče, koliko zemlje izgubi Rusija? Kaj ga kot Nemca briga, kakšno ustavo dobe Poljaki, kakšnega princa podarijo Litvincem i. t. d.?
Toda Bernstein je socialist ; zahtc\e central-" nih sil glede na Poljsko, Lit vinsko i. t. d. se mu zde negotove; znatno se razlikujejo od tega, kar smatrajo socialisti za demokratičen.mir.
In njegov zaključek se glasi: Ako vztrajajo boljševiki na tem, da mora mir biti demokratičen — tako kakor ga smatrajo socialisti — tedaj se morajo odreči takojšnjemu, miru.
Kaj se to pravi? -
Če hočejo boljševiki socialistične HI je, morajo — nadaljevati vojno.
Po znani logiki bi se moralo reči: Beftistcin je za vojno —Bernstein je social patriot.
Toda vraga! To logika prokleto šepa.^^e bi bil Bernstein social patriot, bi moral seveda biti nemški patriot. Tedaj pa ne bi mogel ugovarjati separatnemu miru, ki koristi Nemčiji in o-lajša njeno zmago, če namreč sploh more zmagati.
A Bernstein želi, da bi Rusija nadaljevala vojno, zato da je Nemčija ne bi mogla oropatL Nadalje zato, da ti boljševiki lahko vpeljali socializem; kjer ga Nemci ne bodo. Nadalje zato, da bi boljševiki oziroma zastopniki Rusije dobili svoj prostor pri mizi na splošni mirovni konferenci in da bi prišel njih glas tam do veljave v interesu demokracije in sociajizma. Nadalje zato, ker bi utegnila Nemčija zmagati, ako odstopi Rusija z bojišča, in tedaj ne bi bil konec militarizma, ampak oboroževanje na obeh straneh bj
se nujno še povečalo.
Vse to se pač ne more imenovati socialpa-triotizem. Ampak Bernstein prihaja do takih zaključkov, ker se postavlja na stališče interesov socializma, internacionalnega socializma.
(Dalje na 8. starani.)
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljena dne 10. avgusta
lnkurporiraua Ti. aprila UK)l»
drla vi Penn.
Sedež: Cpnemaugh, Pa.
GLAVWI URADNIKI:
Predsednik: Ivan PrA>r, I OS 8 Norwood Bd., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: Jos¿Ärko,*». K. P, 2, Box US, WmI Newton,' Pa. Glavni tajnik: Blal Novak, 80 Main Htreet, Coaeiuaugh, Pa.
1.	Pom. tajniki Frank Pavlsv*M, 20 Mam Btreet, Couemaugh, Pa.
2.	Pom. tajnik: Andrej Vidrlch, 20 Main Btroet, OoBM&ftUgh, Pa. Blagajnik: Josip tele, «502 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Po« blagajnik ;i Anton Hočevar, B. F. D. 8, Box 2T, Bridgeport, Ohl«».
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nad a. odbora: Joaip Petrnel, Box 99, Willoek, Pa. •l. nadzornik: Nikolaj Povie, I Crab 8t.. Nuijirey Hill, N. H. Pittsburgh, Pa. 2. nadzornik: lvaa Grošelj, SSö K. 137th 8t., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik Por. Odbora: Martin Oberian. Box 72, Kast Mineral, Kana.
1.	Porotnik: Frane Teropčič, R. F. D. 3, Box 14«, Fort Hmith, Ark.
2.	Porotnik: Josip Golob, 181« Bo. 14tU 8t., Bpringfield, lil.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
l)r. Josip V. Orahek, 843 K. Ohio Ht., lit t-l»urKh, I'ft.
URADNO GLASILO:
GUs Naroda, 82 Cortlandt Bt., New York City, N. Y.
——
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno proicni, pošiljati vse
- T * -«•-----*----- Donar naj se pošilja
MplHBpias
K torn "privatnih tekov. Nakaaniee naj se naslovljajo: Bias Novak, Conetuaugh •posit Bftnk, Couemaugh, Pa., in tftko naslovljene poiiljajo s mesečnim poročilom na naslov V slučaju pomanjkljivosti L od nje popravi.
do •d
•pise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drunega. Denar naj se poli uio potom Poitnih, Expresnih. ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa tom privatnih čekov. Nakazuiee naj se naslovljajo: Blas Novak, Conemai , Conemaugh, Pa., in tako nnslovljens poiiljajo s mesečnim por r gl. tajnika.
, dn opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake ti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavuega tajnika, da se v pri-
0 vojno varčevalnih znamkah.
i W » i
Zakladniški oddelek ameriške vlade daje* sledeče v javnost:
Vaša dežela je v vojni. To vojno morajo dobiti. Najbistvenejša stvar, potrebna za zmago, je denar. Ta denar mora spraviti skupaj narod dežele. Da ga pa spravi skupaj ter posodi vladi, je treba varčevati, pri čemer se bodo seveda tudi dobivale obresti ter bo denar varen nad vsak dvom. Lože je varčevati v malih zneskih, kot pa z velikimi svotami. Da se omogoči vsakemu v deželi varčevanje, so izdelali načrt, potom katerega pričnete lahko varčevati s 25 eenti, torej z eno četrtino dolarja.
Kupite si varčevalno znamko zp 25 centov ter jo prilepite na varčevalno izkaznico ali karto. Tako karto lahko dobite tam, kjer IcupTte varčevalno znamko. Ta karta ima prostora za šestnajst takih znamk.
Kakor hitro je vaša varčevalna karta napolnjena, dobit? lahko vojno varčevalno znamko. S tem prične vaš denar donašati o-bresti 4 odstotkov, plačljivih na četrt leta. Isto znamko lahko dobite direktno potom nakupa za gotov denar.
Cena teh vojnovarčevalnih znamk se izpreminja sorazmerno « časom, ko jih kupite. Tekom decembra 1917 ter januarja 1918 je znašala cena $4.12. Po tem času pa se poveča cena za en cent vsak mesec tekom leta 1918.
Razliko med vašo prvo varčevalno karto (Thrift), ki predstavlja štiri dolarje, ter ceno vojno-varčevalne znamke, morate plačati v gotovini. To pomeni:
Če ste si nabavili vojno-varče-valno znamko decembra 1917 ali v januarju 1918, izročite svojo prvo varčevalno karto ter plačate 12 centov poleg. tega. V februarju 1912 ste morali plačati že dodatnih 13 centov in tako naprej po en cent več za vsak mesec tekom leta 1918. Ta razlika in to povečanje predstavlja zaslužene obresti ter se vrnejo te svote pri dozori-tvi. - .;„ .',„.., , .
Dozoritev ne izvrši 1. januarja. 1923, ko bo vlada plačala pet dolarjev za vsako tako vojno-varče-valno znamko.
Z nakupom prve vojno varčevalne ztfamke dobite vojnovarče-valni certifikat. Ta certifikat ima pr^tors zs dvajset voj-no-vanVvalnih znamk. Nalepote
a znamke na te certifi-te ki predstsvljsle bodo dne 1 januarja leta 1923 vrednost 100 dolarjev v gotovini.
Kakorhltro je'dvajset mest ns vojnovsrčevslnem certifikatu Iz polnjenih, se zaključi, a lahko ne nabavi nor certifikat. Tekom decembra leta 1917 sli januarja 1917 so znašali stroški za nakup nino $4 12 za vsako znsmko ali dvajsetkrat $4,12, ta je $82.40 za polni certifikat
Prvega dne v januarju 1923 odkupi vlada ta certifikat za 100 dolarjev.
To pomeni, da dobi lastnik cer tifikata čisti dobiček $17.60 zs u-porsbo svojega densrjn.
Če bi slučajna nepričakovano potrebovali densrjs v gotovini, gs lshko dobite če zopet izročite
sli
svoje certifikate, izpolnjene le deloma izpolnjene.
Vlada vam vrne, kar\e plačali, in doda obresti t<y povišanje enega -centa za vsako vojnovarče-valno znamko na certifikati^
Pregled tah povračil v denarju je natiskan na zadnji strani vojnovarčevalnih certifikatov.
Upati pa je, da se bodo ljudje poslužili te pravice le v slučaju potrebe
Znamke in certifikate je mogoče dobiti na poštnih uradih, bankah ali Trust Companijah, na^večini železniških posta j, v prodajalnah, tvornicah, privatnih klubih, družbah in organizacijah ter na številnih drugih mestih, ki i-maj o tozadevno dovoljenje.
Ker imajo za seboj vse bogastvo Združenih držav ter jih je mogoče vrniti na zgoraj omenjeni način, je jasno, da ne morejo te znamke ali certifikati izgubiti svoje vrednosti .
PRAKTIČEN SOCIALIZEM
navadne črke ne more in te sme izgnati svojega razrednega značaja, ker v svojem temelju je zastopnik razlaščencev, ki se bojujejo za nov svet in novo življenje, ustvarjajoči s tem tudi nov nazor o svetu in življenju. Tudi v občini mora nastopati v znamenju preobrata, ki se ima izvršiti z umnim delom, rušeč stare navade in oblike. Neumestno bi bilo, vdajati se iluzi jam o vsega mogočnosti prihodnje socialne revolucije. Zanjo je t reba predpogojev. Razvoj k ipi-talizma in pomnožitev proletari-jata ustvarja boj, in kolikor popolnejši je ta razvoj, toliko brez-obzirnejši bo razredni boj, v svoji skrajni višini nazvan totalna socialna revolucija. Proletariat si mora pripraviti tla povsod, kamor koli sega njegov vpliv, a a iz-vojujc boj proti suženjs '» in reakciji. /
Zato ne sme pozabiti, da jc tudi 'občina ustvarjenj na razredni razliki kapitalistične družbo, rav-po tako, kakor država sama. Politična moč kapitalističnega razreda, ki se zrcali v vsej nag-?! i v današnji državi, je tudi v občini sredstvo za izrabljanje vsega produktivnega, a neposedujoče-ga razreda. Historična naloga proletariata je, da odstrani to politično moč, ki je, kskor prsvi Marx, oficijelni izrsz razredne razlike v državi, deželi in občini.
Zlato prihaja zopet v večji množini v-Združene drŽave, kot odhaja iz njih. Zvezni rezervni odW poroča, da znaša izvoz zlata v štiri tednih, ki so se končali z dnem 15. februarja $2,977,000. Večina zlata je bila odposlana v Mehiko, Venezuelo ln Srednjo Ameriko. Iz Kanade, Mehike in Južne Amerike so pa uvozili za $3,103,000 zlnta. Od 13. julija so izvozili Iz Združenih držav za $116,050,0000 zlata, toda izvoz se znižuje od meseca do meseca.
• Vsi, ki morajo plačati dohodninski davek in ga ne pisčsjo det 30. marca t. 1., so podvrženi kaznim. % I
NESPOSOBNOST ZATIRAL j CEV.
Socializem je ^edna iuiel nn -sprotnike in sovražnike; saj je aaui prinesel boj, ker ni brez njega svobode, in vedel je, da bo delo trdo, ker od sedanjih gospodarjev sveta ni bilo pričakovati, da odlože zaradi boljšega spoznanja žezlo zatiranja. Prvi socialistični bojevniki so bili preganjani kakor prvi krščanski mučen i ki in kakor sploh vsi oznanjevalei novih resnic.
Vsak tovarnar, vsak okrajni glavarček, vsak žamlarček se jc čutil poklicanega, da uniči" socializem. Ob vsem tem uničevanju pa je obtiovraženi otrok uspeval in rastel, tako da more danes le še slaboumuež dvomiti o nje • govi končni zmagi. Kakor se razširja kapitalizem nujno po vsem svetu, tako mu sledi socializem za petami ift &u poziva na boj.'Ni je več dežele, kamor je stopil kapi-talizem, da ne bi bil tudi socializem vstal iz tal.
Najmogočnejši sovražnik so -cializma je bil nedvomno prvi kancelsr nemškega cesarstva Bis-marek. Ne da bi bil pruski plemič tista velika glava, ki jo slavč nemški nacionalisti kot največjega ženija preteklega stoletja. Duševno je bil Bismarck prav omejen človek. Ali njemu je bila na razpolago vsa politična, policijska in sodnijska moč Nemčije in on jo je rabil brezobzirno, ne -usmiljeno, s trdim namenom, da popolnoma zatre socializem, čigar bistvo mu jc bilo tako tuje kakor zadnjemu vaškemu policistu.
Bismarck ni poznal svojega časa in-ni razumel, da mora velikanski napredek tehnike nujno vplivati na vse življenje. Bil je državnik starega kopita, ki je mislil, da ima zgodovina še vedno enake cilje kakor v dobi Pipina in Rudolfa liabsburžana; o ciljih človeštva pa sploh ničesar ni vedel, ker je ^llo človeštvo njegovim junkerskitn možganom ne -znan pojm.
Bismarck tudi ni razumel gospodarske vsebine socializma, ker ni vedel, da so na vso zgodovino človeštva vedno pred vsem vplivale gospodarske razmere in di so v dobi kapitalizma gospodar -ske sile dosegle največjo moč. SooUIushi je~ poaaj več. aovcazU zato, ker je v njem videl najod-ločnejšega in najnevarnejšega nasprotnika avtokracije, politične reakcije in gottesgnadcntuma.
Socialisti so se pruskemu absolutizmu smrtno zamerili, ko sta. leta 1870. Bebel in Liebknecht glasovala proti vojnemu kreditu. Znano je, da sta bila zaradi tega sodnijsko zasledovana, kakor se-daj socialistični poslanec Liebknecht in tudi obsojena. Že takrat je Bismarck vsej socialni demokraciji prisegel večno sovraštvo. Ali z ustavnimi zakoni jih le ni mogel tako nesramno preganjati, kakor je želela njegova lena duša, in zato jc zahteval izjemne zakone proti socialistom.
To ni bilo tako lahko, kajti u-stava je veljala za vse nemške državljane, in meni nič tebi nič je vendar ni bilo mogoče pohrustati. Toda Bismarck je imel srečo. Na starega cesarja Viljema sta iz -vršila Hoedel in Nobiling dva ne-zmiselna atentata, ki sta ostala brez uspeha. T3 napada so Bis-ntarkovi organi čisto po krivem spravili v zvezo s socialno demokracijo, in pod vtiskom te "poM-tike dejanja" se je Bismarcku posrečilo naščuvati državni zbor, da je pritrdil njegovemu izjemnemu zakonu, ki je prepovedal vse socialistične in strokovne organizacije in skoraj popolnoma one -mogočil vsako delavsko časo-Pi«je.
Po vsej Nemčiji se je tedaj pri-čelo infamno preganjanje socia -lisjov. Nočne hišne preiskave pri popolnoma nedolžnih ljudeh so bile .sredstva za nezaslišano mu -Čenjc celih družin. Policisti so napadali hiše, ko je vse spalo; pognali so moške, ženske, otroke pokonci, premetali vse, kar je bilo v hiši, silili ljudi, ds so se morali sleči do nazega, češ, da se morejo prepričati, Če Mmajo pod perilom prepovedanih spisov. Na tistrfe
kandidate 1,400,00(1 glasov... To je bil sijajni uspeh preganjanja, zatiranja ia mučeništva. Policisti
in državni pravdniki in sodniki, jetnišnUfarji in biriči vsake «vrste s samitu "železnim" kancelsr jem ns Čelu so uničevali in ubijali socialno demokracijo, in ob vsem tem uničevanju je zrasla tako, da je mladega Viljema obhajala kurja polt...
Zgodovina je učiteljica človeštva, ali učiti se ne zna vsakdo. Bistuarckova železna pest se je skrhala, ko je bila po socializmu. Kljub temu ga zopet ubijajo vsa* kovrstni pritliksvci, in gs bodo ubijali nadalje, ker so preornejeni, da bi razumeli nujne zakone zgodovine. Ali česar ni mogla u-ničiti vsa sila Bismarckove drža ve, ko je bilo še mlado in maj -h no, tudi ne bodo uničili smešni hlapčoni kapitalizma in v preteklih stoletjih zaostali oblačni inženirji.
Socializem je nujua posledica kapitalističnega gospdarskega re da in mora zmagati, ne ker pravi tako ta ali ons oseba, ampak ker zahteva to neizpremenljivi zakon razvoja. Mi moremo le pospešiti ta razvoj, in pri tem delu nas ne bodo zastrašili komični posnemo-valčki Bismarck*
DOPISI.
delavcev je bilo preganjanih od kraje do kraja in veliko isfnanih iz dežele. Ječe so sc napolnile s socialisti po vsej državi. Blagajne organizacij so Bismarckovi biriči konfiscirnli. Trpljenje sod nt-gov je bilo nepopisno.
To se je pričelo leta 1878 I», leta 1890. je bilo pri januarskih volitvsh oddanih za soeislističi e
Chicago, 111.
Slov. soc. klub štev. 1. je dobil od hrvaškega kluba štev. 3 v Pittsburghu, Pa., sledeči
Upravljen na sva udrulenja ju-
gosi. socijal. Saveza u Americi.
od itrane udruienja broj 3.
N. S. Pittsburgh, Pa.
Dragi drugovi:—
Pred Vama stoje dvije glasovnici? Prva od Glavnog Odbora na-šeg Saveza, za saziv kongresa, druga od Udruženja broj 1, Chicago, III., za podijelu na sekcije — po narodnostima. —
Drugovi! Mi smo više nego uvjereni, da razdor nije došao u naš Savez, radi narodnosti, nego radi prindpielnih in taktičknih razlika. A takodje i Vama je sigurno ova stvar vrlo dobro poznata i sigurni smo, da gojite naše mišljenje o isto j stvari. Tko god je prati o piaanje naših glasila Pjoletarca i Rad. Straže, s ovime iiwra da je od davna na čisto.
Stoga mi, dio Saveza, svjeni svoje radničke stvari, upravljamo ovaj Apel na Vas, takodjer naše drugove, da svi kao jedan, odbaeite ili glasate proti podijele po narodnostima. Mi moramo da radimo ne samo za slogu nas: Slovenaca, Srba i Hrvata, nego svih naroda — cijelog svjeta. A da li bi to činili, ako bi se podi-jelili na Hrvate, Srbe i Slovence? We I Udruženje broj 1, u svom ko-mentaru na njihov inicijativni predlog, lijeva krokodilske suz« nad saveznim novcem, i da se sa sazivom kongresa stavlja Savez u opasnost i kocku i t. d. i. t. d. Kolike li ironije, i frszologije, i paradoksalnosti u tom "jauka-nju"!l
Drugovi, kongres če se siejed-no obdriavati, ako če i posije, pa zašto da stvar ne uredimo Čim pri je i razčistimo i raztjeramo gad ne oblačine, koje prijete op-stanku Saveza — zašto ne sazvati kongres čim prijet Da, vele drugovi broj 1 da čekamo dok .«tranka odrŽi svoju konveneiju i t. d. i t. d., a zar nije stranka več imala konveneiju i to isvan-rednu, na kojoj si je osvjetljala ¡iee — istupajuč van kao največa protivnica militarizma t Jest, sli to tTdr. broj 1. zshorsvljs.
Drugovi, ne mojte da Vas ova-kove podvale sa strane spomenu-tog Udr. odrft od glasovanja zs kongres. Na kongresu čemo se pogledati u lica pa čemo, kao tvl-jesui drugovi i soeijalisti riješiti taj kaot jedanput za uvjek.
Opet Vas molimo, da prije dobro promislite nego glasate ia ili proti.
Za slogu svi potlačenih, ostaje Udruženje broj 3.
Naš klub je na svoji zsdnji seji dne 15. ms res sklenil, da odgovori sledeče na ta apel:
Tudi mi se strinjamo s tem, da ns j sodrugi dobro premislijo, preden glasujejo. Če pa res premislijo stvarno in trezno, tedaj smo prepričsni, da bodo glasovali za naše predloge in proti kongresu.
Vdruženje 3 prsvi, da prelivamo krokodilske solze zaradi zveznega denarja, da govorimo o ne varnosti za Zvezo, ps imenuje vse
lo "javkanje, ironijo, frazeologl jo in paradoksalnost."
Nsiussto da ss pittsburiki klub |>oslužuje takih porogljivih fraz, naj bi rajši navedel dokass, ki b pobili naše orgumente. Teh pa v njegovem apelu ni.
Kongres bi stal tisočake. Tega ne more udruženje v Pittsburghu zanikati. Ali se pravi "prelivati krokodilske solze," če hočemo ob varovati Zvezo izgube morda vsčf-ga njenega premoženja t Letos i-mamo volitve za ameriški kongres v VVashingtonu. Kaj bomo delali, če bo blagajna prazna t Če mu pa imamo organizacijo, ako ne moremo nastopati, kadar jc najbolj potrebno t ■|ldruženje br. 3 tudi ne tuorc zanikati, da bi tak kongres lahke spravil obstanek Zveze v nevarnost, Predobro poznamo nepre mišljenost nekaterih ljudi, ki smatrajo svojo prazno ideologijo za "radikalizem" in "Čisti soci alizem." Naj začno na okngre su deklamirati rradikalizme brez repa in glave, naj napravi vlada Zvezo odgovorno za take prazne govorance, pa gre lahko vsa organizacija k vragu. Kako naj sc tedaj vodi socialistična propaganda, kakp vrši razredni boj, kako opravi^ politično delo, če
Ne, sodrugi I To je^ hazardna igra, igra z interesi proletariata, igra, nedostojna stranke, ki naj osvoji svet in osvobodi delavstvo.
Hrvaški sodrugi pravijo, ds se ne morejo z nami strinjati. Naši predlogi jim dajejo prostost. Glasujte za naše predloge, pa boste dali vsakemu, kar potrebuje. Po sklepu kluba štev. 1. » Filip Oodina, tajnik.
se nam razbije aparat, kj je za to potreben, to je organizacija T i
To ni nobeno "jaukanje", ampak trezen preudarek, ki ga razmere nujno zahtevajo.
Obstanku Zveze ne preti nobena reč tako, kakor ravno kou-gres. Saj ni res, da bo kongre* "riješio kaos, jedsnpu: za uvjek." Narobe. Kongres more le povečati kaos. Kakšno koiupeten-co ima tak kongres, da bi avtori tativno reševal vprašanja inter nacionalne socialistične politike T Nobene ne! Ako bi bila na kongresu večina slučajno taka, ka kor si jo predstavljajo hrvatski sodrugi iz Pittsburgha in bi skic nila to, kar smatrajo oni za vrhunec vse modrosti kaj mislite, da bi mogli slovenski socialisti zaradi takega sklepa zatajiti svoje pošteno prepričanje? — Če bi slovenski sodrugi imeli večino in sklenili nssprotno Je že danes gotovo, da se hrvaški sodrugi ne bi podvrgli, Kje je torej tukaj rc š*ev!	9
Če bi slovenski sodrugi imeli večino na kongresu, psč ne bi sklepali tako, kakor hrvaški, da bi hoteli pokoriti nasprotno miš ljenje. Po vseh dosedanjih dokazih 4)i nastopili le za svobodo izražanja. Za to «pa tudi ni treba kongresa.*
V resnici torej ne tiči za kongresom nič druzega, kakor tajna želja nekaterih hrvaških sodru-gov, da bi pometali Slovence iz Zveze. In očitno jim je ljubše da se razbije Zvezi sploh in da se zapravi po nepotrebnem zadnji cent, kakor da bi Slovencem priznali svobodo izrekati svoje mišljenje, tisto mišljenje, ki ga izre ka na tisoče zvestih in zavednih socialistov po vsem svetu.
Sodrugi v Pittsburghu govore z mogočnim povdarkom, kakšni nasprotniki militarizma di so. Na to jim lahko odgovorimo, da so nasprotniki militarizma na papir ju; v praksi pa hotč ali nehote podpirajo militarizem. Kajti če bi obveljali njihovi ideali, ki se ves svet moral ukloniti kajzerje-vemu meču, torej ne nasprotovati militarizmu, ampak se mu podvreči. Tak antimilitarizem je prazna fraza in puhla neresnica.
Lenin, ki je udruženju br. 3 gotovo pri srcu, pravi: "Če zaniku-jete vojno, tedaj nehajte že govoriti o vojni zoper vojno." Troc-kij, ki ga omenjeno udruženje menda tudi priznava, opisuje strašne posledice za demokracijo in socializem, Če zmagajo centralne sile. Bernstein, član nemške manjšine, pravi, da ni nobenega upa za revolucijo, če se ne omaje vojaška sila Nemčije. To je vse prav. Kadar govorifno mi tako, tedaj se sipi je jo na nas psovke kot "puškarji, socialpatrioti" i. t. d.
Za svoje stališče se Hrvatje ne morejo sklicevati ne na Marxa, ne na Engelsa, ne na Jaurtsa. Ampak od nas zahtevajo, da naj se jim brezpogojno uklonimo, in le zaradi tega sanioljubja zahtevajo kongres. Naše stališče se v jem a s stališčem slovenskih, hr-vsških, srbskih sodrugov iz Avstrije, Bosne, Srbije oziroma Frsncije. Dokszali smo to. Ali sodrugi pittsburške vrste Imenujejo nsše stališče kljub temu sod-alpstriotsko.
In to nsj reji kongres?
Thomas, W. Va,
Ker se ne spominjsiu, ds bi bil ir te nsselbiiie kdsj čital kakšen lopis, sem se namenil, da se sam oglasim v našem priljubljenem Proletarcu. Pišem tudi zato, da ne bi mislili, da je prišla pome žc bela žena in me zavlekla v črno zemljo.	,
Če prihaja moje pismo iz slav-•ie West- Virginije, naj zato nikar kdo ne misli, da ga vabim setu. Res da ne bi imel nič proti temu, če bi se mi družba kaj prijetno povečala, ampak resnici na ljubo moram povedati, da niso delovne razmere nič kaj prida. In delavec gre menda najrajši tja, kjer upa, da bo kaj bolje. Tukaj se pa delo precej težko dobi, in povrh se dela komaj po tri do štiri dni na teden, ker nam primanjkuje železniških vozov.
To pa še niso vse sitnosti. Vzemi, prijatelj, da Ti je bos res dal dela; seveda boš delal ponoči. S tem pa ni nič zadovoljna boarding missus; kislo se drži, kakor da so ji podgane izjedle polovico kleti in včasi pogodrnja tn vČa-A pozaba vi ja, ampak tega včasi je kmalu toliko, da bi se človek najrajši preselil na kakšen drug planet. Pomoč bi bila le ena — za tistega, ki ga veseli "pečlar-stvo." Premogarski vozovi so namreč tako veliki, da ne bi bilo treba nič druzega, kakor enega obrniti, pa bi bilo pod njim toliko prostora, da bi jih šest lahko pečljalo in tako bi se nenadoma lahko ustanovil pečlarski klub štev. 1.
Slovenska naselbina je tukaj precej velika in za podporno organizacijo se dobro zanimajo. Društvo "Slovenski brstje" št. ts s. 1). P. 7f! šteje 190 članov z otroškim oddelkom. To je lepo za tukajšncL Slovence. Lepo bi bilo pa tudi, če bi se toliko zani-uiali za delavsko organizacijo in ustanovili socialističen klub, pa malo bolj čitali delavski list 4lVo letsrcs*. To je čssopis, ki Vas poučuje o pravem delavskem položaju in o razmerju med delom in kapitalom. On Vam kaže pot, po kateri si more delavstvo zbolj-sati svoj položaj in se rešiti kapitalistične sužnosti. Tega Vam ne bo nikdar pravila Ave Marija, za katero se nekateri ljudje po tej nsselbini toliko zanimajo.
Z nekaterimi rojaki sem govoril zaradi ustanovitve socialističnega kluba. Kaj mi ^pravijo": Eh, ne, s tako reč jo ni nič v naši naselbini .Če bi kapitalisti izvedeli, da smo socialisti, bi nas takoj odslovili. N
Well, izgovor prav slabo drži. Poglejte po drugih naselbinah, rojaki! Ali mislite, da so drugod kapitalisti pomagali u-stanavljati socialistične klube? '»a so vendar tudi drugod socialisti in morajo delati ,da se pre živi ja jo, ker se ne more živeti oh bosovih ostankih. Toda oni se no boje kapitalistov, kakor se jih Vi Saj ni treba začeti tako, da se hodi po naselbini okrog in kriči na ves glas: "Jaz sem socialist!" Vi Kte lahko socialist in delate za napredek delavske stranke, ne da bi kapitalist vedel. Kadar Vas jc pa dosti organiziranih, pa lahko ves svet ve, da ste socialisti, ker boste tedaj dovolj močni, da se Vsm ne bo treba bati.
Če bi se po vseh naselbinah tako malo brigali za delrfvsko organizacijo, kakor se po tej naselbini, bi delavci vedno ostali sužnji. Kje bi še bili, če bi ne bilo socializma in delavske organizacije! Ce.se je položaj v par desetletjih toliko zboljšal, da je delavec vsaj človeku podoben in da sc ga ne upajo pretepati kakor nekdaj, je to le delavski organizaciji zahvs-liti. Kjer se pa ljudje lic upajo biti socialisti, se pa takoj opazi razlika/ Čim nianj je organizacije, tem bolj so delavci zatirani.
Pred šestimi tedni sem bil v Clevelandu in sem prišel tudi na sejo socialističnega kluba štev. 27. Kar srce se mi jc veselilo, ko sem opazil, kako se tam rojaki zanimajo za napredek. Nn tisti— seji jc pristopilo K novih članov. Tudi ženske se lahko postsvijo in jih je nekoliko člsnie pri klubu, i
—""
•90*'*
sucha prosim, «la naj 'ufffg* postavi na moje zseai liil prt vzel posai,
LISTNICA UPRAVNÎÔTVA.
delodajalci prekrižali raču ker ho mi ponujali le 30 cen lis uro, kar je pa v današ-časih premajhen zaslužek sem zopet moral vzeti kov-ha rame, pa v drug kraj s ihom za kruhom. Pozdrav vsem sodrugom, posebno pa Slovencem in Sloven-kam v Coneiuaugh.
Harry Gorenc.
Pri aoe, klubu v Detroit, Mich., bil rad delal za klub, ko l jim je preostalo deset koledarjev, hi bilo v moji moči. Ali me-[letnik 1918. Ako kdo želi kupiti,
naj piše na sledeči naslov: Joe Drobnich, 369 Farnsworth Ave., Detroit, Mich.
Imena darovalcev> listu v pod -poro priobčimo drugi teden.
>o»«o0M0e»M00ee
Siran Ko \
TAJNKOM JUOOSL. SOCIAL! STIČNIH KLUBOV NA ZNANJE.
Tajniši vo J. S. Z. ima zopet sitnosti z ekspedicijo pošte. Pisma •rihajujo redno — brez zamude, toda odhajajo neredno — z zamudo in včasih se pošiljat ve tudi "izgube."
Vsa naročila se odpošiljajo po vrsti, kakor prihajajo, in če ni posebnih zadržkov v uradu, so odposlana najkasneje v teku štirih dni. Posebni zadržki, ki lahko , nastanejo ob času revizije, podaljšajo ta rok morda za deset dni, in ne več. V tem času bi moral torej vsak tajnik dobiti naročene stvari ; če jih ne dobi( lahko računa, da je zadela pošiljatev kakšna usoda na pošti. Nad to u-codo nima tajništvo nobene kontrole in tudi ni zanjo odgovorno. V tem izrednem času se more Moriti samo to, kar se more, ne pa tisto, ¿ar se ne more.
tajniki klubov naj to vpošte-vajo in naj za vsako naročilo malo potrpe. Ker so razmere take, je priporočljivo, da naročajo tajniki stvari vedno poprej in ne čakajo zadnjih dni, ko je na praga klubova seja. To bi bil za se daj edini način, da se odpomore zakasnitvam, ki so tajnikom klubov tako neprijetne, kakor tajništvu Zveze. Sedanje razmere nas siKjo, da se jim prilagodujemo; to |SS pravi, da jih poznamo in iz njih izvajano koristi za naše gi-banje, .i	.
Tajništvo J. 8. t.
USTNICA UREDNIŠTVA.
L. R.: To je vprašanje, na katero ne more nol>en astronom odgovoriti. Na Marsu se je že marsikaj opazilo, na primer velike snežene plohe okrog polov, ki se v tople tučasu tajajo, takozvani kanali itd., ampak takih daljnogledov ni, da bi se moglo dogna ti, Če Žive tam inteligentna bitja. Ne pozabite, da je Mars od zemlje 5 miljonov kilometrov oddaljen, kadar sta si najbližja, kadar sta najbolj od sebe, pa 397 miljonov kilometrov. Ootovo pa je, da ima Mars pogoje za življenje, ki bi bilo našemu podobno in tnnogo znamenj potrjuje mnenje, da je obljuden z inteligentnimi bitji. •
Andrej P.: Ivan Cankar ni le jako dober, ampak tudi jako plo-dovlt pisatelj. Ce bi bila njegova dela izšla na primer v angleščini, bi bil svetovno znan. Da nima slovenska literatura skoraj nobene veljave v tujini, dasi bi jo nekatera dela prav gotovo zaslužila, ni toliko pripisati dejstvu, da smo majhen narod, ampak veliko bolj naešmu političnemu položaju, v katerem nismo imlei nobene samostojnosti. Saj večinoma ni le slovenska literatura, ampak slovenski narod sam neznan po svetu.
Radovednež: Planinke se dobe
tudi po slovenskih hribih, in še prav krasne.
Vojak-aooialist: Tako kakor Vi "ljubi" še marsikdo kajzerja; da bi Vas veselilo, če bi ga dobili V pest, Vam verjamemo in mi bi Vam od srca čestitali, Če bkse Vam to posrečilo.
*	Železnice so hotele sodnijskim potoni dobiti po starem sistemu za tehtanje poštnih vre« $40,000,000 »hI vlade. Odškodninsko sodišče je odklonilo njih zahtev^ in potrdilo prvo razsodbo.
•	Zvezne oblasti so na sledi vo-hunkam, o katerih sodijo, da so
poročale važne Informacije Berlinu.
Govorica se širi, da je neka A-meričanka voditeljica vohunk, ki stanuje v boljšem hotelu. «Neka tiru«o žena, ki je tudKšpionka, je podaniea Turčije.
V'New Yorku imajo zaprtega William Kerthausa, ki je osum-!jen špionaže in je tri^f, da ima izreden dopust od pfcveljništva nemške armade. O Kerthausu trdijo, da je bil vedno v zvezi z nemškimi agenti v Indiji, Braziliji, na Apanakem in Portugal -skeni. Neka nemška žena v Bostonu mu je pomagala, da mu je bilo mogoče obdržati zveze z nemškimi vohuni v inozemstvu.
- • Kurivna uprava naznanila, da revidira premogove cene za države Iowa, Colorado, Utah, Wyoming in Montana. Nove cene bpdo najbrž stopile v veljavo prvega aprila.
Maksimalne cene za premog iz rudnikov v Marionu, Boonu in Appanoosu, Iowa, bodo sledeče: $2.75 za "run of mine", $3.10 za izbrane kose, $2.00 za presejan
Poročilo o razpečanih znamkah J. S. Z.
februarju 1918
Tajnikom Jugosl. socialističnih klubov na znanje.
Glasovnj^fo iniciativi kluba &t. 1, da SKpostavi Zveza na stališče avtolomnih sekcij, so razposlane. Klub, ki ne bi dobil gla-sovnie, ,ftaj takoj naznani tajni -štvu ,da jih ponovno pošlje. Po -leg klubov, ki so podpirali iniciativni predlog in so objavljeni na glasovnici, so poslali podporo še sledeči klubi: št. 50, 83, 69, 189, 132, 118, 10, 91, 157, 5, 123, 176, 1«, 188, 114, 2, 195, 185, 41.
Tajništvo J. S. Z.
La Salle, 111.
[S tem naznanjam, da sem bil na zadnji seji kluba št. 4 izvoljen za tajnika. Za organizatorja je izvoljen Math. Vogrich.
Obenem naznanjam, da se prihodnja seja vrši v nedeljo 7. aprila 1.1., takoj po seji društva "Triglav". Ker je seja jako važna, a-peliram na vse sodruge in sodru-žiee, da se je gotovo udeleže. Pripeljite še več novih članov v naš kini.
Vaš za socializem
Justin Zajec, tajnik.
La Salle, m.
Tem potom naznanjam vsem Slovencem v La Salle in okolici, da bo v nedeljo, 24. marca, keg-ijenje. Čisti dobiček je namenjen za nakup majniških izdaj "Pro-letarea" in za podporo "Proletar en". Rojaki, pokažite, je naselbina La Salle naselbina zavednih i» naprednih delavcev. Dobitko^ j* več, kar vsak razvidi iz V pa fcov. Justin Zajec, tajnik.
NAZNANILO.
West Frankfort, 111.
Tukajšnji klubi J. S. Z. št. 188, 192 in 200 obdrže dne 24. marca t. V prvo skupno konferenco v Wsst Frankfortu. Izvolil se bo konferenčni odbor za tekoče leto Na dnevnem redu bo več važnih M vari, zato poživljam vse tukaj-*njc člane, da se polnoštevilno udeleže te prekoristne stvari. Pridite vsi do zsdnjegal ft so«», pozdravom
Frank Pergar, tajnik.
1 »-	V M I	2 ^		j P
Q •	S	a c ÛN	A	N
Ark. Ft. Smith ....	........	32	—	—
Ca. Loo Aageles ....	........	25	—-	—
<'..lo. Pueblo . . „...	........	40	—	—
In«l. Whiting......	........	25	—	—
lad. Clinton........	........	ft	—	
Ind. Gary........	........	100	—	—
111. Aubnrn........	-		, ■	, '
" Lincoln....... " Livingston . . .	........	10	—	—
	• •••*. . .	50		
" Xokomis . . ....	• * ae op « e	21	10	20
" Waukegan . . . ..	•ee«o««a	21	12	' —
" Staunton 110 . .	eoeov«««	42	1	
" Chicago 00 . . .		40	—-	
" Joknaton Citj .	e •••tot	25		. —
" U Roll*».....		20	—	—
" Springfield . . »» Witt " III . . ........	•«•«see«	27	—	—
	oeeeeoae	20	4	—
" Orient.......	«•«eaooe	25	—	—
» Chicago 1.....	eeeaeeee	/25	—	—
" Virden.......	aeeeeeee	20	—	—
Kans. Rkidmore . . ..	• •«•soeo	15	—	—
" Kansas City . .	eeaeeOoo	20	—	—■
" 8tone City . . ..		17	—	—
" Edison.......	«•««««#•	32	—	
" Mineral.......	oeeee«««	10	—	—
Mich. Detroit «1 . .	eoeeeeee	50	—	
Minn. Chisholm .	»•«ee'esS	100		—
Mont. Klein......	•e«««f«o	31	—	—
Ohio Bellaire......	eeeosoaa	30		—
, " Glencoe.......	eeeaeese	17		—•
" Piney Fork . . .	.eeeeseee	10		—■
" Mavnard.....	•o«soo«o	20		—
" Cleveland 27 . .		00	20	—-
»» Lorain.......		50		
•• Akron.......		24		__
" Neffs.........		14 lJ		MB
" Blaine.......	eeeeeeao		_	-
" Yorkville.....	eeeeeoee	15	—	-
Pa.: MeKeespoct • ..	eeeea«eo	00	—	-
" Herminie.....	«•«•'« see	14	5	—•
»» R. 8. Pittsburgh,	Pa. . ..	25	—	—
" Coaemaugh . . . " Pittsburgh . . ..	eoeeeose	00	_	—
	• « « e e • s s	50	5	3
" Ambridge ...'..	«••«««•a	20	—	—
" Atlasburg.....	• eeeseea	7	—	—
" Whitney......	........	12	—	—
" R. View .......	• «•«•«• «	22	—	—
" Canonsburg . . ..		29	—	—
" Hygaa ....... " Moon Run . . .	• «•a««ea	10	10	—
	........	52	—-	—
" Yukon.......	eeeeseee	24	—	" —-
" T^wrence.....	• eeeeese	24	—	
" Meadowlands . .	««««■«•a	22		—
99 Homer City . . .	eeeeeoee	31	3	
" Fintz Henry . .		20	—	—
" Wick Haven . .	eeesoaoe	20	—	—
" K. Pittuburgh .	. ..)...	75	—	
»« Bentlevvllle . .	eeeeeoee	18	—	—
M N. R. Pittsburgh		100	20	20
" McKees Hooks .	• ......	40	—	
" Large . . . .'...	........	13	—	—
" Farrell........		130	—•	—
" Broughton . . ..	........	24	—	—
1 W. Newton . . ..	........	9	—	—
" White Valley .	. ......	35	—	—
" Burgetstowa . .	........	14	—	—'
'' Forest City ....	........	18	—	—
" Kllsworth . . ..	........	15	—	■ —
Wssh. Seattle . . ..	........	50	—	S
\ n Cle.-Khim.....		8	—	—
" Black Diamond .	. ......	12	—	—
Wis. Raeine......	........	40	—	—
W. Allis 35 . . ..	........	35	—	20
" Milwaukee....	........	134	—	—
Wvo. Hudson . . ..	........	12	—	—
y Cambria......		50		—
A Cumberland . .	«.......	7	—•	—
J. KranjfevW st lar .		8	—	—
1
Or*. No. 35 . Org. No. 192 . Org. No. 1 . Or*. No. 19 . Or*. No. na. Org No. 1ÍI2 .
$ 0.45
ft.00
H.00 5.00
I.00 20.00
4.30 3.30
me
0.7«
7.20 8.85
tate
4.00 4.00 0.70 8.75 5.00 5.00 9.00 4.10 5.00 1.40 0.40 2.00 10.00 20.00 0.20 S. 40 5.71 2.85 4.20 17.80 10.00 5.00 2.94 3.20 3.38 14.45 4.05 5.00 32.00 18.40 4.00 1.40 2.45 4.40 5.80 4.50 12.50 4.80 5.30 0.10 0.95 4.00 4.00 15.00 1 tu 8.00 4.10 2S.00 4.80 1.80 7.05 2.94 3.00 3.00 11.20 1.00 3.15 8.00 10.00 20.85 2.90 10.00 1.40 2.00 200.00 1.00 .40 0.25 10.00 25.00 1.75
00
1.00
Razdeljeno
I*
■N O
* l.flo *
"8 â
1.25	1.25
2.00	2.00
¿50	d50
—.—	—.—
—.—	—-.—■
	
—.—	
.	
mmm.%mmm	
»	
__	r Tll -
2 LOO	20.25
—^	
4.70	4.70
2.50	2.50
5.00	5.00
1.55	1.55
	.
	—.—
—]—	—.—
14.75	1.V27
1 'e1 1 «	—-
	"j"
	•
—.—	—
	
	—
54.25 «	51.95
XH0	3^80
10.45	10.45
"8.45	3Í45
.40	—
	—.—
-.- ^	—
li, Ml	—,—
1	
3! "Z i:=
8.15 3.80 4.50 0.70 2.30 2.00 4.00 0.15 2.50
f 7.00 2.00 3.00
.70
3.20 1.00 5.00 10.00 3.10 3.10 ** 3.90 t.00 2.00 8.00 5.00 2.50 1.40 1.50 1.70 8.75 1.90 2.50 e.oo 12.20 2.00 .70 1.25 2.20 2.90 2.00 7.00
2.90 3.90 3.40 2.00 2.00 7.50 1.80 12.00
4.00 2.80
13.00 2.40 .90 3.55 1.54 1.80 1.50 5.00. , .80 1.95 4.00» 0.50 13.45 1.70
5.001 .70
1.80 200.00 1.00 .40 0.25 10.00 25.00 1.75,
premog. — Sedaj so cene za^ t oho premoga sledeče: $3.15 za run of mine", $3.40 sa izbrane kose in $2.90 za presejan premog. Cene veljajo za premog pri rudniku. •
Cene za premog, ki prihaja s premog«»vega polja pri Des Moi-naou in Aublju, Iowa, otttaftejo nespremenjene.
# Po uradnih poročilih se množi produkciji mehkega premoga. Po poročilu geologične družbe so v minolih treh tednik vsak dan pro-ducirali poprečno 1,800,000 premogu. Produkcija je mnogo večja kot lani od tem času.
9 V železniški upravi se slišijo glasovi, da se vladno nadzorstvo nemara razširi na glavne ekspres-ne družbe: Adama, American, Wella Fargo, Southern, Great Northern, Cattadian in Western.
• Živilski upravitelj Hoover naznanja ,da je bil imenovan odbor, ki ima nalogo, da preišče pritoke proti tistim mlinarjem, ki so obtoženi profitaratva. Akcija je bila pod vzeta na zahtevo mlinarskega odbora, s katerim Hoover obdrža-va konference.
• Deset strojev za razkuževanje in sterilizaeijo, ki tehtajo po 8,000 funtov, je dovršenih iii čakajo, da, jih pošljejo v Evropo. S temi velikimi aparati jim bo mogoče razkužiti vojaško perilo in obleko in tako preprečiti, da se ne razširijo legar in druge nalezljive bolezni.
- 1 —
ših prebavljaluih organih. Tri iterjevo ameriško greri^o vina je podobno ročnim granatam KAinti
želodec in prebavljoliie dele želodca tako čisto,* da se odstrani vsaka nevarnost. V slučajih zaprtja, nervoznosti, neprehave, napetosti, glavobola, izgube eneriH-je iu dr. odstraul Trinerjevo ameriško grenko vino vzrok bolezni, povrne prebavnost, poživi živce in utrdi ves sistem. Prav kot je Mr. Kabla ii Hladnik, Sehenectady, N. Y , nam pisal 20. februarja: "Trinerjevo ameriško grenko vino me naredi zdravega in močnega," — Cena $1.10. Po lekarnah. — Tri-nerjev Liniment daje hitro in uspešno pomoč proti revmatizmu, nevralgij^napetju. Ceaa 35 in 65c, po lVarnah, po pošti 45 In 75e Jos. JViner Co., kemisti, 133? 1334 So Ashland Ave., Chicago, lil. '	(Adv.)
T*"
Gt«
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čaa" prinaša lepe pove-Hti, koristne gospodarske in g«* spodtaske nasvete, znanstvene za-nimivoati, podučne In narodu pfe» trebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pfcsmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Caa", 2711 So. Millard Ave, Chicago, 111., v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
Zo vsebino oglasov n! odgovorna BO upravništvo ne uredništvo.
Naivety* slovenska zlatarski trgovin
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave., t Cleveland, Ohio
Ure, verižic«, prstan«, brošk«, zaprstnlcs, m«daljonšk«, itd. Popravljamo ur« po nizki e«sL • y
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč •lov«Rokih in drugih. 8« prodaja na m«s«šBa odplačila.
Pilit« po cenik, kateri sa V NajMji« blag«.
poiljo
• Tovarnarji v New Yorku, ki izdelujejo belo perilo, so napravi-avojimi «ielavei, ki režejo
li
platno in drugo blago, novo pogodbo. Pristali so na 48 ur dela v tednu in en dolar povišanja tedenske mezde za delavce, ki prejemajo $12 na teden. Delavke, ki prejmejo manj kot $12 tedenske mezde, dobe povišano mezdo za $2.00.
Takojšnja ofenziva je najboljša.
t Ne čakajte, dokler vas napredujoča bolezen napa<le, pojdite sami naprej in prcženite bolezenske bacile iz strelnih jarkov v va-
nrr--—
PAZITE IN HRANITE
"Pazite aa vsi beli denar za trne dse-liko kskor prvo pazite ia hranite dokler «te ie
ve." To posten,
Narodni izrek pravi: )Js tolik zdrsvi is mladi, da
ko kssor prvo pazite in Hranite dokler ate se boste imeli nek tj za «Ura ia onemogla tata. Vaak človek mora paziti is braSiti, ke le to je ediaa pot, ki VSO vodi v saodviaaoet. PrVi dolar, ki ga date nastraa, te lahko eeni kot itemeljni kamen poslopja za katerim veaki stremi. Dobro je vedao imeti na pametu narodai izrek ki pravi: 4'Zrno (lo »ran »¿a: kamen aa kamen palača". Najtežje ie početek ali brez »tka ni nikdar aitamr^ Zatorej prienite vlagati vsi denar le iea, ampak pazite, da ga nalagat« v gotovo ia varno banko. Z vlogo enega dolarja dobit« vafto bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar ns hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njega.
P oA i l jemo denar ▼ Italijo, Essij« ia Frsneosko. Prodajamo prve posojilae mortgage (markede) in dajemo v najem varne hranilna predal«.	/ Hp rej em o upise s« parobrodao potovanj« v etaro domovino p6 vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Bios Island Avans, Chicago QL
Kapital, vlog« ia prebit«k znaša nad S«,000,000.
iimnnmimuiminnnnnnnjinfsinii
SeVerova
Družinska
Zdravila
so obče priljubljena domaČa zdravila, katera se rabijo že zadnjih sedemintrideset let. So tedaj preiskušena in vredna vašega zaupanja
Summa.........'......2490 0«
$«03.47 >■ * -
Ol.13.80 $129.33 $540.34
Rodnih znamk razpečanlh
Dualnih..............
Izjemnih znamk dano . .
Hkupaj............
2490
ISO OS
• 1111 •
...... WM4
TaJaUtve J. S. Z.
Severa'« Blood Purifi«r
(Reverov Kri#istl1ee> je preizkusen za zdravljenje bolezni, izvira jo^ih vslrd nečiste krvi, kot na primer tvori, opahki, priiči, rane in ogrci. Cena $1.25.
S«v«ra's
Antis«psol
(Reverov 'Antisepaol) je antiseptična tekočina za notranjo ia vnanjo rabo. Kahi ae kot ustno izpirnlo in grgralo. Zunaj služi kot krajevno sredstvo. Priporočljiv je za zoprn dih, za rahla, otekle dleani, bolno grlo in hri-pnvost. Cena 35 čentov.
9«v«ra's
Healing Ointment
(Heverovo Zdravilno mašilo) je izvrstna pomoč za odprte rane, ureze, odrge, gnojne opraske, stare rane, uljena, bule, ožganine in opekline. Cena 25 eentov.
S«v«ra's R«gul«tor
(Reverov Regulator) je dragoceno splošno krepilo za ženske, ki trpe vsled bolesti, lastnih njihovemu spolu. Cena $1.25.
S«v«ra's M«dicat«d Skis S «mi p.
(Reverove Zdravilno milo za ko žo) je čisto, antiseptično milo za kožo, lobanjo, lase in obraz. Izvrstno je r.a otroAko kopelj In ra umivanje lobanje, las in kože. Cena 25 eentov.
S«v«rafs Waf«ra far Headsch« ««d N«ur«lfi«
(fie vero vi FraAki zoper glavobol in nevralgijo) so priporočani ao per glavobol. Cena 25 eentov.

S«v«ra's Kidnejr and L»v«r R«m«dy
(Reverovo Zdravilo za obisti in jetra) je priporočano za zdravlje njo vnetja obiati in mehurja, zadrževanje ali pužčanjs goste vode, bolestnega pužčanjs vode, oteklih nog, bolečin v hrbtu, ka tere povzročaio oblstne neprilike, zlatenice in kislega želodca. Cena 75 centov in $1.25.
S«vera's Lazoton
(Reverov Laxetos) je prijetno in milo čistilo pri otrocih in slabotnih ljudeh. Priporočano je zoper zkpeko, neprebsvnost, rgubo teka, kisel želodec, zabasanost, mrzlico in napenjanje pri otro-
kil«. Cena 35 centov. ...... " 1 ■ ■■ 1«
S«v«ra's
Stomach BitUro
(Reverov 2ek>4Mai grenfec) prloo-roča se ,za slab želodec, slabo slast, neprebsvnost, težko prebavo in dolgotrajno zahasanoet. Cena 75 centov in $1.50 .
S«v«ra's
Skia Oifitm«nt
(Reverov« Mazilo za kožne bolezni) priporoča se pri sdravlie-nju srbečice, krast, ližajev, oblo-točnikov, brAljanskega znstrup-Ijeuja In vročinskih opahkov. Cena 50 centov.	*
S«v«ra's Balsam	j
far Lung«
(Reverov Balzam za pljuča) prl-tK>roča se kot zdravilo proti ksA-fju pri starih in pri mladini, pro-tf prelitajenju in hripavoeti. na 25 in 50 centov.
S«v«ra's Gotkard Oil
(Reverovo Oothardako olje) je i-sto izvrsten liniment za zunanjo rabo proti revmatizmu, ne v r algi ji, ifviajenju, otokljajn. otekli-uam, r.a zdravljenje oteklih žlez, okorelih sklepov, Iskalnih krčev in sploh vseh bolečin. Cena 30 in 00 eentov.
S«v«ra's Baleam of Lif«
(Reverov livljeaeki balzam) je velike vredaosti pri zdravljenju zgube teka, zapeke, neprebave, slabe prebave, ponavljajoče se mrzlice, dviganja in otrplih jeter. Cena 85 centov.
S«v«va's Soothinc Drops
(Reverove Kapljice za otroke) so )>okazale svojo učinkovitost pri olajževanju bolečin vsled dobivai nja zob, sapne kolike ia Ačipanja pri otrokih. Cena 25 eentov.
Severa'« Norvoton
(Reverov Nervotoa) se je pokazal izborea pri zdravljenju duševne pobltoati, insoronijl ali nespečnosti, nervozni IzčtpsnoaU, kisteriji in nervoznosti — Cena $1.25.
Severa's Livor Pills
(Reverove Jctrae Kregljice^ so izvrstae odvajalno sredstvo za aerednosti jeter, neprebave, za peke, medla, glavobola In omotice. Ceaa S6 centov.
9evera's Hair Tonic
(Reverovs Toniks za lase) je izvrsten pripravek za lase in us petino čiftllo lobanje. PospeAuje rast las, če je le Ae kako življenje v lasnih čebulicah. Pomaga tudi omehčati lase ia jih napravi, ds se svetijo. Cena 65 centov.
i
Severova družinska zdravila so na predaj v lekarnah vsepovsod. Ako vas lekarnar ne more zaJožiti, pošljite ponje naravnost k nam ter priložite pravo svoto denarja.
W. F. Severa, Co.
Cedar Rapids, Iowa.
*H>
PR0Ï.ET4JIEC
Demokratičen mir, vojna in socializem.
(Konec a 5. strani,) NARODNO IN MEDNARODNO STALIŠČE
Pri vsem tem je Bernstein vendar Nemec. V svojem članku se sklicuje na to, da je nemili i socialist, pa tudi na to, da je internacionalen socialist.
To pojde sopet težko v glavice tistih, ki ho jih demagogi učili, da ni narodov in da medna-rodnoHt izključuje narodnoat. Bernstein, ki razume o teh vprašanjih gotovo vsaj toliko, kolikojr nekateri gobesdavi frazerji, ne vidi v tem i}obe-nega protislovja. Njemu se narodnost in mednarodnost izpopolnjujeta.
Bernateiu je Nemec. Ampsk kajzerjevec ni. In kot Nemec prihaja do zaključka, da bi se morala. Rusija, revolucionarna Rusija dalje bojevati, kajti če se Rusija umakne iz vojne, je na Nemškem pot do revolucije neskončno podaljšana. Kot Nemec ieli Bernstein revolucijo na Nemškem, io da bi se taka revolucija omogočila, želi, da bi Rusija nadaljevala vojno — očitno ne zato, da bi bila Rusija tepena, temveč nasprotno.
> S kajzerskega stalivšča je Bernsteinov č'a-nek — veleizdajniški.
I)a želi Bernstein Nemčiji poraz, je še bolj o-čitno iz naslednjega stavka, v katerem govori o otresenju vojaške moči Nemčije. Dokler se ne zgodi to, mu je popolnoma jasno, da ne bodo socialisti v Angliji in Franciji posnemali boljševi-škega zgleda.
Da je revolucija mogoča,-mora nemška armada doživeti poraz — pravi Bernstein. In to je neštetokrat dejal Proletarec.
Logični zaključek Bernsteinovega razumnega izvajanja je ta, da je v interesu demokratičnega miru, «dosledno v interesu socializma pre-mikastiti nemško armado, i^o se pa naravno ne more zgoditi nikjer drugod, kakor na bojišču, Nadaljevanje vojne do nemškega poraza je torej demokratičen in socialističen postulat. .
Če pravi to nemški sodrug Bernstein* ne moro ameriški socilalist trditi kajtdruzega. Ne nacionalno, ampak internacionalno uvaževanje vodi do. tega zaključka.
Bnake za revolucijo in demokracijo škodljV ,
Pravi socialist ne sme biti rasar-vist, ampak mora biti vedno aktiven vojak avoje stranke. Kdor noai avoje prepričanje le sam v sebi, ne koristi nič ne sebi, na avoji stvari. Prepričevati mora tiste, Id i« niso prepričani.
ve poaledice kakor separaten mir Rusije bi moral naravno imeti tudi separaten mir Amerike. Vojaško silo Nemčije je treba otresti — pravi Bernstein. Še bolj kakor prej je izza opešanja Ku sije ameriška pomoč potrebna, da se doseže ta cilj. V zmialu Bernsteinovega izvajanja je torej šave, zapreke, uspehe in napredek potrebno, da nadaljuje Amerika vojno in poma- delavskega boja
Pravi socialist hoče poznati te
ga otresti vojaško silo Nemčije.
Če govori tako Bernstein in se opira-na socialistične argumente za dokaz, kako naj bi mi drugače govorili t Tista druga taktika, katere so se posluževali boljševlki, se je izjalovila, kakor je Bernstein napovedal. Torej ostane le tista druga taktika, ki jo zagovarja Bernstein.
V	kakšni zrnati je, če to vpoštevamo — človek tfkor Berger, ki obljubuje, da bo v senatu zahtevi odpoklic ameriške vojske iz Francije?
V	dušo ne vidimo njemu in njemu - podobnim. Lahko imajo najidealnejše namene. Ampak tudi zatye velja, kar pravi Bernstein v svojem članku f ,
MK#<flitiki ne velja namen, s katerim se pod vzame kakšna akcija, ampak uspehi veljajo.'
V	konkretnem slučaju: "Pacifistična ideologija ne velja, ampak vojaški poraz Nemčije velja. Takemu uspehu, ki je potreben za dosego demokratičnega miru in za revolucijo v Nemčiji,
-pa ne more služiti odpoklic ameriške armade iz Francije.
"Politik mora pretehtati rezultat akcije, ki jo začenja in v ta namen vpoštevati vsa znana dejstva."
Znano dejstvo je, da bi Nemčija oa za padu lahko dosegla enak rezultat kakor na vzhodu, če bi ameriški vojaki zapustili Francijo. Znano dejstvo je, da doživi nemška armada lahko par poštenih porazov, če more Amerika dovolj krep-ko pomagati. Znano dejstvo je tudi, da pride na Nemškem morda do revolucije, Če bo armada premagana, ampak ne, če se to ne zgodi. In povrh tega je znano dejstvo, da ne bo socialističnega uspeha na Nemškem, če ne bo revolucije.
Kakor za Bernsteina, mora to spoznanje veljati za vtiakega mednarodnega socialista, torej tudi za ameriške sodruge, naj pripadajo katerikoli narodnosti.
Na tej poti ga spremlja Proleta reo.
Severov«» zdravila v/dr/ujejo zdravi* v družinah.
SPOMLADANSKI IZPAHKI
bolnika. Včasih m teh izpahkov kar prenašati nt mora. Kar pri Um talit«, je. da bi vam kmalu odlaglo. V za mi ta v takih slučajih kako uspeino mazilo. Mi varno že Is akuinje. da j«
s
evera's
Skin Ointment
(Sevtroto Mazilo za kožne bo-lazm) izvrstno zdravilo pri takih izpahkih na koži. kar vam hladi kolo in manjša srbenje. Izvrstno mazilo zoper litaj«. krasta, farja, spahka, luskina in razna drugs bolečine na koli. Cana 60c.
Na prodaj v vseh lekarnah.
PAIN-EXPELLER
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini adi neprtkosljivega ¿¿na pri tolikih bolečinah m nadlogah.
Sedaj ne razmere ao nas prlmorale, povišati ceno na 35 in 6« centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da ataro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti s nižjo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na nase ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nai. Steklenica za 65c. je koristneje kot pa za 35*. ker obsega več kot dvakrat toliko.
P. AD. RICHTER A CO.
74-SO Washington Strsst, Now York
1 1
CARL STROVER
Attorney at Law*
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. Št. sobe 1009.
133 W; Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
lica za 65c. je ko- m a več kot dvakrat m
x>. W
v York V\ t
W. F. Ct DAR	SEVERA RAPIDS,	CO. IOWA
		
Central Hotel
Conemaugli, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
KAJ PRAVIJO DOMA.
t -
(Konec z 2. strani.)
To smo mi Že davno trdili, a "Slovenec" sam je za to najboljši dokaz. Pred vojno*bi bil človek v njem xaman iskal resnično demokratičnih idej; Če je sedaj obrnil na to stran, tedaj lahko skle-pamOj da "aili napor v strelskih jarkih in silne žrtve v zaledju res tudi najbolj lene možgane k razmišljanju." In verjetno je, da hoče tudi ljudstvo soodločati.
Iz tega se pa lahko sklepa, da ne bo ljudstvo pri odloČevanju hotelo" igrati vloge medveda, ki pleše pred radovednim občinstvom, kakor so* ga naAdill Demokratična zavest, ki jo je "raz-netila in okrepčala svetovna vojna", se ne bo ustavila tam, kjer bi jO kralji in drugi voditelji radi ustavili. "Ljudska gibanja ^avadno končajo z zmago ljudskih pravie in zahtev" — ljudskih, ne dinastičnih 1
Članek je v splošnem še pisan, kakor da gre za rešitev jugoslovanskega vprašanja le v okvir-, ju habsburške moifarhije. Ali nekatere točke kažejo, da bi bil "Slovenec" že takrat rad več povedal, če bi bil smel. Vprašaje, kaj bodo rekli Hrvatje, Bosanci, Hercegovci, Črnogorca in Srbi, izraža ,da je spoznal "Slovenec" širši obseg jugoslovanskega vprašanja.
Posebno značilen je pa stavek: "Tudi če bi svetovne oblasti prepustile rešitev našega vprašanja le nam in monarhiji —". To pomeni: "Slovenec" ne verjame, da se bodo svetovne oblasti zadovoljile s tem. Med tem časom je Wilson res fiekako potrdil to mnenje, rekoč, da se vprašanja ne morejo reševati le lokalno, anipak da bodo morali odločati vsi skupaj, kjer je prizadet ves svet. In z jugoslovanskim vprašanjem je prizadet ves svet. Avstrija ga ne bo sama reševala po svoji metodi.
po dve kili svinjine, ali ko je množica v dveh urali narasla na več kot 20.000 ljudi na trgu, so naglo znižali odmerek na četrt kilograma in ob desetih je bilo vse meso razprodano — na tisoče ljudi je pa šlo domov s praznimi rokami. Ljudje bo razsajali in kleli in policisti so udarili z golimi sabljami po množicah, preden so jih razpršili in preprečili krvave izgrede.
Jugoslovanski klub na Dunaju je izdal manifest, kateregs je podpisalo 35 jugoslovanskih poslancev in dr. Anton Korošec, slovenski poslanec, ga je predložil avstrijskemu državnemu zboru. Manifest izreka predvsem protest, ker ni avstrijska vlada dovolila narodnostim v Avstriji, da bi bile zastopane na mirovni konferenci v Brest Litovsku, in pa proti persekucijam Jugoslovanov, katerih je bilo že na tisoče usmrčenih brez vsakega vzroka.
Nadalje obsega manifest sledeče žahteve Jugoslovanov :
Dr. W. C. Ohlcadorf, M. D.
Zdravnik aa notranje bolezni ln r&nocelnlk.
Zdravniška preiskava brezplačna — plakati je le zdravita. 1924 Blue Island Are., Chicago. Uredujo od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chieaga živeči bolniki nfcj pišejo slovensko«
Ali veste za letovišče Martin Potok ar ja t Se7eda. To je "VILLAGE INN*' a prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak s studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, III. Telefonska številka 224 M.
LOUIS RABSEL
SHAJALIŠČE SLOVENCEV. IA 410 SRAII AVE., KEIOSNA, VIS.
Telefon 1199.
MODERNA KNJIGOVEZNICA
Okusno, hitro in trpeino dela * privatnike in društva. Sprejemam* naroČila tudi izven mesta. -
Imamo moderne stroje. Nizke eeae in poltena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blue Islaid Av.^ ! (Adv.)	Chieaga, I&
m —>
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNI JKDNOTL
POD«
Naročite ai devnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $3.08, pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. IVI set članov (ic) je treba za Deva društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2667 So. Lawndale Ava
Chicago, DL
--,--——
UTRINKI.
Iz Curiha poročajo: Dve Američanki, ki sta živeli leto dni na Dunaju, sta pravkar prišli v Curih in pripovedujeta, da se je položaj v Avstriji zadnje leto silno poslabšal. Po njuni izpovedi stane živež na Dunaju, kakor sledi:
Kilogram govedine, ki je stal pred enim le- * tora 7 kron 60 vinarjev, stane zdaj 14 kron 60 vinarjev: cena Pravim in jagnjetini je narasla na 13 kron kilogram. Teletine in svinjine sploh ni na trgu, a kadar je kaj, stane 15 do 16 kron kilo. Surovo maslo so prodajali pred enim letom po 10 kron kilo, danes stane 20 kron — toda srečen je, kdor ga sploh dobi. Gosja mast, ki se Se edina dobi med vsemi maščobami, stane 30 do 3*2 kron kilo. Cena mleku je 88 vinarjev liter in še po tej ceni se zelo težko dobi. Čaj je popolnoma izginil s trga in Če ga je sploh kje dobiti, stane 4C kron kilo; kava ja absolutno prepovedana; čokolada in kakao se dobi le s pomočjo tihotapstva in stane do 50 kron kilo.
. Moke je silno malo — in do prihodnje žetve je še osem mesecev. Vlada vsak Čas zniža odmerek moke ki Dunajčani preklinjajo Madjare, češ, da je na Ogrskem dovolj žita in moke, toda Avstriji je nočejo dati.	,
Na novo leto je dunajski župan razglasil, da je prišlo 40.000 kil svinjine iz Srbije in da jo ho mesto prodajalo po dve kroni in sedem vinarjev kilo. Ob šestih uri zjutraj je že bilo okrog 10.009 oseb v veliki tržni dvorani in zunaj na trjjn, kjer so ae tiščali kakor sardine. Bilo je mrzlo, ds je vse pokalo ln mnogim ljudem so zmrznili .prsti in ušesa. Sprva ao meaarji dajali vsakemu kupcu
T"
popolnim razoroženjem in mednarodnim stvoin za svoboden razvoj vseh narodov, velikih in malih.
2.	Popolno priznanje in zajamčenje svobodnega izvrševanja pravice samoodločevanja za vse narode zlasti pa v slučaju, ako je znano, da zahteva ta ali oni narod zase svobodno državo in kakšno obliko države hoče imeti.
3.	Mi ne zahtevamo za svojo državo ničesar, kar pripada drugemu narodu in ne nam; zahtevamo pa, da pripadajo naši državi vsi tisti teritoriji, na katerih je naseljeno naše ljudstvo v kompaktnih masah in koder so nepretrgano naseljeni Srbi, Hrvatje in Slovenci.
4.	Morje, posebno Jadransko morje, mora biti svobodno.
5.	Vsak mir, ki namerava ohraniti obstoje» či sistem, ne bo mir za narode v dvojni monarhiji. Tak mir bo začetek boja i^a življenje in smrt za Slovane v Avstriji in tvoril bo večno nevart. nost za nove mednarodne konflikte .... Tako-zvana ustava ,ki jo ponuja monarhija pod pretvezo, da ustvari možnost razvoja narodov, je farsa. Ravno ta ustava ima namen, da še bolj utrdi Nemce in Madjare v njihovem organiziranem zatiranju proletarskih ljudstev v Avstro-Ogrski.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE Z V ANE "CLEAEINO HOUSE' \ Kaj to pomeni za ljudstvo, če je banka pod nadzorstvom "Clearing Housa".
Vse banke, ki imajo zvezo s Cfticago Clearing House, so podvriene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega, zavoda. Pregledovanje računov in imetja se mora v rži t i najmanj enkrat na leto. Izvedenci natančno preidejo stanje vsake banke. Vso gotdvino preštejejo, pregledajo vse note, varščine, vknjižbe in druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih : bankah in pregledajo knjigo in račune.1 Če najdejo izvedenci kake slabe ali
Naivečis dnvanska tiskarna v Ameriki je
=Narodna Tiskarna
Islasi Ai
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Ceškea Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiakovine z* društvo in trgovce.
"PROLETAREC" ae tiaka v naši tiskarni

Gradec, glavno mesto Štajerske, je bil zadnjo sredo prizorišče velikih krušnih izgredov. De-putacija meščanov se je pritožila pri mestnih o-blastih, da je kruha zelo malo in še tisti, kar ga je, da je jako slab. Ker ni deputacija nič opravila, je sestradana množica napadla prodajalne, razbila okua in odnesla živež, kar ga je mogla dobiti. Policija jc bila brez moči. Izgredniki so naredili veliko škodo na lastnini.
1. Takojšnji, splošni in demokratični mir T Ld:°mljiv6	listine, se te ne
i.....______i..:... ja ttejejo več'kot imovina banke. Ako se
J	je skrčila vredaont bančnega premože-
nja, mora banka kazati pravilno vred-! nost v svojik knjigah. Če banka drzno ipekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opuatiti. Vse, kar je slabo, ri-skirnno, se mora takoj odstraniti in nadomestiti s boljftim. če vsega tega banka hitro ne poprSvi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih viivajo banke, katere so združene v Clearing House.
£edar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing Houss ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom (fiearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je ilo na ali drugi banki .slabo vsled panike ali vojske, so jI tako} priskočile na pomoč druge Clearing Hou»e banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile sopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspešen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, ksteri poda vsako leto pet popolnih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet. detajliranih računov o stanju Baaking Departmenta države Illinois.
Napravite NA&O banko za VA&O banko in Vai denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vpraftajte za seznam naših First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in #500.00 zlatih hlpotečnih bondov.
ADAR potrebujete društvene potrebščine kot saetave, kape, re-
galije, uniforme, pečate in vse drago obrnite ac na itojcfa rojaka
F.
271% South Millard
CHICAGO, ILL
Cenike prejmete zastonj.
•t
Avenue.
Vsa delo garuitiràno.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN bARETINČIČ 324 BR0AD STREET Tal. 147S J0iNST0WN, PA.
WAAWWWWWWVWWVWWWWWWW^
Kanadska vlada je sprejela v svoj program Žensko volilno pravico. Vlada je izjavila po konferenci z zastopniki st/okovno organiziranega delavstva, da zahteva indusfrijalni razvoj, da ima žena enake politične pravice z možem. •
Dunajska ''Arbeiter Zeitung" piše: "Sedanja politična kriza v Avstriji je posledica revolte Čehov, Slovencev, Poljakov in nemških socialistov proti pruskemu imperializmu. Manifestacija je za takošnji sporazum med Dunajem in Waahinptonom.. Berlin bi menda rad dokazal-vsemu svetu, da je militaristična stranka zmagala, tods nemSki proletarist niti nenemško, ljud-|tvo v Avstriji ne mara jarma militaristično ; zmage. To je, kar pomeni sedanja politična kriza -v Avstriji.
predsednik. AMERlâKB DRŽAVNE BANKE
Wue Island Ave., vogal Ix>omia in 18. eeeta.
Zaupno zdravilo dola čudeže
Skoro ie 30 let se Trinerjeva zdravila uspeino rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluii popolno zaupanje in Čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da * ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh Številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji ateber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugo-vora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, nI bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plar čajo za nje.
TK1NERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaüpanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi «vej« stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih is spočetih v žlodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želode« ia odstrani I* notranjščine! drobovja vse nabrane nepotrebne in strupen« snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno dele vanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne meša-slet it» vsebujejo le potrebne zdravilne grsnke koreninice ter krasno šar«č« ! rudeče vino. V zadevi zabavnosti, neprebavnosti, glavobola, pol glave- | bola, nervornosti, navadne alaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delaves, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boete našli v njem nepreesa-Ijivo vrednost. Dobit« je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečiae, zato pa je zlasti v slučaju protlna, sli revmatizma, nevralgi je, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrej* in gotova pomoč. Jako > dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd.
l"k«r™h * liVCeV ^ " """"t* ** k°pJlnju no*' "o*** i« v rMk
TRINERJEV ANTIPUTRIN
J« .«vrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno sa
¿ Ji"* »Ii Uit; l"tOUk° " ***** ">' Opuščajev in drugih koiaiH otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
d0blU	«travna na mednarodnih raz**
°old	Francisco l®lß, Orand Prix-Panama 19ia
JOSEPH TRINER
manufacturinc chemist 1333-1343 South A.hl.nd Are.	Chicgo, Hl.