Narodna in univerzitetna knjižnica

▼ Ljubljani

55897

jLjaa'0:-- MAKLEC01

ZAKONIK

0 SODNEM KAZENSKEM
POSTOPANJU

• /

Izdaja društvo »Pravnik« v Ljubljani

Zvezek 1.

Zakonik

o sodnem kazenskem
postopanju

s kratkimi pojasnili

Priredila

dr. iur. et hon. c. Metod Dolenc

red. univ. profesor

in

Aleksander Maklecov
red. univ. profesor

V Ljubljani 1938.

Založili in tiskali J. Blasnika nasl.
univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani
(Odgovoren L. Mikušf

55897

PJ.C (fCjf/

■ /rtjrl

Vsebina.

Stran

Predgovor . 7

Okrajšave.10

Zakon, s katerim se uveljavljajo in uvajajo
kazenski zakonik, zakonik o sodnem ka¬
zenskem postopanju in zakon o izvrševanju

kazni na prostosti. 13

I. Uveljavitev . 13

IT. Prehodne odredbe:

1. Za kazenski zakonik. 14

2. Za zakonik o sodnem kazenskem posto¬
panju ......15

3. Za zakon o izvrševanju kazni na prostosti 20

III. Končne odredbe.21

Zakonik o sodnem kazenskem postopanju za
kraljevino Jugoslavijo.23

I. poglavje: Uvodne odredbe.23

II. poglavje: Sodišča, njih stvarna in kra¬
jevna pristojnost.29

III. poglavje: Izključitev in izločitev ....  43

IV. poglavje: Stranke.48

I. Državno tožilstvo.48

II. Zasebni tožilec in zasebni udeleženec 54

III. Obramba.60

V. poglavje: Zapisniki in sodne odločbe . . 66

VI. poglavje: Priobčevanje sodnih odločb.

Pregledovanje in prepisovanje spisov . . 74

VII. poglavje: Roki.77

VIII. poglavje: Poizvedbe.78

IX. poglavje: Preiskava.87

X. poglavje: Poziv, privod, pripor in pre¬
iskovalni zapor obdolžencev.97

I. Poziv in  privod.97

JI. Pripor in preiskovalni zapor ... 98

Stran

XI. poglavje: Preiskava stanovanja in oseb.

Zaplemba.113

XII. poglavje: Obdolženčevo zaslišanje . . . 121

XIII. poglavje: Zasliševanje prič.125

XIV. poglavje: Sodni ogled in izvedenci . . . 136

XV. poglavje: Postavitev pod obtožbo . . . 149

XVI. poglavje: Priprave za glavno razpravo

pred okrožnim sodiščem.157

XVII. poglavje: Glavna razprava in sodba

okrožnega sodišča.164

I. Javnost glavne razprave.164

II. Naloge predsednika in sodišča,
vzdrževanje reda in dostojanstva
sodišča in postopek o kaznivih de¬
janjih, storjenih med zasedanjem . 167

III. Pogoji za izvršitev glavne razprave;

odložitev in prekinitev razprave . 174

IV. Zapisnik o glavni razpravi ....  181

V. Začetek glavne razprave in obto-

ženčevo zasliševanje.185

VI. Dokazni postopek.189

VII. Govori strank.197

VIII. Sodba.201

IX. Razglasitev sodbe .......  213

X. Pismeni odpravek sodbe in po¬
pravljanje pogreškov.214

XVIII. poglavje: Zasebnopravni zahtevki in od¬
ločbe sodišča o njih.217

I. Zasebnopravni zahtevki.217

II. Postopek s sumnimi stvarmi ....  223

XIX. poglavje: Stroški kazenskega postopka in

odločbe sodišč o njih.225

XX. poglavje: Pravna sredstva zoper sodne

odločbe.239

I. Občne odredbe.239

IT. Pritožba.245

III. Priziv.248

IV. Revizija.251

V. Zahteva za obnovo kazenskega po¬
stopka .273

XXI. poglavje: Postopek pred sodnikom po-

edincem:   285

Stran

I. Pri okrožnem sodišču.285

II. Pri okrajnem sodišču.287

III. Pravna sredstva zoper sodbo sodnika

po edinca .301

XXII. poglavje: Izvrševanje sodb kazenskega

sodišča.315

XXIII. poglavje: Izredna omilitev kazni in po¬
milostitev .327

XXIV. poglavje: Posebne vrste postopka: . . . 330

I. Postopek zoper mlajše maloletnike: . 330

1. Sodnik za mlajše maloletnike in

njegov postopek.330

2. Izvrševanje odredb, ukrenjenih zo¬
per mlajše maloletnike.343

II. Postopek zoper neznane, odsotne in
pobegle storilce kaznivega dejanja . 349

XXV. poglavje: O povračilu škode neopravi¬
čeno obsojenim osebam in o povrnitvi
pravic, izgubljenih s kazensko sodbo . . 355

I. Povračilo škode neopravičeno obsoje¬
nim osebam.355

II. Povrnitev pravic, izgubljenih s ka¬
zensko sodbo.360

XXVI. poglavje: Pravna pomoč med domačimi
in inozemskimi sodnimi oblastvi. Posto¬
pek za izročanje zločincev.365

XXVII. poglavje: Končna odredba.374

Pregled noveliranih določb zakonika o
sodnem kazenskem postopanju z dne

16. februarja 1929 . 367

Stvarno kazalo.381

Popravki. . . . . 399

Predgovor.

O potrebi, da se priredi nova izdaja zakonika
o sodnem kazenskem postopanju, ni da bi govo¬
rili. Odkar je izšel ta zakonik kot XXXIII. sno¬
pič zbirke zakonov v založbi Tiskovne zadruge
v Ljubljani, je preteklo že osem let, zakonik
sam pa je doživel že četvero novel.  Razen
tega je za prakso pač nujno potrebno, da se
upošteva judikatura, seveda po naših pravnih
prilikah. Tu gre za odločbe, ki so po izčrpanju
dopustnih rednih pravnih sredstev, pa bilo od
kateregakoli zadnjeinstančnega sodišča vse kra¬
ljevine Jugoslavije, prišle do izraza v strokovnih
revijah in privatnih zbirkah. Tudi je kazalo, da
se navedejo v izvlečkih najvažnejši razpisi mi¬
nistrstva pravde, ki nudijo tehnična napotila ali
vsebujejo mnenja ministrstva, ki se tičejo raz¬
lage poedinih določb zakonika o sodnem kazen¬
skem postopanju, ne da bi bili po smislu ustave
nezavisni sodniki nanje vezani. To je tudi mini¬
strstvo pravde samo večkrat v razpisih naglašalo.
Konečno smo pridodali določbam opombe, ki so
namenjene pravilni orientaciji v precej kompli¬
ciranem sestavu našega kazenskega postopanja.
Pri tem smo — seveda — mislili tudi na potrebe
našega pravnega naraščaja, zlasti slušateljev
pravne fakultete.

Prav posebno se je nam zdelo potrebno, da
pri tej priliki podamo besedilo, ki bodi kot slo-

8

vensko  popolnoma enakovredno srbskohrvat-
skemu izvirniku. Priznavamo, da je bil prevod
pokojnega Antona Funtka prav dober; saj je bil
mojster v slovenski besedi in izboren stilist. Toda
ker ni bil pravnik, je tupatam uporabil kakšen
izraz, ki pojmovno ni ustrezal izvirniku. Tako je
n. pr. rabil za besedo „metež“ — ,,tepež“ (§ 121.
kp.), zamenjal zavarovalne ali začasne odredbe iz
izvršilnega prava (§ 474. kp.) z oeuvalnimi od¬
redbami iz kazenskega prava in podobno. Mno¬
gokrat, mu je tudi tiskarski škrat zakrivil ne¬
rodno napako, n. pr. v § 141. kp. „soba“ namesto
„oseba“, „starejšina obenem sodnik" namesto „on
edini sodnik" (§ 30. kp). Nekatere izraze je bilo
treba juristično precizirati; n. pr. izraz ugoto¬
vitev", če naj dobi pravi smisel, je bilo treba tu¬
patam. kjer ne gre za sodno ugotovitev na pod¬
lagi glavne ali ustne razprave, drugače podati.
(„dognati“, če gre za poslovanje v pripravljalnem
postopku, „utrditi“, če gre za zapis v zapisniku).
Izraza ..postopanje" in „postopek" uporablja
zakonodajec sam drugega poleg drugega. Tudi v
slovenskem jeziku se da to prav lepo razlikovati.
,,Zahtev" treba prevajati, če gre za petitum, z „zah-
tevek", drugače ustreza v slovenskem jeziku izraz
„zahteva“. Da smo „sresko" sodišče zamenjali z
„okrajnim“, ni treba še le opravičevati, ko pa
besed ,,srez“, „sreski“ slovenski jezik (gl. Pleter-
šnikov slovar!) ne pozna, a slovensko ljudstvo na
deželi še vedno pravi „okraj‘\ „okrajno sodišče".
Zmotno je, če se misli, da se mora na vsaki način
istovetiti „interes" s "korist"; že pri besedi „za-
interesiran" se mora odstopati od izraza, ki bi se
izvajal od pojma koristi. Izraz „prizadet“, ki ga
je tupatam Funtek uporabljal, pa pomeni nekaj
čisto drugega. Čemu naj bi torej tujko, ki se ne

9

da dobro in dosledno enako prevajati, opuščali?
Saj je srbskohrvatsko besedilo tudi ni. Prav po¬
sebna skrb nam je bila, da se uporabljajo do¬
sledno za isti pojem isti izrazi. Pri tem je bilo
treba poseči preko okvirja kp.; tudi izrazi iz
kz. se morajo ujemati z njimi, če pomenijo isto.

Glede zunanje opreme smo po nasvetu dru¬
štva „Pravnika“ priredili izdajo prav tako, kakor
je bila izdaja noveliranega kazenskega zakonika
zasnovana. Saj se niso čule nobene pritožbe, da
bi ne bila primerna za prakso.

Ob kraju uvodne besede smatramo za svojo
dolžnost, da se srčno zahvalimo založnikom za
omogočenje izdaje. Vse slovenske pravnike, ki
se bodo posluževali te izdaje, prosimo, da bi raz
stališče stvarne kritike dali pobude za izpre-
membe ali dopolnitve, ki bi prišle za morebitno
bodočo izdajo v poštev.

LJUBLJANA, o vseh Svetih 1957.

A. M. M. D.

Okrajšave.

§ s številko brez pristavka pomeni paragraf v zako¬
niku o sodnem kazenskem postopanju.

Arhiv = Arhiv za pravne i društvene nauke. Beo¬
grad.

Branič = Branič. Organ advokatske komore u Beo¬
gradu.

Breberina—Ilič = S. Breberina—Dr. I. Ilič. Krivični
zakonik sa rešidbama Stola Sedmorice kao ka-
sacionog suda u Zagrebu i apelacionog suda u
Zagrebu. 1934

čz. = Zakon o uradnikih (činovnikih) z dne 31. mar¬
ca 1931.

cpp. = zakonik o sodnem postopku v grajanskih
pravdah z dne 13. julija 1929.

ip. = zakon o izvršbi in zavarovanju (izvršilni po-
stopnik) z dne 9. julija 1929.

kpr. = uredba o poslovnem redu za redna kazenska
sodišča z dne 21. novembra 1929.

kz. = kazenski zakonik z dne 27. januarja 1929.

kp. = zakonik o sodnem kazenskem postopanju z dne
16. februarja 1929.

Mjesečnik = Mjeseonik. Glasilo Pravničkog društva
u Zagrebu.

n. p. = natančnejši podatki.

odz. = občni državljanski zakonik.

Pahorukov, Zbirka raspisa = Nikolaj Pahorukov:
Zbirka raspisa i upustava Ministarstva Pravde
i drugih Ministarstva, koji se odnose na pri-
menu sudskih i drugih zakona. 1. I. 1929 —
1. VII. 1933. Beograd. 1934.

Pahorukov, Zbirka ugovora = Nikolaj Pahorukov:
Zbirka ugovora i konvencija o pravnoj pomoči u
gradjanskim i krivičnim stvarima. Beograd 1932.

11

Policija = Policija. Časopis za političko-upravnu, po-
licijsku, sudsku i samoupravnu praksu. Beograd.

Pravni Život = Pravni Život. Prilog „Pravosudja“.

Pravosudje = Pravosudje. Časopis za sudsku praksu.
Beograd.

SS = Stol Sedmorice v Zagrebu (T. zv. oddelek A).

SSB = Stol Sedmoriee, oddelek B v Zagrebu.

Sl. L. = Službeni list (Ljubljana, od dne 13. maja 1930).

Sl. N. = Službene Novine (Beograd).

Sl. Pr. = Slovenski Pravnik. Glasilo društva „Prav-
nika“ v Ljubljani.

stz. = Stečajni zakon z dne 22. novembra 1929.

Timoškin = Vladimir Timoškin. Rješenja Kasacionog
suda u krivičnim stvarima. 1930—1934. Zagreb.

tisk. zak. = Zakon o tisku z dne 6. avgusta 1925 po
besedilu novel z dne 6. januarja 1929 in z dne
9. oktobra 1931.

tpr. = uredba o poslovnem redu za državna tožilstva
z dne 21. novembra 1929.

ur. očuv. odr. = uredba o izvrševanju očuvalnih od¬
redb z dne 15. januarja 1930.

ukz. = zakon, s katerim se uveljavljajo in uvajajo
kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem
postopanju in zakon o izvrševanju kazni na
prostosti z dne 16. februarja 1929.

Ur. L. = Uradni list (Ljubljana, do dne 3. maja 1930).

ured. drž. sod. = uredba o izvrševanju zakona o dr¬
žavnem sodišču za zaščito države z dne 4. ja¬
nuarja 1930.

ust. = Ustava kraljevine Jugoslavije z dne 3. sep¬
tembra 1931.

Ves. - Tim.: Dr. Josip Vesel i Vladimir Timoškin. Kri¬
vični zakonik i 343 rešenja svih apelacionili
sudova i svih odelenja kasacionog suda. 1930—
1935. Sarajevo.,, 1935.

voj. k. p. = zakonik o postopku vojaških sodišč v ka¬
zenskih stvareh z dne 15. februarja 1901 (s po¬
znejšimi novelami.)

Vrh. sod. = vrhovno sodišče v Sarajevu,

zo. = zakon o odvetnikih z dne 17. marca 1929.

12

zb. = zakon o javnih beležnikih (notarjih) z dne
11. septembra 1930.

zak. o drž. tož. = zakon o državnem tožilstva z dne
21. marca 1929.

zak. prekršk. = zakon s katerim se začasno podalj¬
šuje veljavnost zakonitih predpisov o kazno¬
vanju prekrškov z dne 31. decembra 1929.

zik. = zakon o izvrševanju kazni na prostosti z dne
16. februarja 1929.

zopz. = zakon o pobijanju zlorab v službeni dolž¬
nosti z dne 30. marca 1929, izpremenjen z za¬
konom z dne 10. avgusta 1929.

zs. = zakon o sodnikih rednih sodišč z dne 8. janu¬
arja 1929.

zus. = zakon o ureditvi rednih sodišč z dne 18. janu¬
arja 1929.

zak. zaščit, drž. = zakon o zaščiti javne varnosti in
reda v državi po besedilu novele z dne 1. mar¬
ca 1929.

zak. drž. sod. = zakon o državnem sodišču za zaščito
države z dne 31. decembra 1929.

Zakon,

s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski
zakonik, zakonik o sodnem kazenskem posto¬
panju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti
z dne 16. februarja 1929. 1 2

1  Razglašen v Sl. N. z dne 26. februarja 1929.
št 47—XXI/103 in Ur. L. z dne 20. julija 1929. št. 311/75.

2  Iz tega zakona so pojasnjeni v tem zvezku samo
členi, ki se tičejo sodnega kazenskega postopanja.

I. Uveljavitev.

Člen  1. — Kazenski zakonik za kraljevino Srbov, Hr¬
vatov in Slovencev z dne 27. januarja 1929. dobi za vso
državo obvezno moč z dnem 1. januarja 1930.

Člen 2. — ( 1 ) Zakonik o sodnem kazenskem
postopanju za kraljevino Jugoslavijo 1
z dne 16. februarja 1929. dobi obvezno moč z
dnem 1. januarja 1930. za vso državo, izvzemši
območje Srbije in Črne gore.

( 2 ) [Glej zdolej. 2 ]

1  Prejšnje besedilo „Srbov, Hrvatov in Slovencev' 1 .
Izprememba s čl. 5. zak. z dne 9. oktobra 1931.

2  Prvotno besedilp se je glasilo: „V območjih Srbije
in Črne gore dobi ta zakonik obvezno moč, in sicer
v območju beograjskega apelacijskega sodišča z dnem
1. januarja 1931., v območjih skopijanskega apelacij¬
skega sodišča in podgoriškega velikega sodišča pa z
dnem 1. januarja 1932." Kako se je izpremenil nastop
obvezne moči s poznejšimi zakoni gl. opombo 2  pri
§ 500.

14

Člen  3. — Zakon o izvrševanju kazni na prostosti z
dne 16. februarja 1929. dobi za vso državo obvezno moč z
dnem 1. januarja 1930., izvzemši predpise o pogojnem odpustil
(drugo poglavje, II. oddelek, 4.: §§ 27. do 33.), ki dobe ob¬
vezno moč z dnem, ko se razglasi ta zakonik v ..Službenih
Novinah“.

Prehodne odredbe.

1. Za kazenski zakonik.

Člen  4. — Ko dobi kazenski zakonik obvezno moč, pre¬
stanejo veljati vsi občni kazenski zakoniki:

1. za Srbijo: kriminalni (kazenski) zakonik za kraljevino.
Srbijo z dne 28. marca 1860.;

2. za Črno goro: kazenski zakonik za kraljevino Črno goro
z dne 23. februarja 1906.;

3. za Bosno in Hercegovino: kazenski zakon o zločinstvih
in pregreških z dne 26. junija 1879.;

4. za Hrvatsko in Slavonijo: kazenski zakon o zločinstvih,
pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1852.;

5. za Dalmacijo in Slovenijo: kazenski zakon o zločinstvih,
pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1852.;

6. za Vojvodino (Banat, Bačko in Baranjo) in Medjimurje:
V. zakonski člen iz leta 1878. (kazenski zakon o zločinstvih in
pregreških) in XL. zakonski člen iz leta 1879. (zakon o pre¬
stopkih).

Vsi ti zakoni prestanejo veljati z vsemi svojimi izpremem-
bami in dopolnitvami.

Člen  5. — Ko stopi v veljavo ta zakonik, prestanejo
tudi še veljati:

ukaza z dne 25. februarja 1919., št. 2092, in z dne 16.
marca 1921., št. 12.710, s katerima se razširjajo na vse ob¬
močje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev odredbe IX. in
X. poglavja kriminalnega (kazenskega) zakonika za kraljevino
Srbijo kakor tudi odredbe uvodnih pravil in prvega dela
(§§ 1. do 82.) tega zakonika, kolikor gre za uporabljanje IX.
in X. poglavja, katera ukaza sta bila uzakonjena z zakonom
z dne 21. aprila 1922., št. 16.744 („Službene Novine“ z dne
22. januarja 1924., št. 15/III), nadalje vsi drugi zakoni, ko¬
likor obsezajo predpise o kaznivih dejanjih, ki so predmet
tega zakonika.

Člen  6. — V veljavi ostanejo še nadalje:

1. vojaški kazenski zakonik kraljevine Srbije z dne 31.
januarja 1901., razširjen na vse ozemlje kraljevine Srbov, Hr-

15

vatov in Slovencev z uredbo z dne 19. avgusta 1919., F. A. O.
br. 7968, uzakonjeno s členom 127. finančnega zakona za leto
1927./1928.;

2. zakon o tisku z dne 6. avgusta 1925. z izpremembami
in dopolnitvami v zakonu z dne 6. januarja 1929., kolikor ni
izpremenjen s tem kazenskim zakonikom;

3. zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne
6. januarja 1929.

Občni del tega kazenskega zakonika velja izjemno od
predpisa njegovega § 13. tudi za navedene zakone, kolikor se
z njimi izrečno ne odreja kaj drugega.

člen  7. (derogiran). — Vojaški kazenski zakonik 1  se iz-
preminja v tem:

1. V § 1.: Zapor mora biti daljši „od sedmih dni“ name¬
sto »od enega meseca". To je navadni, a ne strogi zapor.

2. V §§ 2., 3., 14., 15., 16., 20., 21., 22., 24., 29., 103. in
144. je treba umeti namesto kazenskega zakonika iz leta 1860.
ta kazenski zakonik.

3. V §§ 14. in 15.: Kazen robije ali zatočenja ne sme biti
krajša „od enega leta" namesto „dve leti".

4. V § 16.: Zapor ne sme biti krajši „od sedmih dni" na¬
mesto „od tridesetih dni".

5. V § 144., prvem odstavku, je nadomestiti besedi „de-
set“ in »štirideset" z besedami »petdeset" in »dve sto", v
drugem odstavku pa številko »40“ s številko „200".

6. V § 145., prvem in drugem odstavku, je nadomestiti
besedo »dvajset" z besedama »dve sto".

Izpremembe §§ 144. in 145. stopijo v veljavo takoj z
dnem, ko se razglasi ta zakon.

1  Voj. kz. z dne 31. januarja 1901. je zamenjan z voj. kz.
z dne 11. februarja 1930, Sl. N. št. 43-XV/77, Ur. L. 273/56.

člen  8. — V zakonu o tisku je smatrati kazen zapora
za zapor, ne pa za strogi zapor po tem kazenskem zakoniku.

2. Za zakonik o sodnem kazenskem
postopanj n.

Člen 9. — Ko dobi zakonik o sodnem kazen¬
skem postopanju obvezno moč, prestanejo veljati
vsi dosedanji občni zakoni o sodnem kazenskem
postopanju: za Srbijo z dne 10. aprila 1865.; za
Črno goro z dne 50. januarja 1910.; za Hrvatsko

16

in Slavonijo z dne 13. maja 1875.; za Bosno in
Hercegovino z dne 30. januarja 1891.; za Slove¬
nijo in Dalmacijo z dne 27. maja 1873.; za Voj¬
vodino (Banat, Bačko in Baranjo) in Medjimurje
XXXIII. zakonski člen iz leta 1896., in sicer vsi ti
zakoni s svojimi izpremembami in dopolnitvami
kakor tudi vsi drugi zakoni, 1  ki obsegajo pred¬
pise o postopanju pred rednimi kazenskimi so¬
dišči, kolikor nasprotujejo temu zakoniku o
sodnem kazenskem postopanju. 2

1  Semkaj spadajo tudi vsi tisti „posebni“ zakoni
(gl- § 13. kz.), ki imajo predpise, tičoče se sodnega
kazenskega postopanja, zlasti v pogledu stvarne pri¬
stojnosti.

2  Toda gl. čl. 6. uk z.: dalje sledeči čl. 10.

Člen 10. — V veljavi ostanejo še nadalje:

1. predpisi o kazenskem postopanju po zakonu
o tisku z dne 6. avgusta 1925. d

2. zakon o državnem sodišču za zaščito države
z dne 8. januarja 1929. Toda za postopanje po
tem zakonu veljajo od dne, ko dobi ta zakonik
o sodnem kazenskem postopanju obvezno moč,
njegovi predpisi, kolikor ni odrejeno kaj dru¬
gega s samim zakonom o državnem sodišču za
zaščito države 2  ali z uredbo, izdano po členu 3.
tega zakona. 3

1  Ti so bili glede stvarne pristojnosti izpremenjeni
z zakonom z dne 9. okt. 1931., glede krajevne pristoj¬
nosti dopolnjeni s § 16., odst. 1.

2  Zakon o državnem sodišču za zaščito države je
izšel 31. dec. 1929. v novelirani obliki.

3  Uredba o izvrševanju zakona o državnem sodišču
za zaščito države je izšla 4. januarja 1930.

Člen 11 . — Č) Če je bila pred dnem, ko dobi
ta zakonik o sodnem kazenskem postopanju ob¬
vezno moč, kazenska stvar presojena na prvi

17

stopnji, 1  je izvesti nadaljnji postopek po doseda¬
njih zakonih. 2

( 2 ) Če se z odločbo višjega sodišča sodba (re¬
šitev) sodišča prve stopnje razveljavi in odkaže
stvar v novo razpravo, 3  se izvede nova razprava
po predpisih tega zakonika o sodnem kazenskem
postopanju.

( 3 ) Ali je zahteva za obnovo kazenskega po¬
stopka, odnosno za pregon zbog novorazkritega
ali poprej 4  storjenega kaznivega dejanja (§§ 266,
284. in 286. kp.) dopustna, se oceni, ko dobi ta
zakonik o sodnem kazenskem postopanju obvezno
moč, po njegovih predpisih samo, če ni dosedanji
zakon za obdolženca ugodnejši. 5

( 4 ) Obnovljeni postopek se izvede po predpi¬
sih tega zakonika o sodnem kazenskem posto¬
panju.

1  Ne da bi bila sodba postala pravnomočna.

2  T. j. po zakonih, ki so veljali do dne, določenega
kot dan nastopa obvezne moči v izvestni pokrajini,
gl. § 500., op. 2.

3  Gl. sedaj §§ 346., 350., 354., 355., 357., 399., 406., 409.

4  T. j. pred presojo kazenske stvari (iz poznejše
dobe) na prvi stopnji (§ 64. kz.)

3  Enako je predpisano za materialno pravo v § 2,
odst. 1., kz.

Člen 12. — ( 4 ) Dokler se ne uredi eno kasacij-
sko sodišče za vso državo, se smatrajo sedanji
oddelki kasacijskega sodišča (§ 103.. odst. 1., za¬
kona o ureditvi rednih sodišč za kraljevino Ju¬
goslavijo 1  z dne 18. januarja 1929.), za kasacijsko
Sodišče v smislu tega zakonika o sodnem kazen¬
skem postopanju.

( 2 ) Prav tako se smatrajo, dokler ne dobi za¬
kon o ureditvi rednih sodišč za kraljevino Jugo¬
slavijo z dne 18. januarja 1929. obvezne moči,


t

sedanji banski stol v Zagrebu in višji deželni
sodišči v Splitu in Ljubljani za apelacijska so¬
dišča, sedanji sodni stoli v Hrvatski in Slavoniji
in deželna sodišča v Dalmaciji in Sloveniji za
okrožna sodišča, sedanja kotarska sodišča (ko-
tarske sodne ekspoziture) v Hrvatski in Slavo¬
niji, v Dalmaciji in Bosni in Hercegovini kakor
tudi okrajna sodišča v Sloveniji za sreska (okraj¬
na) 2  sodišča po tem zakoniku o sodnem kazen¬
skem postopanju. 3

1  Prvotno „Srbov, Hrvatov in Slovencev"; izpre-
memba s čl. 5. — zak. z dne 9. okt. t931.

2  „Sreska“ sodišča v Sloveniji, t. j. v dravski
banovini,  ostanejo nadalje v slovenskem jeziku:
„okrajna“ (glej: predgovor).

:i  Zus. je stopil v veljavo in dobil glede zgoraj ci¬
tiranega § 103., odst. 1., obvezno moč dne 25. januarja
1929, ko je bil razglašen, v ostalem pa po § 117. „ko
dobita obvezno moč zakona o civilnopravdnem in o
kazenskopravdnem postopanju; če bi pa ta zakona ne
stopila v veljavo istočasno, takrat, ko dobi poslednji
izmed njiju obvezno moč."

Člen 13. — Dokler se ne uredi eno kasacijsko
sodišče za vso državo, rešujejo spore o pristoj¬
nosti v smislu § 27. tega zakonika o sodnem ka¬
zenskem postopanju kakor tudi spore o pristoj¬
nosti med sodišči raznih pravnih območij senati,
omenjeni v § 104. zakona a ureditvi rednih sodišč
za kraljevino Jugoslavijo 1  z dne 18. januarja
1929., odnosno v členu 2. zakona o ukinitvi pri¬
stojnosti kasacijskega sodišča v postopanju vo¬
jaških sodišč in v reševanju sporov o pristojnosti
med vojaškimi oblastmi ali vojaškimi sodišči in
civilnimi oblastvi ali civilnimi sodišči z dne 6. fe¬
bruarja 1929. 2

1  Gl. opombo 1  pri čl. 12. Tudi ta člen je stopil v

veljavo in dobil obvezno moč 25. januarja 1929.

19

2  Prim. čl. 109., odst. 2., ust. „Sodbe vojaških so¬
dišč premotriva na poslednji stopnji kasacijsko so¬
dišče".

Člen 14. — j 1 ) Za območje Bosne in Hercego¬
vine rešuje, dokler se ne ustanovi za to območje
apelacijsko sodišče, vrhovno sodišče v Sarajevu
poleg predmetov, ki jih dodeljuje ta zakonik o
sodnem kazenskem postopanju v pristojnost ka¬
sači j skega sodišča, še predmete, ki jih dodeljuje
ta zakonik v pristojnost apelacijskega sodišča.
(§§ 12., 23., 26., 34., odst. 3., 108., odst. 5.. 110.,
odst. 3., 129., odst. 3., 134., 213., odst. 2., 214.,

odst. 1., 251., odst. 3., 255., 323., odst. 2., 331.,

odst. 2., 333., odst. 5., 334., 367., odst. 2., 390.,

odst. 2., 396. do 411., 418., odst. 2. in 3., 432.,

odst. 2., 456., odst. 1., 447., odst. 1. do 3. odstavka,
448., 450., odst. 2., 462. in 496.), izvzemši odločanje
o ugovorih zoper obtožnico (§■§ 204. i. nasl.)

( 2 ) O ugovorih zoper obtožnico odloča okrožno
sodišče, ki se ravna pri tem po predpisih §§ 205.
do 210. tega zakonika o sodnem kazenskem po¬
stopanju z izpremembo, da se izreče okrožno
sodišče, če spozna, da je pristojno drugo okrožno
sodišče, za nepristojno in da pošlje spise v rešitev
pristojnemu okrožnemu sodišču. Zoper odločbo
pristojnega sodišča, da obtožba ni dopustna in
da se kazenski postopek ustavlja (§ 208), smejo
vložiti državni tožilec, zasebni tožilec in zasebni
udeleženec kot tožilec pritožbo pri vrhovnem
sodišču. Vrhovno sodišče se ravna pri rešitvi te
pritožbe po predpisih §§ 207., 209., in 210. tega
zakonika o sodnem kazenskem postopanju.

( 3 ) Če postopa vrhovno sodišče namesto apela¬
cijskega sodišča, sklepa svoje odločbe v senatu
trojice sodnikov, v ostalih primerih pa v senatu
petorice sodnikov.

2

20

Člen 15. — (*) Dokler ne dobi zakonik o sod¬
nem kazenskem postopanju obvezne moči za
območje Srbije in Črne gore, je pristojno v teh
območjih za ves postopek o kaznivih dejanjih
zoper mlajše maloletnike prvostopno sodišče, od¬
nosno okrožno sodišče, in sicer zlasti sodnik za
mlajše maloletnike, ki ga imenuje za sodnika
poedinca predsednik pristojnega apelacijskega
sodišča, odnosno velikega sodišča, izmed bolj
skušenih sodnikov dotičnega prvostopnega sodi¬
šča (okrožnega sodišča ). 2

( 2 ) Sodnik za mlajše maloletnike sodi po svo¬
bodnem prepričanju . 3

1  Prvostopno sodišče (= „prvostepeni sud“) je tu
mišljeno kot zakoniti naziv teli sodišč, ki so imeli
drugačno kompetenco, kot jo imajo po kp.

2  Prim. § 10., št. 2.

3  Drugi odstavek je bil potreben samo za tisto
dobo, ko še ni nastopil dan obvezne moči kp. v Srbiji
in Črni gori.

3. Za zakon o izvrševanju kazni na
prostosti.

Člen 1(1. — Ko dobi zakon o izvrševanju kazni na pro¬
stosti obvezno moč, prestanejo veljati vsi zakonski in drugi
predpisi, ki nasprotujejo odredbam tega zakona.

Člen  17. — Kar se tiče obsojencev, obsojenih po ka¬
zenskih zakonih, ki so veljali, preden je dobil obvezno moč
kazenski zakonik z dne 27. januarja 1929., je smatrati za
najtežjo vrsto kazni robijo, odnosno težko ječo, odnosno ječo.

Člen  18. — Z razglasitvijo tega zakona o izvrševanju
kazni na prostosti se ukinja ob izvršitvi kazni okov, kjer ob¬
stoji, kolikor ni določen kot disciplinska kazen ali varnostna
odredba.

Člen  19. — Predpisi tega zakona o izvrševanju kazni
na prostosti se uporabljajo tudi na vojaške osebe, ki se od-
dado po posebnih predpisih v kazenske zavode zaradi izvr¬
šitve kazni na prostosti, ki so jo izrekla vojaška sodišča.

21

Člen  20. — Za zidanje in popravljanje kazenskih za¬
vodov, zavodov za vzgajanje in poboljševanje, zavodov za iz¬
vrševanje očuvalnih odredb in sodnih zaporov se ustanavlja
centralni lond za kazenske in podobne zavode pod upravo
ministrstva pravde.

V ta lond se stekajo vse denarne kazni, ki jih izrekajo
redna kazenska sodišča (§ 42. kz. in § 7. kp.), nadalje
čisti dohodki od dela kazenskih zavodov in naposled prora¬
čunski prihranki v razhodkih kazenskih zavodov, zavodov za
vzgajanje in poboljševanje, zavodov za izvrševanje očuvalnih
odredb in sodnih zaporov.

Ko se sezidajo najpotrebnejši zavodi, se daje iz tega fonda
podpora odpuščenim obsojencem, zlasti maloletnikom, glede
katerih se dokaže, da jim je pomoč nujno potrebna zaradi
čuvanja od nadaljnjega zla.

člen  21. — Dokler se ne sezidajo posebni kazenski

zavodi za ženske, za maloletnike in povratnike, se urede po¬
sebni oddelki za oddeljevanje obsojencev, da se onemogoči
vsako občevanje med njimi.

Člen  22. — Dokler se ne sezidajo novi zavodi po pred¬
pisih tega zakona o izvrševanju kazni na prostosti, se osani-
ljujejo, po možnosti, obsojenci ponoči in med odmorom ter
se nameščajo v oddelke za svobodnjake, kolikor to dopuščajo
razmere.

V krajinah, kjer se izvršujejo kazni na prostosti sedaj v
policijskih zaporih, ostane ta način izvrševanja kazni v ve¬
ljavi, dokler se ne urede posebni sodni zapori.

člen  23. — Pri kazenskih zavodih, kjer še ni posve¬
tovalnih odborov, ki jih določa § 9. zakona o izvrševanju
kazni na prostosti, se morajo ustanoviti taki odbori takoj po
razglasitvi tega zakona.

Člen  24. — Osebe, ki se zatečejo na dan, ko dobi ta
zakon o izvrševanju kazni na prostosti obvezno moč, na polo¬
žajih upravnikov (upravnic) kazenskih zavodov ali osrednjih
sodnih zaporov, morejo ostati še nadalje na teh položajih,
najsi nimajo sodniške kvalifikacije.

III.  Končne odredbe.

Člen 25. ■— Minister pravde se pooblašča, da
predpiše vse uredbe in pravilnike, potrebne za
izvrševanje kazenskega zakonika, zakonika o

22

sodnem kazenskem postopanju 1  in zakona o izvr¬
ševanji! kazni na prostosti.

1  Glej le-te v opombah v ustrezajočih paragrafih.

Člen 26. — Ta zakon stopi v veljavo in dobi
obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih no-
vinah.“ J

1  Dne 26. februarja 1929.

Zakonik

o sodnem kazenskem postopanju
za kraljevino Jugoslavijo 1

z dne 16. februarja 1929., 2
izpreinenjen in dopolnjen z zakonom z dne 9. ok¬
tobra 1931., 3 *  s finančnim zakonom za 1. 1933/34 1
in 1. 1934/35 5  in z uredbo o priprostejšem in hi¬
trejšem postopku pri kazenskih sodiščih z dne
20. marca 1935.°

1  Glede izpremembe državnega imena gl. čl. 5 za¬
kona o izpremenibah in dopolnitvah itd. z dne 9. okto¬
bra 1931., razglašenega v Šl. N. dne 20. oktobra 1931.,
št. 245—LXXV/512 in v Sl. L. z dne 31. oktobra 1931.,
št. 474/67. — Ta pripomba velja tudi za vse primere
v tem zakoniku, kjer se je nadomestilo prejšnje dr¬
žavno ime s sedaj veljavnim.

2  Razglašen v Sl. N. z dne 23. februarja 1929., št.
45/XX, in v Ur. L. z dne 31. oktobra 1929., št. 432/109.

3  Gl. n. p. o tem zakonu v prednji pripombi 1.

4  Razglašen v Sl. N. z dne 1. aprila 1933., št.
74/XXIII/225 in v Sl. L. z dne 26. aprila 1933., št. 223/34.

5  Razglašen v Sl. N. z dne 29. marca 1934., št.
73/XVTII/168 in v Sl. L. z dne 28. aprila 1934., št. 272/34.

6  Razglašena v Sl. N., z dne 25. marca 1935., št.
71/XVII/183 (gl. tudi popravke Sl. N., št. 81/XXI/220)
in v Sl. L. z dne 13. aprila 1935., št. 208/30.

I. poglavje.

Uvodne odredbe.

§1. — j 1 ) Za kazniva dejanja po občnem ka¬

zenskem zakoniku kakor tudi po posebnih zako-

24

nih sme izreči kazen in očuvalne odredbe samo
pristojno sodišče na podstavi sodnega postopanja,
pokrenjenega in izvedenega po tem zakonu.

( 2 ) Sodno postopanje v kaznivih dejanjih se
sme pokreniti in izvesti samo na zahtevek upra¬
vičenega tožilca, kolikor ne odreja ta zakon dru¬
gače (§§ 95. in 375.). 1 2

( 3 ) Upravičeni tožilec je:

1. državni tožilec za vsa kazniva dejanja, ki
se preganjajo po službeni dolžnosti;

2. zasebni tožilec za vsa kazniva dejanja, ki
se preganjajo po kazenskem zakonu samo na za¬
sebno tožbo.

( 4 ) Če državni tožilec neče pokreniti ali nada¬
ljevati kazenskega postopanja ali če v toku po¬
stopanja, toda preden je glavna razprava kon¬
čana, odstopi od zahtevka za pregon ali od obtož¬
nice, sme stopiti na njegovo mesto oškodovanec,
ki se je kot zasebni udeleženec pridružil kazen¬
skemu postopanju (§ 53.).

1  V postopanju pred državnim sodiščem za zaščito
države niso uporabni predpisi, ki se tičejo zasebnega
tožitelja in zasebnega udeleženca, če gre za pravice,
ki so njima določene v §§ 1., 53. in 54. kp. (Gl. čl. 10.
ur. o izvrš. zakona o državnem sodišču za zaščito dr¬
žave; n. p. v Okrajšavah.) Pred sodiščem za mlajše
maloletnike so navzlic predpisu § 434., odst. 2, do¬
pustne tudi zasebne  tožbe.

2  Gl. § 88. kz.: Postopanje se začne zoper vse ude¬
ležence tudi takrat, kadar sta bila podana predlog
[§ 85.] in tožba [§ 86.] zoper enega izmed njih.

Odločbi: Beograd,  Kas. sod., z dne 23. novem¬
bra 1935, [Branič, 1936, str. 184]: Za pokrenitev kazen¬
skega postopka zbog dejanja po § 120. zo. advokatska
komora ni stranka v smislu §§ 51. in 54. kp., ampak
javno oblastvo, ki zamenjuje državnega tožilca z isti¬
mi pravicami, ki jih ima le-ta [Prim. še § 239. zb.].

25

Beograd, Kas. sod., z dne 13. aprila 1952 [Bra-
nič, 1932, str. 394]: Če državni tožilec ne vloži prav¬
nega sredstva, se to ne more smatrati kot njegov od¬
stop od preganjanja ter se zasebni udeleženec v tak¬
šnem primeru ne more poslužiti pravnega sredstva
zoper sodbo.

§ 2. — j 1 ) Kjer je pregon zaradi kaznivega de¬
janja zavisen od oškodovančevega ali upravičen¬
čevega predloga, 1  se kazensko postopanje niti ne
sme začeti, dokler oškodovanec (upravičenec) ne
poda tega predloga.

( 2 ) Če pa zahteva zakon odobritev kot pogoj
za pregon, mora državni tožilec praviloma (§267.),
ob zahtevku, da se preiskava uvede, odnosno ob
vložitvi neposrednje obtožnice, dokazati, da je ta
odobritev dana. 2

1  Gl. kz.: §§ 99., odst. 2„ 181., odst. 1.. 183., 246., 250.
do 252., 271., 276., 277., 291., 293., 309., 518., 320. odst. 1.
do 3., 323., 338., 366., 369., 380., 381., 395., 3%., dalje
§§ 272., 273., če delo ni bilo storjeno javno, § 313., če
gre za kaznivo dejanje zoper čast javnih uslužbencev
ali ostalih v § 302. navedenih oseb ali za umrle osebe,
ki so navedene v § 3C8.; v tisk. zak.: čl. 79., št. 3. do 8.

2  Kdo da odobritev: gl. § 513. kz., odnosno za ti¬
skovne zločine § 79., št. 4., tisk. zak.

Odločbe: Beograd,  Kas. sod., brez datuma
[Arhiv, 1935, str. 401]: Kazniva dejanja, ki se prega¬
njajo na predlog, spadajo v vrsto oficialnih kaznivih
dejanj, ki se od njih razlikujejo samo po tem, da se
za nje zahteva predlog upravičenih oseb, a ta pred¬
log je samo procesualni pogoj za možnost pričetka
preganjanja. Cim obstoji takšen predlog, sledi ostalo
poslovanje preiskovalnih organov po službeni dolž¬
nosti.

Zagreb,  S. S. B., z dne 29. jan. 1931, [Sl. P. štev.
196]: To, da se je pridružil oškodovanec kot zasebni
udeleženec kazenskemu postopku, je istovetno s pred¬
logom po § 85 kz.

Sarajevo,  Apel. sod., z dne 20. augusta 1931.,
[Ves.-Tim. str. 93]: Kadar toži oškodovanec osum-

26

Ijenca pri sodišču ali se pridruži kazenskemu postop¬
ku, kaže očitno, da soglaša z obtožbo. V takšnem pri¬
meru ni, da bi se moglo reči, da je javna obtožba po¬
stopala brez predloga.

Sarajevo, Vrh. sod., z dne 13. febr. 1935. [Ti-
moškin, str. 79]: § 89. kz. daje upravičencu samo pra¬
vico, da sme preklicati svoj predlog pred glavno raz¬
pravo, a njegov neprihod na glavno razpravo nima
vpliva na nadaljni tok postopka, ker je v tem primeru
dominus litis državni tožilec odtlej dalje, ko je stavil
upravičenec predlog, da naj se začne kazenski po¬
stopek.

Sarajevo,  Vrh. sod., z dne 27. okt. 1933. [Ves,-
Tim., str. 95]: Sledniki upravičenca (gl. § 87., odst. 2,
kz.), ki je že stavil predlog, pa je poslej umrl, pre¬
den je bilo postopanje končano, morejo preprečiti, da
bi se ta pravica izgubila, na ta način, da v roku treh
mesecev od dne upravičenčeve smrti ponovijo ta
predlog.

Beograd,  Kas. sod., z dne 23. novemb. 1935 [Bra-
nič, 1935., str. 135]: Če oseba, ki je upravičena za sta-
vitev predloga, v toku postopka umre, morajo v § 87.,
odst. 2., kz. navedene osebe, ki žele ga nadaljevati,
staviti nov predlog v roku treh mesecev od dne upra¬
vičenčeve smrti.

§ 3. — Vsa oblastva, ki poslujejo ali sodelujejo
pri kazenskem postopanju, morajo enako skrbno
vpoštevati okolnosti, ki obdolženca obremenjajo,
kakor tudi okolnosti, ki mu služijo za obrambo,
ter ga poučevati o njegovih pravicah celo tam,
kjer to v zakonu ni posebe .rečeno. 1 2

1  Gl. določbo § 271., odst. 2.

2  Prim. čl. 86. tisk. zak.: Sodišče ni dolžno, ura¬
doma pribavljati nikakršnih dokazov v postopanju po
tiskovnem zakonu na korist ali na škodo ene ali druge
stranke.

§ 4. — j 1 ) Če zavisi obstoj kaznivega dejanja
ali večja ali manjša kaznivost od predhodne re¬
šitve javnopravnega ali zasebnopravnega vpra¬
šanja, odloča kazensko sodišče istočasno o teh

vprašanjih, in sicer po predpisih, ki veljajo za
dokazovanje v kazenskem postopanju.

( 2 ) Sodba civilnega sodišča ali drugega obla-
stva, že izrečena o takem predhodnem vprašanju,
ne veže kazenskega sodišča, ko ocen j a vprašanje
o obdolženčevi kaznivosti. 1

( 3 ) Če se nanaša predhodno vprašanje na to.
ali velja zakon (brak) ali ne velja, mora kazen¬
sko sodišče vedno počakati na odločbo pristojnega
sodišča. 2

1  Prim. § 364. cpp.: Pravnomočna obsodba kazen¬
skega sodišča veže po svoji vsebini civilna sodišča,
kolikor se ta obsodba nanaša na dokaz in na vraču-
nanje dotičnega kaznivega dejanja. Enako je glede
sodb vojaških sodišč izrečeno v zakoniku o postopa¬
nju vojaških sodišč z dne 15. februarja 1901. (z iz-
preinembami in dopolnitvami z dne 20. marca 1909.),
§ 10.: Izvršljive sodbe vojaških sodišč o nastanku ka¬
znivega dejanja, o tem, ali ga je storil obtoženec in
kakšno je kaznivo dejanje, vežejo civilna sodišča v
vseh primerih, ko le-ta razpravljajo vprašanja mate¬
rialne odgovornosti glede tega dejanja.

2  Enaka izjema tiči v zakonu o zaščiti industrij¬
ske svojine z dne 17. febr. 1922., odn. 27. aprila 1928.;
sodišče se ne sme baviti z rešitvijo vprašanja o pogo¬
jih za podelitev patenta, ampak je vezano na odločbo
uprave za zaščito industrijske svojine glede patentov.

§ 5. — Zasebnopravni zahtevki, ki izvirajo iz
kaznivega dejanja, se jemljejo v pretres in pre¬
sojo v kazenskem postopanju, če se oškodovanec
s svojim zahtevkom kot zasebni udeleženec pri¬
druži kazenskemu postopanju (§ 295.)d kolikor se
ne bi s poizvedovanjem in ugotavljanjem tega
zahtevka preveč zavlačevala dovršitev kazen¬
skega postopanja. 2

1  Za postopanje pri okrajnem sodišču velja do¬
ločba § 377., odst. 4.

2  Nekoliko drugače pri postopanju zoper mlajše
maloietnike v § 441., odst. 6.

28

§ 6. — ( 1 ) Za stranko se smatra: tožilec kakor
tudi oni, zoper katerega teče kazensko postopanje.

( 2 ) Osumljenec je ona oseba, zoper katero še
ni predlagana uvedba preiskave ali še ni izročena
neposrednja obtožnica.

( 3 ) Obdolženec je ona oseba, zoper katero je
predlagana uvedba preiskave ali je izročena ne¬
posrednja obtožnica. Vendar pa se rabi naziv
„obdolženec“ v tem zakonu na več mestih tudi
kot občna označba za osumljenca, obdolženca in
obtoženca.

( J ) Obtoženec je ona oseba, zoper katero je
stopila postavitev pod obtožbo v veljavo. 1

( 5 ) Za tožilca se smatra tako državni tožilec
kakor tudi zasebni tožilec in zasebni udeleženec
(§ 54.).

( 6 ) Oškodovanec je oni, čigar kakršnakoli pra¬
vica je s kaznivim dejanjem oškodovana, poško¬
dovana ali ogrožena. Za oškodovanca se smatra
tudi njegov zakoniti zastopnik kakor tudi upra¬
vičenec, če ni izrečno omenjen.

( 7 ) Zasebni udeleženec (§ 52.) je oni oškodo¬
vanec, ki se je pridružil kazenskemu postopanju
zaradi ©stvaritve svojega zasebnopravnega za¬
htevka. 2

( s ) Upravičenec je ona oseba, od katere pred¬
loga ali odobritve zavisi po kazenskem zakonu
začetek ali nadaljevanje kazenskega postopanja.

( 9 ) Za pritožilca se smatra oseba, ki vloži pri¬
tožbo, kakor tudi oseba, ki priglasi priziv ali
revizijo.

1  Gl. §§ 205., 209. in 211.

2  Zasebni udeleženec ni stranka; gl. besedilo (no¬
vel.) § 514., odst. L, št. 2. Prim. § 295., odst. 1.

Odločbi: Beograd,  Kas. sod., z dne 20. fe¬
bruarja 1934. [Arhiv, 1954., str. 155]: Po § 6., odst. 6.,

29

so zahteva kršitev konkretnega prava, cigar povračilo
bi se dalo navsezadnje izraziti v denarju, kar se vidi
iz § 295. Moralna zainteresiranost ne izpolnjuje te
zahteve ter je oškodovanec ne more ostvarjati v ka¬
zenskem postopku.

Novi Sad,  Apel. sod., z dne 2. marca 1937. [Bra-
nič, 1937, str. 440.]: Oškodovanec, ki se je pridružil
kazenskemu postopku, pa izjavil, da ne zahteva od¬
škodnine, ni postal zasebni udeleženec.

§ 7. — j 1 ) Vse denarne kazni, izrečene na pod¬
stavi tega zakona, se stekajo v fond za zidanje
kazenskih zavodov in zavodov za vzgajanje in
jooboljševanje. 1

( 2 ) Če se denarna kazen, izrečena po tem za¬
konu ne da nikakor ali vsaj ne deloma izterjati,
se izpremeni v zapor po odredbah kazenskega
zakona, 2  toda največ do štirinajstih dni. 3

1  Gl. čl. 20. ukz.; dopolnilni predpisi so v §§ 158.
do 176. kpr. z dne 21. nov. 1929., Sl. N. št. 286/CXVI/
577., Ur. L. z dne 16. dec. 1929., štev. 30/10.

2  Gl. § 44., odst. 1., kz. in uredbo o odsluževanju
denarnih kazni in o nadomeščanju teh kazni s ka¬
znijo na prostosti z dne 31. dec. 1929., Sl. N. št. 5/1/4
iz 1. 1930., Ur. L. št. 83/19 iz 1. 1930. (za en dan zapora
po § 7 = 60 Din).

3  Denarne kazni iz § 9. zopz., z dne 30. marca 1929
štejejo med disciplinske kazni, pa se nadomeščajo
z enim dnevom zapora za 200 din.

II. Poglavje.

Sodišča, njih stvarna in krajevna pristojnost.

§ 8. — P) Sodno oblast glede kaznivih dejanj
izvršujejo okrajna sodišča, okrožna sodišča, ape-
lacijska sodišča in kasacijsko sodišče.

( 2 ) Okrajna sodišča so edinoosebna sodišča
prve stopnje; sodno oblast izvršuje en sodnik

(poizvedovalni sodnik, sodnik za mlajše malolet-
nike , 1  sodnik poedinec).

( 3 ) . Okrožna sodišča so edinoosebna ali zborna
sodišča prve stopnje ali zborna sodišča druge
stopnje; sodno oblast izvršuje en sodnik (pre¬
iskovalni sodnik, sodnik za mlajše maloletnike , 2
sodnik poedinec) ali sodniški senat . 3

( 4 ) Apelacijska sodišča in kasacijsko sodišče so
zborna sodišča višje stopnje ter izvršujejo sodno
oblast v senatih.

(“) Vsako teh sodišč izvršuje sodno oblast za
vse svoje območje, obsezajoče vse osebe, ki so v
njem, kolikor niso z zakonom izrečno izvzete. •

1  Gl. § 455.

2  Gl. §§ 433., +34., 436. zlasti § 438.

3  Glede sojenja nevojaških oseb po voj. kaz. zak.
gl. §§ 1., 7. tega zakonika. Po § 15. zakonika o posto¬
panju vojnih sodišč v kazenskih stvareh izroče se v
primerih, ko so zbog kaznivega dejanja obdolžene
osebe, ki spadajo v pristojnost vojaških sodišč, in pa
osebe, ki spadajo v pristojnost civilnih sodišč, vsi
obdolženci pristojnemu civilnemu sodišču. Po čl. 4.
zak. o žandarmeriji z dne 18. febr. 1922., Sl. N. št.
73/X, z izpremembami z dne 22. marca 1929., Sl. N.
št. 75/XXX spadajo žand. oficirji, podoficirji, kaplarji
in žandarmi pod vojaško sodstvo po določbah vojno-
sodnih zakonov.

Odločbi: Sarajevo,  vrh. sod., z dne 28. de-
cem. 1932. (Timoškin, str. 273]: Vojaki, ki so odslužili
svojo dobo, ki so odpuščeni ali penzionirani, rezer¬
visti in vojaki ostalih pozivov narodne vojske po pre¬
stani vaji ali sklicanju kakor tudi druge osebe v
službi vojske (§ 14. z. o post. voj. sod.) se sodijo po
vojaških sodiščih samo za kazniva dejanja, ki so jih
storili za časa službovanja in se nanašajo na kršitev
službene dolžnosti. — Potemtakem kaznujejo dejanja,
storjena od navedenih oseb za časa službovanja, ki se
pa ne nanašajo na kršitev službene dolžnosti, civilna
sodišča.

Sarajevo, vrh. sod., z dne 27. oktobra 1933. [Ti¬
moškin, str. 274]: Po § 20., odst. 2., voj. kp. je vojaško

31

sodišče za oficirje pristojno za razpravljanje in so¬
jenje tudi za oficirje v penziji, kakor tudi za rezerv¬
ne in častne oficirje, če store kaznivo dejanje v uni¬
formi.

Beograd,  Senat za odločanje sporov o pristoj¬
nosti, z dne 25. sept. 193? (Služb, glasnik ministr. za
notr. posle, 1937, str. 459]: Po upokojitvi žandarma,
ki je v aktivnosti storil kazniva dejanja po voj. kz.
in po občnem kz., se mora postopek razdvojiti. Za
poizvedbe in sojenje dejanj iz voj. kz. je pristojno
vojaško, za ostala dejanja iz občnega kz. pa redno
civilno sodišče.

§ 9. — ( J ) Okrajna sodišča so pristojna:

1. za vse postopanje na prvi stopnji o vseh
prestopkih mlajših maloletnikov po posebnih od¬
redbah tega zakona (§§ 433. do 454.);

2. za vse postopanje na prvi stopnji o prestop¬
kih starejših maloletnikov in polnoletnih oseb, za
katere določa zakon kazen zapora (strogega za¬
pora) v največji izmeri do enega leta ali denarno
kazen ali obe ali samo denarno kazen; pri¬
stojnost se ne menja v primeru upo¬
rabe  § 62., odst.  2., in  § 76., odst.  2., kz. 1

3. za sodelovanje v pripravljalnem postopanju
po odredbah tega zakona zbog vseh kaznivih de¬
janj, za katera je pristojno okrožno sodišče (§ 10.,
št. 3., in § 11., št. 2.), kolikor ne gre za mlajše
maloletnike;

4. za izvrševanje drugih sodnih nalog v ka¬
zenskih stvareh, ki jim jih zakon izrečno od-
kazuje. 2

( 2 ) Če sta v istem mestu dve ali če je več
okrajnih sodišč, izvršuje sodno oblast v kazen¬
skih stvareh izključno ono okrajno sodišče ali
jo izvršujejo ona izmed njih, ki se odrede za to
s posebno uredbo. 8 4

1  Zadnji stavek »pristojnost se ne..itd.  je bil
dodan z zakonom z dne 9. okt. 1931.

52

2  N. pr. v §§ 10., štev. 1., 488., odst. 5.

3  Te uredbe še ni.

4  Dokler ne izide poseben zakon o prekrških, spa¬
dajo le-ti — v dravski banovini — pred okrajna so¬
dišča (gl. zak. z dne 31. dec. 1929., Sl. N. št. 307/CXXXI,
Ur. L. št. 99 iz 1. 1930).

§ 10. — Okrožna sodišča kot edinoosebna so¬
dišča so pristojna:

1. za izvrševanje pripravljalnega postopanja
o kaznivih dejanjih, za katerih sojenje je pri¬
stojen sodnik poedinec okrožnega sodišča (št. 3.
tega paragrafa) ali okrožno sodišče kot zborno
(§ 11.). V ta namen obstoji eden ali več preisko¬
valnih sodnikov, ki jih odredi 1  predsednik okrož¬
nega sodišča izmed članov tega sodišča za vsako
leto pred začetkom tega leta in ki vrše procesna
dej anja po odredbah tega zakona čili osebno ali
pa po okrajnih sodiščih (§ 9.. št. 3.) ali s pomočjo
drugih oblastev; 2

2. za vse postopan je na prvi stopnji o vseh
zločinstvih mlajših maloletnikov po posebnih od¬
redbah tega zakona (§§ 433. do 454.);

3. za sojenje na prvi stopnji o vseh prestop¬
kih starejših maloletnikov in polnoletnih oseb,
za katere niso pristojni sodniki poedinci okrajnih
sodišč (§ 9., št. 2.).

1  Prim. § 104. kpr.

2  Za izvedbo poizvedb (preiskave) po zopz. z dne
30. marca 1929. se postavljajo posebni poizvedovalni
ali preiskovalni sodniki; gl. § 105. kpr.

§ 11. — Okrožna kot zborna sodišča so pri¬
stojna :

1. za odločanje o nesoglasjih, ki nastanejo
med preiskovalnimi sodniki in strankami ali
drugimi pravno udeleženimi osebami, za odlo¬
čanje o pritožbah zoper zavlačevanje, naredbe

33

in rešitve preiskovalnih sodnikov kakor tudi za
izdajanje odločb med vsem postopanjem izven
glavne razprave, določenih po tem zakonu;

2. za sojenje na prvi stopnji o vseh kaznivih
dejanjih, za katera določa kazenski zakon smrtno
kazen ali kazen robije ali zatočenja ali prepušča
sodišču izbiro med robijo in strogim zaporom ali
med zatočenjem in zaporom, 1  kolikor niso pri¬
stojni zanje sodniki okrožnega sodišča za mlajše
maloletnike (§ 10., št. 2.);

3. za odločanje na drugi stopnji o prizivu
zoper sodbe in o pritožbah zoper naredbe in
rešitve okrajnih sodišč (§ 9.);

4. za opravljanje drugih sodnih nalog v ka¬
zenskih stvareh, ki jim jih zakon izrečno od-
kazu je. 2 3

1  Torej za zločinstva.

2  N. pr. §§ 476. nasl., 488. nasl.

3  Gl. posebne določbe o pristojnosti okrožnih kot
zbornih sodišč glede vsebinskih deliktov, storjenih s
tiskam po čl. 73. tisk. zak., dalje glede deliktov iz
zopz., z dne 30. marca 1929 (gl. čl. 10.).

§ 12. — Apelacijska sodišča so pristojna od¬
ločati:

1. o pritožbah zoper naredbe in rešitve okrož¬
nih sodišč kot sodišč za mlajše maloletnike (§ 10.,
št. 2.) in kot senati za postopanje izven glavne
razprave (§ 11., št. 1.), če ne odreja zakon izrečno
kaj drugega;

2. o ugovoru zoper obtožnico;

3. o prizivu zopčr sodbe okrožnih sodišč kot
sodišč za mlajše maloletnike (§ 10., št. 2.), sodni¬
kov poedinčev pri okrožnih sodiščih (§ 10., št. 3.)
in zoper sodbe okrožnih sodišč kot zbornih sodišč
(§ 11., št. 2.), kolikor ni odločati o njih po tem
zakonu kasačijskemu sodišču;

3

34

4. v stvareh nadzora nad delovanjem kazen¬
skih sodišč prve stopnje in v drugih kazenskih
stvareh, ki jim jih zakon izrecno odkazuje. 1

1  N. pr. v g 4%.

§ 13. — K asacijsko sodišče je pristojno od¬
ločati :

1. o revizijah zoper sodbe okrožnih sodišč kot
zbornih sodišč, o prizivih, če so v zvezi z revizi¬
jami, o pritožbah zoper rešitve okrožnih in ape-
lacijskih sodišč, kjer to zakon izrečno odreja;

2. o zahtevah vrhovnega državnega tožilca
za zaščito zakona (§ 41., odst. 2., §§ 357. in 410.,
odst. 2.);

3. v drugih kazenskih stvareh, ki jih odka¬
zuje ta 1  ali drug 2  zakon izrečno njemu. 3

1  Gl. § 27.

2  Gl. n. pr. čl. 109. ustave, § 86 zak. o glavni kon¬
troli z dne 30. maja 1922.

3  Dotlej, da se uredi enotno kasacijsko sodišče za
vso kraljevino, posluje šestero oddelkov kasacijskega
sodišča, in to: kasacijsko sodišče v Beogradu, odde¬
lek B beograjskega kasacijskega sodišča v Novem
Sadu, stol sedmorice v Zagrebu, oddelek B stola sed¬
merice v Zagrebu, vrhovno sodišče v Sarajevu in ve¬
liko sodišče v Podgorici (g 103. zus.). Sestavitev edin¬
stvenega kasacijskega sodišča je pridržana posebnemu
zakonu (§ 39 zus.).

Odločba: Zagreb,  9. S. A., z dne 4. avg.

1936. [Mjeseč., 1937., str. 15.]: Sodbe zastran zaščite
zakona napram odločbam sodišč nižjih stopenj izreka
senat petorice kasacijskega sodišča v smislu § 13.,
štev. 2., in g 75., odst. 3.

§ 14. — j 1 ) Za postopanje je praviloma pri¬
stojno sodišče onega območja, kjer se je kaznivo
dejanje storilo. 1  Kaznivo dejanje je storjeno
tako v kraju, kjer ga je storilec izvršil, kakor
tudi v kraju, kjer je nastopila posledica. 2

35

( 2 ) Če se je storilo kaznivo dejanje v raznih
sodnih območjih ali če se je storilo na meji raz¬
nih sodnih območij ali če je negotovo, v katerem
sodnem območju se je storilo, gre pravica posto¬
panja onemu teh sodišč, ki prvo začne posto¬
panje. 3

1  T. zv. forum debeti commissi.

2  Čisto načelo ubikvitete,  kakor tukaj, ve¬
lja tudi po § 11., odst. 1., novel, kz., ki ureja vpra¬
šanje kraja storitve kaznivega dejanja.

3  T. zv. forum praeventionis.

§ 15. — j 1 ) Pri poskusu je pristojno sodišče
onega območja, v katerem se je započel poslednji
čin, ki je bil naperjen na izvršitev kaznivega
dejanja, če se je pa započel poslednji
čin zunaj kraljevine Jugoslavije,
sodišče onega območja, kjer naj bi
bila nastopila posledica. 1

( 2 ) Pri nadaljevalnem 2  ali trajnem 3  kaznivem
dejanju je pristojno sodišče onega območja, kjer
je nadaljevanje ali trajanje prestalo.

1  Besedilo od „če se je pa započel...“ je dodano
z zakonom z dne 9. okt. 1931.

3  Delictum continuatum (n. pr. § 332. kz.).

3  Delictum continuum (n. pr. § 245 kz.).

§ 16 . — (') Če se je storilo kaznivo dejanje po
tisku, je pristojno sodišče onega območja, kjer
je bil spis natisnjen. Če to območje ni znano ali
če je v inozemstvu, je pristojno sodišče onega
območja, kjer se natisnjeni spis razširja. 1

( 2 ) Če se je storilo kaznivo dejanje na domači
ladji v inozemstvu ali na odprtem morju, je pri¬
stojno sodišče onega območja, kjer je domovna
luka te ladje ali kjer je ona domača luka, v ka¬
teri se po storjenem kaznivem dejanju ladja
najprej ustavi. 2

36

( 3 ) Če se je storilo kaznivo dejanje na doma¬
čem zrakoplovu v inozemstvu, je pristojno sodišče
onega območja, kjer je domovno pristanišče tega
zrakoplova ali kjer je ono domače pristanišče, v
katerem se po storjenem kaznivem dejanju zra¬
koplov najprej ustavi. 2

1  Tu je določena krajevna  pristojnost, stvar¬
na  pa v čl. 73. novel. tisk. zak.

2  Prim. § 3., odst. 2., kz.

§ t?.  — l 1 ) Za postopanje je pristojno sodišče
onega območja, kjer obdolženec stalno živi ali
začasno biva ali kjer je bil obdolženec prijet, ali
ono sodišče, pred katero se prijeti obdolženec
privede. 1

( 2 ) Vendar pa se uporabi ta odredba samo, če
ni sodišče, v čigar območju se je storilo kaznivo
dejanje (§§ 14. do 16.), že začelo postopanja. V
tem primeru se izroči stvar temu sodišču v na¬
daljnje postopanje, če zahteva to, preden stopi
postavitev pod obtožbo v veljavo, 2  državni tožilec
enega ali drugega območja, odnosno zasebni to¬
žilec ali obdolženec, 3  če pa je več obdolžencev,
tudi le eden izmed njih.

1  Gl. § 113. nasl.; t. zv. forum domicilii (residen-
tiae) in deprehensionis.

2  Gl. §§ 205., 209., 211.

3  Tudi osumljenec, gl. § 6., odst. 3.

§ 18. — ( J ) Če se je storilo kaznivo dejanje, ki
se mora kaznovati po domačem zakonu, v inozem¬
stvu, 1  je pristojno sodišče onega območja, kjer
obdolženec stalno živi ali začasno biva ali kjer
se prime ali kjer se izroči domačim oblastvom.

( 2 ) Če je storil kdo kazniva dejanja i v domo¬
vini i izven domovine, 2  je pristojno za dejanja,

37

storjena izven domovine, ono sodišče, ki je pri¬
stojno za dejanja, storjena v domovini.

1  Gl. §§ 4. do 10. kz.

2  Gl. § 3. kz.

§ 19. — Če se po predpisih §§ 14. do 18. ne
more dognati pristojnost, je pristojno ono sodišče,
ki ga odredi kasacijsko sodišče. 1

1  Za sedaj: tisti izmed šesterih oddelkov kasacij-
skegu sodišča (gl. op. 3 pri § 13.), ki je prvi zaprošen,
pač za svoje območje (forum ordinatam).

§ 20. — 0) Če je ista oseba osumljena več ka¬
znivih dejanj, za katera bi bila pristojna različna
sodišča, je pristojno za vsa ta kazniva dejanja
ono sodišče, ki je pristojno za najtežje teh ka¬
znivih dejanj. 1  To velja tudi, če oni, ki je oško¬
dovan s kaznivim dejanjem (§ 6., odst. 6.), isto¬
časno s kaznivim dejanjem oškoduje, poškoduje
ali ogrozi pravno dobrino osebe, ki je storila
zoper njega kaznivo dejanje. 2

( 2 ) Če so pristojna za ta kazniva dejanja so¬
dišča iste vrste, postopa nadalje ono teh sodišč,
ki je prvo začelo postopanje. Sodišče, ki mu je
po tem paragrafu odkazauo postopanje, izvede
praviloma o vseh teh dejanjih enoten postopek
in izreče eno sodbo po predpisih, ki veljajo za to
sodišče. 3

1  T. zv. forum connexitatis (subjektivna zveznost).

2  T. zv. forum reconventionis; poseben primer gl.
§ 298., odst. 2., kz. in § 51., odst. 5.

3  Izključena je uporaba teh določb, če gre za za¬
konito odrejeno nemožnost obravnavanja kazenskih
zadev pred istim  sodiščem: Postopanje zbog pre¬
krškov gre oddvojeno od postopanja o zločinstvih in
prestopkih, takisto postopanje glede kaznivih dejanj,
storjenih s tiskom (čl. 16. tisk zak.); pred državnim
sodiščem za zaščito države je skupno obravnavanje

38

kaznivih dejanj, ki se preganjajo na zasebno tožbo,
in onih, ki se zasledujejo po službeni dolžnosti, za-
branjeno (čl. 10. ur. o izvršev. zakona o državnem so¬
dišču za zaščito države).

§ 21. — Sodišče, ki je pristojno za storilca, je
pristojno praviloma tudi za nasnovalca in poma¬
gača, nadalje za prikrivalce in za one, ki so da¬
jali potuho (pritajivce), 1  v istem kaznivem de¬
janju, najsi se postopa zoper nje istočasno ali
ločeno. 2

1  Gl. novel. § 333. kz., ki ne definira „prikrivanja"
in „jatakovanja“ (potuha, pritajevanje) posebe. ude¬
leženci" v smislu §§ 59., 88., 89. odst. 2. kz., so nasno-
valci in pomagači, prikrivalci in pritajivci — ne.

2  Tu gre za objektivno zveznost (forum connexi-
tatis materialis).

Odločba: Beograd,  kas. sod., z dne 23. ju¬
nija 1955. (Slov. Pr. It., št. 229): Civilna sodišča so pri¬
stojna za poizvedbe in sojenje o kaznivih dejanjih
vojaške osebe, ki jih stori le-ta v družbi z nevojaški¬
mi osebami. Ta pristojnost ostane civilnemu sodišču
še po obsodbi nevojaških oseb (§ 15. zak. o posto¬
panju vojaških sodišč v kazenskih stvareh in čl. 110.
ustave). (Toda le v mirni dobi, ne pa v vojnem času.)

§ 22. — j 1 ) Sodišče, po §§ 20. in 21. poklicano
za postopanje zbog kaznivih dejanj, ki so v med¬
sebojni zvezi, ali zoper obdolžence, ki so v zvezi,
sme odrediti do glavne razprave na predlog
strank ali po službeni dolžnosti iz tehtnih vzrokov
ali iz ozirov smotrenosti, ko je zaslišalo držav¬
nega tožilca, da se postopanje o poedinih teli
kaznivih dejanj ali zoper poedinega izmed ob¬
dolžencev razdraži in dovrši posebe ali izroči
pristojnemu sodišču; sme pa odrediti tudi raz¬
družitev vseh kaznivih dejanj, tako da se po¬
stopa o vsakem zase pred sodiščem, ki je pri¬
stojno za poedino teh dejanj. Zaslišanja

39

državnega tožilca ni treba,ako gre
•samo za kazniva dejanja, ki sepre-
ganja jo na zasebno t o ž b o. 1

( 2 ) Ob vsakem takšnem primeru razdružitve
mora tožilec takoj izjaviti, ali zahteva,  da  se  na¬
daljuj postopek tudi zbog ostalih dejanj, zaradi
katerih se isti obdolženec obremenja. Če zahteva
to nadaljevanje, se mora postopanje zbog teh de¬
janj nemudoma nadal jevati in dovršiti; če pa ne
zahteva tega nadaljevanja, sme preganjati obdol¬
ženca zbog teh dejanj samo ob pogojih, ob ka¬
terih je dopustna obnova kazenskega postopanja,
ustavljenega pred glavno razpravo (§ 361.).

( 3 ) Če ne obseza ta izjava kakšnega izmed
kaznivih dejanj, ki je bilo predmet sodnih po¬
izvedb ali preiskave, sme obdolženec zahtevati,
da se izrazi tožilec tudi o tem kaznivem dejanju;
sicer se smatra, da je odstopil od pregona zbog
tega dejanja.

( 4 ) Zoper rešitev sodišča, ki se tiče razdružitve
postopanja, ni pritožbe. 2

1  Ta zadnji stavek v odstavku j 1 ) „Zaslišanje“...
itd. je bil dodan z uredbo z dne 20. marca 1935 (n. p.
v op. 6  k naslovu pred § 1.). [V izvirniku je tu uporab¬
ljen izraz „razdvajanje“, v § 438. pa „izdvajanje“].

2  O pisarniški manipulaciji glede razdruženih ka¬
zenskih stvari gl. § 22 kpr.

§ 23 . — j 1 ) Če je pristojno sodišče iz pravnih
ali stvarnih razlogov zadržano postopati ali če
zahtevajo javna varnost, lahkota postopanja ali
druge posebne potrebe postopanja, da se odredi
za kazensko postopanje drugo sodišče iste vrste,
mora pristojno sodišče to sporočiti apelacijskemu
sodišču, ki odredi, ko je zaslišalo višjega držav¬
nega tožilca, drugo sodišče iste vrste v svojem
območju. 1

40

( 2 ) Ista pravica pripada kasacijskemu sodišču 2
za vso državo.

( 3 ) Zoper rešitev apelaci.jskega sodišča s ka¬
tero odreja 3  drugo sodišče, se smeta pritožiti ob¬
dolženec in tožilec v treh dneh na kasacijsko
sodišče.

1  T. zv. forum delegationis.

2  V senatu petorice. Gl. op. 3  pri § 13. Dalje glej
primer fori mandati v § 399.

3  V nasprotnem primeru zavrnitve ni pritožbe.

Odločba: Beograd,  kas. sod., z dne 23. ju¬
nija 1932 [Slov. Pr. II., štev. 230]: Senat za odločanje
sporov o pristojnosti nima reševati prošnje obtoženca
za delegiranje drugega sodišča radi izvedbe kazen¬
skega postopka.

§ 24. — j 1 ) Če nastane dvom o obstoju in ob¬
segu izdeželnosti, odloči o tem minister pravde
na podstavi mednarodnih pogodb 1  in prakse.

( 2 ) Dokler ne prispe rešitev ministra pravde,
se sme ukreniti zoper obdolženca samo ono, česar
je treba, da ne pobegne . 2

1  Gl. pogodbe o meddržavni pomoči ali ureditvi
vzajemnih pravnih razmer, ki so bile sklenjene: 1.) s
kraljevino Bolgarijo  z dne 27. maja 1924.; 2.) z
republiko Čehoslovaško  z dne 27. maja 1924.:

3. ) z republiko Poljsko  z dne 8. oktobra 1928.;;

4. ) s kraljevino Italijo  z dne 8. oktobra 1928. (že
prej — 8. aprilu 1922. — pa je bil dosežen sporazum
glede neposrednjega občevanja’sodišč v okolišu ape-
lacijskih sodišč v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in Sara¬
jevu s sodišči v okolišu višjih sodišč v Trstu in Zadru
v svojem jeziku): 5.) s kraljevino Albanijo  z
dne 20. aprila 1929.; 6.) z republiko Avstrijo  z
dne 31. januarja 1927.

Glej tudi zakon o konvenciji med kraljevino Sr¬
bov, Hrvatov in Slovencev in Italijo z dne 11. marca
1930.

Poleg teh pogodb velja subsidiarno določba čl. 12.
St. Germainske pogodbe z dne 10. sept. 1919.. h kateri
je pristopila naša država z deklaracijo z dne 5. no-

4t

vembra 1919. Po njej veže našo državo vsaka med¬
državna pogodba, v kateri so bile izza dne 1. avgu¬
sta 1914. sopogodnice kraljevina Srbija na eni strani
in katerakoli glavnih zavezniških ali pridruženih sil
Entente na drugi strani, vse dotlej, da se sklene nov
dogovor ali nova konvencija.

Bližji podatki o meddržavnih dogovorih so v
knjigi: Zbirka ugovora i konvencija o pravnoj po¬
moči u grad janskim i krivičnim stvarima od Nik.
Pahor  u kov  - a, Beograd, 1932.

2  Prim. § 491., odst. 1. in 2.

§ 25. — ( x ) Sodišče mora paziti po službeni
dolžnosti na svojo stvarno in krajevno pristoj¬
nost, kolikor ne odreja zakon drugače. 1

( 2 ) Poeclina procesna dejanja nepristojnega
sodnika, ki se tičejo pripravljalnega postopanja, 2
niso brez veljave samo zbog tega, ker jih je iz¬
vršilo' nepristojno sodišče.

( 3 ) Če je nevarno odlagati, mora izvršiti tudi
nepristojno sodišče vsa ona dejanja, ki se morajo
izvrševati v njegovem območju. Pristojno sodišče
uporabi ta dejanja, če pa je treba, odredi, da se
ta dejanja popravijo, dopolnijo ali ponove.

1  Prim. določbo § 211.

2  Gl. § 9., štev. 3., in § 10., štev. 1. Priprave za
glavno razpravo (§ 212. nasl.) ne štejejo semkaj.

§ 26. — j 1 ) Spor o pristojnosti med okrajnimi
sodišči reši ono okrožno sodišče, v čigar območju
so ta sodišča. Spore o pristojnosti med okrajnimi
sodišči v območju raznih okrožnih sodišč rešuje
apelacijsko sodišče za svoje območje.

( 2 ) Spore med okrajnim sodiščem in sodnikom
poedincem pri okrožnem sodišču kakor tudi med¬
sebojne spore okrožnih sodišč o svoji pristojnosti
ali o pristojnosti dveh okrajnih sodišč, ki sta jim
podrejeni, rešuje apelacijsko sodišče za svoje
območje.

42

( 3 ) Spore okrožnih sodišč in spore okrajnih
sodišč v območju raznih apelacijskih sodišč ka¬
kor tudi spore apelacijskih sodišč rešuje kasa-
cijsko sodišče.

( 4 ) Spore rešujejo omenjena sodišča, ko so za¬
slišala državnega, odnosno višjega državnega ali
vrhovnega državnega tožilca. 1  Zoper njih rešitve
ni dopustno posebno pravno sredstvo, s katerim
bi se zadrževalo nadaljnje postopanje.

( 5 ) Dokler se spor o pristojnosti med sodišči
ne reši, mora ukreniti vsako izmed njih vse, če¬
sar je treba za postopanje, zlasti pa mora iz¬
vrševati dejanja, ki se ne dado odlagati brez ne¬
varnosti.

1  Tudi če gre za preganjanje na zasebno tožbo.

§ 27.  — Kasacijsko sodišče rešuje 1  spore o pri¬
stojnosti med rednimi na eni in vojaškimi ali
upravnimi sodišči na drugi strani. 2

1  V senatih enajstih sodnikov; gl. § 75., štev. 3.

2  Prim. določbe § 25. zakonika o postopanju voja¬
ških sodišč v kazenskih stvareh: Spore o pristojnosti
glede kazenskih stvari med vojaškimi oblastvi, voja¬
škimi sodišči in vojaškimi oblastvi in med vojaškimi
sodišči rešuje vojni minister.

Spore o pristojnosti vojaških in civilnih zasledo¬
valnih oblastev, med vojaškimi oblastvi in vojaškimi
sodišči po eni strani in civilnimi in cerkvenimi sodišči
po drugi, rešuje civilno kasacijsko sodišče.

Kdor si prisvaja ali zavrača pristojnost, mora po¬
slati predmet vojnemu ministrstvu odnosno civilnemu
kasacijskemu sodišču. Spor o pristojnosti ne obustav-
lja začetega zasledovanja.

Odločbe: Beograd,  kas. sod., z dne 3. nov.
1935. [Arhiv. 1934., str. 69.): Vojaška sodišča kot po¬
sebna sodišča ne morejo niti razpravljati niti soditi
o kaznivih dejanjih, ki jih store civilne osebe, preden
so stopile v vojno.

Beograd,  kas. sod., z dne 2. aprila 1934. [Poli¬
cija, 1936., str. 973]: Za uporabo § 15. voj. kaz. post.

43

je treba, da je vojaška oseba s civilno sodelovala pri
istem kaznivem dejanju, ki je predmet sojenju.

Beograd,  kas. sod., z dne 2. aprila 1934. [Poli¬
cija, 1936., str. 974]: Vojaška sodišča so pristojna tudi
za sojenje delavcev-dnevničarjev, ki so zaposleni pri
vojni, za dejanja, ki se značijo kot kršitve občnega
prava.

Beograd,  kas. sod., z dne 10. oktobra 1936. [Po¬
licija, 1936., str. 1196]: Za sojenje kaznivih dejanj ak¬
tivnih oficirjev, ki so jih storili v času, ko so bili
civilne osebe, so pristojna redna civilna sodišča.

III.  poglavje.

Izključitev 1  in izločitev . 2

§ 28. -— Kot sodnik ne sme poslovati:

1. kdor je s kaznivim dejanjem oškodovan;

2. kdor je z obdolžencem 3  ali oškodovancem
ali z branilcem ali tožilcem v zakonski (bračni)
zvezi ali je z njim v sorodstvu po krvi v navzgor-
nji ali navzdolnji premi vrsti do katerekoli stop¬
nje, 4  v stranski vrsti pa do četrte stopnje, v
svaštvu do vštete tretje stopnje ali je z obdol¬
žencem ali oškodovancem v hišni zadrugi;

3. kdor je obdolžencu ali oškodovancu krstni
boter ali komur je ta krstni boter ali kdor izmed
njiju je krstni boter otroku drugega;

4. kdor je z obdolžencem ali oškodovancem ali
z branilcem ali tožilcem v razmerju varuha, varo¬
vanca, skrbnika, oskrbovanca, posinovitelja, po-
hčeriteljice, posinovijenca, pohčerjenke, rednika
in rejenca;

5. kdor je bil priča istega dejanja izven služ¬
benega posla ali je bil v isti kazenski stvari za¬
slišan kot priča ali je oddal izvedensko mnenje;
in

6. kdor je posloval v isti stvari kot tožilec ali
kot policijski uradnik ali kot obdolženčev bra-

u

nilec ali kot zastopnik zasebnega udeleženca ali
zasebnega tožilca. 5 6

1  T. zv. exeiusio (iudex inhabilis.)

2  T. zv. recusatio (iudex suspectus).

3  Gl. § 6., odst. 3., stavek 2.

4  Gre za stopnjo sorodstva v smislu rimskopravne
komputacije „tot gradus, quot generationes".

5  Primeri absolutne nesposobnosti „sodnikov“ (iudex
incapax) so navedeni v čl. 1 do 7 zs.

3  Dopolnilne določbe o položaju sodnikov gl. čl. 15
in 16. zs. (nedopustni poklici, sorodstvo ali svaštvo
sodnikov istega sodišča).

§ 29. — ( 4 ) Tudi ne sme soditi, kdor je vršil v
isti stvari poizvedovalna 1  ali preiskovalna 2  de¬
janja v postopanju pred glavno razpravo ali je
sodeloval 3  pri izrekanju prejšnje sodbe, ki je
bila spričo pravnega sredstva razveljavljena.

( 2 ) Kot sodnik pri višjih sodiščih je izključen
tudi, kdor je posloval v isti stvari pri nižjih so¬
diščih kot sodnik ali tožilec aii branilec. 4

1  Pri okrajnih sodiščih sodnik, ki je vršil poiz¬
vedbe, ni izključen za izvedbo ustne razprave (gl.
§ 385., odst. 3.)

2  Preiskovalnih dejanj pri okrajnih sodiščih ni
(§ 377., odst. 3.)

3  Mišljeno je sodelovanje sodnika-poedinca kakor
tudi članov senata.

4  Ni izključen sodnik, ki je sodeloval pri rešitvi
ali sodbi, zoper katero je naperjen zahtevek za ob¬
novo kazenskega postopka, pri načelni odločitvi o do¬
pustnosti obnove; vendar naj „po možnosti" ne sode¬
luje (§ 367. odst. 1.)

§ 30. — Čim sodnik zve za kakšno izmed osnov
zii izključitev, navedenih v §§ 28. in 29., jo mora
takoj sporočiti svojemu starejšini ter prekiniti
vsako nadaljnje delovanje v tej stvari. Starejšina
odredi nadomeščanje. Če se pripeti to starejšini
okrajnega sodišča in če je on edini sodnik pri

45

tem sodišču, sporoči to takoj pristojnemu okrož¬
nemu sodišču, ki odredi nadomeščanje. 1

1  Gl. o tem: § II., odst. 2., zus.; dalje prim. § 22?.,
odst. 1.

§ 31. — Stranke smejo zahtevati, da se sodnik
izloči, v primerih, navedenih v §§ 28. in 29., kakor
tudi če morejo izkazati 1  take činjenice, zbog ka¬
terih postane sodnikova nepristranost dvomila. 2

1  Ni, da bi se morale dokazati; zadostuje izkaz
verjetnosti, gl. § 32., odst. 1.

2  Tudi sam sodnik sme izjaviti, da je postala nje¬
gova nepristranost dvomna; gl. § 37.

§ 32. — j 1 ) Strankin 1  zahtevek, da bi se sodnik
izločil, se predloži onemu sodišču, čigar član je
sodnik. Zahtevek mora biti podprt z razlogi, iz
katerih izhaja verjetnost osnove, na kateri se iz¬
ločitev zahteva. Zbog dvoma o sodnikovi nepri-
stranosti se sme zahtevati izločitev, dokler se ne
začne glavna razprava na prvi stopnji, 2  pri viš¬
jem sodišču pa najkesneje štiri in dvajset ur pred
razpravo. 3

( 2 ) Če se zahteva izločitev vsega sodišča, se
mora vložiti zahtevek najkesneje tri dni po pre¬
jetem pozivu 4  na razpravo na prvi stopnji, pri
višjem sodišču pa najkesneje štiri in dvajset ur
pred razpravo. 3

1  Gl. § 6., odst. I.

2  T. j. do prečitanja obtožnice na glavni razpravi,
gl. § 248., odst I.

3  Gl. § 87., odst. 2. in 3. Roki veljajo samo glede
dvoma o sodnikovi nepristranosti. Razlogi po §§ 28. in
29. se smejo uveljavljati tudi še na glavni razpravi
(gl. §§ 36., 227.)

4  Roki za dostavitev so navedeni v § 215.

§ 33. — j 1 ) Zahtevek za izločitev se zavrne kot
nedopusten, če se je vložil prepozno, če ni nave-

46

dena nobena osnova, na kateri se izločitev zah¬
teva, ali če ni ta osnova z ničimer podprta.

( 2 ) Tako je postopati tudi, če se zahteva izlo¬
čitev očividno z namero, da bi se kazenski po¬
stopek zavlekel.

( 3 ) Tak zahtevek sodišče zavrne. Sodnik, čigar
izločitev se zahteva, sme sodelovati pri tem od¬
ločanju. Če se zahteva izločitev preiskovalnega
sodnika, posebe odrejenega sodnika ali okrajnega
sodnika, zavrne tak zahtevek ta sodnik sam.

§ 34. — (*) O zahtevku za izločitev kakšnega
sodnika, razen v primerih iz § 33., odloči isto so¬
dišče, čigar član je ta sodnik. Pri odločanju ta
sodnik ne sme sodelovati. Če ni zbog zahtevka za
izločitev ali sicer pri sodišču zadostnega števila
sodnikov za odločanje, 1  odloči o tem prvo višje
pristojno sodišče.

( 2 ) Če se zahteva izločitev preiskovalnega sod¬
nika, posebe odrejenega, sodnika ali starejšine
okrajnega sodišča, odloči o tem pristojno okrožno
sodišče ali višje sodišče, ki je odredilo posebnega
sodnika.

( 3 ) Če se zahteva izločitev vsega okrožnega so¬
dišča ali njegovega predsednika, odloči o tem
pristojno apelacijsko sodišče. Če se zahteva izlo¬
čitev vsega apelacijskega sodišča ali njegovega
predsednika, odloči o tem kasacijsko sodišče.

(■*) V rešitvi, s katero se ugodi zahtevku za
izločitev, se označi obenem sodnik ali sodišče, ki
se mu poverja stvar v nadaljnje postopanje.

( 5 ) Pred rešitvijo se zasliši sodnik, čigar izlo¬
čitev se zahteva. Če ta izjavi, da je zahtevek za
izločitev osnovan, ni treba nobene rešitve. 2 3 4

1  Gl. § 75., odst. 1., štev. 1.—3.

2  Mišljena je rešitev po tem paragrafu. Postopa se
po predpisih § 30.

47

3  Gl. čl. 11 uredbe o izvrševanju zak. o državnem
sodišču za zaščito države: O zahtevku za izločitev po¬
sameznega sodnika odloča senat, za izločitev vsega
sodišča ali predsednika ali večjega števila sodnikov
občna seja (najmanj 2 / 3  vseh sodnikov).

4  Po § 78., odst. 2., zus. se mora, „če je pri sodišču
nemogoče odločiti o izključitvi, to priobčiti pristoj¬
nemu višjemu sodišču".

§ 35. — Čim zve sodnik, da se zahteva njegova
izločitev, sme opravljati, dokler se ta zahtevek ne
reši, samo ona dejanja, ki se ne dajo odlagati. 1

1  Prim. § 95., odst. 2.

§ 36. — Rešitev je pravnomočna, če se z njo
odobri izločitev. Zoper rešitev, s katero se izlo¬
čitev ne odobri, bodisi ker je neosnovana. bodisi
ker je nedopustna, se sme vložiti pritožba v treh
dneh. 1  Če se tiče taka rešitev sodnika na glavni
razpravi, se sme izpodbijati samo 's pravnim
sredstvom zoper sodbo (§§ 336.. št. 5., in 393., št. 2.).
Višje sodišče kaznuje pritožilea ali njegovega
zastopnika v denarju do dva tisoč 2  dinarjev,
če se je podal zahtevek za izločitev očividno iz
objesti ali z namero, da bi se postopek zavlekel.

1  Gl. §§ 330., 331.

2  Ta vsota (povišanje od 1000 na 2000 dinarjev) je
določena z uredbo z dne 20. marca 1935. Kazen je di¬
sciplinske narave.

§ 37. — Najsi stranke ne zahtevajo izločitve,
mora pristojno sodišče o tem tudi takrat odločati,
kadar obvesti sodnik sam sodišče o osnovi, ki
more opravičiti njegovo izločitev, ali kadar se
pojavi dvom o tem, 1  ali mora biti ta sodnik že po
zakonu 2  izključen.

1  Gl. § 31.; to velja tudi za sodelovanje pri glavni
razpravi (§ 227.)

2  Gl. §§ 28., 29. ter op. 5  k § 28.

48

§ 38. — ( ] ) Za zapisnikarjevo izključitev ve¬
ljajo odredbe §§ 28. in 29., za izločitev pa 8 31.

( 2 ) O njegovi izključitvi ali izločitvi odloči
ono sodišče 1  ali oni sodnik, pri katerem posluje
kot zapisnikar. Ta rešitev je pravnomočna.

1  Gl. tudi § 227., odst. 1.

IV. poglavje.

Stranke.

I. Državno tožilstvo. 1

§ 39. — V pristojnost poslovanja državnega
tožilca pri okrožnem sodišču spada to-le: Držav¬
ni tožilec:

1. predlaga poizvedbe 2  in preiskavo 3  pri vseh
kaznivih dejanjih, ki se preganjajo po službeni
dolžnosti, ko zve zanje;

2. vlaga obtožnico 4  ter jo zastopa na glavni
razpravi;

3. pretresa spise, ki jih pošlje okrajno sodišče
okrožnemu sodišču ob priliki predloženega prav¬
nega sredstva (§ 397., odst. 2.);

4. sodeluje sam osebno ali po svojem namest¬
niku ali zastopniku pri postopanju pri okrajnih
sodiščih; 5 0

3. uporablja pravna sredstva v primerih, ki
jih zakon dopušča, zoper sodne odločbe, glede
katerih spozna, da niso izdane po zakonu; in

6. skrbi vobče v vsem času postopanja, da se
vsaka nepravilnost odstrani in da se prepreči za¬
vlačevanje postopanja. 7

1  Gl. zak. o drž. tož. z dne 2i. marca 1929. in tpr.
z dne 5. decembra 1929. — Prim. čl. 12. in 13. ured, o
izvrš. zak. o drž. sod. za zaščito države. Posebni pred-

49

piši za preganjanje mlajših maloletnikov so v 24. po¬
glavju kp.

2  Gl. § 89. nasl.

3  Gl. § 97. nasl.

4  Gl. § 202. nasl., § 248., odst. 2.

5  Pri okrajnih sodiščih morejo hiti nastavljeni vr¬
šilci dolžnosti državnega tožilca, gl. § 1., odst. 2., in
§ t4., odst. 2., zak. o drž. tož. — Za pregon prekrškov
po službeni dolžnosti (samo pri okrajnih sodiščih) ni
treba predloga državnega tožilca ali vršilca dolžnosti
državnega tožilca, gl. § 6 zak. o zač. podaljš. zakonitih
predpisov o kaznovanju prekrškov z dne 31. dec. 1929.

0  T. zv. substitucijsko načelo.

7  Vobče velja načelo legalitete; izjema (načelo
oportunitete) je odrejena glede mlajših maloletnikov
v § 442., odst. 3. Postopanje pred državnim sodiščem
za zaščito države pokrene državni tožilec ,po svoji svo¬
bodni oceni (čl. 13., odst. 2., ured. o izvrš. zak. o drž.
sod. za zaščito države).

§ 40. — Višji državni tožilec pri apelacijskem
sodišču je poklican, sodelovati pri postopanju, ki
se vrši pred tem sodiščem, tako, kakor je to na¬
tančneje določeno s tem zakonom. Udeleževati se
sme osebno sam ali pa po svojem namestniku pri
vsaki stvari v postopanju pri okrožnem sodišču 1
ali poverjati iz tehtnih razlogov poedina dejanja
drugemu članu državnega tožilstva namesto one¬
mu, ki je sicer po zakonu pristojen. 2

1  T. zv. devolucijsko načelo; gl. tudi §§ 10. do 12.
zak. o drž. tož.

2  Namestnik ne potrebuje posebne pooblastitve ad
hoc; t. zv. načelo nedeljivosti.

Odločba: Zagr  e.b, SS., z dne 4. avg. 1936.
[Mjes. 1937., str. 13]: Višji državni tožilec sme kate¬
regakoli člana podrejenih mu državnih tožilstev od¬
rediti, da vrši funkcije državnega tožilstva tudi pri
drugem okrožnem sodišču.

§ 41. — ( 1 ) Vrhovni državni tožilec pri kasa-
cijskem sodišču je poklican, sodelovati pri po-

4

50

stopanju, ki se vrši pred tem sodiščem, tako, ka¬
kor je to natančneje določeno s tem zakonom.

( 2 ) Vrhovni državni tožilec sme podati po služ¬
beni dolžnosti ali pa po nalogu ministra pravde
zahtevo za zaščito zakona zoper pravnomočne
odločbe in postopke 1  kazenskih sodišč, s katerimi
je zakon prekršen (§§ 357. in 410., odst. 2.).

( 3 ) V ta namen morajo priobčiti državni to¬
žilci višjemu državnemu tožilcu vse one pri¬
mere, o katerih mislijo, da je uporaba tega prav¬
nega sredstva primerna, in ta odloči, ali jih je
treba poslati vrhovnemu državnemu tožilcu. 2

1  Mišljeni so po § 357., odst. 2. „čini postopanja"
(prim. „čin kazenskega sodišča" v §33. avstr. k. pr. r.).

2  Določbe tega paragrafa veljajo po § 448., odst. 5.,
izrečno tudi v postopanju glede mlajših maloletnikov.

Odločba: Beograd,  kas. sod., z dne 25. dec.
1935. [Arhiv 1936, str. 407]: Zahtevek za zaščito zakona
se sme staviti tudi glede sodba in rešitev, ki so bile
izrečene po starem kazenskem postopniku.

§ 42 . — ( 1 ) Državni tožilci pri okrožnih sodi¬
ščih so neposredno podrejeni višjim državnim
tožilcem, ti kakor tudi vrhovni državni tožilec
pa ministru pravde. 1  Člani državnega tožilstva so
nezavisni od sodišča, pri katerem so postavljeni. 2

( 2 ) Namestniki vrhovnega' državnega tožilca,
višjih državnih tožilcev in državnih tožilcev so
upravičeni, kadar te nadomeščajo, za vsa služ¬
bena dejanja, za katera so ti upravičeni. 3

1  Glede neposrednega službenega nadzorstva gl.
§ 14. zak. o drž. tož.

2  Prim. § 5., odst. 2., zak. o drž. tož.: Sodišča, ki naj
odločajo o stvareh javnega interesa, morajo, preden
izdajo svojo odločbo, dati priliko državnemu tožilstvu,
da se izjavi, čeprav to ni izrečno predpisano v kp.

3  Gl. op. 2  pri § 40. Prim. § 5., odst. J., zak. o
drž. tož.

51

§ 43. — ( 1 ) Državni tožilci podajajo svoje
predloge ustno ali pismeno. O vsakem predlogu
se mora izdati sodna odločba . 1  Na isti način dajo
izjave o obdolženčevih predlogih ali o vprašanjih,
ki jih postavlja sodišče.

( 2 ) Državni tožilec ne sme prisostvovati po¬
svetovanju sodišča, razen če gre za odločbo o
pomilostitvi . 2

1  Gl. § 74., odst. 4.

2  Gl. § 431. (v nov. obliki). Odločb o pomilostitvi
na smrt obsojenih  oseb neposredno po kon¬
čani glavni razpravi ni več (§§ 283., 356., odst. 3., sta
ukinjena, odn. § 432. je izpremenjen). Prim. 8 120.
kpr. z dne 21. nov. 1929.

Odločba: Zagreb, S. S., z dne 4. avg. 1936.
[Mjeseč. 1937., str. 18]: Starejšina državnega višjega
odvetništva ne sme v nobenem primeru prisostvovati
pri glasovanju kazenskih senatov Stola Sedmorice, niti
ne pri posvetovanju. Zaslišanje vrhovnega državnega
tožilca v smislu §§ 345., 346. sme biti pismenim po¬
tom izvršeno.

§ 44. ■—• l 1 ) Državni tožilec mora pokreniti v
vsakem primeru, ko se je kaznivo dejanje storilo,
kazensko postopanje , 1  razen če dejanje, ki je
predmet kazenskega postopka, po njegovem pre¬
pričanju ni kaznivo dejanje, ali če ni dokazov,
potrebnih za uspešno voditev kazenskega po¬
stopanja.

( 2 ) Če je državni tožilec zavrnil naznanilo
brez nadaljnjih poizvedb ali po njih izvršitvi , 2
mora o tem obvestiti oškodovanca . 3

1  Gl. op. 7  pri § 39. Vendar se pri deliktih, ki se
preganjajo na predlog oškodovanca, ne more pregon
pričeti brez takšnega predloga; gl. § 85. kz.

2  Gl. § 96., odst. 1.

3  Gl. § 6., odst. 6.

§ 45. — ( x ) Krajevna pristojnost državnega
tožilca se odreja po zakonitih odredbah, ki ve-

4 *

52

Ijajo za pristojnost onega sodišča, pri katerem
se nahaja. 1

( 2 ) V nujnih primerih mora izvršiti tudi nepri¬
stojni državni tožilec v svojem okolišu vsa de¬
janja, ki spadajo vobče v poslovno področje dr¬
žavnega tožilca.

( 3 ) O tem se obvesti čimprej pristojni državni
tožilec.

1  Prim. § 4., odst. 1., zak. o drž. tož.

§ 46. — ( 1 ) Spore o pristojnosti med državnimi
tožilci rešuje višji državni tožilec.

( 2 ) Če gre za spor med več državnimi tožilci,
ki so v območjih raznih apelacijskih sodišč, reši
ta spor vrhovni državni tožilec. 1

1  Prim. § 4., odst. 2., zak. o drž. tož.

§ 4?. — 0) Občinska, policijska in vsa druga
državna oblastva 1  morajo takoj in točno izvršiti
naredbe in prošnje, ki jim jih pošlje državni to¬
žilec in ki spadajo v krog njegovega službenega
poslovanja. 2

( 2 ) Kadar je nujno treba, sme pozvati državni
tožilec na pomoč oboroženo silo brez posredo¬
vanja kateregakoli drugega oblastva. 3

1  G). § 6., odst. 1., zak. o drž. tož.: „vsa državna in
samoupravna oblastva"...; gl. §§ 92., 99.

2  T. zv. „pravna pomoč", prim. § 486.

3  Gl. § 6., odst. 2., zak. o drž. tož.

§ 48. — ( 1 ) Kot član državnega tožilstva ne sme
poslovati pri kazenskem postopanju oni, pri ka¬
terem se ugotovi kakšna izmed osnov, omenjenih
v § 28., št. 1. do vštete št. 5.

( 2 ) Član državnega tožilstva je nadalje izklju¬
čen tudi takrat, kadar je deloval v istem poslu
prej kot sodnik, branilec ali kot zastopnik zaseb¬
nega udeleženca ali zasebnega tožilca. 1

53

1  Drugi odstavek gre vzporedno z določbo št. 6. v
§ 28. Gl. § 4., odst. 2., zak. o drž. tož.

§ 49 .  — ( 1 ) Oškodovanec in obdolženec smeta
zahtevati tudi izven primerov, navedenih v § 48.,
da se izloči član državnega tožilstva, če navedeta
take činjenice, zbog katerih postane njegova ne-
pristranost dvorana. 1

( 2 ) Zahtevek, da se izloči član državnega to¬
žilstva, se predloži njegovemu pristojnemu sta¬
rejšim, ki odloči o tem, če bi pa bilo treba, ko je
zaslišal dotičnega člana državnega tožilstva. 2 3

1  Prim. § 31. Ni treba dokaza, zadostuje izkaz ver¬
jetnosti.

2  Gl. § 4., odst. 2., zak. o drž. tož.

3  Pri državnem sodišču za zaščito države odloča
minister pravde; gl. čl. 12. ured. o izvrš. zak. o drž.
sod.

§ 50. _ l 1 ) čim zve član državnega tožilstva
za kakšno izmed osnov za izključitev, navedenih
v § 48., mora prekiniti vsako nadaljnje poslova¬
nje v tej stvari, poveriti nadaljnji postopek svo¬
jemu namestniku ter to sporočiti svojemu starej¬
šim. Višji državni tožilec odredi prav tako v po¬
dobnih primerih svojo nadomestitev ter to spo¬
roči ministru pravde. 1

( 2 ) Pritožbe strank zoper poslovanje držav¬
nega tožilca, ki bi moral biti po zakonu izklju¬
čen, 2  se predlože višjemu državnemu tožilcu; nje¬
gova rešitev je pravnomočna. Pritožbe zoper po¬
slovanje višjega državnega tožilca se predlože
ministru pravde. Dt> rešitve se ne ustavlja niti
postopanje niti ni brez veljave delo, ki ga je iz¬
vršil državni tožilec ali višji državni tožilec. 3

1  Gl. § 4., odst. 2., zak. o drž. tož.

2  Za mesto vlaganja pritožbe velja analogno pred¬
pis §§ 325. in 330., da se skrajša reševanje; saj mo-

54

rajo biti predloženi tudi dotični spisi, ki se nahajajo
pri podrejenem tožilstvu.

3  Pritožbe v smislu § 50., odst. 2., niso vezane na
rok osmih dni (gl. § 530., odst. i.).

II. Zasebni tožilec in zasebni
udeleženec.

§ 51. — i 1 )  Pri kaznivih dejanjih, ki se pre¬
ganjajo na zasebno tožbo, se sme obrniti zasebni
tožilec 1  ustno ali pismeno na sodišče z zahtevkom,
da se postopanje začni.

( 2 ) Zasebni tožilec vloži v roku, ki mu je po¬
stavljen, 2  obtožnico ter jo zastopa na glavni raz¬
pravi, toda od nje lahko odstopi kadarkoli. 3  Če
v odrejenem roku ne vloži obtožnice ali če ne
pride na glavno razpravo ali ne poda na tej
končnega predloga, se smatra, da je odstopil od
pregona (§ 561., odst. 2.). 4

( 3 ) Državni tožilec sme vselej, kadar spozna,
da zahteva to javni interes, na zahtevek zaseb¬
nega tožilca tega zastopati na glavni razpravi in
podajati predloge. 5

( 4 ) Če zasebni tožilec umre, ko je izročil so¬
dišču obtožnico, 6  imajo njegov zakonski drug,
njegovi otroci ali roditelji pravico, nadaljevati v
treh mesecih po njegovi smrti postopanje, ko so
podali sodišču o tem ustno ali pismeno izjavo. Če
ne podajo te izjave v odrejenem roku, se posto¬
panje ustavi. O smrti zasebnega tožilca in o iz¬
javi omenjenih oseb, podani zaradi nadaljevanja
postopanja, se obvesti obdolženec.

( 5 ) Ob zasebni tožbi, ki jo je vložil razžalje-
nec, sme zahtevati obdolženec z nasprotno tožbo, 7
preden se konča razprava pred sodiščem prve

55

stopnje, naj sodišče sodi tožilca, ki mu je razža¬
litev vrnil. O obeh tožbah se izreče sodba obenem.

1  Gl. §§ 86., 87. kz. in § 575., odst. 1., štev. 2

2  Gl. S 86., odst. 2., § 87., odst. 2. kz. (5 mesece); čl.
89. tisk. zak. (t leto); §§ 49., 51., 52. zak. o zašč. avt.
pravic (2 leti); glede prekrškov veljajo roki za vlo¬
žitev tožbe po predpisih pokrajinskih zakonov (v Slo¬
veniji § 530b. avstr, kz.: šest tednov), kolikor seveda
takšni prekrški še obstoje.

3  Vendar le. dokler ni glavna (ustna) razprava
končana (gl. § 89. kz. in §§ 272., 273. kp.). (Poznejši
odstop velja za preklic zahteve po kaznovanja in
utegne priti v poštev kot olajševalni razlog po § 430.).

4  Praviloma pripada pravica vložiti zasebno tožbo
tisti osebi, ki je nje pravna dobrina neposredno
oškodovana ali ogrožena. Izjeme gl. v zakonu o po¬
bijanju nelojalne tekme z dne 4. aprila 1930 glede
delikta po §§ 1., 2., 9., 11. odst. 2., in 13. (tekmeci,
komore, društva).

r ’ Gl. ? 586.. odst. 2.; prim. § 236., odst. 3.

6  Tu ie mišl jena ..obtožnica" (§ 202.). ne pa „za-
sebna tožba" (§ 87.. odst. 2.). odn. ..zahtevek, da se
postopanje začni" (§ 51.. odst. 1.). Izjemi sta dani v
§ 292. kz. pri zasebni tožbi radi prestopka prešuštva
in v § 64. zak. o zaščiti avt. pravic. V prvem pri¬
meru se postopek po smrti razžaljenega soproga sploh
ne more nadal jevati, v drugem pa zastopajo avtor¬
jevo ..moralno pravico" (t. j. zasebno tožbo brez ozira
na materialno pravico do odškodnine) avtorjevi de¬
diči (t. i. od zapuščinskega oblastva pripoznane osebe,
ki so dediči, ne legatarji. čeprav ne bi bile v § 87.
kz. navedene) in to vso dobo. dokler ne zastara pra¬
vica za vložitev kazenske tožbe.

7  Gl. S 298., odst. 2., kz. in op. 2 pri § 20.

Odločba: Zagreb,  S. S., z dne 4. avg. 1936.
[Mjeseč. 1937., str. 15, 161 :  Državni tožilec ne prevza¬
me zasebne tožbe od” zasebnega tožilca, on le-tega
samo zastopa na glavni razpravi in stavi predloge,
toda samo na zahtevo zasebnega tožilca, ki je že pra¬
vilno vložil zasebno tožbo. Ne sme pa državni tožilec
na glavni razpravi odstopiti od zasebne tožbe v smislu
§ 89., odst. 2., kz., razen če se izkaže s posebnim po¬
oblastilom zasebnega tožilca.

56

§ 52. — Zasebni udeleženec 1  ima te-le pravice:

1. dajati sme državnemu tožilcu in sodniku
med poizvedbami in preiskavo vsa sredstva, da
se izsledi krivec ali da se podkrepi zahtevek za
povračilo škode;

2. pregledati sme spise, toda med poizvedba¬
mi in preiskavo samo, če ni to v škodo posto¬
panju;

5. postavljati sme vprašanja obtožencu, pričam
in izvedencem ali dobiti tudi besedo med glavno
razpravo zaradi drugih svojih opazb in dobiti na
koncu glavne razprave po končni besedi držav¬
nega tožilca besedo, da podkrepi svoje zahtevke,
kakor tudi da poda predloge, o katerih hoče, da
bi se odločilo v sodbi. 2  Na glavno razpravo se
pozove tudi zasebni udeleženec s pripombo, da se
bo vršila glavna razprava, če tudi ne bi prišel, in
da se bo njegov zahtevek prečital. 3

1  ..Udeleženci", ki so navedeni v §§ 88. in 59. kz.,
niso ..zasebni udeleženci" v smislu § 52. ..Zasebni ude¬
leženec" postane iz ..oškodovanca" še le, ko se je kot
tak pridružil kazenskemu postopku zaradi ostvaritve
svojega zasebnopravnega zahtevka: § 6., odst. 7., in
§ 295., odst. 1.

2  Besedo dobi tako j za tožilcem, gl. § 269., odst. 3.;
govoriti sme tudi o dokazih za krivdo obtoženca ali
obtožencev, ker je krivda podlaga za upravičenost
njegovih zahtevkov.

3  Pogoj je, da državni tožilec ni odstopil od ob¬
tožbe, gl. §§ 215., odst. 2., in 269., odst. 3.

§ 53. — j 1 ) Pri kaznivih dejanjih, ki se prega¬
njajo po službeni dolžnosti, sme pokreniti za¬
sebni udeleženec, če državni tožilec neče započeti
pregona, sam kazensko postopanje 1  v osmih dneh
od dne, ko je prejel rešitev državnega tožilca, da
odklanja započetek pregona. 2

57

( 2 ) Če državni tožilec v toku postopka odstopi
od pregona ali od obtožnice, sme zasebni udele¬
ženec sam nadaljevati pregon in vložiti obtožnico
ali ostati pri vloženi obtožnici. 1  Če je zasebni
udeleženec osebno prisoten, 3  se mora izjaviti ta-
kaj ustno ali pismeno, hoče-li nadaljevati pregon
in vložiti obtožnico, ali pa, če je vložena, ostati
pri njej; sicer ustavi sodišče nadaljnje posto¬
panje. Če zasebni udeleženec ni prisoten, mora
podati o tem svojo izjavo v osmih dneh od dne,
ko je prejel pismeno obvestilo sodišča o odstopu
državnega tožilca, če ne odreja zakon drugače
(§ 219., odst. 4.). 4

( 3 ) Če zasebni udeleženec v tem odrejenem
roku ne započne pregona ali če po dovršenih
poizvedbah ali po preiskavi ne vloži obtožnice
ali če odstopi od nje, ustavi sodišče kazensko
postopanje.

( 4 ) Zasebni udeležnec, ki ni obveščen o tem,
da je državni tožilec odstopil bodisi od pregona,
bodisi od obtožnice, sme podati svojo izjavo v
treh mesecih od dne, ko se je postopanje ustavilo.

( 5 ) Če pa se sme preganjati kaznivo dejanje
samo na oškodovančev predlog, sme ta vložiti in
zastopati tožbo kot zasebni udeleženec namesto
državnega tožilca samo, ako je podal ta predlog
v roku, predpisanem po kazenskem zakonu. 6

1  Kot subsidiarni tožilec: gl. § i., odst. 4.

2  Gl. § 44., odst. 2:

3  Na glavni razpravi, drugačen primer ni mogoč;
prim. § 276.

4  Tu gre za obvestilo pred začetkom glavne raz¬
prave, pa po nastopu pravnomočnosti obtožnice, ki
jo je tožilec umaknil.

5  Gl. op. 1 pri § 1.

58

Odločbi: Zagreb, S. S. B., z dne 17. janu¬
arja 1933 [Slov. Prav. II., štev. 239]: Na ovadbo s pred¬
logom, naj se uvedejo poizvedbe zoper neznane sto¬
rilce glede očitkov, ki žalijo ovaditelja tako kot
zasebnika kakor tudi kot državnega uslužbenca, je
mogoč pregon po zasebni tožbi zbog dejanja po § 301.
kz. ne glede na to, ali je uporabil ovaditelj svoje
pravice kot zasebni udeleženec, odnosno kot subsi¬
diarni tožilec po § 53. kp. v pogledu na § 302. kz.

Novi Sad,  apel. sod., z dne 28. jan. 1937 [Bra-
nič, 1937., str. 368]: Rok osmih dni se mora računati
od sprejema rešitve državnega tožilca do sprejema iz¬
jave zasebnega udeleženca pri pristojnem sodišču, a
ne državnem tožilstvu.

§ 54 . — ( 1 ) Zasebni udeleženec ima v prime¬
rih, kjer stopi na mesto državnega tožilca, iste
pravice, ki jih ima tudi državni tožilec, izvzemši
one pravice, ki izvirajo iz značaja državnega
tožilstva kot javnega oblastva. 1  Zlasti ima pra¬
vico predlagati, dokler traja kazensko posto¬
panje, sodišču dokaze in vsa druga sredstva, s
katerimi se njegova tožba podkrepljuje. Prav
tako sme zahtevati, da pregleda spise o poiz¬
vedbah in preiskavi. Da obrazloži svojo tožbo,
sme uporabiti zasebni udeleženec na glavni
razpravi vse pravice, ki jih ima sicer tudi dr¬
žavni tožilec.

( 2 3 ) Če zasebni udeleženec kot tožilec ne pride
na glavno razpravo ali če ha njej ne stavi
končnih predlogov, se smatra, da je odstopil od
obtožbe (§ 361., odst. 2.). 2 3

1  Gl. § 47., odst. 2. Vsekakor sme tudi vložiti re¬
vizijo zoper sodbo, gl. § 347, odst. 1.

2  Gl. §§ 215., odst. 2., 236., odst. 3.

3  Citat § 361., odst. 2., dovoljuje analogično upo¬
rabo določil glede obnove, ki veljajo za zasebnega
tožilca tudi pri zasebnem udeležencu kot subsidiarnem
tožilcu.

59

§ 55. — ( J ) Maloletniki, ki so po kazenskem
zakonu upravičeni, samostalno vložiti tožbo, 1  se
smejo tudi kot zasebni udeleženci pridružiti
kazenskemu postopanju. Maloletne zasebne to¬
žilce, ki po kazenskem zakonu niso sposobni,
samostalno vlagati zasebno tožbo, maloletne za¬
sebne udeležence, ki niso sposobni, se pridružiti
kazenskemu postopanju, in osebe, ki niso spo¬
sobne za pravne posle, kakor tudi korporacije
in družbe zastopajo ob predlaganju in zastopa¬
nju tožbe v toku kazenskega postopanja njih
zakoniti zastopniki, odnosno osebe, ki jih zasto¬
pajo tudi v civilnih pravdah.

( 2 ) Zasebni tožilec in zasebni udeleženec ka¬
kor tudi njiju zakonita zastopnika smejo voditi
svojo stvar po pooblaščencu, kolikor niso dolžni,
osebno prisostvovati izvrševanju poedinih dejanj.

( 3 ) Če se zdi sodišču potrebno, sme naložiti
zasebnemu tožilcu ali zasebnemu udeležencu, ki
je odsoten od kraja sodišča, naj imenuje po¬
oblaščenca, ki stanuje v tem kraju; zahtevati
pa sme od obeh, naj najameta pravnega za¬
stopnika. 2

1  Gl. § 87., odst. 1., kz.

2  Zlasti, če se ne znata razumljivo izražati (t. zv.
postulacijska nesposobnost).

§ 56. — V vseh primerih, v katerih započne
zasebni udeleženec pregon in stopi na mesto
državnega tožilca, se sme državni tožilec v jav¬
nem interesu vedno uveriti, kako teče postopa¬
nje, sme čitati spise, sme pa tudi vsak čas sam
prevzeti pregon in zastopanje obtožnice. 1

1  V tem primeru zasebni udeleženec izgubi pra¬

vice subsidiarnega tožilca.

60

III.  Obramba.

§ 57. — H V postopanju zaradi kaznivih de¬
janj sme imeti obdolženec vsak čas branilca.

( 2 ) Za obdolženca 1  smejo najeti branilca nje¬
govi zakoniti zastopniki, zakonski drug ali kdor¬
koli izmed krvnih sorodnikov v navzgornji ali
liavzdolnji premi vrsti . 2  3

1  T. j., če ga sam ne najame. Gl. § 58., odst. 3.
Toda prim. § . 347., odst. 2., kjer zaprti obtoženec
mora  imeti branilca.

2  Prim. § 380., odst. 1., štev. 7.; § 384.; dalje § 492.,
odst. 2.

3  Pri okrajnih sodiščih smejo imeti obdolženci po¬
oblaščence, ki niso branilci; gl. §§ 384., 402., odst. 5.

8 58. — l 1 ) Branilci smejo biti advokati, 1  javni
notarji, 2  profesorji prava na univerzi kakor tudi
osebe, 3  usposobljene za advokate, javne notarje
in sodnike, če niso v aktivni državni službi (§ 62)
in ni razlogov, z bog katerih bi se
morale izključiti od poklica advo¬
kata, javnega notarja ali sodnika.

( 2 ) Branilstvo se ne sme izvrše¬
vati kot sam o stalen poklic . 4

( 3 ) Čim si je obdolženec najel branilca, mora
to sporočiti sodišču. Prav to velja tudi za njego¬
vega zakonitega zastopnika, zakonskega druga
in krvne sorodnike iz § 57.

( 4 ) Branilec sme zastopati obdolženca v pri¬
merih, ki jih je določil zakon , 5  ali na podlagi
izrečenega 6  pooblastila.

1  Gl. zo. z dne 17. marca 1929., Sl. N. št. 65/XXVIII
145., Ur. L. štev. 131/32.

2  Gl. zb. z dne 11. sept. 1930., Sl. N. št. 220/LXXVf!
472, Ur. L. štev. 196/33.

3  Gl. zs. z dne 8. jan. 1929., Sl. N. štev. 9/IV., Ur.
L. štev. 16/5.

61

4  Dostavek v odst. i. za besedo „službi“ do kraja in
ves odst. 2. sta prišla v zakonito besedilo šele s § 22.,
št. 3. pod 4.) finančnega zakona za 1. 1934/35.

Razpis ministrstva pravde z dne 5. septembra 1930.,
štev. 85053 [Pahorukov, Zbirka raspisa, str. 42, 43)
pravi: Vsaka oseba more, dokler je usposobljena za
sodnika, pa ni v aktivni službi, biti branilec in se
sme v tem svojstvu stalno pojavljati pri sodišču.
Odpustitev sodnika iz službe sama po sebi ne jemlje
pravice biti branilec, ako ne temelji na tem dejstvu,
da je odpuščena oseba postala nesposobna za izvrše¬
vanje sodniškega poklica.

B  Po § 62., odst. 1., pride lahko tudi do postavitve
aktivnega sodnika za branilca.

0  Bilo ustno, bilo pismeno. Izrečno ali specialno
pooblastilo se ne zahteva. Gl. § 243., odst. 1.

Odločba: Zagreb,  S. S., z dne 28. avg. 1931.
IPolicija, 1933., str. 878]: V kp. ni nobenega predpisa,
ki bi branil upokojenim sodnikom, da bi bili zastop¬
niki in pooblaščenci zasebnih tožilcev; nasprotno,
predpis § 58. jim celo dovoljuje, da smejo biti bra¬
nilci obdolžencev in obtožencev, zato ni razloga, da
bi se jim odvzelo zastopanje manj važnih interesov,
torej zastopanje zasebnih udeležencev in zasebnih
tožilcev.

§ 59. — Ko preiskovalni sodnik prvič zasli¬
šuje obdolženca 1  kakor tudi ko mu priobči na-
redbo o priporu, 2  mora obvestiti obdolženca, da
mu gre pravica, najeti branilca, če ga hoče. 3

1  Gl. § 152.

2  Gl. §§ 113., 115.

3  Glede postopanja zoper mlajše maloletnike ve¬
ljajo posebni predpisi §§ 443., 444. Gl., tudi § 434.,
odst. 3.

§ 60. — j 1 ) Pri vseh zločinstvih, za katera je
v kazenskem zakonu določena kot naj večja mera
robija ali zatočenje nad pet let, 1  mora imeti ob¬
dolženec branilca, čim se je uvedla preiskava ali
izročila neposrednja obtožnica. To velja tudi ta¬
krat, kadar je po zakonu sodišču prepuščena

62

izbira med omenjenima kaznima in kakšno drugo
kaznijo. Če obdolženec nima branilca, se mu po¬
stavi branilec po službeni dolžnosti . 2

( 2 ) Prav tako se postavi po službeni dolžnosti
branilec tudi onemu, ki je obdolžen kakršnega¬
koli zločinstva, če je maloleten 3  ali če je nem
ali gluh ali če je tako bolan, da se ne more sam
braniti . 4

( s ) Če obdolženec 5  po svojih imovinskih raz¬
merah 6  ne more poravnati stroškov obrambe, mu
odredi sodišče na zahtevo branilca kot zastop¬
nika ubogih, da obrazloži prijavljena pravna
sredstva in da obrazloži prijavljeni ugovor zoper
obtožnico kakor tudi da ga brani na glavni raz¬
pravi. To ne velja za postopanje pred okrajnim
sodiščem . 7  Če se odredi branilec ubogih izmed
advokatov, se vzame iz seznamka, ki ga določi
sodišče sporazumno z odborom advokatske zbor¬
nice . 8  9

1  Za oboje velja „nad pet let“.

2  „Obligatorno“ branilstvo v nasprotju s „fakul-
tativnim", kjer ne gre za takšen primer polnoletnika.
Za obligatornega branilca, ki se postavi po službeni
dolžnosti, velja § 63. Tudi osebe, ki so usposobljene
kot branilci, morajo dobiti obligatornega branilca.

8  Tudi če je starejši  maloletnik (od početega
18. do dovršenega 21. leta; gl. § 14., št. 1., kz.). Za
mlajše maloletnike treba vpoštevati zlasti predpis
§ 434., odst. 3.

4  Nadalnji primer postavitve branilca po službeni
dolžnosti gl. §§ 347., odst. 2., 492., odst. 2.

5  Tu gre lahko tudi za prestopke, če spadajo v pri¬
stojnost okrožnega sodišča.

6  Razpis predsedništva apelacijskega sodišča v
Ljubljani z dne 28. oktobra 1935 [Branič, 1937, str. 514]
pravi: Imovinske prilike morajo biti takšne, da bi se
obdolženec, dasi bi sam smatral za nujno in neob-
hodno potrebno, najeti si branilca, vendar le moral
temu odreči, ker bi ne mogel prenesti dotičnih stro¬
škov, ko bi zbog njih trpela zadostitev njegovim

63

ostalim neobhodnim življenskim potrebam. V tem
pogledu velja merilo, odrejeno za dovoljenje pravice
ubogih po § 164 cpp., po katerem je pogoj za to pra¬
vico, da bi stranka ne mogla prenesti pravdnih stro¬
škov brez škode za neobhodno potrebno vzdrževanje
sebe same in svoje rodbine.

7  Pri okrajnem sodišču se branilec nikdar ne po¬
stavlja po službeni dolžnosti, gl. § 380., odst. 1., štev. 7.

8  Gl. § 46. kpr., dalje § 22. in 23. zo. (n. p. gl.
op. i § 58).: Brez tehtnih razlogov advokat ne sme
odpovedati zastopanja, ki mu ga je poveril odbor ad¬
vokatske zbornice.

9  Pri državnem sodišču za zaščito države nastopi
obligatorna postavitev branilca še le po izročitvi ob¬
tožnice (čl. 14. ured. o izvrš. zak. o drž. sod. za zaščito
države).

§ 61. — Tudi preden se uvede preiskava, se
sme postaviti obdolžencu 1  branilec ali za ves čas
ali samo za izvesten del postopka, če sodišče spo¬
zna, da zahteva to posebna potreba.

1  Pravilneje: osumljencu.

§ 62. — ( 1 ) Za branilca se postavi eden izmed
advokatov, ki živi v kraju sodišča, na način, ki
se predpiše z uredbo. 1  Prav tako se smejo posta¬
viti za branilce tudi druge osebe, omenjene v
§ 58., odst. 1., in aktivni sodniki, 2  če ni v kraju
sodišča dovolj advokatov.

( 2 ) Advokati, javni notarji in sodni uradniki,
usposobljeni po § 58., 3  morajo prevzeti obrambo,
če jih sodišče odredi za to. Ostali državni urad¬
niki, 4  usposobljeni po § 58., jo smejo prevzeti, če
hočejo in če jim dovoli višje oblastvo. Te odo¬
britve ni treba, če‘so z obdolžencem v sorodstvu,
označenem v § 28., št. 2.

1  Gl. § 46., odst. 2 in 3., kpr.

2  Gl. čl. 1 zs., biti mora postavljen  za sodnika
po predpisih tega zakona.

3  Gl. čl. 3. zs.

4  N. pr. pri državnem tožilstvu, ministrstvu pravde.

64

§ 63. — P) Za časa poizvedb kakor tudi pre¬
iskave postavi obdolžencu branilca preiskovalni
sodnik. 1  Po izročeni obtožnici 2  postavlja branilce
predsednik senata ali sodnik poedinec.

( 2 ) Postavitev branilca po službeni dolžnosti 3
ne velja, če najame ena izmed oseb, omenjenih
v § 57., odst. 2., potem drugega branilca in ta
prevzame obrambo. 4

1  Če se vrše poizvedbe pri okrajnem sodišču, stori
to poizvedovalni sodnik; § 99., odst. 2.

2  Ni da bi morala biti že pravnomočna.

3  Glede nagrade in stroškov gl. § 317., odst. 1. in 3.

4  Tudi glede zastopnika ubogih mora ta določba
veljati; gl. § 58., odst. 2.

§ 64. — Branilec, ki je postavljen po službeni
dolžnosti, sme zahtevati 1  samo iz opravičenih raz¬
logov, da se zamenja. O tem odloči sodišče, ki je
branilca postavilo.

1  Zamena pa je dopustna tudi brez zahteve; gl.
§ 231., odst. 2.

§ 65. — P) Več obdolžencev sme imeti skup¬
nega branilca samo, če to ne nasprotuje intere¬
som obrambe.

( 2 ) En obdolženec sme imeti 1  največ tri
branilce, v izjemnih primerih s pri¬
volitvijo sodišča največ  pet. 2

1  Od tu dalje je besedilo izpremenjeno z uredbo z
dne 20. marca 1955. (n. p. v op. u  k naslovu pred § 1.).
Prej se je glasilo „več branilcev".

2  Pri državnem sodišču za zaščito države sme imeti
samo enega branilca, ki je upravičen pregledovati
spise itd.; gl. čl. 15. ured. o izvrš. zak. o drž. sod. za
zaščito države.

§ 66. — P) Branilec ima pravico, pregledati
spise o poizvedbah, preiskavi in vse priloge. 1  Prav

65

tako ima pravico, videti predmete, pribavljene v
poizvedbah in preiskavi, ki služijo za dokaz.

( 2 ) Branilcu se ne dovoli pregled spisov o po¬
izvedbah in preiskavi ali dela spisov samo, če
to veleva interes postopka. Vendar pa se ne sme
branilcu nikoli in nikakor prepovedati, da bi pre¬
gledal zapisnik o obdolženčevem zaslišanju, izve¬
densko mnenje in vse druge zapisnike in spise,
ki se nanašajo na dejanja, katerim je branilcu
dopuščeno prisostvovati . 2

( 3 ) Po dovršeni preiskavi 3  ali, če te ni bilo, po
izročeni obtožnici se ne sme branilcu v nobenem
primeru zabraniti pregled vseh spisov.

1  Pri državnem sodišču za zaščito države ima to
pravico še le po izročitvi obtožnice; gl. čl. 15., odst. 1.,
ured. o izvrš. zak. o drž. sod. za zaščito države.

2  Prim. določbe § 103., ki glede teh dejanj niso vse¬
skozi enake.

3  Gl. § 109.

§ 67 .  — j 1 ) Obdolženec, ki je v priporu 1  ali pre¬
iskovalnem zaporu, ima pravico, občevati s svo¬
jim branilcem pismeno in ustno.

( 2 ) Če veleva interes preiskave, zlasti pa, če
je osnovana bojazen, da obdolženec zlorablja ob¬
čevanje z branilcem, odredi sodnik, da se izro¬
čajo pisma, ki jih piše obdolženec branilcu ali
branilec obdolžencu, šele, ko jih je on predhodno
prečital. Prav tako sme sodnik tudi odrediti, da
sme občevati obdolženec z branilcem ustno samo
vpričo n j ega, razen, če se odredi pre¬
iskovalni zapor samo zbog suma, da
bi obdolženec pobegnil . 2

( 3 ) Po dovršeni preiskavi 3  ali, če je ni bilo,
po izročeni obtožnici, ima obdolženec pravico,
občevati s svojim branilcem svobodno in brez
čigarkoli nadzora . 4

s

66

1  V postopanju pred okrajnim sodiščem, kjer je
obdolženec v priporu radi prestopka, ne veljajo ome¬
jitve iz odst. 2.; gl. § 380., odst. 1., štev. 7 .

2  Besedilo od besede „razen“ v tem odstavku je
bilo dodano z ured. z dne 20. marca 1935.

3  Gl. op. 2  pri § 66.

4  Pred državnim sediščem za zaščito države je ob¬
čevanje z branilcem dovoljeno pred in po izročitvi
obtožnice samo vpričo preiskovalnega sodnika ali od
le-tega odrejenega sodnikovega pomočnika; gl. čl. 15.,
odst. 2., ured. o izvrš. zak. o drž. sod.

§ 68. — Če je treba branilcu kaj vročiti ali
priobčiti ali če ga je treba poklicati ali ga o čem
obvestiti, pa ima obdolženec več branilcev, se
smatra to za izpolnjeno, ako se priobči ta vro¬
čitev, izroči poziv ali obvestilo enemu branilcu. 1

1  Razpis beogr. kas. sod. z dne 31. marca 1933 [Bra-
nič, 1933., štev. 8]: Če ima obdolženec več branilcev,
računa se rok za obrazložitev pravnega sredstva za
vse branilce od dne, ko je bila sodba izročena ene¬
mu  branilcu po § 68.

§ 69. — Branilec ne sme biti:

1. oškodovanec, oškodovančev in tožilčev za¬
konski drug in sorodniki iz § 28., št. 2.;

2. kdor je pozvan na razpravo kot priča, razen
če je oproščen dolžnosti pričanja 1  ter je izjavil,
da ne bo pričal.

1  Gl. § 169.

V. poglavje.

Zapisniki in sodne odločbe.

§ 70 .  — 0) O vsakem sodnem dejanju, ki se
započne v toku kazenskega postopka izven glavne
razprave, 1  se sestavi zapisnik, in sicer takoj, ko
se ta dejanja vrše, če pa to ni mogoče, nepo¬
sredno po tem.

67

( 2 ) Poleg sodnika, ki započne dejanje, se mora
vselej vzeti tudi zapisnikar, ki piše zapisnik. Če
zapisnikar ni državni uslužbenec, ga je treba
predhodno zapriseči.

( 3 ) V vsakem zapisniku je treba označiti kraj
in čas kakor tudi prisotne osebe . 2

( 4 ) Vprašanje se vpiše v zapisnik samo toliko,
kolikor je treba, da se more razumeti odgovor.
Bistvena vsebina odgovora se zapisuje v obliki
pripovedovanja. Lastne besede osebe, ki se za¬
slišuje, se vpišejo v zapisnik samo, če je to važno
za presojo stvari same ali če je verjetno, da bo
treba ta zapisnik prečitati na glavni razpravi.

( 5 ) Sodnik izreka na glas, kaj naj se vpiše v
zapisnik, da morejo to slišati prisotne osebe. Oni,
ki se zaslišuje, sme svoje odgovore sam nareko¬
vati v zapisnik . 3  Če ta oseba zlorablja to pravico,
ji jo sme sodnik odtegniti . 4

1  Za okrajna sodišča velja predpis § 380., odst. 1.,
štev. 8.

2  Tudi sodne priče pri ogledu, gl. § 181., odst. 1., in
zaupne osebe; gl. § 225., odst. 4.

3  Gl. § 151., odst. 1., ki velja posebe za obdolžence.

4  Z razpisom ministra pravde z dne 25. junija 1931.
štev. 72580 [Pahorukov, Zbirka raspisa, str. 44], so se
sodišča povabila, naj dajo zapisnike pisati edino le
s črnilom, ne pa s svinčnikom.

§ ?i. — Zapisnik 1  se mora zaslišanim ali sicer
prisotnim osebam prečitati, če pa žele, se jim
mora dati, da ga same prečrtajo. Potem se mora
označiti v zapisniku’; da je bil prečitan ali dan,
da so ga prečitale, kakor tudi to, da je odobren.
Nato morajo zaslišane osebe zapisnik svojeročno
podpisati, če pa so nepismene, jih podpiše zapis¬
nikar in one postavijo obarvani osebni odtisk 2
palca poleg podpisa. Če obseza zapisnik več pol,
postavijo zaslišane osebe svoj podpis ali pa jih

68

podpiše zapisnikar na vsako polo. Če zaslišana
oseba neče podpisati zapisnika ali postaviti nanj
odtiska palca, se vpiše to kakor tudi razlog za to
v zapisnik. Na koncu zapisnika ga podpišejo:
sodnik, ki je vršil dejanje, zapisnikar in prisotne
priče, če jih je kaj bilo . 3

1  Izven glavne (ustne) razprave. Za zapisnike na
glavni razpravi gl. §§ 242.—245., na ustni razpravi
gl. § 387., odst. 7. O naznanilu (ovadbi) se mora vedno
napraviti zapisnik; § 18. kpr.

2  Daktiloskopski odtisk.

3  Zabeležba časa pri zaslišanju obdolženca je pred¬
pisana v § 31. kpr.

§ 72 .  — ( 1 ) V zapisniku se ne sme nič važnega
izbrisati, dodati ali izpremeniti. Prečrtana mesta
morajo ostati čitna.

( 2 ) Vse predrugačbe, vsi popravki in dodatki
se vpišejo na koncu zapisnika, toda tudi te je
treba po predpisu § 71. odobriti in podpisati.

( 3 ) Če ima zapisnik več pol, se vse preši jej o in
konca motvoza se zapečatita s sodnim pečatom.

§ 73 .  — P) Če je treba, ko se započne kakšno
preiskovalno dejanje, prisotnosti prič , 1  se pozo¬
vejo samo polnoletne in neoporečne osebe, ki pri
dejanju samem niso prizadete. Slovesno morajo
obljubiti , 2  da bodo točno pazile na vse, kar se bo
delalo ali govorilo pred njimi, kakor tudi na to,
da se to točno vpiše v zapisnik, in da bodo do
glavne razprave molčale o vsem, kar zvedo med
vršenjem preiskovalnega dejanja.

( 2 ) Za prisostvovanje pri nekem
preiskovalnem dejanju ne pripada
sodni priči nikakršna nagrada . 3

( 3 ) Za te priče ni jemati brez nujne potrebe
duhovnih oseb, oseb pri aktivni vojski, državnih

69

uradnikov ali drugih javnih uslužbencev kakor
tudi ne oseb, ki žive ob dnini.

1  Gl. §§ J 51., 181. V §§ 107. in 380. se imenujejo
„sodne priče".

2  Ta obljuba je glede sankcije za kršitev izena¬
čena s prisego, gl. § 145. kz.

3  Drugi odstavek je na novo dodan z uredbo z dne
20. marca 1935.

§ 74. — p) Sodne odločbe so: sodbe, 1  rešitve 2
in naredbe. 3

( 2 ) Odločbe, zoper katere se more uporabiti
kakšno pravno sredstvo ali s katerimi se predlog
ali zahtevek zavrača, se morajo pismeno obraz¬
ložiti. 4

( 3 ) Odločbe se ne smejo izrekati na glavni raz¬
pravi, preden se zaslišijo stranke, kolikor ne od¬
reja zakon tega drugače.

( 4 ) Pred odločbami, ki se izrekajo izven glavne
razprave, mora podati ustno ali pismeno izjavo
državni tožilec, kolikor ne odreja zakon tega
drugače. 5

1  Gl. §§ 273. nasl., 334., 356., 388.

2  Gl. n. pr. §§ 209., 224., 236., 309., 331.

3  Gl. n. pr. §§ 112., 119., 130., 218., odst. 3., 236.,
odst. 4. Večkrat uporablja zakon poleg teh treh iz¬
razov izraz odločba (odločiti), n. pr. §§ 218. odst. 1.,
220., odst. 1., itd.

4  O načinu izražanja v razlogih, če gre za javno
varnost, moralo in dostojnost, gl. § 102. kpr.

5  N. pr. v §§ 115., 121., 122., 218., odst. 3., itd. Prim.
op. 3  pri § 118.

Odločba:  Beograd, kas. sod., z dne 20. marca
1936. [Pravosudje: 1936., str. 485]: Apelacijsko sodišče
mora svoje rešitve ugovorov zoper obtožnice zadostno
obrazložiti ter navesti določne nagibe za zavrnitev
ugovorov.

§ 75. — ( 1 ) Če ne odreja ta zakon kaj drugega
(§ 76.), izreka sodne odločbe en sodnik (§ 8., odst.

70

2. in 3.) ali pa sodniški senat (§ 8., odst. 3. in 4.),
ki pretresata kazenske stvari vpričo zapriseže¬
nega zapisnikarja.

( 2 ) Senati so sestavljeni:

1. ) pri okrožnih sodiščih kot zbornih sodiščih
iz treh sodnikov, izmed katerih eden predseduje,
če pa gre za glavno razpravo zbog zločinstva, za
katero določa kazenski zakon (§ 1., odst. 1.)
smrtno kazen ali dosmrtno kazen na prostosti, 1
iz petih sodnikov, izmed katerih eden predse¬
duje; 2

2. ) pri apelacijskih sodiščih iz treh sodnikov,
izmed katerih eden predseduje, č e pa je tre¬
ba odločiti o prizivu zoper kazen
po razsodbi zbog zločinstva, za ka¬
tero določa zakon smrtno kazen ali
dosmrtno robijo, iz petih sodnikov,
izmed katerih eden predseduje; 3

3. ) pri kasacijskem sodišču iz petih sodnikov,
izmed katerih eden predseduje. Toda o sporu
glede pristojnosti po § 27. kakor tudi o zahtevi
za zaščito zakona, naperjeni zoper odločbo kak¬
šnega senata kasacijskega sodišča, 4  odloči ple¬
narna seja kasacijskega sodišča, ki je sestavljena
iz enajstih sodnikov, izmed katerih eden predse¬
duje; v drugem primeru pa'prejšnji sodniki ne
smejo biti pri tej seji.

( 3 ) Odločbe sodniških senatov se izrekajo po
posvetovanju in glasovanju, pri katerem ne sme
biti število sodnikov ne večje ne manjše, nego je
predpisano v tem zakonu.

( 4 ) Glasovanje je ustno. Mlajši sodniki glasu¬
jejo pred starejšimi . 5  Če je postavljen poroče¬
valec , 6  glasuje ta prvi. Predsednik senata glasuje
vedno poslednji.

( 5 ) Zakon o ureditvi sodišč določa, kako se se¬
stavljajo sodniški senati. 7 8 9

1  Mogoča je !e dosmrtna robija; gl. zdolaj pod
št. 2 boljšo tekstacijo.

3  Gl. § 278. za primer, da treba senat v toku glavne
razprave povečati.

3  Dostavek od „če treba...“ dalje je bil dodan z
zakonom z dne 9. okt. 1931.

4  Gl. §§ 41., odst. 2., 357., 410.; dalje § 48., odst. 5.,
štev. 1. in 3., zus. Če gre za odločbo, ki ni izšla iz se¬
nata kasacijskega, ampak drugega sodišča nižje stop¬
nje, odloča o zahtevi za zaščito zakona senat petih
sodnikov.

5  Po avstr. k. pr. redu je bilo to narobe; to velja
še za odločbe o prizivih zoper sodbe okrajnih sodišč
glede prekrškov.

0  Gl. § 104. kpr.

7  Gl. §§ 19., 37., 45. zus.

8  Za posvetovanje in glasovanje sodnikov v sena¬
tih izven glavne razprave veljajo določbe §§ 107. do
115. kpr.

9  Državno sodišče za zaščito države ima glavne
razprave in izreka sodbe v senatih sedmih sodnikov,
druge odločbe pa sklepa v senatu petih sodnikov čla¬
nov ali namestnikov, gl. § 6. zak. o drž. sod. za zašč.
drž.

Odločba: Beograd,  kas. sod., z dne 28. nov.
1932 [Branič, 1933., str. 491, Pravosudje 1933., str 949.,
Policija, 1933., str. 688.]: Ko odgovarjajo starejši ma-
loletniki za kaznivo dejanje, za katero je določena
smrtna kazen ali kazen dosmrtne robije, izreka se v
tem primeru odločba po štev. 1. § 30. kz. in po št. 1.
§ 75. v senatu treh, a ne petih sodnikov (sporno); vse¬
kakor mora soditi senat petih sodnikov, če gre za
skupno sojenje hkrati tako obtoženih polnoletnih
oseb in starejših maloletnikov po § 21.

§ 76 .  — ( 7 ) Razen v primerih, navedenih v
§§ 344., 397., 418. in 424., ni potrebna odločba se¬
nata za reševanja poslovnih predmetov, ki se na¬
našajo samo na to, da se sprejmejo na znanje
izvestne objave ali priobčitve, ali ki so name-

njena pri občevanju odločb in upravnih aktov
drugim oblastvom, nadalje ne za reševanje pro¬
šenj za pravno zaščito, 1  za posredovanje službe¬
nega občevanja z inozemskimi oblastvi, za zahte¬
vanje in dajanje dokazov o izvršenih vročitvah
spisov ali dopolnjevanja spisov kakor tudi ne za
reševanje poslovnih predmetov glede poročil, ki
se dajo drugim oblastvom ali se zahtevajo od njih.

( 2 ) V takih primerih predlaga izdelane rešitve
sodnik poročevalec v odobritev predsedniku so¬
dišča, odnosno predsedniku senata kasacijskega
sodišča. Če se predsednik ne strinja, je treba po¬
zvati še enega sodnika in sestaviti tak senat, ki
odloči o tem.

1  Tu niso mišljene zahteve za zaščito zakona (§ 41.,
odst. 2.).

§ 77.  — ( x ) Če ne odreja zakon izrečno dru¬
gače, 1  je treba za vsako odločbo senata absolutne
večine glasov. 2

( 2 ) Če se porazdele glasovi na več kot dvoje
različnih mnenj, tako da nima nobeno izmed njih
večine, poskusi predsednik senata doseči abso¬
lutno večino tako, da oddeli vprašanja in ponovi
glasovanje. Če ostane ta poskus brezuspešen, se
prištevajo glasovi, ki so za obdolženca najneugod¬
nejši, onim, ki so zanj manj neugodni, dokler
se ne doseže absolutna večina.

( ? j Če se pojavi dvom, katero izmed dvoje
mnenj je za obdolženca manj neugodno, se gla¬
suje o tem posebe kakor o predhodnem vpra¬
šanju. 3 4

1  Gl. §§ 282., 554., odst. 2., 355., odst. 1., kjer se za¬
hteva soglasnost vseh članov senata.

2  V senatu s sodim  številom sodnikov (n. pr. v
prizivnem senatu, ki naj sodi o prekrških po prejš¬
njem [avstrijskem] k. pr. r.) je tudi treba večine gla-

sov; pri enakem številu mnenj (2 : 2), obvelja milejše
kot senatova odločba.

3  Tu ne gre za predhodna vprašanja v smislu § 4.,
ampak za vprašanja posebne vrste (incidenčna vpra¬
šanja), ki se morajo rešiti pred drugimi.

4  Bližje določbe o posvetovanju in glasovanju iz¬
ven glavne razprave gl. §§ 107. do 114. kpr.

§ — j 1 ) Najprej je treba glasovati o tem,

ali je ali ni sodišče pristojno, ali je treba posto¬
panje dopolniti, kakor tudi o drugih predhodnih
vprašanjih . 1  Če odloči večina glasov, da je pre¬
stopiti na odločanje o glavni stvari navzlic nasta¬
lemu dvomu o predhodnem vprašanju, morajo
tudi sodniki, ki so ostali v manjšini, glasovati o
glavni stvari.

( 2 ) Pri glasovanju o glavni stvari se vedno od¬
deli vprašanje, ali je obtoženec kriv dejanja, ki
ga je obtožen, od vprašanja, kakšna kazen ali
očuvalna odredba naj se uporabi; o prvem vpra¬
šanju se glasuje pred drugim vprašanjem.

( 3 ) Če je obtoženec obtožen več kaznivih de¬
janj , 2  se izreče odločba o krivdi ali nekrivdi
glede vsakega poedinega dejanja.

( 4 ) Posvetovanje in glasovanje o kazni se omeji
samo na ona dejanja, ki jih je obtoženec spoznan
za krivega. Pri tem glasovanju je sodnikom, ki so
se izrekli za to, da se obtoženec oprosti obtožbe
zaradi dejanja, ki ga je obtožen, na voljo, glaso¬
vati ali ne glasovati o kazni na podstavi odločbe,
ki se je izrekla o kaznivem dejanju . 3  Če ne gla¬
sujejo o kazni, se smatra, da so pristali na ono
mnenje ostalih sodnikov glasovalcev, ki je za ob¬
toženca najugodnejše. O uporabi očuvalnih od¬
redb glasujejo vsi sodniki . 4

1  Tu so mišljena tudi predhodna vprašanja iz § 4.

2  Za snidenje samili kazni na prostosti pri real¬
nem steku gl. § 62. kz., za snidenje raznovrstnih

74

kazni pri realnem steku gl. § 63. kz.; o določevanju
kazni gl. § 286. Če se predpis § 286. ni uporabil,
velja § 560., štev. 1.

3  T. j. z večino glasov.

4  Gl. op. 4  pri § 77.

VI. poglavje.

Priobčevanje sodnih odločb.

Pregledovanje in prepisovanje spisov.

§ 79.  — ( 4 ) Sodišče priobčuje svoje odločbe 1
prizadetim osebam, ki so prisotne, z ustno razgla¬
sitvijo, odsotnim pa z vročitvijo odločb v vernem
prepisu. Na zahtevo prizadete stranke se izda
prepis priobčene odločbe, če se je izvršila priob-
čitev ustno.

( 2 ) Če je priobčiti odločbo priprti osebi, se ji
mora prečitati ali vročiti. Če ta oseba ni vešča
službenemu jeziku, se ji prevede v njen materin
jezik. Tako je postopati tudi pri priobčevanju
drugih spisov.

( 3 ) Ustna priobčitev se mora vselej označiti v
zapisniku. 2

1  Izven glavne razprave; gl. § 70.

2  Čl. 17. ured. o izvrš. zak. o drž. sod. je od 1. nov.
1934 dalje obsoleten.

§ 80. — Odločbe in drugi spisi se priobčujejo
državnemu tožilcu tako, da se mu pošljejo v iz¬
virniku. Državni tožilec mora označiti v izvirniku,
da ga je videl in prečrtal, ter postaviti nanj da¬
tum. Če zahteva, se mu da tudi prepis. 1

1  Glede poslovnega razmerja med sodišči in dr¬
žavnim tožilcem gl. §§ 32., 33. kpr.

75

§ 81. — Za postopek, po katerem se vrše vro¬
čitve odločb in drugih spisov, veljajo ustrezni
predpisi zakona o civilnem sodnem postopanju, 1
kolikor ne odreja pričujoči zakon drugače. 2

1  Z dne 13. julija 1929., §§ 288. nasl.

2  Gl. poleg predpisov v §§ 82.-84. zlasti § 204.
(glede obtožnice).

§ 82. — O) Poziv na glavno razpravo na prvi
stopnji se vroči obtožencu osebno. 1

( 2 ) Spisi, pri katerih teče rok za pravno sred¬
stvo 2  ali za ugovor zoper obtožnico 3  od takrat, ko
so se vročili obdolžencu, se vročajo osebno obdol¬
žencu ali pa zastopniku, katerega je on odredil.

( 3 ) Poziv za vložitev obtožnice in poziv na
glavno razpravo na prvi stopnji se vroči osebno
zasebnemu tožilcu in zasebnemu udeležencu ali
pa njegovemu zastopniku, katerega je odredil. Na
isti način se mu vročajo tudi spisi, pri katerih
teče rok za pravno sredstvo od vročitve.

( 4 ) Če se poskuša kakšna stranka izogniti
osebni vročitvi, najsi je njeno bivališče znano, se
izroči odločba, ki bi jo bilo treba vročiti njej,
predsedniku (načelniku) občine, obvestilo o tem
pa se prilepi na njeno stanovanje ali na prostore,
kjer se bavi s poslom, in na občinski urad. 4

1  Za ustne razprave pri okrajnih sodiščih gl. §§
374., 380., štev. 2.

2  Gl. § 326.

3  Gl. § 204.

4  Vse pozive opravi sodišče po službeni dolžnosti,
ne pa stranka sama. Gl. § 89. zus.

§ 83. — ( 4 ) Če je izvršiti vročitev v drugih
primerih, razen onih, ki so omenjeni v § 82., pa
se oni, ki mu je vročiti spis, ne najde v svojem
stanovanju, se izroči ispis kakšnemu njegovih

76

odraslih domačinov. Če takega domačina ni, se
izroči spis predsedniku (načelniku) občine in ob¬
vestilo o tem se položi v stanovanje ali v pro¬
store, kjer se -bavi s poslom, na vidno mesto, ali
pa se prilepi na vrata, če so stanovanje ali oni
prostori zaprti.

( 2 ) Če ni mogoče zvedeti za stanovanje ali pro¬
store, kjer se bavi s poslom oni, ki naj se mu spis
vroči, se prilepi spis na občinski urad in na so¬
dišče, če pa je treba, se razglasi tudi po novinah.

§ 84. — ( 1 ) Če je oseba, ki ji je treba kaj vro¬
čiti v drugem sodnem okraju, se zaprosi okrajno
sodišče onega kraja, kjer je ta oseba, naj izvrši
vročitev. Tako je postopati tudi z odločbami
okrožnega sodišča, ki jih je treba vročiti v dru¬
gem sodnem okraju, ne pa v onem, kjer je sedež
okrožnega sodišča.

( 2 ) V teh primerih smejo izročiti prizadete
osebe pravna sredstva ali ugovor zoper obtožnico
onemu okrajnemu sodišču, ki je bilo zaprošeno,
naj izvrši vročitev; to sodišče pa mora to v štiri
in dvajsetih urah poslati pristojnemu sodišču.

§ 85. — Č) Okrajni sodnik, preiskovalni sod¬
nik ali predsednik sodišča sme dopustiti v pri¬
merih, ki niso v tem zakonu izrečno določeni,
pregledovanje ali prepisovanje poedinih spisov
vsakomur, ki dokaže, da mu je tega treba zaradi
njegovih opravičenih interesov.

( 2 ) Toda obenem se mu prepove, objaviti pre¬
gledane ali prepisane spise, kolikor to nasprotuje
kazenskemu zakonu ali zakonu o tisku. 1 2

1  Izrečno določen primer dopustnosti pregledova¬
nja gl. v § 102.

2  Gl. §§ 149. do 151. kz. in čl. 66., 67. tisk. zak.

VII.  poglavje.

Roki.

77

§ 86. — ( 1 ) Stranke smejo dati izjave pismeno 1
ali ustno. Ustno se poda izjava z zaslišanjem na
zapisnik pri sodišču, kolikor ne odreja zakon
tega drugače. 2

( 2 ) Če je združena izjava z rokom, se smatra
za podano ob roku, ako se izroči onemu, ki jo je
upravičen sprejeti, preden rok izteče. Če se po¬
šlje izjava sodišču priporočeno po pošti, se sma¬
tra, da je bila istega dne izročena sodišču samemu. 3

( 3 ) Pismene izjave se smejo pošiljati sodišču
tudi brzojavno. Natančnejše odredbe o tem se
predpišejo z uredbo o poslovnem redu. 4

1  Pismena oblika je predpisana za obtožnico, gl.
§ 202 .

2  Prim. § 380., odst. 1., štev. 8.

3  Prim. § 26. kpr. in § 90. zus.

4  Gl. §§ 27. do 30. kpr.

§ 87. — ( 1 ) Roki 1  se računijo na ure, dni in
mesece.

( 2 ) Roki na ure se računijo od one ure, od ka¬
tere teče rok. Ta ura se mora označiti v spisu.

( 3 ) V rok se ne računi ona ura ali oni dan, od
katere ali od katerega bi se moral rok začeti.

( 4 ) Če je poslednji dan roka nedelja ali dr¬
žavni praznik 2  ali dan, ko sodišče ne uraduje, 3
izteče rok s pretekom prvega prihodnjega de¬
lavnika.

( 5 ) Za en dan se jemlje štiri in dvajset ur,
mesec pa se računi po koledarskem času.

1  Roke določa tudi kz. (n. pr. §§ 43., 85., 86.. 87. kz.
itd.). Tudi za te veljajo določbe § 87.

78

2  Gl. uredbo min. pravde z dne 1. febr. 1930., Sl. N.
štev. 29/X., Ur. L. 140/31, izdano na podstavi zak. o
praznikih z dne 27. sept. 1929., Sl. N. štev. 233/XCVI.,
Ur. L. 401/100.

3  Tu niso mišljene sodne počitnice (1. julij do
15. avgusta vsakega leta), ki jih predvideva § 93. zus.
Daši ni niti v kpr., niti v zus. povedano, da so kazen¬
ske stvari ferialne stvari, vendar o tem ne more biti
dvoma. Prim. tudi § 241., odst. 1.

§ 88. — Rokov, ki jih je določil ta zakon, 1  so¬
dišča ne smejo podaljševati, razen v primerih,
kjer zakon to izrečno dopušča (§ 326.). 2

1  T. zv. „zakoniti roki“ v nasprotju s „sodniškimi“
ali „instrukcionalnimi“ roki (n. pr. rok za oddajo
mnenja po izvedencu).

2  Prim. g 118.

Vlil. poglavje.

Poizvedbe.

§ 89. — l 1 ) Vsa oblastva 1  kakor tudi njih or¬
gani morajo takoj naznaniti državnemu tožilcu
v kraju pristojnega sodišča kazniva dejanja, ki
jih opazijo sami ali ki se jim naznanijo ali za
katera zvedo kako drugače, pa se preganjajo po
službeni dolžnosti. 2

( 2 ) Če je nevarno odlagati, 3  se sme obvestiti o
storjenem kaznivem dejanju tudi ono okrajno so¬
dišče, v čigar okraju je dotično oblastvo ali nje¬
gov organ.

( 3 ) Poleg tega, da napravijo naznanilo, morajo
skrbeti oblastva in njih organi, da se istočasno
ohranijo tudi sledovi kaznivega dejanja, prav
tako predmeti, na katerih ali s katerimi se je sto¬
rilo kaznivo dejanje, 3  in drugi dokazi. 4 5 6

1  Tudi sodišča. Gl. § 17. kpr.

79

2  Gl. § 189. stz. V poštev prihajajo zlasti delikti po
§§ 334. do 356. kz., pa tudi po § 72. in 73. zpr. (Gl.
glede orožništva op. 4 pri § 93.)

3  Prim. glede nujnosti takšnih poslov § 3. kpr.

4  V posebnih primerili mehaničnih, kemijskih, fi¬
zičnih poškodb in kriminalnih splavov je dolžnost de¬
žurnega zdravnika oddelka bolnišnice, brez odlaganja
telefonsko ali brzojavno, naknadno pa tudi pismeno
obvestiti upravo bolnišnice, ona pa zopet na isti na¬
čin obvesti pristojno preiskovalno oblastvo: Čl. 26. in
32. pravilnika o organizaciji, notr. delu in vzdrževa¬
nju službe v drž. boln. z dne 19. jun. 1930. št. 136/61.,
Sl. L. st. 13. Prim. tudi še §§ 254., 256., 265. kz.

r ' Gl. tudi pravilnik z dne 10. maja 1930 o prijav¬
ljanju dovršitve začetega splava. Sl. N. št. 105/XXXIX.,
Sl. L. 1930., štev. 29.

0  Za poizvedbe glede kaznivih dejanj, ki spadajo
v pristojnost državnega sodišča za zaščito države, ve¬
ljajo posebni predpisi čl. 19. nasl. ured. o izvrš. zak.
o drž. sod.

§ 90. — H Kdorkoli zve za kakšno kaznivo
dejanje, ki se preganja po službeni dolžnosti,
lahko 1  to naznani pismeno ali ustno. 2  Poleg dr¬
žavnega tožilca morajo sprejeti naznanilo tudi
preiskovalni sodnik, okrajni sodnik in policijska
oblastva, 3  ki ga morajo poslati državnemu to¬
žilcu. 4

( 2 ) O ustnem naznanilu se vselej sestavi za¬
pisnik.

1  V primerih pripravljanja zločinstva v smislu
§ 135., odst. 1. in 2., kz. obstoji dolžnost  na¬
znanila. Enako, če gre za pripravljanje zločinstva po
čl. 2. zak. o zašč. javn. var. in reda v državi in de¬
loma za prestopek rz § 203. kz. Gl. še § 460., odst. 2.

2  Sankcije za lažne ovadbe gl. §§ 139. in 140. kz.
in § 311., odst. 2., štev. 4.

3  Med ta spadajo tudi občine, ki izvršujejo kra¬
jevno ali mestno policijo po svojem predsedniku; gl.
§§ 76., 77., 79. zak o občinah z dne 14. marca 1933.,
Sl. N. štev. 85/XXVl/255., Sl. L. štev 229/35, odn. §§
96., 97. zak. o mest. obč. z dne 22. julija 1934., Sl. N.

80

štev. t69/XLIII/415, Sl. L. štev. 530/67. Prim. tudi § 47.,
odst. 1.

4  Gl. §§ 93. do 95.

Odločba: Beograd,  kas. sod., brez točne

označbe [Arhiv, 1935., str. 400]: Kot državno policijsko
oblastvo se mora smatrati vsako javno oblastvo, ki
mu je po obstoječih zakonih dana funkcija policij¬
skega oblastva (n. pr. v Srbiji občinsko oblastvo).

§ 91. — ( 1 ) Državni tožilec mora oceniti vsako
naznanilo o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo
po službeni dolžnosti. Prav tako mora ukreniti
vse, česar je treba, da se ohranijo sledovi, za ka¬
tere zve pri takih kaznivih dejanjih. Naposled
mora ukreniti vse, česar je treba, da se poiščejo
in zberejo osnove, s katerimi je moči priti nezna¬
nemu storilcu na sled.

( 2 ) Če se ugotovi, da naznanjena oseba ni do¬
vršila sedemnajstega leta, izroči naznanilo takoj
sodniku za mlajše maloletnike v nadaljnje posto¬
panje, 1  razen v primeru, ki je naveden v § 451.,
odst. 5., stavek 1., in v § 452., odst. 3., stavek 2. 2

( 3 ) Če so navedene v brezimnih naznanilih ali
v naznanilih, ki prihajajo od neznanih oseb, tudi
take okolnosti, zaradi katerih se more smatrati
za verjetno, da se je storilo kaznivo dejanje, se
poizvedo tudi vse te okolnosti. 3  Pri tem je treba
postopati tiho in tako, da se kar najbolj varuje
čast in ugled osumljenih oseb.

( 4 ) Če doseže državnega tožilca glas o kazni¬
vem dejanju, ki se preganja po službeni dolžnosti,
odredi državni tožilec, da se zaslišijo vse one
osebe, ki so razširile ta glas, in potem zasleduje
s pomočjo policijskega oblastva glas tik do vira,
odkoder je potekel, pri čemer se kolikor mogoče
uverja o njegovi osnovanosti ali neosnovanosti.

1  Gl. § 9., štev. 1., (glede prestopkov) in § 10.,
štev. 2., (glede zločinstev).-

81

2  V obeh primerih gre za uporabo določbe § 28,
odst. 7., kz.

8  Državni tožilec odredi poizvedbe, kakor je tudi
predpisano v naslednjem odstavku. Prim. § 101.,
odst. 2.

§ 92. — ( 1 ) Državni tožilec ima pravico zahte¬
vati, da naj opravi preiskovalni sodnik, okrajno
sodišče ali policijsko oblastvo 1  poizvedbe zaradi
dobave potrebnih dokazov, da se začne kazensko
postopanje zoper izvestne osebe ali da se nazna¬
nilo zavrne.

( 2 ) V svoji zahtevi oznaki vobče smer, v kateri
naj se vrše poizvedbe, 2  kakor tudi okolnosti,
glede katerih hoče, da jih je poizvedeti. Prav tako
sme izrečno označiti poedina službena dejanja, 8
glede katerih smatra, da jih je treba izvršiti; sme
pa označiti tudi poedina vprašanja, o katerih
hoče, da je izvestno osebo zaslišati. Zlasti sme
zahtevati poizvedbe o tem, ali so dani pogoji za
uporabo očuvalnih odredb. 4

( 3 ) Za izvršitev teh poizvedb imata preisko¬
valni sodnik in okrajni sodnik one pravice in one
dolžnosti, ki jih ima preiskovalni sodnik pri
preiskavi.

( 4 ) Zasebni tožilec in zasebni udeleženec kot
tožilec smeta glede kaznivih dejanj, za katera
sta upravičena začeti postopek 8  in je'za nje pri¬
stojno okrožno sodišče, izročiti svoj zahtevek
okrožnemu sodišču s predlogom, naj izvrši pre¬
iskovalni sodnik potrebne poizvedbe. 6 7

1  Gl. op. 3 pri § 90.

2  T. j. kolikor mogoče točna navedba, za kateri
zločin gre po naznanilu. Alternativne navedbe niso
tu izključene. Smer pa se lahko tiče tudi izsleditve
dotlej še neznanega storilca. Po razpisu ministrstva
pravde z dne 29. maja 1935, štev. 54986 (Policija 1935.,
str. 135] naj državni tožilci, ko predlagajo sodišču iz-

G

82

vršitev poizvedb, navedejo vse činjenice, katere je
treba poizvedeti.

3  N. pr. obdukcija, hišna preiskava, zdravniški pre¬
gled i. pod.

4  Razpis ministrstva pravde  z dne
6. avg. 1931., štev. 8970(1 [Pahorukov, Zbirka raspisa,
str. 46] pravi: Policijska oblastva morajo sama po
službeni dolžnosti izvestne posle v kazenskem po¬
stopanju izvrševati (n. pr. po §§ 93. in 116. kp.) Ista
oblastva so tudi dolžna, da na zahtevo državnega
tožilca, ne pa na zahtevo sodišča, izvrše poizvedbe
(§ 92. kp.). Razen teh del in razen dajanja pomoči
sodiščem in državnim tožilcem policijska oblastva
niso dolžna, da v kazenskem postopanju opravljajo
druge posle. Ako torej policijska oblastva niso iz¬
vršila ogleda po prej navedenih predpisih, preden se
je započel sodni postopek, jim sodišča ne smejo na¬
lagati, da ga izvrše.

Razpis ministrstva pravde  z dne 15. no¬
vembra 1932, štev. 92925 [Pahorukov, Zbirka raspisa,
str. 51, 52] pravi: Sodišča ne smejo nalagati policij¬
skim oblastvom, da izvršujejo poizvedbe ali da opra¬
vijo posamezna poizvedovalna dejanja, pač pa jim
po § 99., odst. 2., lahko nalože, da store, kar je po¬
trebno, da sodišče hitreje in sigurneje izvrši posa¬
mezna poizvedovalna dejanja. — Gl. tudi op. 5  pri
§ 99.

5  Gl. op. 1  pri § 51.

6  Gl. § 53., odst. 1.

7  Prim. § 95., odst. 4.

§ 93. — j 1 ) Policijska oblastva morajo tudi, ko
se je predložilo naznanilo o storjenem kaznivem
dejanju, nadaljevati predhodne poizvedbe in zla¬
sti ukreniti vse, česar je treba, da se sledovi kaz¬
nivega dejanja ohranijo in da se storilec ali ude¬
leženec ne skrije ali da ne pobegne, ter o vsem
tem takoj obvestiti državnega tožilca in pristojno
okrajno 1  sodišče. Če bi se bilo bati, da se sledovi
kaznivega dejanja uničijo ali izpremene, preden
prispejo predlogi ali naredbe državnega tožilca,
mora zaprositi policijsko oblastvo pristojno
okrajno sodišče, naj ukrene potrebna sodna de-

83

janja. 1 2  Zaradi pojasnila poedinih okolnosti, važ¬
nih za kazensko stvar, sme policijsko oblastvo
vsakogar pozvati in brez prisege zaslišati. O za¬
slišanju se sestavi zapisnik.

( 2 ) Nikoli ne sme policijsko oblastvo ukreniti
formalnega 3  zaslišanja obdolženca, prič in izve¬
dencev, praviloma niti ne drugih poizvedovalnih
dejanj.

( 3 ) Izjemoma sme ogledati in preiskati poli¬
cijsko oblastvo stanovanje in osebo (§ 139., odst.
3. in 4.), kadar je to neodložno potrebno, če ni
pri roki sodniške osebe, poklicane za izvrševanje
teh poizvedovalnih dejanj. 4 5  Zapisnike o teh deja¬
njih pošlje takoj preiskovalnemu sodniku z ob¬
razložitvijo neodložne potrebe, le-ti smejo se pa
uporabiti za dokazilo samo, če jih je preiskovalni
sodnik, ko je preskusil popolnost, odobril ali če
je odredil ponovitev ali dopolnitev postopanja. 5 6

1  V tej zvezi ..državnega tožilca" in ..pristojno so¬
dišče" so mišljena samo tista okrajna sodišča, ki niso
na sedežu državnega tožilstva; arg. § 90., odst. 1.

2  Na sedežu preiskovalnega sodnika se zaprosi
le-ta!

3  T. j. po predpisih, veljajočih za sodišča, in z
značajem sodniških dejanj. (Gl. op. 5 pri § 99.)

4  O nalogah orožništva  glede odkrivanja že
storjenih kaznivih dejanj, zbiranja dokazil za ka¬
zniva dejanja vobče za izsledovalna oblastva in za¬
jetje storilcev gl. čl. 24., odst. 2., zak. o žandarmeriji
(orožništvu). Gl. tudi razpis ministra pravde z dne
25. julija 1930, štev« 58503 [Pahorukov, Zbirka ras-
pisa, str. 49]: Pod izrazom policijska oblastva se raz¬
umejo vsi organi javne varnosti; potemtakem je v
vseh primerih, v katerih kp. upravičuje policijsko
oblastvo, da pripre osumljenca ali da izvrši preiskavo
stanovanja ali osebe ali kakšno drugo dejanje, vsak
orožniški organ opravičen, da to dejanje izvrši.

5  Člen 18. ured. gl. izvrš. zakona o drž. sod. je
postal obsoleten. Prim. op. 2. pri § 79.

6 *

84

s  Prim. § 135. in § 273., odst. 2. Dotlej so „antici-
pirani" izvensodni dokazi brez odločilnega pomena.

Odločba: Zagreb,  SS., z dne 11. marca 1937.
[Sl. Pr. št. 279.]: Policijski zapisniki o zaslišanju oseb
niso dokazila po kp. Ni kršitve formalnega zakona,
ako se zavrne predlog, da naj se takšni zapisniki pre-
čitajo na glavni razpravi.

§ 94. — Preiskovalni sodnik mora poslati takoj
državnemu tožilcu vsako naznanilo, ki pride do
njega, o storjenem kaznivem dejanju, ki se pre¬
ganja po službeni dolžnosti. 1  Brez predloga dr¬
žavnega tožilca sme izvršiti preiskovalni sodnik
samo ona poizvedovalna dejanja, ki jih ni mogoče
odložiti brez nevarnosti za svrho kazenskega po¬
stopanja ali ki so vezana na izvesten zakonit rok.
O tem, kar je storil, mora obvestiti državnega
tožilca ter počakati na njegov nadaljni predlog.

1  T. j. tudi če je naznanjeno kaznivo dejanje, za
katero je po njegovem mnenju pristojno okrajno so¬
dišče; če stvar ni nujna, brez predloga državnega to¬
žilca ničesar ne ukrene razen, da predloži naznanilo
po § 90., odst. 1.

2  Nujnost se presoja po določbah § 3 kpr.

§ 95. — j 1 ) Okrajno sodišče 1  mora prijaviti po
odrejenem obrazcu 2  državnemu tožilcu kazniva
dejanja, za katera zve in ki se preganjajo po
službeni dolžnosti. Vendar pa mora, ne da bi ča¬
kalo na predloge državnega tožilca, takoj začeti
poizvedbe in izvršiti vsa dejanja, ki so za to po¬
trebna (§ 92., odst. 1. in 3.), zlasti pa ugotoviti
leta osumljene osebe, če je verjetno, da ni dovr¬
šila sedemnajstega leta.

( 2 ) V primerih, kjer bi se utegnili z izvršitvijo
poizvedovalnih dejanj uničiti sledovi storjenega
kaznivega dejanja ali bi se utegnilo onemogočiti
ponovno pretresanje, tako da se ta dejanja ob po-

85

trebi ne bi mogla ponoviti, ukrene okrajno so¬
dišče taka dejanja samo, če je nevarno odlagati.
Drugače opozori okrajno sodišče v prijavi, na¬
slovljeni na državnega tožilca, da je tako poiz¬
vedovalno dejanje potrebno, in poskrbi, da se
sledovi dejanja ohranijo, dokler ne pride pre¬
iskovalni sodnik ali njegov zahtevek, da naj se
poizvedovalno dejanje izvrši.

( s ) Zapisnike o poizvedbah pošlje okrajno so¬
dišče državnemu tožilcu čimprej, če pa je kdo
priprt, najkesneje v osmih dneh; pri tem se ra¬
čuni ta rok od dne pripora. 3  V poslednjem pri¬
meru oprosti državni tožilec priprto osebo pre¬
gona najdlje v treh dneh, odkar je prejel spise o
poizvedbah, ali pa izroči preiskovalnemu sodniku
svoj predlog, ki se nanaša na osumljeno osebo
in na nadaljnji postopek.

( 4 ) Če sta predlagala zasebni tožilec in zasebni
udeleženec kot tožilec poizvedbe, 4  ju mora pre¬
iskovalni sodnik glede na predpis § 108., odst. 2.,
obvestiti o končanih poizvedbah ter ju pozvati,
naj vložita v osmih dneh obtožnico, s pripombo,
da se bo sicer smatralo, da sta odstopila od pre¬
gona.

1  Izven sedeža okrožnega sodišča.

2  Obrazec št. t„ gl. § 10., odst. t., kpr.

3  Vendar se dan pripora ne šteje v rok, gl. § 87.,
odst. 3. Gl. še § 117., odst. 2., glede pritožbene pravice
priprte osebe in potrebe odobritve pripora.

4  Gl. § 92., odst. 4.

§ 96. — ( 4 ) Če državni tožilec spozna, da poiz¬
vedbe niso popolne, zahteva, naj se dopolnijo. 1
Če so poizvedbe popolne, oceni državni tožilec,
ali je zadosti razlogov, da se uvede kazensko po¬
stopanje zoper izvestno osebo. Če spozna, da so ti

86

razlogi zadostni, poda predlog, da se nvedi pre¬
iskava. ali pa neposrednjo obtožnico. V nasprot¬
nem primeru zavrne naznanilo, pri čemer označi
na kratko razloge za to; poizvedovalne spise pa
pošlje preiskovalnemu sodniku ali okrajnemu so¬
dišču, kakor mu je pač kdo poslal poizvedovalne
spise, s pripombo, da ni osnove za pregon. V tem
primeru mora preiskovalni sodnik ali okrajno
sodišče ustaviti nadaljnje poizvedbe ter osum¬
ljenca, če je v priporu, takoj izpustiti v prostost. 2
Če je poteklo naznanilo od oškodovanca, ga mora
državni tožilec v osmih dneh obvestiti o zavrnitvi
naznanila. 3

( 2 ) Za ustavitev poizvedb, kolikor gre za za¬
sebnega tožilca ali zasebnega udeleženca, velja
predpis § 108., odst. 2. 4

1  Gl. §§ 14. in 15. tpr. Dopolnitev se sme zahte¬
vati ustno.

2  Gl. § 12. kpr. Prim. glede prestopkov § 379.

3  Gl. § 53., odst. 1., kjer gre za ..odklonitev za-
početka pregona" od strani državnega tožilca. Po
istem §, odst. 2., gre pa za obvestilo sodišča o „od-
stopu državnega tožilca".

4  To se pravi, če ne nastopi primer po prvem odst.
§ 108. (umaknitev predloga ali izjava, da ni osnove
za pregon), se sme poizvedovalni sodnik obrniti na
sodišče, da reši predlog za nadaljevanje pregona, a
samo to sme ustaviti postopek. .

Odločbi: Sarajevo,  vrh. sod., z dne 31. jan.
1933 [Timoškin, str. 210]: Okrajno sodišče sme ustaviti
poizvedbe po § 96. samo, če mu je državni tožilec po¬
slal spise s pripombo, da ni osnove za pregon. Edino
predpis § 379. daje okrajnemu sodišču možnost, da
zoper voljo tožilca zavrne zahtevo za pregon, odnosno
ustavitev započetih poizvedb.

Beograd,  kas. sod., z dne 30. maja 1934. [Poli¬
cija, 1936., str. 175.]: Okrajno sodišče, ki sodeluje v
pripravljalnem postopku, sme v smislu S 96. skleniti
tudi rešitev o ustavitvi nadaljnih poizvedb.

IX. poglavje.

Preiskava.

87

§ 97.  — ( 1 ) Preden se postavi izvestna oseba
pod obtožbo, se uvede 1  zoper njo preiskava, če se
preganja zaradi zločinstva, za katero predpisuje
zakon smrtno kazen ali kazen dosmrtne robije
ali za katero je prepuščena po zakonu sodišču
izbira med omenjenima kaznima in drugo kaz¬
nijo. 2

( 2 ) V vseh ostalih 3  primerih se prepušča tožil¬
čevi oceni, ali predlaga, da se uvedi preiskava
ali ne.

( s ) Namen preiskave je, sodno tako razbistriti
osnove suma, navedene zoper izvestno osebo, in
stanje stvari, da se da na osnovi tega odločiti, ali
naj se kazensko postopanje zoper to osebo ustavi
ali pa naj se postavi ta oseba pod obtožbo. 4 5

1  Potrebna je pismena obrazložitev po §74., odst. 1.;
gl. § 98., odst. 4., odn. 6.

2  Obligatorna uvedba preiskave je predpisana tudi
po § 370. odst. I. Pri državnem sodišču za zaščito dr¬
žave sta predpisana obligatorni preiskovalni zapor in
za to tudi preiskava tudi tedaj, če je v zakonu pred¬
videna največja mera robije preko 10 let; gl. § 13.
zak. o drž. sod. za zašč. drž.

3  T. j. primerih zločinstev starejših maloletnikov
in polnoletnih oseb, kajti za prestopke, ki spadajo v
pristojnost sodnika poedinca okrožnega sodišča, velja
utesnitev po § 372., odst. 1. Glede prestopkov, ki spa¬
dajo v pristojnost okrajnih sodišč, ni preiskave, gl.
§ 377., odst. 2. Glede mlajših maloletnikov gl. § 438.,
odst. 2 .

4  Gl. § 109.

5  Uvedba preiskave je vedno „začetek postopka' 1
zoper „izvestno osebo", istotako vložitev „neposred-
nje obtožnice". Za oboje je predpisana obvestitev pri
uradnikih in uslužbencih nadrejenega oblastva, pri
učencih srednjih in višjih šol starejšine zavoda, pri
zločinih zoper drž. koristi pristojnega upravnega obla-

88

stva; gl. §§ 121.—124. kpr. — Čl. 175. zakona o notranji
upravi predpisuje: Ako redno sodišče odredi zoper
uslužbenca preiskovalni zapor ali ga postavi zbog
zločinstva ali prestopka, ki je izviral iz nečastnih na¬
gibov, pod sodišče, mora ga njegov posrednji ali ne-
posrednji starejšina takoj začasno odstraniti od izvr¬
ševanja dolžnosti.

§ 98. — ( J ) Predlog, da se preiskava uvedi, se
poda preiskovalnemu sodniku.

( 2 ) Tožilec mora v predlogu točno označiti
kaznivo dejanje, zaradi katerega, in osebo, 1  zo¬
per katero predlaga, da se uvedi preiskava.

( 3 ) Če državni tožilec predlaga, da se uvedi
preiskava, vroči preiskovalnemu sodniku tudi na¬
znanilo, dokazila, za katera je zvedel, in spise o
poizvedbah, ako so se vršile. Če spozna državni
tožilec za potrebno, da se zbero podatki za upo¬
rabo kakšne izmed očuvalnih odredb, poda pred¬
log v tej smeri.

( 4 ) Če ima preiskovalni sodnik razloge, da ne
usvoji tožilčevega predloga, po katerem naj se
uvede preiskava, ali če zahteva obdolženec od¬
ločbo sodišča, mora sodnik to takoj neposredno
priobčiti sodišču 2  in zahtevati od njega naj izda
o tem svojo rešitev.

( 5 ) Preiskovalni sodnik se udeležuje posveto¬
vanja, ne pa tudi izrekanja' rešitve. O tej seji se
mora obvestiti o pravem času državni tožilec, da
utegne oddati svoje mnenje pismeno ali ustno. 3

( 6 ) Zoper rešitev sodišča, da preiskave ni uve¬
sti, ni pritožbe. 4 5

1  Zoper neznane storilce ni preiskave, pač pa se
lahko uvedejo poizvedbe; prim. § 92., odst. i.

2  Gl. § 11., štev. 1., trije sodniki: gl. § 75., odst. 1.,
štev. 1., tudi če gre za zločinstvo, za katero določa
kz. smrtno kazen ali dosmrtno robijo itd.

3  Gl. § 43., odst. 2.

89

4  Pri državnem sodišču za zaščito države rešuje
zahteve preiskovalnega sodnika ali delegiranega sod¬
nika senat petih sodnikov (§§ 6., 10. zak. o drž. sod. za
zašč. drž. in čl. 23. ured. o izvrš. zak. o drž. sod.)

5  Če gre ob dovolitvi obnove za uvedbo preiskave,
sploh ni pritožbe; gl. § 370., odst. 2.

§ 99. — ( J ) Preiskavo vodi praviloma preisko¬
valni sodnik osebno in neposredno. 1  Vendar pa
sme zaprositi tudi okrajna sodišča, naj izvrše
poedina preiskovalna dejanja, če jih je treba
opraviti v drugem okraju, ne pa v onem, kjer
je sedež okrožnega sodišča.

( 2 ) Okrajna sodišča morajo takoj ugoditi nje¬
govi prošnji. Če se pojavi pri tem potreba, da se
izvrši poleg preiskovalnega dejanja, za katero je
okrajno sodišče zaprošeno, še drugo preiskovalno
dejanje, ki je z onim v zvezi ali izvira iz njega,
mora okrajno sodišče nemudoma izvršiti tudi ta
dejanja. 2  Če za izvršitev tega dejanja ni pri¬
stojno, 3  pošlje prošnjo takoj onemu oblastvu, ki
je za izvršitev tega dejanja pristojno, o tem pa
obvesti tudi preiskovalnega sodnika. Pri izvrše¬
vanju tega dejanja veljajo tudi za okrajna so¬
dišča predpisi, ki veljajo tudi za preiskovalnega
sodnika. Preiskovalni sodnik sme zaprositi tudi
policijska oblastva 4  in njih organe, naj store ko¬
rake, da se pospeši ali zavaruje preiskava. Ta
se morajo taki prošnji takoj odzvati. 5

1  Gl. §§ 14 — 16. kpr. — „Delegiranih“ preiskovalnih
sodnikov, kakor je bilo to po avstr. k. pr. r. dopustno,
ni, razen pri državnem sodišču za zaščito države, gl.
§ 10., odst. 3., zak. o drž. sod. za zašč. drž. — Za pre¬
iskavo po zopz. z dne 30. marca 1929. se postavljajo
posebni preiskovalni sodniki, čl. 8. cit. zak. in § 105.
kpr.

2  S tem je dosežen skoraj isti uspeh, kot pri dele¬
giranju okrajnih sodišč za izvedbo preiskave.

90

3  „Pristojnost“ je treba tu razlagati v širšem smi¬
slu, analogno predpisom § 23. Prim. določbe o zasli¬
ševanju prič v § 167., odst. 1.

4  Prim op. 3  pri § 90.; pri izbiri teh oblastev odlo¬
čuje smotrenost.

5  Razpis ministrstva pravde  z dne
18. marca 1932., štev. 12259. [Pahorukov, Zbirka ras-
pisa, str. 51.] pravi: Preiskovalna dejanja sme izvrše¬
vati preiskovalni sodnik osebno ali neposredno ali
pod predpisanimi okolnostmi na zaprosilo preiskoval¬
nega sodnika okrajni sodnik, nikdar pa jih ne smejo
izvrševati policijska oblastva. Po predpisu § 92.,
odst. 3., velja ravnokar navedeno tudi za poizvedbe,
ko jih vodi preiskovalni sodnik ali okrajni sodnik,
a ne policijska oblastva. (Glej tudi op. 2  pri § 92.)

§ 100. — Če je preiskava uvedena, mora oprav¬
ljati preiskovalni sodnik po službeni dolžnosti,
ne da bi čakal na nadaljnje tožilčeve predloge,
vsa ona preiskovalna dejanja, ki jih spozna za
potrebna, da se doženejo 1  dejanje, storilec in ude¬
leženec in da se zberejo in zavarujejo dokazi,
in sicer oni. ki govore zoper obdolženca, kakor
tudi oni, ki služijo v njegovo obrambo, 2  in da se
dotrde pogoji za uporabo kakšne očuvalne od¬
redbe. 3

1  Ne gre za ,,ugotovitve" (v smislu § 273., odst. 2.)
na podstavi sodniškega prepričanja.

2  Gl. § 3.

3  Prim. §§ 110., 280., odst. 3., 281., odst. 2.

§ 101. — ( J ) Tožilec sme podajati v vsem času
preiskave preiskovalnemu sodniku predloge, naj
se izvrše poedina preiskovalna dejanja. Če ima
preiskovalni sodnik razloge, da ne usvoji pred¬
loga, mora zahtevati o tem rešitev sodišča. 1

( 2 ) Državni tožilec ne sme sam izvrševati pre¬
iskovalnih dejanj, sicer so brez veljave. 2

91

1  Gl. op. 2  pri § 98. O poslovnem razmerju med
preiskovalnim sodnikom in državnim tožilcem gl.
§§ 32., 33. kpr.

2  Kršitev formalnega zakona, gl. § 336., štev. 4.

§ 102. — ( 1 ) Državni tožilec sme vedno zahte¬
vati, da mu je poslati spise preiskave. 1  Tožilec 2
sme vedno pregledovati spise preiskave.

( 2 ) Obdolženec 3  se obvešča o poteku in uspehu
preiskave takrat, ko se zaslišuje.

1  Gl. § 90. in pa § 11. kpr. Za zasebne tožilce to
ne velja.

2  Tudi zasebni tožilec; prim. § 85.

3  Tu gre za obdolženca v ožjem smislu prvega
stavka § 6., odst. 3.

§ 103. — l 1 ) Tožilec in branilec praviloma ne
smeta biti prisotna, ko se zaslišujejo obdolženec
in priče.

( 2 ) Tožilec, obdolženec kakor tudi njegov bra¬
nilec smejo biti prisotni, ko se zaslišujejo priče,
če je verjetno, da priče ne bodo mogle priti na
glavno razpravo. Stranke in njih zastopniki
smejo podajati v tem primeru predloge, smejo
pa pričam tudi postavljati vprašanja. 1

( 3 ) Tožilec, branilec in obdolženec, če ni v pre¬
iskovalnem zaporu, smejo prisostvovati sodnemu
ogledu, preiskavi stanovanja, zaplembi stvari,
iskanju in zaplembi pisem in drugih papirjev
kakor tudi zasliševanju izvedencev, smejo pa
tudi postavljati izvedencem vprašanja. Preisko¬
valni sodnik mora" v ta namen obvestiti tožilca, 2
obdolženca 3  in njegovega branilca o času in
kraju za izvršitev teh dejanj, razen če je z od¬
laganjem zvezana nevarnost.

1  Analogna uporaba določb §§ 252., odst. 1., in 257.,
odst. 2., je po sebi razumljiva.

92

3  Način obveščanja državnega tožilca je predpisan
v § 33. kpr.

3  Tudi če je v preiskovalnem zapora, da si more
še preskrbeti branilca.

§ 104. —- (') Če je pustilo kaznivo dejanje za
seboj sledove, jih mora preiskovalni sodnik ta¬
koj poizvedeti in dognati z ogledom ali na drug
primeren način.

( 2 ) Predmeti, na katerih ali s katerimi se je
storilo kaznivo dejanje in ki jih je obdolženec
pusti! za seboj na mestu storjenega dejanja, kot
predmeti, ki jih je treba obdolžencu ali priči
pokazati, da jih spoznata, ali ki bi mogli služiti
kako drugače za dokaz, in predmeti, ki se mo¬
rajo po kazenskem zakonu odvzeti, 1  se zavijejo
v poseben omot, zapečaten s sodnim pečatom, ali
pa se obeleži vsak izmed njih s posebnim sodnim
znakom. 2

1  Gl. § 59. kz. Po tem besedilu bi šlo samo za
obligatoren odvzem. (§§ 214. do 233., 241., 362., 388. kz.
Vendar gl. § 143., odst. 1.)

2  Gl. §§ 70., 71. kpr.

§ 105. — Ko preiskovalni sodnik zaslišuje
oškodovanca, 1  ga pozove, naj označi škodo, pro-
vzročeno s kaznivim dejanjem. Če oškodovanec
ne zna ali ne more zanesljivo označiti škode ali
če očividno precenjuje svojo škodo, se dožene
njena velikost ali s pričami ali z izvedenci, in to
zlasti takrat, kadar je zavisna od količine škode
pravna ocena dejanja ali mera kazni 2  ali priso-
ditev odškodnine.

1  Gl. § 6., odst. 6.; prim. § 5. in § 295. Prim. tudi
g 36. kpr.

2  Pri tatvinah, utajah, prevarah, prikrivanjih, po
škodbah tujih stvari.

93

§ 106. — Če prispejo v toku preiskave zanjo
važna pisma, zapisniki ali vloge v tujem jeziku,
odredi preiskovalni sodnik zapriseženemu tol¬
maču, 1  naj jih prevede, potem pa jih pridoda s
prevodom vred spisom preiskave.

1  Glede pristojbine gl. § 316. O načinu zaprisega-
nja gl. § 37. kpr. (za tolmače velja analogni obrazec
v smislu § 187.)

§ 107. — j 1 ) Če se kdo v času, ko se vrši
kakšno dejanje v preiskavi, tudi po opominu
preiskovalnega sodnika nevljudno vede ali moti
red, ga sme kaznovati preiskovalni sodnik z de¬
narno kaznijo do tisoč dinarjev ali z zaporom do
desetih dni, izvzemši državnega tožilca (§ 232.).

( 2 ) Če je treba, sme sodnik onega, ki moti red,
tudi odstraniti s kraja, kjer se vrši preiskovalno
dejanje. Zoper obdolženca, ki je v preiskovalnem
zaporu, sme izreči preiskovalni sodnik zbog ne¬
dostojnega »vedenja ali motenja reda disciplinsko
kazen (§ 127.). 1

( 8 ) Zastopnike strank, izvedence in prisotne
sodne priče 2  sme kaznovati preiskovalni sodnik
zaradi takega vedenja strino v denarju do tisoč
dinarjev.

( 4 ) Vsako tako naredbo mora preiskovalni
sodnik po službeni dolžnosti takoj priobčiti so¬
dišču, 3  ki izrečeno kazen odobri, razveljavi ali
omili. Do rešitve sodišča se zadrži 4  izvršitev na-
redbe preiskovalnega sodnika. Zoper to rešitev
sodišča ni nadaljnjega pravnega sredstva. 5

1  Če ni v preiskovalnem zaporu, se postopa po
odst. 1.

2  Gl. op. 1  pri § 73.

3  Gl. § 11., štev. 3. Senat posluje vedno v sestavu
treh sodnikov.

4  ..Suspendira" (ne: ustavi); gl. op. 1  k § 134.

94

5  Drugače v primeru disciplinskega kaznovanja iz¬
vedencev po § 186., odst.3.

§ 108. — j 1 ) Preiskovalni sodnik ustavi z re¬
šitvijo preiskavo tudi pred njeno dovršitvijo, 1
čim tožilec umakne svoj zahtevek za pregon, ali
pa, če izreče tožilec po dovršeni preiskavi, da ni
osnove za nadaljnji pregon.

( 2 ) Izven tega primera, zlasti če započne pre¬
gon zasebni udeleženec 2  namesto državnega to¬
žilca ali zasebni tožilec, a preiskovalni sodnik ne
sprejme njegovega predloga za nadaljevanje po¬
stopka, ampak zahteva odločbo sodišča, se sme
ustaviti preiskava samo z rešitvijo sodišča. 3

( 3 ) O ustavljeni preiskavi se obvestijo tožilec,
zasebni udeleženec in oškodovanec, ki ni že prej
izrečno izjavil, da se ne pridružuje kazenskemu
postopanju, in obdolženec. Če je ta v preisko¬
valnem zaporu, se takoj izpusti v prostost.

( 4 ) Obdolžencu se izda na njegov zahtevek
potrdilo o tem, da ni zoper njega nič takega,
zaradi česar bi se moral nadalje sodno prega¬
njati. Če se oškodovanec ni pridružil postopku,
se mu izda na njegov zahtevek potrdilo o tem,
da je preiskava ustavljena.

( 5 ) Zoper rešitev sodišča, s katero se preiskava
ustavlja, 4  smejo vložiti državni tožilec, zasebni
tožilec in zasebni udeleženec kot tožilec pritožbo
na apelacijsko sodišče.

1  Gl. § 109., odst. 1. Prim. § 89., odst. 1 in 2., kz.
ter op. 3  k § 51.

2  Gl. § 53., odst. 2., in pa § 96., odst. 2.

3  Gl. op. 2  pri § 98, odn. op. 3  pri § 107.

4  T. j. v smislu odst. 2. in 3., ne odst. 1. tega §-a.
(Prim. tudi § 109., odst. 4.) Vendar je pravica pritožbe
dana samo za primer, da se preiskava ustavi, ne pa,
če se izreče, da se preiskava nadaljuje.

95

Odločba: Novi Sad, kas. sod., ne navede¬
nega dne [Pravni život, 1937., str. 313]: Zoper rešitev,
s katero se na podlagi § 96., odst. 2., ustavlja kazenski
postopek v teku poizvedb, je pritožba dopustna.

§ 109. — ( 1 ) Preiskava se sklene, če spozna
preiskovalni sodnik vse ono, kar se je storilo med
preiskavo, za zadostno, da se more odrediti
glavna razprava ali ustavitev postopka.

( 2 ) Po sklenjeni preiskavi vroči preiskovalni
sodnik spise 1  preiskave državnemu tožilcu. Ta
mora podati v osmih dneh po prejemu spisov
predlog, naj se preiskava dopolni, če je mnenja,
tla stvar še ni zrela za odločitev, ali pa vložiti
obtožnico, kolikor ne bi spoznal, da ni osnove za
nadaljnji pregon (§ 108., odst. 1.).

( 3 ) Preiskovalni sodnik mora obvestiti zaseb¬
nega tožilca in zasebnega udeleženca kot tožilca
o sklenjeni preiskavi, ga pozvati, naj vloži v šti¬
rinajstih dneh obtožnico, ter ga opozoriti, da se
bo smatralo, če se ne bi držal tega roka, da je
odstopil od pregona in da se bo preiskava zbog
tega ustavila. 2  Tako zasebni tožilec kakor tudi
zasebni udeleženec kot tožilec sme podati v istem
roku predlog, naj se preiskava dopolni.

( 4 ) Če ima preiskovalni sodnik razloge, da ne
pristane na tožilčev predlog, po katerem naj bi
se preiskava dopolnila, zahteva o tem rešitev so¬
dišča. 3  Sodišče sme odločiti, da se ta predlog
zavrne ali odobri. Če se ta predlog zavrne, teče
novi rok za vložitev obtožnice osmih, odnosno
štirinajstih dni iz;?a dne, ko se je ta rešitev so¬
dišča priobčila tožilcu. 4  Tudi v tem primeru
velja za zasebnega tožilca in zasebnega udele¬
ženca kot tožilca tretji odstavek tega paragrafa.

1  V izvirniku, gl. § 80. in pa § 32. kpr.

2  Kdaj je dopuščena obnova ustavljene preiskave,
gl. § 361., odst. 2.

96

8  Gl. op. 2  pri § 98., odn. op. 8  pri § 107.

4  Ta dan se ne šteje v rok, § 87., odst. 5.

§ 110. — ( 1 ) Če se ustavi postopanje 1  zbog
nevračunljivosti, odredi sodišče ustno razpravo
zaradi poizvedb o tem, ali je dopustno, uporabiti
očuvalne odredbe po kazenskem zakonu. 2

( 2 ) Če je obdolženec v priporu ali
preiskovalnem zaporu, pa bi nje¬
gov izpust iz zapora mogel biti ne¬
varen za javno varnost, mora sodi¬
šče poskrbeti, da se obdolženec za
čas, dokler se postopa po tretjem
in četrtem odstavku tega paragra¬
fa, začasno odda v zavod za čuva¬
nje ali zdravljenje, dotlej ga pa
pridržati v primernem svojem pro¬
stor u. :1

( 3 ) Na razpravo 4  pozove sodišče 5  obdolženca,
njegovega branilca in zakonitega zastopnika, če
pa tega ni, njegovega zakonskega druga in rodi¬
telja; ako se dožene, da je obdolženec nevaren
za javno varnost, izda sodišče po zaslišanju le-
teh in državnega tožilca rešitev, da se obdolženec
odda v zavod za čuvanje ali zdravljenje, če ne
bi zadoščala postavitev pod zaščitni nadzor. 6

( 4 ) Zoper to rešitev imajo državni tožilec, ob¬
dolženec in njegov zakoniti zastopnik, odnosno
zakonski drug in roditelji pravico pritožbe na
apelacijsko sodišče.

1  V prvem besedilu iz 1. 1929. je stalo „preiskava“;
izprememba te besede v ..postopanje" v zakonu z
dne 9. okt. 1931. ima za posledico, da se določbe tega
paragrafa uporabljajo tudi pri ustavitvi poizvedb.

2  Po § 53., odst., 1. kz. mora biti oddaja v zavod za
zdravljenje ali za čuvanje v javnem interesu. Odre¬
diti jo je treba po § 53., odst. 2., tudi, če sodišče spo¬
zna, da je to v korist zdravju  nevračunljive
osebe same.

97

3  Ves drugi odstavek je bil dodan z zakonom z
dne 9. okt. 1931.

4  Ta „ustna razprava" ni identična z ono, ki je
v § 387., odst. 1., mišljena. Ta je praviloma javna, ona
ne. Prim. še § 444

6  Senat treh sodnikov; gl. op. 2  pri § 98.

6  Gl. §§ 53., odst. 3., in 56. kz.

Odločba: Sarajevo, vrhov, sod., z dne

29. marca 1934. [Vesel-Timoškin, str. 33.] Rešitev so¬
dišča, s katero se nevračunljivi mlajši maloletnik od¬
da po § 110. v zavod za zdravljenje ali čuvanje, ustre¬
za zakonu.

X. poglavje.

Poziv, privod, pripor in preiskovalni zapor
obdolženčev.

I. Poziv in privod.

§ 111. — j 1 ) Kjer ne odreja zakon drugače, 1  se
pozove obdolženec najprej samo na zaslišanje.

( 2 ) Poziv se izvrši z vročitvijo zaprtega pisme¬
nega poziva. Ta obseza: ime sodnega oblastva, ki
pozivlje, in pozvančevo ime, predmet zaslišanja,
kraj, dan in uro, kamor in kdaj mora priti, opo-
zoritev na to, da se bo, če izostane, privedel, in
naposled službeni pečat in podpis uslužbenca
onega oblastva, ki pozivlje.

1  N. pr. v § 235., odst. 2., prim. tudi § 42. kpr.

§ 112. — ( 4 ) Naredba, da je obdolženca pri¬
vesti, se izda:

1. če obstoji kakšna izmed zakonitih osnov za
pripor (§ 113.);

2. če redno pozvani obdolženec ni prišel, svo¬
jega izostanka pa ni opravičil z zadostnimi raz¬
logi. 1

98

( 2 ) Naredba za privod se izda pismeno 2  in
vanjo se postavijo: ime obdolženca, ki ga je pri¬
vesti, kaznivo dejanje in vzrok, zakaj se odreja
privod, 3  kakor tudi pečat in podpis oblastva, ki
odreja privod.

( 3 ) Oni organ, ki vroči naredbo za privod,
mora privesti obdolženca, če zahteva to potreba,
tudi šiloma.

( 4 ) Zoper osebo aktivne vojske ali orožništva
se ne sme izdati naredba za privod, ampak za¬
prositi je treba pristojno oblastvo, naj privede
to osebo.

1  Prim. predpis za privod k preiskovalnemu sod¬
niku v § 234., odst. 3.

2  Namen je zasiguranje osebnega  dokaznega
sredstva.

3  Gl. § 74., odst. 2.

4  O posebnem priporu obdolženca, da se privede
pred okrajno sodišče, gl. § 380., odst. 1., štev. 1.

II. Pripor in preiskovalni zapor.

§ 113. — p) Preiskovalni sodnik mora vselej
pripreti onega, 1  zoper kogar se snidejo osnove
suma zbog zločinstva, za katero predpisuje za¬
kon smrtno kazen ali kazen dosmrtne robije ali
za katero je prepuščena sodišču po zakonu iz¬
bira med omenjenima kaznima in drugo kaznijo. 2

( 2 ) Ako gre za drugo kaznivo dejanje, sme
odrediti preiskovalni sodnik, da je osumljenca
pripreti: 3

1. če je bil zaloten pri samem dejanju;

2. če se skriva ali se je pripravljal na pobeg,
če je potepuh ali vobče neznan, če nima potreb¬
nih listin ali če so drugi tehtni razlogi za sum,
da bo pobegnil;

99

3. če se je po pravici bati, da bo preiskavo
onemogočil ali otežkočil, bodisi s tem, da si pri¬
zadeva vplivati na priče, izvedence in udeležen¬
ce, bodisi s tem, da si prizadeva, uničiti sledove
kaznivega dejanja;

4. če opravičujejo posebne okolnosti bojazen,
da bo osumljenec ponovil kaznivo dejanje ali
izvršil poskušeno ali storil dejanje, s katerim
preti. 4 5

1  T. j. osumljenca. Tu gre za primere, preden je
uvedena preiskava pri okrožnem sodišču. Pri okraj¬
nem sodišču pa pride lahko do pripora radi storitve
prestopkov (§§ 376., 380) in do pripora v poizvedbah
(§§ 95., 117.); razen tega pri policijskih oblastvih
(§117.).

2  Enako kakor pri § 97., odst. 1.; to je: obligatorni
pripor. Tu ni treba nobene causae arresti. Toda glej
tudi op. 2  pri § 97.

3  Enako kakor pri § 97., odst. 2., to je: fakultativni

pripor. Causae arresti so: ad 1.: zalotenje in flagranti,
ad 2.: nevarnost pobega, ad 3.: t. zv. koluzijska ne¬

varnost, ad 4.: nevarnost ponovitve ali iteracijska ne¬
varnost.

4  Prim. posebno vrsto začasnega pripora v izro¬
čitvenem postopanju po § 491., odst. 1. in 2.

5  Gl. § 14. zak. o drž. sod. za zašč. drž.: Zoper pri¬
por ni pritožbe.

Odločba: Novi Sad,  apel. sod., z dne 18. dec.
1936. [Branič 1937, str. 84]: V primeru, ko ni bila izve¬
dena preiskava, državni tožilec ne more na glavni
razpravi predlagati na temelju § 113. kp. preiskoval¬
nega zapora. (Sporno, ker se da glavna razprava, če
treba, v ta namen odgoditi; gl. § 239.)

§ 114 . — ( 4 ) Primeri zalotitve pri dejanju so:

1. če kdo storilca ali udeleženca zaloti pri
samem izvrševanju kaznivega dejanja;

2. če je kdo kot samovidec takoj po storjenem
kaznivem dejanju prijel storilca ali udeleženca;

7 *

100

3. če se kdo takoj po storjenem dejanju zaloti
z orožjem ali s predmeti, ki izvirajo iz kaznivega
dejanja ali vsaj kažejo na njegovo udeležbo pri
tem dejanju.

( 2 ) Kdor se zaloti pri dejanju, tega sme vsak¬
do prijeti. Prijetega mora takoj izročiti preisko¬
valnemu sodniku, okrajnemu sodišču ali prvemu
policijskemu oblastvu, 1  ki ga najde; če pa tega
ne more storiti, mora to takoj naznaniti enemu
izmed omenjenih oblastev. 2

1  Sankcija v § 244. kz. je ustanovljena za prijetje
na samem kaznivem dejanju ali takoj po njem na
begu, če se ne obvesti o tem nemudoma kra¬
jevno  policijsko oblastvo. Gl. op. 3  pri § 90 in op. 4
pri § 99.

2  V postopanju radi presto p k ov pri okraj¬
nih  sodiščih se utegne započeti takoj po privedbi
storilca ustna razprava, gl. § 376., odst. 2.

§ 115. — H V vseh primerih § 113. izda pre¬
iskovalni sodnik o priporu pismeno naredbo (re¬
šitev). 1  V naredbi se označijo: osumljenec, ka¬
znivo dejanje, zakonita osnova za pripor in pod¬
pis preiskovalnega sodnika, ki je odredil pripor.
Naredba o priporu se mora priobčiti osumljencu,
ki se pripira, ob samem času pripiranja ali pa,
če to ni mogoče, najdlje v štiri in dvajsetih urah
od ure, ko je bil priprt. 2

( 2 ) Če je treba pripreti osebo, ki je v državni,
samoupravni ali drugi javni službi, -se obvesti o
tem njen neposrednji starejšina takoj, če pa je
mogoče, tudi preden se ta oseba pripre. Če se
pripor ukine, ga je obvestiti takoj tudi o tem. 3

1  Potrebna je pismena obrazložitev po § 74., odst. 1.
Prim. op. 5  pri § 97.

2  O poslovanju z osebami v preiskovalnem zaporu
gl. §§ 44., 45. kpr.

3  Prim. op. 5  pri § 97.

101

S 116 . — (*) Če je nevarno odlagati, tako da
ni mogoče zahtevati prej od pristojnega sodnika
sodne naredbe o priporu, sme odrediti tudi nepri¬
stojen sodnik 1  ali policijsko oblastvo, 2  držeč se
predpisov § 115., da je pripreti onega, ki je su-
men, da je storil kaznivo dejanje, v vseh pri¬
merih, navedenih v S 113., 3  in sicer zato, da se
priprta oseba privede k pristojnemu  so¬
dišču. 4

( 2 ) Sodnik ali policijsko oblastvo mora takoj,
najkesneje pa v štiri in dvajsetih urah, zaslišati
onega, ki je priprt. Po zaslišanju ga mora takoj
izpustiti v prostost, če ni zakonite osnove, da bi
se obdržal še nadalje v priporu. Drugače pa ga
privede najdlje v osem in štiridesetih urah k
pristojnemu  preiskovalnemu sodniku a I i
okrajnemu sodišču, v čigar območju
je kaznivo dejanje storjeno, in si¬
cer po tem, čigar sedež je bliže. 5

1  Sodnik, ki so mu poverjeni posli glede poizvedb
o takšnih kaznivih dejanjih, ki spadajo glede sojenja
v pristojnost okrožnega sodišča.

2  Gl. § 90., op. 3 ; § 92., op. 4 ; § 93., op. 4 ; § 99.,
op. 5 ; prim. § 139., odst. 4.

3  Torej pri obligatornem kakor tudi pri fakulta¬
tivnem priporu, ne izključivši zalotenja in flagranti
v smislu § 114.

4  V prvotnem besedilu ..preiskovalnemu sodniku":
izprernemba se je izvršila z zakonom z dne 9. ok¬
tobra 1931.

r ’ Prvotno besedilo se je glasilo „k preiskovalnemu
sodniku"; beseda ..pristojnemu" pred ..preiskovalne-
mu“ in ves dostavek po besedi ..sodniku" sta dodana
z zakonom z dne 9. oktotbra 1931. Ratio izpremembe:
Priprta oseba naj se ne vodi preko enega ali več
okrajnih sodišč do kraja okrožneg'a sodišča, če je
dana pristojnost okrajnega sodišča za poizvedbe po
vidiku „forum delicti commissi."

102

§ 11?. — C 1 ) Okrajni sodnik, ki je pristojen za
poizvedbe, 1  sme odrediti, držeč se predpisov § 115.,
za priprtega osumljenca, da mora ostati v pri¬
poru, če ostane tudi po zaslišanju sumen, da je
storil kaznivo dejanje, ki ga je obdolžen, in če
obstoji kakšna izmed osnov iz § 113. 2

( 2 ) Ta naredba z razlogi vred se mora priob¬
čiti osumljencu ustno takoj po zaslišanju. Vpiše
se v zapisnik. Če osumljenec zahteva, da ga je
privesti k preiskovalnemu sodniku, ga mora
okrajni sodnik izročiti preiskovalnemu sodniku
najdlje v osem in štiridesetih urah. Če ne zahteva,
da ga je privesti k preiskovalnemu sodniku, ima
zoper naredbo o priporu pravico pritožbe na pri¬
stojno okrožno sodišče v treh dneh. Če se v tem
roku ne pritoži, mora poslati okrajni sodnik na¬
redbo o priporu okrožnemu sodišču v štiri in
dvajsetih urah. 2  Okrožno sodišče postopa nadalje
po § 119., odst. 5., stavek 3. in 4.

1  Gl. §§ 91., 92., 95.

2  Gl. op. 4  pri § 116.

3  Gl. § 95., odst. 5., po katerem mora okrajno so¬
dišče spise o poizvedbah poslati državnemu tožilcu v
roku osmih dni, odkar je bil osumljenec priprt.

§ 118. — ( 1 ) Preiskovalni sodnik mora zaslišati
vsakogar, ki je priprt in priveden k sodišču 1  ali
ki je bil priveden po njegovem nalogu, v štiri
in dvajsetih urah. Če to ni mogoče, se sme podalj¬
šati ta rok za zaslišanje iz tehtnih vzrokov, ki
jih je treba zapisati v zapisnik o zaslišanju, naj¬
več za tri dni od časa, ko je bila priprta oseba
privedena k sodišču. 2

( 2 ) Preiskovalni sodnik mora odločiti takoj,
čim je osumljenca zaslišal, ali naj ga izpusti v
prostost ali pa naj odredi zoper njega preisko¬
valni zapor, ako je dan za to predlog

103

državnega tožilca v smislu § 119., odst.
1 . in 2. 3

1  T. j. v kazenskih stvareh.

2  Ura se zapiše v zapisnik, gl. § 87., odst. 2. Gl. tudi
§ 31. kpr.

3  Prvotno besedilo je nehalo z besedo „zapor“. Na¬
daljevanje je dodano z uredbo z dne 20. marca 1935.
Dodatek je bil potreben radi skladnosti s predpisom
§ 74., odst. 4., le-ta pa ustreza načelnemu stališču,
da je državni tožilec dominus litis.

§ 119. — j 1 ) Preiskovalni zapor se odredi zo¬
per obdolženca, zoper katerega ostane tudi po
zaslišanju osnovan sum, da je storil kaznivo de¬
janje, in zoper katerega obstoji kakšna izmed
osnov, navedenih v § 113., št. 2., 3. in 4.p ko se
uvede na predlog državnega tožilca preiskava. 2

( 2 ) Zoper obdolženca se odredi vselej preisko¬
valni zapor zbog zločinstva, za katero predpisuje
zakon smrtno kazen ali kazen dosmrtne robi je ali
za katero je prepuščena po zakonu sodišču izbira
med omenjenima kaznima in drugo kaznijo. 3

( 3 ) O preiskovalnem zaporu izda preiskovalni
sodnik pismeno naredbo, ki obseza natančnejše
označbe o obdolženčevi osebi, kaznivo dejanje in
zakonito osnovo za njegovo odreditev. 4

( 4 ) To naredbo mora preiskovalni sodnik ustno
priobčiti obdolžencu z razlogi vred. To se postavi
v zapisnik. Če obdolženec zahteva, se mu izroči ta
naredba z razlogi vred tudi pismeno v štiri in
dvajsetih urah. 5

( 5 ) Zoper naredbo, s katero se odreja ali uki¬
nja pripor ali preiskovalni zapor, se sme vložiti v
treh dneh pritožba na okrožno sodišče. Če v tem
roku ne bi bilo pritožbe zoper naredbo, s katero
se odreja pripor ali preiskovalni zapor, predloži
preiskovalni sodnik naredbo sodišču v štiri in
dvajsetih urah. 6  Sodišče 7  mora izdati svojo od-

104

ločbo v dveh dneh od dne, ko je prejelo pritožbo
ali naredbo. Zoper rešitev sodišča ni pritožbe. 8

1  Razlog za pripor po štev. 1. §§ 113. in 114. (za-
lotenje in flagranti) je tukaj odpal.

2  Gl. § 74., odst. 4. Prim. op. 5  pri § 97.

3  Vsporedno k § 113., odst. 1.

4  Vsporedno k § 115., odst. 1., stav. 1. in 2.; tam
se takšna ,naredba‘ izrečno imenuje „rešitev“, kar
mora tudi tu obveljati.

r>  Gl. § 115., odst. 1., stav. 3.

u  T. j. po preteku tridnevnega roka za pritožbo. —
O pravici pritožbe mora preiskovalni sodnik zapr¬
tega obdolženca poučiti; gl. § 44 kpr.

7  Sodišče sklepa vselej v senatu trojice, čeprav gre
za zločinstvo, o katerem mora soditi senat petili sodni¬
kov, po § 75., odst. 1., štev. 1.

8  Ves ta paragraf velja za poslovanje preiskoval¬
nega sodnika, dočim vsporedna določba § 117., odst. 2.,
govori o priporu pri okrajnem sodišču, ki preisko¬
valnega zapora ne sme odrediti.

§ 120. — j 1 ) Civilna pristojna oblaistva smejo
vojaške osebe, ki so v mirnem času v aktivni
službi ali so začasno pozvane na vajo, pripreti
ali odrediti zoper nje preiskovalni zapor v času,
za katerega so pozvane, samo zbog zločinstva, ki
so ga storile, preden so vstopile v vojsko, 1  ali če
nastane kakšen izmed primerov, omenjenih v
§ 113., št. 5. 2  Če se je napovedala ali je nastala
vojna, se smejo pripreti ali dejati v preiskovalni
zapor omenjene osebe, ako so pozvane v službo,
samo zbog zločinstva, za katero je določena po
zakonu smrtna kazen ali kot največja mera ro-
bija ali zatočenje preko petih let.

( 2 ) Če je storila priprta oseba kaznivo dejanje,
za katero je pristojno vojaško sodišče, 3  jo je iz¬
ročiti takoj, najdlje pa v osem in štiridesetih
urah, najbližjemu vojaškemu oblastvu.

( 3 ) Če je storila vojaška oseba v mirnem času
kaznivo dejanje v družbi s civilno osebo, se upo-

105

rabijo tudi zoper njo predpisi tega zakona o pri¬
poru in preiskovalnem zaporu.

1  Odločilen je dan podreditve pod vojaško po¬
veljstvo. Prim. § 6 voj. kz.

2  Koluzijska nevarnost; toda gl. § 129., odst. 3.

3  Prim. op. 3  k § 8., op. 2  k § 27., op. 4  k § 93. in
odločbe k § 27.

§ 121. — Pri vsaki pobuni, vsakem izgredu ali
pri kakšnem drugem kaznivem dejanju, ki se
ga udeleži mnogo oseb, se smejo, če se storilci
ne morejo takoj najti, pripreti vsi, ki so bili
v neposrednji bližini, pa ise pojavi sum, 1  da so
bili udeleženi. Toda preiskovalni sodnik jih mora
zaslišati najdlje v treh dneh; še nadalje se pri-
drže samo oni, zoper katere se sme odrediti po
zakonu preiskovalni zapor, 2  vsi ostali pa se mo¬
rajo takoj pustiti v prostost. 3

1  Pravzaprav: le „domneva“, ker je bilo toliko
oseb navzočih, da se storilci zbog tega ne morejo
takoj najti. Predloga državnega tožilca tu ni treba.

2  Obligatorni (§ 119., odst. 2.) ali fakultativni

(§ 119., odst. I ). Tukaj je potrebno, da se državni
tožilec poprej izjavi; gl. § 74., odst. 4.

3  Gl. § 43. kpr., kako se postopa, če je mnogo so¬
storilcev, ki jih en sam sodnik ne more zaslišati.

§ 122. — Če odide preiskovalni sodnik na me¬
sto storjenega zločinstva, da preišče dejanje
samo, sme zapovedati vsakomur, za kogar spozna
to za potrebno, da ne sme en dan ali dva dni ni¬
kamor oditi z onega mesta. Kdor se ne pokori
taki zapovedi, tega sme preiskovalni sodnik pri¬
preti, 1  da ga zasliši, sme ga pa tudi, kakršne so
pač okolnosti, kaznovati v denarju do d v a ti¬
soč 2  dinarjev.

1  To je nov razlog za pripretje (brez ozira na
predpise § 113.).

2  Povišanje od ,,enega" na „dva tisoč" je bilo do¬
ločeno z uredbo z dne 20. marca 1935.

t06

III.  Postopanje z osebami, ki so
v preiskovalnem zaporu.

§ 123. — ( x ) Pripor in preiskovalni zapor se iz¬
vršujeta 1  tako, da se kolikor mogoče varuje ob¬
dolženčeva osebnost in čast.

( 2 ) Oni, ki so v priporu, in oni, ki so v preis¬
kovalnem zaporu, se dado, kolikor je mogoče,
vsak zase v poseben predel. 2  Če se to ne da izve¬
sti, je treba paziti na to, da ne pridejo v isti pre¬
del osebe raznega spola, udeleženci istega kazni¬
vega dejanja, nepokvarjeni ali mladi 3  zločinci s
pokvarjenimi in odraslimi. Pri tem razdeljevanju
je treba tudi gledati na stopnjo njih izobraže¬
nosti in na vrsto kaznivega dejanja, ki so ga
obdolženi, nadalje tudi na to, da niso oni, ki so
v priporu, in oni, ki so v preiskovalnem zaporu,
skupaj z že obsojenimi osebami.

( 3 ) Onega, ki je v priporu, in onega, ki je v
preiskovalnem zaporu, zadevajo samo one ome¬
jitve, ki so potrebne, da ne more pobegniti, da se
preprečijo dogovori, ki bi bili za preiskavo škod¬
ljivi, in da se vzdrži v zaporu predpisani red. 1

1  Gl. bližje predpise v § 57. nasl. kpr.

2  V izvirniku „odaja“; mišljen je poseben „pro-
stor“.

3  Ni, da bi morali biti mlajši ali starejši malolet-
niki. Prim. § 2. zik., kjer se razločujejo jetniki po
spolu, maloletniki in povratniki.

4  Gl. §§ 57. nasl. kpr.

§ 124. — Oni, ki je v priporu, ali oni, ki je v
preiskovalnem zaporu, sme nabavljati ob svojih
stroških udobnosti, ki ustrezajo njegovemu po¬
ložaju in njegovemu imovinskemu stanju, kolikor
ne nasprotujejo smotru preiskovalnega zapora in
ne motijo hišnega reda. 1  Zlasti ima pravico, se
oib svojih stroških hraniti, nositi svojo obleko in

107

rabiti svojo posteljo. Prav tako sme opravljati
tudi posel, ki ustreza njegovemu poklicu, sme se
pa tudi baviti s svojim rednim poslom, če to ne
nasprotuje smotru pripora ali hišnemu redu.

1  Hišni red izda minister pravde za vsak ... sodni
zapor, gl. § 6., odst. 3. in § 72., odst. 1., zik.

§ 125 . — Če zahteva oni, ki je v priporu, ali
oni, ki je v preiskovalnem zaporu, da pridi k
njemu zdravnik ali duhovnik njegove vere, ki ga
izbere sam, ali če bi ga želeli posetiti sorodniki
ali osebe, ki so z njim v poslovnih razmerjih ali
s katerimi se želi posvetovati, se mu to dovoli ob
pogojih, ki jih predpisuje hišni red. 1  Taki poseti
so dopustni samo vpričo sodne osebe, preisko¬
valni sodnik pa jih sme tudi povsem prepovedati,
če bi se bilo po okolnostih bati, da utegne nastati
iz njih škoda za preiskavo. 2

1  Gl. op. 1  pri § 124. Tu, v § 125., so navedene
razlike od predpisov, ki veljajo v istem pogledu za
obsojence v kazenskih zavodih po §§ 34. nasl. zik.

2  Gl. še § 66., odst. 3 kpr. Razgovori oseb v pre¬
iskovalnem zaporu, ki bi bili važni za preiskavo, se
morajo naznaniti starejšim sodišča ali preiskovalne¬
mu sodniku.

§ 126 . — ( 1 ) Oni, ki je v priporu, ali oni, ki je
v preiskovalnem zaporu, sme z vednostjo preis¬
kovalnega sodnika sprejemati ali drugim pošiljati
telegrame, pisma in druge pošiljke. Če se je bati,
da utegne imeti korespondenca škodljive posle¬
dice za preiskavo, jo je dopustno odposlati ali
izročiti zaprti osebi šele, ko jo je preiskovalni
sodnik prečital in spoznal, da se tega ni bati.

( 2 ) Nikoli se ne sme prepovedati pošiljanje
prošnje ali pravnega sredstva na višja oblastva. 1

1  Nadzorni organi (gl. § 128.) morajo tudi sami v
nenavzočnosti sodnih oseb zaprte osebe vprašati po

108

morebitnih prošnjah ali pritožbah, gl. § 55. kpr.
Prošnje in pritožbe se predlože starejšim sodišča ali
preiskovalnemu sodniku, gl. § 66. iste uredbe.

§ t27.  — ( 1 ) Onega, ki je v priporu, ali onega,
ki je v preiskovalnem zaporu, sme preiskovalni
ali nadzorni 1  sodnik ali predsednik začasno, ven¬
dar pa nikoli dlje, nego zahteva največja potreba,
okovati 2  samo, če se s silo upira, če druge draži
in ščuva, če je nevaren za varnost drugih, če je
poskušal pobegniti ali se je pripravljal na beg,
kakor tudi če je sumen, da pobegne.

( 2 ) Druge disciplinske prestopke kaznuje pre¬
iskovalni ali nadzorni sodnik ali predsednik so¬
dišča z disciplinsko kaznijo, kakršna je pač
krivda. 3  Disciplinske kazni so: omejitev hrane,
trdo ležišče in samotni zapor kakor tudi odteg¬
nitev udobnosti.

1  Gl. § 128. in § 54. nasl. kpr.

2  Prim. §§ 53., 72. zik. Starejše maloletnike in žen¬
ske vklepati ni dopustno. (Mlajši maloletniki sploh
ne pridejo v preiskovalni zapor.) Gl. o odvzemu oko¬
vov (med zasliševanjem) §§ 151., 246.

3  Prim. § 230., odst. 1.

§ 128. — Okrajni sodnik, predsednik okrož¬
nega sodišča ali sodnik, ki ga ta odredi za nad¬
zor, 1  morajo vsaj enkrat na teden nenadoma po-
setiti pripor, odnosno preiskovalni zapor, ki je v
njih območju, se uveriti, kako se oni, ki so v pri¬
poru ali zaporu, hranijo, ter jih vprašati v nad¬
zornikovi odsotnosti, kako se oskrbujejo in kak¬
šno je postopanje z njimi. Če opazijo pri tem ne¬
pravilnosti, izdajo potrebne naredbe, da se ne¬
pravilnosti več ne ponove. 2

1  Gl. op. 1  k § 126.

2  Gl. § 55., odst. 2. kpr.

109

IV. Prestanekpripora in preiskoval¬
nega zapora. Jamstvo.

§ 129. — p) Vsem oblastvom, ki sodelujejo pri
kazenskem postopanju, je dolžnost, gledati na
to, da trajata pripor in preiskovalni zapor ko¬
likor mogoče kratek čas. 1

( 2 ) Pripor in preiskovalni zapor se ukineta,
cim prestanejo osnove, na katerih sta bila od¬
rejena. 2

( 3 ) Preiskovalni zapor, ki je bil odrejen samo
zbog osnovane bojazni, da bi se preiskava one¬
mogočila ali otežkočila (§ 113., št. 3.), sme trajati,
dokler se ne zaslišijo dotične priče, izvedenci ali
udeleženci, odnosno, dokler se ne zavarujejo sle¬
dovi kaznivega dejanja; vendar pa ne sme trajati
v nobenem teh dveh primerov dlje nego dva me¬
seca. 3  V izjemnih primerih in iz jako tehtnih
vzrokov sme apelacijsko sodišče na predlog dr¬
žavnega tožilca ali preiskovalnega sodnika po¬
daljšati ta zapor najdlje še za mesec dni. Ko ta
rok preteče, preiskovalni zapor prestane.

( 4 ) Če se je odredil preiskovalni zapor na drugi
osnovi in traja dlje kot mesec dni, se
mora preiskovalni sodnik vsaki me¬
sec prepričati, ali še obstoje raz¬
logi za preiskovalni zapor in o tem
predložiti poročilo predsedniku so¬
dišča. 4 5

1  Gl. § 60. kpr., ki se glasi: Vsak preiskovalni sod¬
nik vodi poseben izkaz „Kri“ oseb v preiskovalnem
zaporu po obrazcu 7 in daje ga vsakih deset dni
predsedniku sodišča, da ga pregleda. Predsednik
mora ta izkaz točno pregledati itd.

2  Sem spadajo tudi primeri, če sodišče (senat treh
sodnikov) ne da odobritve po §§ tl7., odst. 2., in 1(9.,
odst. 5.

3  Gl. § 45. kpr. o voditvi „izkaza koluzijskih za¬
porov" „Kko“ po obrazcu 5.

110

4  Besedilo od besed „kot mesec dni" dalje do
kraja je bilo določeno z uredbo z dne 20. marca 1935.
Prej se je glasilo „. .. časa, se mora preiskovalni sod¬
nik vsaka dva meseca prepričati, ali še obstoje raz¬
logi za preiskovalni zapor".

5  Za državno sodišče za zaščito države je po čl. 24
ured. o izvrš. zak. o drž. sod. dopustno podaljšati ko-
luzijski zapor brez ozira na rok, ki je tu določen,
po prostem prevdarku. Odloča senat petih sodnikov
državnega sodišča za zaščito države. Vendar niti so¬
dišče niti policijsko oblastvo ne sme brez naredbe
državnega tožilca za zaščito države ukiniti pripor,
ki ga je odredilo s svojo pismeno rešitvijo (§ 14. zak.
o drž. sod. za zašč. drž.).

§ 130. — ( 1 ) Dokler traja preiskava, sme uki¬
niti preiskovalni sodnik preiskovalni zapor samo
s pristankom državnega tožilca. Če pa gre za pre-
stanek preiskovalnega zapora zbog preteklega
roka, ki je odrejen v tretjem odstavku § 129., ali
zbog danega jamstva, 1  tega pristanka ni treba. 2

( 2 ) Če se preiskovalni sodnik in državni tožilec
v tem ne strinjata, se mora preiskovalni sodnik
takoj neposredno obrniti na sodišče 3  in zahtevati
od njega rešitev o tem.

( 8 ) Če pripor ali preiskovalni zapor prestane,
dokler še traja kazensko postopanje, 4  sme zahte¬
vati preiskovalni sodnik od obdolženca obljubo,
da do konca kazenskega postopanja ne bo odšel
iz svojega bivališča, da se'ne bo skrival in da ne
bo onemogočeval preiskave. Če obdolženec ne
drži te obljube, ga je dejati v preiskovalni zapor.

1  Gl. § 131.

2  Prim. § 74., odst. 4.

3  V vsakem primeru senat treh sodnikov okrož¬
nega sodišča; gl. op. 3  pri § 107.

4  Gl. § 125. kpr., ki pravi, da se osebe v priporu
in preiskovalnem zaporu v toku sodnega postopka ne
smejo izročati policijskim oblastvom zastran policij¬
skih poizvedb o istem dejanju.

111

§ 131. _ (!) Če bi se moral obdolženec dejati
ali je že dejan v pripor ali v preiskovalni zapor
zbog bojazni ali suma, da pobegne (§ 115., št. 2.), 1
se sme pustiti v prostosti ali se izpustiti v pro¬
stost, ako da sam ali namesto njega kdo drugi
jamstvo poleg obljube, omenjene v tretjem od¬
stavku § 130.

( 2 ) jamstvo se da v gotovem denarju ali v ta¬
kih vrednostnih papirjih, ki jih sprejema držav¬
na blagajna za jamčevino. Za jamstvo utegne
služiti hipoteka na nepremičnine bodisi obdolžen¬
čeve, bodisi koga drugega, 2  utegnejo pa služiti
zanje tudi prikladni poroki, ki se obenem zave¬
žejo kot plačniki po odredbah občnega držav¬
ljanskega zakona. 3

( 3 ) Jamstvo se glasi vedno 4  na izvesten denarni
znesek, ki ga odredi sodišče glede na posledice
kaznivega dejanja, na obdolženčeve osebne raz¬
mere kakor tudi na imovino onega, ki da jamstvo.

1  V primerih §§ 113. štev. 1., 3. in 4., to ne velja.
Drugi primeri izven § 131. so: §§ 418., odst. 1., 491.,
odst. 1.

2  Gl. § 22. tpr.

3  Po novel. § 1346 o. d. z. mora biti dana pismena
izjava o zavezi.

4  T. j. tako pri stvarnem,  kakor pri oseb¬
nem  jamstvu.

§ 132. — ( 4 ) Vrednost, odrejeno za jamstvo,
proglasi sodišče za zapadlo, če obdolženec po¬
begne. 1

( 2 ) Obdolžencu; ki je pobegnil, a ni postavil
zastopnika, 2  postavi sodišče zastopnika, ki se mu
vroči rešitev, s katero se proglaša jamstvo za
zapadlo.

( 3 ) Čim dobi ta rešitev pravno moč, se izvrši
kakor vsaka druga sodba. 3  Iz zapadle vsote je po-

plačati v prvi vrsti povračilo škode, provzročene
s kaznivim dejanjem, in stroške kazenskega po¬
stopanja, ostanek pa pride v fond (§ 7.).*

1  Če se obdolženec sam usmrti, se postopek takoj
ustavi (§ 221.a); jamstvo postane prosto. Analogno ve¬
lja § 133.

2  Prav: pooblaščenca.

3  Gl. §§ 424., 425.

4  Oškodovani poroki smejo tirjati povračilo, ka¬
kor je bilo dogovorjeno, odnosno po določbah o. d. z

§ 133. — Kdor je puščen v prostosti, se dene v
preiskovalni zapor, najsi je dal jamstvo, če se
pripravlja na beg, če na pravilen poziv sodišča
ne pride, izostanka pa ne opraviči, ali če se po¬
javi zoper njega, ko je bil puščen v prostosti,
kakšen izmed zakonitih vzrokov, 1  iz katerih mora
biti dejan v preiskovalni zapor. Čim se obdol¬
ženec v teh primerih zapre, postane jamstvo
prosto in položena vsota denarja se vrne onemu,
ki jo je dal, hipoteka pa se izknjiži. Prav to se
zgodi tudi, če se dovrši kazenski postopek prav¬
nomočno z ustavitvijo postopka 2  ali s sodbo. 3  Če
pa se izreče s sodbo kazen na prostosti, postane
jamstvo prosto šele z dnem, ko obsojenec kazen
nastopi.

1  Gl. §§ 119., 288., odst. 4.

2  Gl. § 108., odst. 1.

3  Formalno (§§ 276., 277.) ali materialno (§§ 280.,
281.).

§ 134. — ( 1 ) Obdolženec in državni tožilec se
smeta pritožiti zoper rešitev sodišča o jamstvu
na apelacijsko sodišče.

( 2 ) Pritožba državnega tožilca zoper rešitev
sodišča, s katero se ukinja preiskovalni zapor z
jamstvom ali brez jamstva, zadrži 1  njeno izvr-

11 ?

šitev samo, če je vložil pritožbo takoj 2  ob priob-
čitvi rešitve.

1  T. j. suspendira izvršitev. Prim. drugačno suspen¬
zijo v § 107., odst. 4, in v § 326., odst. 5., slednjič po¬
dobne vrste v § 333., odst. 3.

-  Pri pismenih vročitvah pač „kakor hitro mo¬
goče".

XI. poglavje.

Preiskava stanovanja in oseb. Zaplemba.

§ 135. — Preiskava stanovanja in drugih pro¬
storov, ki spadajo k obdolženčevemu stanovanju,
kakor tudi premičnih stvari, ki so v teh prosto¬
rih, 1  se sme opraviti samo, če je verjetno, da bo
moči obdolženca s preiskavo prijeti ali da se naj¬
dejo tamkaj predmeti, ki utegnejo biti važni za
preiskavo. 2 3

1  Med poizvedbami gl. § 93., odst. 3., v preiskavi
gl. § 103., odst. 3.

2  Sankcija za protizakonito postopanje je določena
v § 596. kz.

3  Zapisnik je napraviti točno po §§ 70. do 73.; gl.
§ 31. kpr.

§ 136. — j 1 ) Preiskava stanovanja in ostalih
prostorov drugih oseb 1  se sme opraviti samo, če
je zadosti osnov, da biva tam storilec ali ude¬
leženec kaznivega dejanja ali da so tam predmeti,
ki utegnejo biti važni za preiskavo, ali da se tam
razkrijejo sledovi-kakšnega kaznivega dejanja.

( 2 ) Tudi brez te omejitve se sme vselej opra¬
viti preiskava v onih prostorih, kjer se je storilo
kakšno zločinstvo a 1 i 2  v katere se je obdolženec
zbog pregona skril ali je bil tam prijet, kakor
tudi v javnih prostorih, zlasti gostilnah. 3

8

114

1  Ne: obdolžencev.

2  V prvotnem besedilu je stalo „in“; izprememba
se je izvršila z ured. z dne 20. marca 1955.

3  Prim. § 159., odst. 4.

§ 157. — Pri onem , 1  glede katerega je verjetno,
da ima predmete, važne za preiskavo, ali ki je
sumen kakšnega zločinstva ali ki je oblastvu 2
znan po slabem vedenju, je dopustno preiskati
osebo in obleko zaradi tega, da se najdejo pred¬
meti, ki so važni za preiskavo . 3

1  Bodisi pri obdolžencu, bodisi pri drugi osebi.

2  Sodišče ali policijsko oblastvo.

3  Gl. op. 3  pri § 135.

§ 138. — Pred preiskavo se redno zasliši oseba,
pri kateri ali na kateri je izvršiti preiskavo, ter
se pozove, naj prostovoljno izda osebe ali pred¬
mete, ki se iščejo. Šele, če se z zaslišanjem ne
dobi ono, kar se išče, in se tudi ne odpravijo
osnove suma, ki so dale povod, da se je odredila
preiskava, se preiskava izvrši. Tudi brez pred¬
hodnega zaslišanja se sme izvršiti preiskava pri
osebah, ki so na slabem glasu, kakor tudi če je
nevarno odlagati in če naj se izvrši preiskava v
javnih prostorih.

§ 139. — P) Preiskavo odredi praviloma pre¬
iskovalni sodnik s pismeno obrazloženo naredbo,
ki se vroči pred preiskavo onemu, čigar stano¬
vanje naj se preišče.

( 2 ) Preiskavo opravi preiskovalni sodnik sam
ali sodni uradnik ali organ javne varnosti, ki ga
on določi. Določeni uradnik ali organ mora imeti
pismen nalog, ki ga pokaže onemu, pri katerem
se vrši preiskava . 1

( 3 ) Če je nevarno odlagati, sme odrediti in iz¬
vršiti preiskavo okrajni sodnik kakor tudi poli-

115

cijsko oblastvo. Tudi državni tožilec sme odre¬
diti v nujnih primerih policijskemu oblastvu, naj
izvrši preiskavo. 2

( 4 ) Policijsko oblastvo sme tudi samo po svoji
oblasti izvršiti preiskavo v primeru drugega od¬
stavka § 136. ali med vojno ali če je to potrebno,
da se prime pobegli obsojenec ali če kdo kliče
na pomoč ali če lastnik hiše ali drugih prostorov
to želi ali če obstoji nalog, da je koga privesti
ali pripreti, ali če se spozna, da ima kdo take
predmete, iz katerih se da sklepati, da je udele¬
ženec storjenega kaznivega dejanja. 3

( s ) V teh primerih se vroči osebi, katere sta¬
novanje se preiskuje, obrazloženo potrdilo o izidu
izvršene preiskave takoj po končani preiskavi.

( c ) Zoper naredbo za izvršitev preiskave se
sme pritožiti prizadeta oseba na sodišče. Pritožba
ne zadržuje izvršitve preiskave.

P) Če naj se izvrši preiskava v vojaški zgrad¬
bi, se je treba obrniti za to s prošnjo na pristojno
vojaško oblastvo, ki določi na zahtevo pristoj¬
nega civilnega oblastva vojaško osebo, da pri¬
sostvuje preiskavi. 4

1  Gl. sankcijo za opustitev te dolžnosti v § 396. kz.

2  Glede istih dejanj kot poizvedb (gl. § 93., odst. 3.)
velja: „če ni pri roki sodniške osebe".

3  Če gre za preiskavo stanovanja, gl. še § 141.,
odst. 1.

4  Gl. § 129. voj. kp.

§ 140. — Preiskava stanovanja se vrši podnevi. 1
Če se je začela preiskava podnevi, se nadaljuje
in se ne prekine samo zato, ker je nastopila noč.
V primerih četrtega odstavka § 139. se sme iz¬
vršiti preiskava tudi ponoči. Če vrše preiskavo
policijski organi, mora prisostvovati temu de¬
janju predstavnik občine ali dva prizvana dr-

116

žavljana , 2  razen v primerih, če se je klicalo na
pomoč.

1  Po čl. 2., odst. 3., zak. o zaščit, drž. je dovoljeno
pristojnim oblastvom vršiti preiskavo ponoči, če se
s tem kaznivo dejanje hitreje in lažje dožene.

2  T. j. kot sodni priči; gl. § 141.

§ 141. — (') Lastnik stanovanja se pozove, naj
prisostvuje preiskavi. Če je odsoten, se pozove
njegov pooblaščenec, če pa tega ni, eden izmed
odraslih domačinov ali sosed. Razen teh priso¬
stvujeta vsaki preiskavi praviloma tudi dve priči
{§ 140.).

( 2 ) Stanovanje in osebo je treba preiskovati
kar najdostojneje, ne da bi se motil hišni mir in
ne da bi se kakorkoli zbujala pozornost ljudi. Po
možnosti je treba vpoštevati tudi dobri glas do-
tične osebe in verske običaje, nadalje zasebne
tajnosti, ki se ne nanašajo na preiskavo.

( 3 ) Če je treba preiskati žensko osebo, se vza¬
mejo za priče samo ženske osebe . 1

( 4 ) \ rata pri stanovanju, sobi, omari ali dru¬
gih zaprtih prostorih se odpro šiloma samo, če
lastnik ali njegov pooblaščenec ne dopusti odpi¬
ranja ali če je odsoten.

( 5 ) O vsaki preiskavi stanovanja ali osebe se
sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vse prisotne
osebe. Če se pri preiskavi odvzamejo izvestni
predmeti, se dotični osebi takoj izroči podpisani
seznamek teh predmetov. Če pa se ni našlo nič
sumnega, se ji izda takoj potrdilo o tem . 2

1  Državljanke: gl. § 140. Priče so „sodne“.

2  Gl. sankcijo za nezakonito odreditev ali izvršitev
v § 396. kz.

§ 142. — Če so se našli ob preiskavi stanovanja
ali osebe predmeti, ki niso v zvezi s kaznivim de-

117

jan jem, zbog katerega je bila preiskava odre¬
jena, ki pa kažejo na kakšno drugo kaznivo de¬
janje, ki se preganja po službeni dolžnosti, 1  se
zaplenijo tudi ti predmeti in o tem se takoj ob¬
vesti državni tožilec. Če državni tožilec ne pred¬
laga, da bi se začelo kazensko- postopanje, 2  se
zaplenjeni predmeti takoj vrnejo.

1  Glede deliktov, ki se preganjajo samo na predlo
oškodovane osebe (§ 85. kz.), mora biti takšen predlo
že pred začetkom preiskave izjavljen.

2  Poizvedbe ali preiskava.

§ 143. — 0) Predmeti, ki se morajo po kazen¬
skem zakonu odvzeti ali ki morejo služiti v pre¬
iskavi za dokaz, 1  se zaplenijo in vzamejo v sodno
hrambo ali pa se shranijo varno kako drugače.

( 2 ) Kdor ima take predmete, jih mora na
zahtevo pristojnega oblastva izročiti. 2

( :i ) Če kdo neče izročiti predmeta, glede ka¬
terega je sam priznal, da ga ima, ali glede kate¬
rega je dokazano na drug način, da je pri njem, 3
in če ni mogoče priti do tega predmeta s preis¬
kavo, se sme k temu prisiliti z denarno kaznijo
do dveh tisoč dinarjev. Če niti potem ne bi hotel
izročiti predmeta, se sme obsoditi na zapor do
dveh mesecev. 4

( 4 ) Te prisilne odredbe se ne smejo uporab¬
ljati zoper obdolženca in tudi ne zoper osebe, ki
so oproščene dolžnosti pričanja (§ 169.). 5

1  Pri deliktih iz §§ 214. do 253., 241., 362., 564, 588. kz.
je odvzem obligatoren, drugod fakultativen. Posebe
je urejeno vprašanje zaplenitve in hrambe predmetov
po § 60. zak. o zaščiti avt. prav.

2  Pri dejanjih iz §§ 214. do 253. se vzamejo cor-
pora debeti ne glede na to, čigava so.

3  T. zv. edicijska dolžnost.

4  Denarna in zaporna „kazen“ poni nja le disci¬

plinsko sankcijo.

crq crq

5  Osebe morajo biti o pravici oprostitve od dolž¬
nosti pričanja poučene: gl. § 169., odst. 2.

§ 144. — Pokaz ali izročitev spisov ali drugih
listin, ki jih hranijo državni uradi, se ne sme
zahtevati, če izjavi njih na j višje pristojno obla-
stvo, da bi se z objavo vsebine teh spisov ali li¬
stin oškodovale državne koristi. 1

1  Gl. tudi §§ 102., 401.—403. kz. Prim. pravilnik o
raziskavah v glavnem arhivu ministrstva za zunanje
posle in o neslužbenem objavljanju diplomatskih in
konzularnih dokumentov z dne 14. aprila 1930., Sl. N.
št. 95/XXXVII/2(!6, Sl. L. št. 24/7.

§ 145. —■ ( 1 ) Pri pregledovanju spi¬
sov 1  je treba paziti na to, da ne zvedo za njih
vsebino druge neupravičene osebe.

( 2 ) Če lastnik spisov ali v njega odsotnosti
njegov zastopnik ne dopusti preiskovalnemu sod¬
niku, da bi jih vpogledal ali prečital, se spisi
zapečatijo in izroče sodišču v hrambo in od so¬
dišča se zahteva rešitev o tem, ali naj se ti spisi
zaplenijo, odpro in prečitajo ali pa naj se vrnejo. 2

( s ) Če pridejo taki spisi v sodno hrambo na
drug način, se morajo takoj popisati. Če tega ni
takoj mogoče storiti, se denejo v omot, ki se za¬
pečati s sodnim pečatom. Če je tudi lastnik spisov
prisoten, se dovoli tudi njemu, pritisniti svoj
pečat na omot. 3

1  V besedilu zakona o s. k. p. z dne 16. febr. 1929
je stalo pomotoma: „če se zaplenijo spisi“. Izpre-
memba se je izvršila z uredbo z dne 20. marca 1935.

2  Po čl. 9. zopz. z dne 30. marca 1929 veljajo za
„denarne zavode" in „vsa druga podjetja" posebni
predpisi glede edicijske dolžnosti, čije kršitev se ka¬
znuje z zaporom do šestih mesecev, poleg tega tudi
v denarju do 50.000 dinarjev.

3  Določbe tega paragrafa niso uporabne glede spi¬
sov drugih oseb izven osebe storilca prestopka pri
okrajnih sodiščih; gl. § 380., odst. 1., št. 4.

§ 146. — Ko preiskovalni sodnik odpira omot
s spisi, pozove dotično osebo, ki so ji bili odvzeti,
naj tudi ona prisostvuje odpiranju. Če ta oseba
ne ugodi pozivu ali če se ji poziv ne more vročiti,
ker je odsotna, se omot vendarle odpre in spisi
pregledajo.

§ 14”. — č) Če se je začelo zoper obdolženca
kazensko postopanje zbog kaznivega dejanja, za
katero ni predpisana izključno denarna kazen,
ali če se je izdala zaradi tega zoper njega na-
redba, da ga je privesti ali zapreti, sme preisko¬
valni sodnik ustaviti pisma, telegrame in druge
pošiljke, ki so poslane obdolžencu ali ki jih ta
odpošilja, ako je kaj takih okolnosti, iz katerih
se da po pravici sklepati, da utegnejo služiti za
dokaz zoper njega, sme pa tudi zahtevati, da mu
jih izročajo poštne, brzojavne in druge prometne
naprave. 1

( 2 ) Te naprave morajo na zahtevo državnega
tožilca ustaviti take pošiljke, dokler ne prispe
naredba preiskovalnega sodnika. Če ne prispe
taka naredba v treh dneh, ne smejo te naprave
dalje zadrževati odpravljanja.

1  Gl. §§ 251. kz. v zvezi, s § 23. kz.

2  Prim. § 402., odst. 1., št. 2., kz.

§ 148. — Pisma in druga pismena priobčila
med obdolžencem in njegovimi sorodniki, ki so
oproščeni dolžnosti pričanja (§ 169.), 1  se smejo
zapleniti samo, če so pri njih in če obstoji zoper
nje osnovan simro udeležništvu ali pripomoči.

1  Ne glede na io, ali so se že posl užili pravne do¬
brote § 169., odst. 1., ali ne.

§ 149 . — (’) Zaplenjena pisma, telegrame ali
druge pošiljke sme jemati samo preiskovalni

120

sodnik ali drug sodni uradnik, ki ga preiskovalni
sodnik določi za to. 1  O tem se sestavi zapisnik s
točno označbo pošiljke, ki se je vzela.

( 2 ) Ko se je pošiljka vzela, je obvestiti o za¬
plembi takoj, kolikor to dopušča svrha postopka,
obdolženca, pošiljatelja in druge prizadete osebe,
če pa so te odsotne, njih zastopnika ali sorod¬
nika.

( 3 ) Če se pokaže, da ni treba odpirati zaple¬
njenega pisma, telegrama ali druge pošiljke, se
izroče onemu, na katerega so naslovljene, ali pa
se vrnejo oni napravi, pri kateri so bile zaple¬
njene. 2

1  Gl. § 396. kz. v zvezi s § 23. kz. Prim. še čl. 17.,
odst. 1., ustave glede nekršljivosti tajnosti pisem, te¬
legrafskih in telefonskih poročil, razen ob kazenski
preiskavi, mobilizaciji ali vojni.

2  Zaplenjenje in odpiranje pisem v kazenskem po¬
stopanju pred okrajnimi sodišči zastran prestopkov
ni dovoljeno: § 380., odst. 1., št. 4.

§ 150. — j 1 ) Zaplenjene pošiljke odpira sam
preiskovalni sodnik.

( 2 ) Odpiranju prisostvujeta vedno dve priči.
Pri odpiranju je treba paziti, da se pečati ne po¬
škodujejo; omoti in naslovi se shranijo. O od¬
piranju se sestavi zapisnik. 1

( 3 ) Ko se pisma in telegrami odpro, se priob¬
čijo v izvirniku ali v prepisu, celotno ali v iz¬
pisku. obdolžencu ali onemu, na katerega so na¬
slovljeni. če se ni bati, da bi bilo zaznanje njih
vsebine škodl jivo za preiskavo. Če je obdolženec
odsoten, se priobči to kakšnemu njegovih sorod¬
nikov. Če ni nobenega obdolženčevega sorodnika,
vrne preiskovalni sodnik pošiljatelju pisma ali
telegrame, ki bi mu utegnili po njegovem mnenj u
koristiti, razen če se morajo ta pisma ali ti tele-

grami zbog važnosti za preiskavo pridržati v
spisih. V poslednjem primeru obvesti o zaplembi
samo pošiljatelja. 2

1  Prim. § 396. kz.

2  Prim. §§ 251. in 402., odst. 1 ., št. 1 . in 3., kz.

XII. poglavje.

Obdolženčevo zasliševanje.

§ 151. — C 1 ) Obdolženec se zaslišuje ustno. 1
Pred odgovorom na poedina bolj zamotana vpra¬
šanja se sme obdolžencu dopustiti, da pregleda
svoje zapiske, sme se mu pa tudi dopustiti, da
svoje odgovore sam vpiše ali narekuje v zapisnik.

( 2 ) Obdolženčevemu zasliševanju prisostvujeta
dve priči 2  samo, če smatra preiskovalni sodnik
to za potrebno ali če obdolženec to zahteva.

( 3 ) Zasliševanje se vrši dostojno in dobro¬
hotno.

( 4 ) Če je obdolženec v okovih, 3  se mu pred
zasliševanjem snamejo, kolikor ni združena s
tem nevarnost. Obdolžencu se dovoli, med za¬
sliševanjem sedeti.

1  „Formalno“ [gl. opombo 3  pri § 93.| zaslišanje po
policijskih organih ni dovoljeno: § 93., odst. 2.

2  Gre za „sodne" priče; glej § 107. in 380.; tu se
uporablja izraz „pniča‘‘ kakor v §§ 151., 181.

3  Prim. §§ 127. in 246., dalje §§ 53., 72. zik.

§ 152. — ( 1 ) V začetku prvega zasliševanja je
treba vprašati obdolženca za ime, priimek, vzde¬
vek, če ga ima, za roditeljevo ime in njega pri¬
imek, za materin dekliški priimek, katere vere
je, kje je rojen, kje živi, koliko ima let, čigav
državljan je, s čim se bavi, kakšne so njegove
rodbinske razmere, ali je pismen, ali je služil pri

122

vojski, kakšnega imovinskega stanja je, ali je bil
kdaj, in zaradi česa obsojen, ali je sedaj v pre¬
iskavi in, če je maloleten, kdo je njegov zakoniti
zastopnik.

( 2 ) Nato je treba obdolžencu vobče označiti
kaznivo dejanje, ki ga je obdolžen, in ga vpra¬
šati, ali hoče kaj navesti v svojo obrambo.

( 3 ) Z zasliševanjem se mora dati obdolžencu
prilika, da v skladnem in podrobnem pripovedo¬
vanju vse stvari, ki je je obdolžen, izpodbije vse
osnove suma, ki obstoje zoper njega, in da na¬
vede vse činjenice, ki služijo v njegovo obrambo.

( 4 ) Potem se smejo postavljati obdolžencu tudi
poedina vprašanja, če je treba popolniti praznine
ali odpraviti protislovja in nejasnost v njegovem
odgovoru. Zlasti je treba 1  obdolžencu vprašanje
staviti tako, da zve vse ono, kar obstoji zoper
njega in da se more o tem izjaviti in se braniti. 2

("j Če navede obdolženec v svojo obrambo
kakšne okolnosti in dokaze, jih je treba zbrati in
preskusiti, razen če jih je navedel očividno samo
zato, da se postopek zavleče. 3

1  Gl. § 3.

2  Prim. § 154.

3  § 40. kpr. predpisuje, da mora biti obdolženec
pozvan, da izjavi, na kakšen način misli poravnati
storjeno škodo, § 41. iste ur., da mora biti zaslišan
tudi o dejanjih, za katera se izve še le pri zaslišanju
o obdolžitvi

§ 153. — Če obdolženec sploh neče odgovarjati
ali če neče odgovarjati na nekatera vprašanja ali
če se dela gluhega, nemega ali blaznega in vidi
preiskovalni sodnik sam ali zve od izvedencev,
da se samo pretvarja, ga mora opomniti, da s
takim vedenjem ne bo ustavil postopanja in da

123

si bo s tem sam vzel vse ono, kar bi mu utegnilo
služiti za obrambo. 1 2

1  Za tiskovno postopanje velja čl. 81. tisk. zak.:
<2e se obtoženec ne odzove pozivu izsledovalnega
sodnika, se smatra za zaslišanega.

2  Eventualno si obdolženec naprti povračilo stro¬
škov v smislu § 311., odst. 2., št. 1.

§ 154. — V prašanja, ki se postavljajo obdol¬
žencu. morajo biti jasna, razločna in določna, da
teko druga iz drugih po naravnem redu dogodkov
in da jih more dobro razumeti. Zlasti ne smejo
biti taka, da bi se dalo iz njih izvajati, kakor bi
bil obdolženec priznal dejanje, 1  najsi ga dejanski
ni priznal. Prav tako se ne smejo postavljati taka
vprašanja, v katerih je že obseženo navodilo,
kako bi bilo treba odgovarjati. 2

1  T. zv. kapciozna vprašanja.

2  T. zv. sugestivna vprašanja.

§ (55. —■ Dopustno ni, zavajati obdolženca v
priznanje z obljubljanjem, 1  slepitvijo, pretnjo ali
silo niti ga namerno utrujati z nočnimi zasliše¬
vanji ali na drug način. 2 3

1  Sem spada zlasti obljubljanje, da bo storilec
kaznivega dejanja od obtožbe oproščen ali mileje
kaznovan.

2  Prim. tudi predpis za zaslišavanje na glavni raz¬
pravi v § 251., odst. 1. Po § 153. ne obstoji dolžnost
obdolženca, da odgovarja na vprašanja.

3  Če se dejanje po § 155. izvrši naklepno, tvori to
prestopek po § 390. kz.

§ 156. — Predmeti, ki se nanašajo na kaznivo
dejanje ali ki služijo za dokaz zoper obdolženca,
se mu predlože, da jih spozna, ko jih je pred¬
hodno opisal. Če se ti predmeti ne morejo donesti,
se sme odvesti obdolženec tja, kjer so, da jih
spozna.

124

§ 157. — Če se obdolženčevi poznejši dokazi
razlikujejo od prejšnjih, zlasti če prekliče svoje
priznanje, ga je treba vedno vprašati za vzrok
različnih izjav, odnosno zakaj je preklical pri¬
znanje.

§ 158.— ( J ) Obdolženec se sooči 1  med preiskavo
s pričo ali udeležencem, če se njiju izpovedbe ne
ujemajo v važnih točkah in če se to protislovje
ne da odpraviti drugače.

( 2 ) Istočasno se smeta soočiti samo dve osebi.
Udeleženci se zaslišijo o vsaki poedini okolnosti,
zbog katere se ne ujemajo med seboj, posebe in
njih odgovor se zapiše v zapisnik.

( 3 ) Ni da bi se osebe, omenjene v § 169., ki so
pričale, morale soočevati, razen če to obdolženec
izrecno zahteva.

1  T. zv. konfrontacija.

§ 159. — Tudi po obdolženčevem priznanju je
preiskovalni sodnik dolžan, iskati in zbirati druge
dokaze o obdolženčevi krivdi. Če je priznanje
jasno, popolno in podrobno in če je podprto tudi
z drugimi okolnostmi, najdenimi v preiskavi, se
izvršujejo nadaljnje poizvedbe samo na tožilčev
predlog.

§ 160. — Č) Če obdolženec ne ume je službe¬
nega jezika, se zaslišuje s pomočjo zapriseženega
tolmača, 1  ako njegovega jezika ne umejeta pre¬
iskovalni sodnik in zapisnikar.

( 2 ) Če je obdolženec gluh, se mu stavi vpra¬
šanje pismeno, če je pa nem, se pozove, naj od¬
govori pismeno. Če se na ta način ne more iz¬
vršiti zasliševanje, se pozove zaradi tolmačenja
taka oseba, ki se z obdolžencem more sporaz-

umeti. To osebo kot tolmača je treba najprej
zapriseči. 2

1  GL opombo 1  pri § 1C6.

2  Prisega je promisorna. Naklepna kršitev dolž¬
nosti pravilnega tolmačenja se kaznuje po § 144. kz.

XIII.  poglavje.

Zasliševanje prič.

§ 161. — j 1 ) Za priče se pozivljejo vse one
osebe, 1  glede katerih je verjetno, da bodo mogle
dati kakršnokoli sporočilo o kaznivem dejanju
ali o okolnostih, ki so važne za kazensko po¬
stopanje.

( 2 ) Kolikor ne odreja zakon drugače, 2  mora
vsaka oseba, ki se pozove za pričo, na poziv
priti in pričati. 3

1  Tudi oškodovanec, ki se je pridružil kazenskemu
postopanju kot zasebni udeleženec (gl. § 180.). Ni za¬
konitega zadržka, da se zasliši zasebni tožilec kot
priča: § 24?., odst. 2.

2  Gl. §§ 168., 169.

3  Disciplinske sankcije, če ne pride ali noče pri¬
čati: gl. §§ 163., 164.

§ 162. — p) Pozivanje se vrši z vročitvijo pi¬
smenega poziva, v katerem se označijo ime in
poklic pozvane osebe, čas in kraj prihoda, pred¬
met kakor tudi to, da se pozivlje zaradi zasli¬
šanja kot priča, z dostavkom, da se bo, če ne¬
opravičeno izostane, privedla in kaznovala v de¬
narju in z zaporom. 1

( 2 ) Osebe, ki so pri aktivni vojski, orožništvu
ali finančni straži, se pozivljejo za priče pravi¬
loma po svojih višjih oblastvih. Če teh v istem
kraju ni, a je nevarno odlagati, se smejo pozvati

126

tudi neposredno, toda obenem se mora obvestiti
o tem tudi njih višje oblastvo. 2

1  Dodatek „in z zaporom 1 ' je prišel v besedilo z
uredbo z dne 20. marca 1935.

2  Za tiskovno postopanje velja predpis čl. 83. tisk.
zak., da se mora zaslišanje prič po izsledovalnem
sodniku izvršiti v 8 dneh.

§ 163. — ( 1 ) Če priča, pozvana po odredbi
§ 162., ne pride, pa izostanka ne opraviči ali če
brez dovolitve in opravičbe odide iz kraja, kjer
bi morala biti zaslišana, se sme privesti 1  in plača
stroške, provzročene z njenim izostankom, poleg
tega pa se sme izreči zoper njo denarna kazen
do dva 2  tisoč dinarjev, v važnejših pri¬
merih tudi zapor do deset  dni  (§ 7.). 2 3 .
Če se je priča privedla in je bilo zaradi tega
kaj stroškov, mora povrniti tudi te stroške.

( 2 ) Ob ponovnem izostanku se sme izreči ka¬
zen še enkrat.

( 3 ) Pričo, ki je pri aktivni vojski, privede in
kaznuje na prošnjo pristojno vojaško oblastvo.

( 4 ) Pritožba, vložena zoper rešitev preiskoval¬
nega sodnika, s katero je bila priča kaznovana^
zadržuje izvršitev rešitve.

1  Privedba v tem primeru ni identična z ono po
§ 112 .

2  Oba dodatka („dva“, „v' važnejših 11  itd.) sta pri¬
šla v besedilo z uredbo z dne 20. marca 1935.

3  Zapor je tu disciplinska sankcija.

§ 164. — H Če priča pride, pa neče, ko je bila
opozorjena na posledice, brez zakonitega vzroka
pričati ali priseči, jo kaznuje preiskovalni sodnik
v denarju do štiri 1  tisoč dinarjev, če pa vztraja
še nadalje v svoji upornosti, v važnejših primerih
tudi z zaporom do šestih tednov. 2

127

( 2 ) Če priča tudi po izvršeni kazni neče pri¬
čati ali priseči, odredi preiskovalni sodnik, da
mora ostati v zaporu, dokler se ne konča po¬
stopek, odnosno dokler se ne pokaže, da je njeno
zaslišanje nepotrebno. Toda ta zapor ne sme tra¬
jati nikoli dlje nego šest tednov pri prestopkih
in tudi ne dlje nego tri mesece pri zločinstvih.
Zapor prestane, čim se priča zasliši ali čim pri¬
seže.

( 3 ) Za pritožbo velja predpis § 163., posled¬
njega odstavka.

( 4 ) Pričo, ki je pri aktivni vojski, kaznuje vo¬
jaško oblastvo na prošnjo preiskovalnega sodnika.

1  V prvotnem besedilu je stalo „dveh“; izpremem-
ba se je izvršila z uredbo z dne 20. marca 1935.

2  Gl opombo 8  pri § 165.

§ 165 . — Če je oseba, ki jo je zaslišati kot
pričo, v kakšni javni službi ali v službi pri ta¬
kem zasebnem podjetju, da je treba odrediti ob
njeni odsotnosti v javnem interesu nadomeščanje,
se obvesti istočasno tudi njen starejšina o tem,
da je bila pozvana za pričo.

§ 166 . — ( 1 ) V svojem stanovanju se zaslišu¬
jejo kot priče:

1. člani kraljevskega doma; 1

2. oni, ki zbog starosti, bolezni ali drugih te¬
lesnih hib ne morejo priti k sodišču. 2

( 2 ) Člane kraljevskega doma zaslišuje pred¬
sednik okrožnega sodišča, v čigar območju stalno
žive ali začasno bivajo.

1  Glej čl. 38. ustave.

2  Po razpisu min. pravde — gl. op. 2  pri § 181. —
je potrebna odobritev oprave dokaza izven sedeža so¬
dišča (razen, če ni stroškov).

128

§ 16". — C 1 ) Priče zaslišuje praviloma preisko¬
valni sodnik. 1  Če živi priča v drugem okraju, ne
pa v onem, kjer je sedež preiskovalnega sodnika,
jo zasliši praviloma ono okrajno sodišče, v čigar
okolišu se nahaja. Če pa spozna preiskovalni
sodnik, da je v interesu-preiskave potrebno, da
sam zasliši pričo, jo sme pozvati, naj pride
osebno.

( 2 ) Okrajnemu sodišču, ki zaslišuje pričo na
zahtevo preiskovalnega sodnika, je treba vročiti
predmet in vprašanja, glede katerih naj se priča
zasliši. Okrajnemu sodišču je dolžnost, postav¬
ljati priči glede na vsebino njene izpovedbe tudi
druga vprašanja, ki izvirajo kot potrebna iz nje¬
ne izpovedbe. 2

( 3 ) Za zaslišanje osebe, ki je pri aktivni voj¬
ski, sme zaprositi preiskovalni sodnik pristojno
vojaško sodišče.

1  Formalno zaslišanje (gl. opombo 3  pri § 93.) po
policijskih organih ni dovoljeno; gl. § 93., odst. 2.

2  Ta predpis je v tesni zvezi s predpisom § 99.,
odst. 2.

§ 168. — Kot priče se ne smejo zasliševati in,
če so bile zaslišane, pričanje ne velja: 1

1. verski predstavniki o onem, kar jim je bilo
spovedano ali drugače zaupano ob pogoju uradne
duhovne molčečnosti; 2

2. državni uslužbenci 3  kakor tudi ne oni, ki so
izstopili iz državne službe, o onem, s čimer bi
prekršili dolžnost, varovati službeno tajnost, 4  do¬
kler jih tega ne odveže višje oblastvo;

3. branilec 5  o tem, kar mu je zaupal obdol¬
ženec kot svojemu branilcu, razen če to obdolže¬
nec sam zahteva; in

129

4. oni, ki ob času pričevanja zbog duševne ali
telesne bolezni ne more govoriti resnice. 6 7

1  Gl. opombo 8  pri § 178.

2  Ta predpis se mora vpoštevati tudi, če bi spove¬
danec sani zahteval, da naj priča izpove. Verski pred¬
stavnik je v § 395. kz. omenjen poleg državnih
uslužbencev, v § 252. kz. pa ni naveden.

3  Gl. § 14., štev. 4., kz.

4  O vsebini službene tajnosti gl. § 71. čz.; prim. še
§§ 401. do 403. kz.

5  Gl. 252. kz. ter § 21., odst. 4., zo.

6  Kriteriji se presojajo po svobodnem prevdarku
sodišča, če treba, po zaslišanju izvedencev. Prim. tudi
§ 185., odst. 1.

7  Glede zdravnikov, ki so državni uslužbenci, ve¬
lja § 162., št. 2. Kolikor gre za tajnosti, ki jih zvedo
v privatni praksi, velja po § 31,'zak. o zdravnikih,
Sl. N. iz 1. 1931, št. 17/V/20., Sl. L. iz 1. 1931, št. 18, da
jih morajo varovati; sankcija za naklepno kršitev taj¬
nosti je v J  252. kz. Predpis § 32. cit. zak. o zdrav¬
nikih določa: Zdravniki so dolžni, kolikor izvršujejo

prakso, izdati zdravniško tajnost: 1)_, 2) če jih na

zahtevo sodnih oblastev odveže varovanja tajnosti v
območju uprave mesta Beograd minister so socialno
politiko in narodno zdravje, v območju banovine pa
ban. Minister za socialno politiko in narodno zdravje,
odnosno ban sme odvezati zdravnike varovanja taj¬
nosti samo, če je treba zaščititi upravičene javne ko¬
risti, ali če je privatna korist važnejša kot ona, da
se varuje tajnost.

§ 169. — j 1 ) Dolžnosti pričanja se opraščajo: 1

1. oseba, ki je z obdolžencem zaročena;

2. obdolženčev zakonski drug, tudi če zakon
več ne velja;

3. kdor je z obdolžencem v sorodstvu po krvi
v navzgornji ali navzdolnji premi vrsti, v stranski
vrsti do vštete tretje stopnje, po svaštvu pa do
vštete druge stopnje;

4. kdor je z obdolžencem v hišni zadrugi;

n

130

5. kdor je bil obdolžencu krstni boter ali ko¬
mur je bil obdolženec krstni boter, ali kdor iz¬
med njiju je otrokom drugega krstni boter, kakor
tudi kdor je z obdolžencem v razmerju varuha,
varovanca, skrbnika, oskrbovanca, posinovite!ja
(pohčeriteljice), posinovljenca (pohčerjenke), red¬
nika in rejenca.

( 2 ) Preden začne preiskovalni sodnik zasliše¬
vati te osebe ali čim zve za njih razmerje do ob¬
dolženca, jih mora poučiti, da jim ni treba pri¬
čati. Njih odgovor na to se stavi v zapisnik.

( 3 ) Pričanje je brez veljave, če priča ni bila
opozorjena, da ji ni treba pričati, odnosno če se
priča izrečno ne odpove pravici, po kateri ni
dolžna pričati, ali če ta opozoritev in odpoved
nista vpisani v zapisnik. 2

( 4 ) Če je več obdolžencev, pa je priča samo z
enim izmed njih v kakšnem izmed zgoraj ome¬
njenih razmerij, sme odreči vobče tudi proti
ostalim pričanje samo takrat, kadar njenih izpo¬
vedb ni mogoče ločiti, ne da bi se dotikala priča
tudi onega obdolženca, zoper katerega ji ni treba
pričati. 3 4

1  Izjema je ustanovljena v postopanju zoper mlaj¬
še maloletnike, toda le, če gre za pričevanje o njihovi
individualnosti itd., gl. § 441., odst. 2.

2  Po § 263., odst. 2., se smejo priče poslužiti pra¬
vice, da nečejo pričati, tudi na glavni razpravi. Torej
imajo tu isto pravico, tudi če se je še niso poslužile
v toku zaslišavanja po preiskovalnem sodniku. Gl.
tudi § 255., odst. 2., in § 256., odst. 1.

:l  Posebe je citiran § 169. za pripravljalni postopek
v §§ 143., 148., 158., 185.

4  Sankcije za naklepno krivo pričevanje oseb,
oproščenih od dolžnosti pričevanja: gl. § 145. kz.

§ 170. — Priča se ne sme siliti, da bi odgo¬
varjala na poedina vprašanja, 1  če je verjetno,

151

da bi nastala zaradi tega zanjo velika neposred-
nja materialna škoda ali sramota zanjo ali za ose¬
be, ki so z njo v razmerju, omenjenem v § 169.,
št. 1. do 5.

1  Ce pa odgovarja naklepno drugače nego po res¬
nici, velja sankcija po § 145. kz.; toda gl. § 147. kz.

Odločbe: Zagreb,  apelacijsko sodišče, z dne
24. februarja 1952 [Breberina-Ilič, str. 139]: Sodišče
nima dolžnosti, opozoriti pričo na predpis § 170., sme
pa to storiti po svoji uvidevnosti. Činjenica, da so¬
dišče priče ni poučilo o predpisu § 170., nima nobe¬
nega vpliva na presojo vrednosti pričine izpovedbe.

Zagreb,  S. S., z dne 5. sept. 1954. [Mjesečnik
1934., str. 457.]: Če ni bila priča opozorjena, da se
sme po § 170. odreči pričevanju, jo sodišče sme po
§ 25. kz. oprostiti obtožbe. (Šlo je za spolno razmerje
soproge z moškim izven zakona.)

Zagreb,  S. S. B., z dne 5. marca 1930. [Mje¬
sečnik, 1930., str. 180]: Nevarnost, da se razkrije mo¬
rebitni disciplinski prekršek, ni nikakšna pravna do¬
brina, ki jo ima v mislih § 25. kz.

§ 171. — j 1 ) Priče se zaslišujejo posamič. Če
naj se zasliši v isti stvari več prič, ne sme biti
nobena priča prisotna pri zasliševanju druge
priče.

( 2 ) Priči se dovoli med zasliševanjem sedeti.

( 8 ) Priča mora odgovarjati ustno.

( 4 ) Pričo je treba pred zasliševanjem opomniti,
da mora izpovedati na vsa vprašanja, ki se ji
bodo stavila, po vesti pravo resnico, da ne sme
ničesar zamolčati in da se bo, če bi bilo treba,
zaprisegla na resničnost svoje izpovedbe. Priča
se mora pri tem opozoriti na to, da stori kaznivo
dejanje, če bi govorila neresnico. 1

( 5 ) Potem je vprašati pričo za ime in priimek,
odkod je, kje živi, za njen poklic, leta, katere
vere je in ali je v kakšnem razmerju z obdol¬
žencem ali oškodovancem. 2  \ nujno potrebnih

9 *

1 52

primerih se sme priča vprašati, ali, kdaj in zaradi
česa je bila obsojena.*

1  Scilicet: naklepno! Gl. §§ 144.—147. kz.

2  Tn niso mišljena (samo) razmerja iz § 169., am¬
pak tudi iz § 178., št. 2. in 5. Ta vprašanja so „obč-
na“ (§ 172.).

3  Vpoštevati pa se mora predpis § 170.

§ 172. — (*) Po občnih vprašanjih je treba
pričo pustiti, da najprej sama izpove vse. kar ji
je o predmetu znano, in šele, če bi bilo kaj ne¬
popolno, nejasno ali bi bilo v protislovju, se ji
stavijo posebna vprašanja, da se dopolni ali po¬
jasni ono, kar je izpovedala. 1  Kolikor je le mo¬
goče, se je treba izogibati vprašanjem, v katerih
je že obseženo navodilo, kako bi bilo treba od¬
govarjati. 2

( 2 ) Pričo je treba vedno vprašati, odkod ji je
znano ono, o čemer priča. 3

1  Izpovedati mora tudi, če temeljijo zaznatve priče
na njenem strokovnem znanju ali izkustvu, toda le o
činjenicah iz preteklega ali sedanjega časa. O činje-
nicah, ki nastanejo v bodočnosti, more biti zaslišan
samo izvedenec.

2  To so sugestivna vprašanja (vsporedno k § 154).

3  Ratio scientiae: lastna zaznatev ali posredn \
sporočena od drugih.

§ 173. — Če je treba, da priča spozna osebe
ali predmete, se zahteva od nje najprej, naj jih
opiše in navede znake, po katerih se razliku¬
jejo, in šele nato se ji pokaže oseba ali predmet
zaradi spoznanja. Če se predmet ne more donesti,
je dopustno, odvesti pričo tja, kjer je predmet,
da ga spozna. 1

1  Vsporedni predpis k § 156. za obdolženčevo za¬

slišanje.

153

§ 174. — (*) Priče se smejo v pripravljalnem
postopanju 1  soočiti, če se njih izpovedbe ne uje¬
majo in če se ne da odpraviti to protislovje
drugače.

( 2 ) Istočasno se smeta soočiti samo dve priči.
Oni, ki se soočita, se zaslišita posebe o vsaki
okolnosti, zbog katere se med seboj ne ujemata,
in njiju odgovor se vpiše v zapisnik.

( 3 ) Člani kraljevskega doma 2  so oproščeni
dolžnosti soočbe.

1  T. j. med poizvedbami (VIII. poglavje) in v pre¬
iskavi (IX. poglavje). (Gre za t. zv. konfrontacijo).

2  Gl. § 166. in tamkajšnjo opombo 1 .

§ 175. — Če priča ne umeje službenega jezika,
ali če je gluha ali nema, je treba postopati po
§ 160 .

§ 176.— ( J ) Priče se zaprisežejo po zaslišanju, 1
in sicer praviloma na glavni razpravi.

( 2 ) Med pripravljalnim postopanjem 2  se sme
zapriseči priča samo, če se je bati zaradi bolezni
ali iz drugih razlogov, da ne bo mogla priti na
glavno razpravo, ali če predlaga tožilec ali obdol¬
ženec iz tehtnih razlogov, da se priča zaprisezi,
ali če misli preiskovalni sodnik, da bo zvedel po¬
polno resnico samo tako, če se priča zapriseže. 3

( 3 ) Razlog, iz katerega se je izvršila zaprisega,
se zapiše v zapisnik. 4 5

1  Asertorna prisega. Obliko gl. v § 177.

2  Gl. opombo 1  pri § 174.; tudi v tem času je pri¬
sega asertorna.

3  Po čl. 25. ured. o izvrš. zak. o drž. sodišču za¬
priseže preiskovalni sodnik pričo po zaslišanju, če je
treba dotrditi krivdo taječega obdolženca, samo da
ni zoper zaprisego zakonske ovire.

1  Če gre za dejanje odsotnega ali pobeglega osum¬
ljenca, za katerega bi bila obramba obvezna, sc priče

134

tudi med pripravljalnim postopanjem zaprisegajo:
§ 455., odst. 2.

5  Če v izročitvenem postopanju inozemsko sodno
oblastvo zahteva, se priča tudi zapriseže: gl. § 488.,
odst. 3.

§ 177 .  — ( 1 ) Preden se priča zapriseže, jo je
treba še enkrat vprašati, ali ima svoji izpovedbi
še kaj dodati ali v njej kaj izpremeniti; potem
jo je treba opomniti na svetost prisege in na
zakonite posledice, ki jo zadenejo, če priseže po
krivem. 1

( 2 ) Priča priseže ustno z izgovarjanjem teh
besed: „Prisezam na edinega Boga in na vse, kal¬
mi je najsvetejše in na tem svetu najdražje, da
sem govoril v vsem, kar me je sodišče vprašalo,
resnico in da nisem zamolčal ničesar, kar sem
vedel o tej stvari, in kakor sem tukaj govoril
resnico, tako mi Bog pomagaj.“

( s ) Natančnejše odredbe o načinu zapriseza-
nja se predpišejo s posebno uredbo. 2

( 4 ) Če priča ne pripada nobenemu veroizpove-
danju, mora dati namesto prisege slovesno ob¬
ljubo, da bo govorila po svoji vesti resnico. 3

( 5 ) Neme priče, ki so vešče čitanju in pisanju,
se zaprisežejo tako, da podpišejo besedilo pri¬
sege, gluhe priče pa prečita j o besedilo prisege.
Če gluhe in neme priče niso vešče ne čitanju ne
pisanju, se zaprisežejo po zapriseženem tolmaču,
ki se more sporazumeti s pričo. 4

( G ) Člani kraljevskega doma se zaprisežejo 5
kot priče tako, da podpišejo besedilo prisege.

1  Gl. §§ 144., 145. kz.

2  Gl. §§ 37., 38., 39. kpr.

3  Gl. § 145., odst. 2., kz.

4  Gl. vsporedno določbo v § 160., odst. 2„ in tam
navedeni opombi.

5  V svojem stanovanju, S 166., št. 1.

§ 178. — H Ne zaprisezajo se osebe:

1. glede katerih je dokazano ali ki so sumne,
da so izvršile kaznivo dejanje, 1  zbog katerega se
zaslišujejo, ali da so bile udeležene 2  pri njem; 8

2. ki so jim bile >s sodbo odvzete častne pra¬
vice; 4

3. ki niso dovršile ob času zasliševanja šest¬
najstega leta življenja; 5

4. pri katerih je duševna moč opažanja ali
pametovanja znatno oslabela; 6

5. ki so z obdolžencem, zoper katerega pri¬
čajo, v takem sovraštvu, da je popolna verodo¬
stojnost njih izpovedbe dvomna, 7  in

6. ki so navedle pri zasliševanju važne okol-
nosti, o katerih je dokazano, da so neresnične,
priče pa ne morejo dokazati, da so storile to iz
zmote.

( 2 ) Če bi se te osebe zaprisegle, prisega ne
velja. 8 9

7  Kot storilci ali sostorilci, bilo naklepno, bilo
malomarno izvršenega dejanja.

2  Kot nasnovatelji, pomagači, pa tudi prikrivalci
in oni, ki so dali potuho (§ 21.).

3  Obseg kaznivega dejanja (ali več kaznivih de¬
janj) je določen v rešitvi predloga na uvedbo preis¬
kave, gl. § 98., odst. 2., za okrajna sodišča po § 99.,
odst. 2.

4  Gl. §§ 46. do 48., 90. kz.

5  Gl. § 87., odst. 2. (Za dovršitev mora rojstni dan
preteči.)

0  Prim. opombo 5  pri § 168. Predpostavlja, da ni
bilo zadržka za'"zaslišanje kot pričo.

7  Gl. opombo 2  pri § 171.

8  Gl. §§ 336., št. 4. (kršitev formalnega zakona, ki
se mora grajati, če se vporablja v obtoženčevo škodo;
§ 338., odst. 3.)

0  V prvih besedah stoji „osebe“ (ne: priče), ker
velja ta paragraf tudi za izvedence, gl. § 255., odst. 3.

136

§ 179. — Sodišče sme odločiti po okolnostih
poedinega primera, da ni zapriseči kot prič
oškodovanca in onih oseb. ki so z obdolžencem
v kakšnem izmed razmerij, omenjenih v § 169. 1

1  Gl. § 145. kz.

§ 180. — ( 1 ) Če se zaslišuje kot priča oškodo¬
vanec, se zasliši zlasti o tem, ali se pridružuje
s svojimi zasebnopravnimi zahtevki kazenskemu
postopanju. 1

( 2 ) Tudi če se je on pridružil kakor tudi če
nastopa kot tožilec, 2  veljajo zanj vsi predpisi, ki
veljajo za zasliševanje prič.

1  Gl. §§ 51., 52., 295.

2  Gl. § 55.

XIV. poglavje.

Sodni ogled in izvedenci.

§ 181. — ( x ) Sodni ogled se opravi vselej, ka¬
darkoli je treba osebnega opažanja, da še dožene
ali razjasni kakšna važna činjenica v postopanju.

( 2 ) Če preiskovalni sodnik smatra
za potrebno ali če zahteva to ob¬
dolženec, pozoveta se k ogledu dve
sodni priči. 1  2  Stranke in njih zastopniki
smejo prisostvovati ogledu; če pa ima obdolže¬
nec branilca, se mora ta redno obvestiti, da se
bo vršil ogled, razen če je nevarno odlagati. 4

1  Besedilo prvega stavka drugega odstavka velja
po uredbi z dne 20. marcu 1935. Prej se je glasilo:
„Ogled se vrši v prisotnosti dveh prič".

2  Gl. § 73. in tamkajšnje opombe. Sodne priče niso
potrebne pred okrajnim sodiščem; gl. § 380., odst. 1.,
štev. 5.

3  Gl. § 6., odst. 1., in tamkajšnjo op. 2 .

137

4  Oprava ogleda izven sedeža sodišča (ki je zve¬
zana s posebnimi stroški), mora biti vnaprej odobrena
od starejšine ali predsednika sodišča: gl. §§ 48.,

49. kpr.

Razpis min. pravde z dne 23. maja 1935., št. 54987
(Policija, 1935. str. 1134) odreja: Predsedniki okrož¬
nih sodišč in starejšine okrajnih sodišč, morajo, ko
odobravajo izvršitev dokaza na licu mesta, vpoštevati
zakonite predpostavke tega dokaza in neobhodno po¬
trebo, da se varčuje, zlasti v današnjem času težke
ekonomske krize.

§ 182. — Zapisnik o izvršenem ogledu mora
biti točen in popoln, tako da podaja verno sliko
onega stanja, ki se je našlo z ogledom. V ta na¬
men se morajo postaviti v zapisnik opisi, mere,
velikost predmetov ali sledov; če pa je treba,
se smejo pridodati tudi skice, črteži ali foto¬
grafije. 1

1  O tehnični strani vprašanja gl.: S. Tregubov
i A. And on o vic:  Kriminalna tehnika. Naučno-
tehničko istraživanje krivičnih dela. Beograd, 1935.
Str. 189 in nasl.

§ 183. — Č) Če je treba za izsleditev in oce¬
nitev činjenic, ki so predmet ogleda, posebne
izobrazbe in posebnega znanja, pozove preisko¬
valni sodnik praviloma enega izve¬
denca.

( 2 ) Id v a izvedenca pozove samo, če
je izvedenčevo poslovanje težko  in
z a m o t a n o. 1 2 3

1  Besedilo v prvi izdaji zakona se je glasilo...:
izvedence, in sicer praviloma dva. Zadošča pa tudi en
izvedenec, če je primer manjše važnosti ali če bi bilo
za preiskavo škodljivo čakati, dokler se ne najde
drugi izvedenec. Popravljeni tekst je odrejen z ured¬
bo z dne 20. marca 1935.

2  Prim. § 93., odst. 2., § 380., odst. 1., štev. 6. —
Uporaba na glavni razpravi: gl. § 262., odst. 1.

138

3  O načinu zapisovanja izsleditve (izvida) in oce¬
nitve (mnenja) gl. § 190.

§ 184. — ( x ) Izvedence izbira preiskovalni

sodnik.

( 2 ) Ako je za kakšno vrsto izvedenstva pri
sodišču kaj stalno postavljenih ali odrejenih
izvedencev, 1  sme pozvati preiskovalni sodnik dru¬
ge samo, če je nevarno odlagati ali če so oni
zadržani ali če se v poedinem primeru pokažejo
za sumne 2  ali če to zahtevajo posebne okolnosti.

( 3 ) Če se izbere za izvedenca ikdo, ki je pri
aktivni vojski, ga je obvestiti o tem po njegovem
višjem vojaškem oblastvu. 3

1  Izvedenec ni, kdor je zaznal činjenice, katerih
zaznanje in pravilno presojo mu omogoča posebna
izobrazba ali preskušenost. Ko izpoveduje o njih kot
priča, nastopa kot izvedena priča, pa vendarle priča,
ki za njo veljajo predpisi § 315.

2  Analogni predpis § 178., odst. 1., štev. 5.; gl. § 185.

3  Po čl. 9. zopz. odredi predsednik glavne kontrole
enega preglednika računov, ki kot izvedenec poda
pismeno poročilo o vsem, kar se tiče računov, ki so
v zvezi s postopanjem zbog deliktov iz navedenega
zakona.

§ 185. — I 1 ) Za izvedence se ne smejo jemati
osebe, ki se ne smejo zasliševati 1  ali zaprisezati 2
kot priče, kakor tudi ne one, ki so z obdolžencem
ali oškodovancem v kakšnem izmed razmerij,
omenjenih v § 169., ali zoper katere se je storilo
kaznivo dejanje; če pa se vzamejo, njih izve¬
densko poslovanje ne velja. 3

( 2 ) O izboru izvedencev se obvestijo stranke
ali njih zastopniki praviloma, preden se začne
izvedensko poslovanje, če ni zoper to posebnih
razlogov.

( 3 ) Stranke smejo zahtevati, da se izvedenec
izloči, 4  na istih osnovah, na katerih smejo zahte-

139

vati, da se izloči sodnik. Zbog tega, ker je bil
izvedenec zaslišan kot priča, pa ga vendarle ni
dopustno izločiti. 5  Če spozna preiskovalni sodnik,
da je treba izvedence zamenjati, pozove druge
izvedence, ako ni nevarno odlagati.

( 4 ) Po začetem izvedenskem poslovanju se sme
zahtevati samo, da se izvedenec izključi, in sicer
na istih osnovah, na katerih se sme zahtevati, da
se izključi sodnik (§§ 28. in 29.). V tem primeru
se mora vselej poklicati drug izvedenec.

( 5 ) Zoper rešitev preiskovalnega sodnika, s
katero se zavrača zahteva za izločitev, imajo
stranke pravico pritožbe na okrožno sodišče.

( e ) Če navede izvedenec tehtne vzroke, ga sme
preiskovalni sodnik oprostiti dolžnosti, poslovati
kot izvedenec, in sme pozvati drugega izvedenca,
ak.o ni nevarno odlagati.

( 7 ) Državni uradniki 7  ali osebe, ki so v vojaški
službi, se ne smejo jemati za izvedence, če izjavi
njih višje oblastvo, da bi bilo njih zaslišanje kot
izvedencev škodljivo za državne interese.

1  Gl. § 168.

2  Gl. § 178.

3  Gl op. s  pri § 178.

4  Gl. §§ 31. do 37.

r ’ Pravzaprav: izjema od predpisa za izključitev
po § 28, št. r., za sodnike.

6  Gl. §§ 28. nas'.

7  Gl. § 14., št. 3, kz.

§ 186. — ( 7 ) Če izvedenec na poziv ne pride in
izostanka ne opraviči ali če neče biti izvedenec,
ga sme obsoditi preiskovalni sodnik na denarno
kazen do dveh tisoč dinarjev in na povračilo
provzročenih stroškov. V ponovnem primeru se
sme izreči denarna kazen še enkrat. 1

( 2 ) Če je treba izreči to kazen zoper osebo, ki
je pri aktivni vojski, ali če je treba izterjati od

140

nje provzročene stroške, se obrne preiskovalni
sodnik za to s prošnjo na pristojno vojaško so¬
dišče.

( 3 ) Pritožba zoper rešitev, s katero je izve¬
denec kaznovan, zadrži nje izvršitev.

1  „Kazen“ je tu disciplinska sankcija.

§ 187, — P) Preden se ogled začne, mora iz¬
vedenec priseči, 1  da bo predmet ogleda skrbno
premotril, da bo verno in točno navedel vse, kar
opazi in najde, in da bo oddal svoje mnenje ne¬
pristransko po svoji vesti in najboljši vednosti. 2

( 2 ) Stalno postavljeni izvedenec, ki je kot tak
vobče zaprisežen, se opomni, namesto ponovne
prisege, samo na svetost prisege, ki jo je opravil. 2

1  Prisega je „promisorna“. —■ V § 38 . kpr. je rečeno,
da je ..obrazec prisege izvedenca naveden v § 187 . kp.“
Mišljeno je, da pride v besedilo prisege namesto besed
,.da sem govoril v vsem" ... do „govoril resnico" —
stavek ,.da bom predmet ogleda" do „ ... najboljši
vednosti." Predpis § 39. iste uredbe velja tudi tu.

2  Sankcije za naklepno kršitev gl. §§ 144 ., 145 . kz,

§ 188. — P) Preiskovalni sodnik vodi delova¬
nje izvedencev pri ogledu. Vpoštevajoč, kolikor
je največ mogoče, predloge strank, označuje
predmete, ki naj jih izvedenci premotrijo, ter
jim stavlja vprašanja, glede katerih misli, da je
njih odgovor potreben. 1

P) Na zahtevo izvedencev jim daje preisko¬
valni sodnik na podstavi spisov ali zaslišanj prič
potrebna pojasnila, ki se jim zde važna za njih
mnenje. Sme jim pa tudi dovoliti pregled preisko¬
valnih spisov, vseh ali poedinih delov, ali jim jih
tudi izročiti, kolikor jim je to nujno potrebno,,
da oddado temeljito mnenje, če zoper to ni ni-
kakšnega posebnega razloga. 2  V ta namen se
Smejo zasliševati tudi nove priče, izvedenci pa

141

smejo stavi jati z odobritvijo preiskovalnega sod¬
nika pričam tudi poedina vprašanja. 8

1  Stavljanje vprašanj se sme vršiti sukcesivno. To
velja tudi za predloge strank, prim. § 181., odst. 2.

2  Gre tu n. pr. za poizvedbe, o katerih se je nak¬
nadno pokazalo, da nimajo veljavnosti iz vzroka po
št. 1. do 4. § 168. Toda gl. tudi čl. 9., odst. 2., zopz.

3  Ni tu posebe omenjeno, vendar z ozirom na
predpis § 181., odst. 1., samo po sebi razumljivo, da
smejo izvedenci tudi obdolžencu stavljati poedina
vprašanja. (Nasprotno trdi Živanovič,  Krivični
zakonik i zakonik o sud. kriv. post., 1930., str. 324.;
toda prim. § 252., odst. 1.)

§ 189 . — ( l ) Izvedenci premotrijo in pregledajo
predmete ogleda vpričo preiskovalnega sodnika
in zapisnikarja, razen če bi zahtevali oziri morale
in sramežljivosti njih odstranitev ali če se ne
morejo dobiti potrebni preskusi drugače nego z
večstranskim opazovanjem ali dolgotrajnim pre¬
iskovanjem.

( 2 ) Vselej, kadar vrše izvedenci ogled brez
čigarkoli prisotnosti, 1  si je treba prizadevati na
primeren način, da bo opazovanje izvedencev ve¬
rodostojno.

( 3 ) <I'e se da vedeti že vnaprej, 2  da se bo stvar,
ki je predmet izvedenskega premotrenja in pre¬
iskovanja, zaradi njih delovanja pokvarila ali
izpremenila, 2  se vzame, ako je mogoče, del te
stvari v sodno hrambo. 3

1  Gl. novelirani § 181., odst. 2., glede prisotnosti
sodnih prič.

2  To se lahko šele po izvedencu izve.

3  Predpise o sodni hrambi vsebujejo §§ 68 nasl. v
4. poglavju kpr.

§ 190. — Podatki izvedencev 1  o njih izvidu se
zapišejo takoj v zapisnik, svoje mnenje in razloge
pa jim je moči takoj dati na zapisnik ali pa jih

142

predložiti pozneje pismeno v roku, ki ga jim
odredi preiskovalni sodnik po potrebi. 2

1  Gl. glede števila §§ 183., 380., odst. 1., štev. 6.

2  Ni zadržka, da se rok pozneje podaljša; prim.
§ 199., odst. 2.

§ 191. — Če se podatki izvedencev o njihovem
izvidu bistveno razlikujejo ali če je njihov izvid
temen, nepopoln ali sam s seboj ali z najdenimi
okolnostmi v protislovju, ponovi preiskovalni
sodnik, ako se ti nedostatki ne dajo odpraviti
s ponovnim zaslišanjem izvedencev, ogled, koli¬
kor je to mogoče, z istimi ali pa z drugimi iz¬
vedenci. 1

1  Glede števila izvedencev gl. § 183.

§ 192. — ( 1 ) Če so v mnenju izvedencev proti¬
slovja ali nedostatki ali če se pojavi osnovan
dvom glede točnosti oddanega mnenja in če se
ti nedostatki ali dvomi ne morejo odpraviti s po¬
novnim zaslišanjem izvedencev, zahteva preisko¬
valni sodnik mnenje drugega izvedenca ali več
drugih izvedencev.

( 2 ) Če so izvedenci zdravniki ali kemiki, se
sme zahtevati v takih primerih mnenje glav¬
nega sanitetnega sveta 1  ali medicinske fakultete
kakšne domače univerze. 2

1  Gl. čl. 2. in 17. zak. o organizaciji sanit. sveta.

2  Gl. § 4. zak. o univ. z dne 28. junija 1930. in prim.
čl. 253. obče univerzitetne uredbe z dne 11. decem¬
bra 1931.

§ 193. — ( 1 ) Mrlič se pregleda in raztelesi, če
obstoji sum, da je nastopila pri smrtnem primeru
smrt zbog kakšnega kaznivega dejanja. 1

( 2 ) Če je mrlič že pokopan, 2  se izkoplje zaradi
pregleda in raztelesitve, ako je pričakovati po

143

mnenju izvedencev in pa okolnostih od tega kaj
uspeha.

( 3 ) Preden se mrlič raztelesi, je treba ugoto¬
viti njegovo istovetnost . 3

( 4 ) V ta namen se mrlič točno opiše in se za¬
slišijo osebe, ki so pokojnika poznale. Po potrebi
se pozove jo te osebe, naj točno opišejo pokojnika,
preden se jim mrlič pokaže, da se dožene isto¬
vetnost. Če je obdolženec znan, se mu pokaže,
ako je treba, mrlič, da ga spozna. Če je pokojnik
neznan,se objavi natančni opis njegovega trupla
po novinah. Pred raztelesitvijo se tak mrlič fo¬
tografira, če je to mogoče.

1  Naklepno ali malomarno storjenega!

2  Prim. pravilnik o pokopavanju, izkopavanju in
prenašanju mrličev z dne 4. novembra 1930., Sl. N.
št. 268/XČII/56S, Sl. L. št. 50/7 iz 1. 1931.

3  Naklepna zamenjava mrliča se kaznuje po § 152.
kz. O dolžnosti prijave gl. § 89. Kršitev dolžnosti pri¬
jave se kaznuje po § 153. kz.

§ 194. — j 1 ) Mrliča pregleda in raztelesi e n
zdravnik, če pa je potrebno, storita
to dva zdravnika (§ 183., odst.  I.) 1  po
predpisih, ki so posebe izdani za to . 2

( 2 ) Za izvedenca se praviloma ne sme jemati
zdravnik, ki je zdravil pokojnika neposredno
pred smrtjo. Vendar pa se pozove, naj prisostvuje
raztelesitvi, kadarkoli je to potrebno zaradi po¬
jasnila o poteku bolezni, če ni nevarno odlagati.

1  Prvotni tekst se je glasil: „Mrliča pregledata in
raztelesita pravittuna dva zdravnika ... ‘ itd. Izpre-
memba ustreza izpremenjenemu predpisu v § 1S3.,
odst. 1., in je bila izvršena z uredbo z dne 20. marca
1935.

2  Prim. glede novorojenčkov § 196., glede zastrup-

ljencev § 197. Za pravno področje predpisov iz bivše

Avstrije velja do izdaje novih ukaz min. pravde z

144

dne 28. januarja 1855., štev. 26, drž. zak. o pregledo¬
vanju in raztelesenju mrličev. Gl. o teni razpis mjn.
pravde br. 63.961 z dne 9. okt. 1932. (Pahorukov,
Zbirka raspisa, str. 67, 68).

§ 195. — j 1 ) V svojem mnenju izjavijo izve¬
denci, kaj je bilo neposrednji vzrok smrti in kaj
je izzvalo ta vzrok.

( 2 ) Če se najde na mrliču poškodba, se mora
dognati, ali je prizadel to poškodbo kdo drugi,
in če jo je, s čim, na kakšen način in koliko časa
pred nastopivšo smrtjo, in ali je ta poškodba
provzročila smrt. Če se najde na mrliču več po¬
škodb, se mora dognati, ali se je izvršila vsaka
poškodba z istim orodjem in katera poškodba je
provzročila smrt, če pa je več smrtnih poškodb,
katera izmed teh poškodb je bila ali katere šo
bile s svojim skupnim učinkovanjem vzrok smrti.

( 3 ) V tem primeru je treba zlasti dognati, ali
je bila smrt provzročena:

1. s samo vrsto in občno naravo poškodbe; ali

2. zbog osebnega svojstva ali posebnega sta¬
nja poškodovančevega organizma; 1  ali

3. zbog naključnih okolnosti ali okolnosti, v
katerih se je poškodba izvršila.

( 4 ) Poleg tega se dožene, ali bi bila mogla
pravočasna potrebna pomoč odvrniti smrt. 2

1  „Na katerega je vplivala poškodba", treba smi¬
selno dopolniti. Dočim govori št. 1. o objektivnem
značaju poškodbe, gre v št. 2. za subjektivno stanje
poškodovanca.

2  To je važno za odmerjanje kazni po § 70.,
odst. 2., kz.

§ 196. — P) Če se raztelesuje truplo novoro¬
jenega deteta, se mora zlasti preiskati in do¬
gnati poleg ostalega po predpisih, navedenih v
predhodnih paragrafih, ali je bilo dete živo ro-

145

jeno, 1  ali je bilo donošeno in za življenje spo¬
sobno. 2

( 2 ) Če je bilo dete mrtvo rojeno, se doženeta
po možnosti čas in vzrok smrti.

1  Odločuje t. zv. preiskava pljuč.

2  Važno kot objektiven moment, da se postopa po
§ 170., odst. 2., kz. (posebno lahek primer.)

§ 197. — Č) Če gre za sum zastrupitve, 1  opravi
izvedensko poslovanje o preiskavi sumnih snovi,
ki so bile najdene v mrliču ali drugje, sodni
kemik ali državni kemijski zavod, ki je posebe
poklican za to.

( 2 ) Predmeti, ki jih je treba kemijski pre¬
iskati, se denejo v posebne posode in te se za¬
pečatijo, da se ne morejo ne izpremeniti ne po¬
mešati z drugimi predmeti ne pokvariti, ter .se
pošljejo v 'preiskavo.

1  Ni da bi šlo samo za naklepno storjeno zločin¬
stvo po § 167., odst. 2., kz.; ta določba velja tudi za
malomarno storjen prestopek po § 177., odst. 1. in 2.,
kz. Pač je mišljen samo mrlič, v izvirniku („leš“), toda
predpis se mora analogno uporabljati tudi na zastru¬
pitve, kjer ni nastopila smrt.

§ 198. — j 1 ) Pri telesnih p o š o d b a h se
pozoveta, kakor je potreba, en ali
<1 v a zdravnika  (§ 183., o d s t. 1.), d a pre¬
gledata poškodovanca. 1

( 2 ) Izvedenci oddajo, 2  ko so točno popisali po¬
škodbe, svoje mnenje zlasti o tem, katere izmed
najdenih poškodb je treba smatrati same po sebi
ali po njih skupnem učinkovanju vsekako ali
zbog posebnih okolnosti primera za lahke, težke
ali smrtne. Obenem morajo izjaviti, kakšen uči¬
nek imajo po navadi in kakšnega so imele v
danem primeru, kakor tudi s čim in kako je bila
poškodba izvršena. 3

10

146

1  Ves prvi odstavek je bil dodan z uredbo z dne
20. marca 1937.

2  Prvotno so stale pred besedo „Izvedenci“ be¬
sede: „Ob telesnih poškodbah"; te so pa spričo no¬
vega prvega odstavka odpale z uredbo z dne 20. mar¬
ca 1935.

3  Gl. opombo 1  pri § 197.

§ 198a. 4  — ( 1 ) Telesni pregled obdol¬
ženca se sme opraviti, 2  da se d o ž e -
nejo činjenice, ki so pomembne za
postopek. Druge osebe se smejo brez
njihovega pristanka pregledati sa¬
mo tedaj, če je treba dognati, ali
se nahaja na njihovem telesu do¬
ločna sled ali posledica kaznivega
d e j a n j a. 3

( 2 ) Odvzem krvi radi pregleda in
druge zdravniške intervencije, ki
se opravljajo po pravilih medicin¬
ske znanosti radi pregleda, so do¬
voljene tudi brez pristanka osebe,
ki naj se pregleda, če se ni bati, da
bi od tega nastala kakšna škoda za
njeno zdravje. 3

(’) N a r e d b o za pregled izda sod¬
il i k. 4

1  Ves ta paragraf je bil dodan z uredbo z dne
20. marca 1955. Posnet je iz § 8la noveliranega nem¬
škega kp. (Novelu z dne 24. novembra 1932. RGB]. I.
Str. 1000).

2  Ne glede na to, ali obdolženec da pristanek
ali ne.

3  Oprostitve v smislu § 169. tu niso upoštevne.

4  Naklepne kršitve predpisov iz tega paragrafa
utegnejo spadati pod § 396. kz.

§ 199. — ( 4 ) Če se pojavi sum, da boluje ob¬
dolženec za tako duševno boleznijo, ki izključuje

147

ali zmanjšuje 1  njegovo vračunljivost, odredi so¬
dišče, da ga preglejta eden ali po potrebi 2
dva zdravnika in da se izjavita na podstavi pre¬
gleda in zbranih dokazov o njegovem duševnem
stanju . 3

( 2 ) Če je treba po njiju mnenju daljšega opa¬
zovanja, ga sodišče odredi. To daljše opazovanje
obdolženčevo in preiskovanje njegovega dušev¬
nega stanja se vrši v kakšni bolnici za duševne
bolezni. Opazovanje v bolnici more trajati pra¬
viloma najdlje dva meseca; v tem času se mora
tudi predložiti mnenje. Preko tega roka se sme
podaljšati opazovanje samo z novo rešitvijo so¬
dišča, in to na obrazložen predlog bolničnega
upravnika.

( 3 ) Če spoznata izvedenca, da je obdolženčevo
duševno stanje zmedeno, morata določiti tudi
naravo, vrsto in stopnjo 4  te bolezni ter oddati
svoje mnenje o tem, kakšen vpliv je imela in
kakšnega še ima ta bolezen na obdolženčeve
predstave, nagone in čine in ali in v koliki meri
je obstojala ta zmedenost duševnega stanja ob
času, ko se je storilo kaznivo dejanje . 5  6

1  Gre za bistveno zmanjšanje, če naj se upo¬
rabi § 22., odst. 2., kz.

2  Te štiri besede so dodane z uredbo z dne 10. mar¬
ca 1935.

3 Gl. §§ 22. in 53. kz.

4  Z ozirom na § 22. kz., pa tudi na mero uvidev¬
nosti po § 70. kz. Glede vrst je treba vpoštevati du¬
ševni razstroj, skaljeno zavest, duševno nerazvitost
ali slaboumnost/.

5  Zbog- možnosti obstoja lucida intervalla.

®. Prim. še § 415., odst. 2.

Odločba: Zagreb,  S S B, z d ne 3. februarja
1937 [Slov. Pravnik št. 280.): O tem, ali je bil obtoženec
ob dejanju zmanjšano vračunljiv. more se izjaviti le
izvedenec.

10 *

us

§ 200. — (’) Če gre za napravljanje domačega
lažnega kovinskega ali papirnatega denarja, kol¬
kov ali poštnih znamk, 1  mora poslati preiskovalni
sodnik lažne izvode z orodjem vred, če se je
našlo, 2  onemu oblastvu ali oni napravi, 3  ki je
poklicana, izdajati pravi kovinski ali papirnati
denar ali prave kolke ali poštne znamke. Od teh
se zahteva mnenje, ali so dotični denar ali do-
tične znamke prave ali ponarejene; če so po¬
narejene, na kakšen način so se ponaredile; na¬
dalje, ali se je uporabilo orodje za razmnože¬
vanje 4 5 6  in ali in kje so se že našli taki ponarejeni
izvodi. Po oddanem mnenju se vrnejo sodišču
poleg ponarejenih izvodov tudi orodje in drugi
predmeti, ki spadajo semkaj. Po dovršenem po¬
stopku pošlje sodišče vse to v hrambo dotičnim
oblastvom ali napravam.

( 2 ) Če gre za napravljanje inozemskega laž¬
nega kovinskega ali papirnatega denarja, se
obrne preiskovalni sodnik na ministra za finance,
da dobi izvedensko mnenje. 5 6

1  Gl. §§ 234. do 241.; 225. do 228., 230. k/..

2  Odvzem corpora delicti je obligatoren (§ 241. kz.)
ne glede na to, čigava so.

3  Prim. opombo 1  pri § 234. kz. v izdaji Dolenc-
Sajovic,  Novelirani kazenski zakonik, dalje § 15.
zakona z dne 31. jul. 1937.,- Sl. N. št. 203/LVIII/436,
Sl. L. št. 496/76 (o odtegnitvi starega kovanega de¬
narja iz obteka in o kovanju novega.)

4  Gl. § 239. kz. in opombo 2  zgoraj.

5  Razpis ministrstva pravde z dne 12. aprila 1937.,
štev. 21284/VriI (Pravni život, 1. 1937, str. 150) nalaga
sodiščem, naj nikar ne poživljajo predstavnikov Na¬
rodne banke radi pričevanja, ampak pošljejo izvode
ponarejenega denarja zastran ekspertize ministru fi¬
nanc ali pa neposredno Narodni banki.

6  Razpis min. pravde z dne 5. jun. 1934., br. 54075.
(Policija, 1. 1934., str. 1001.) odreja, da naj se spisi z
lažnim kovinskim denarjem pošiljajo vedno s pripo-

ročeno pošto min. financ z označbo „falsifikat“.
Gl. § 460., odst. t.

149

S 201. — 0) Če nastane clvom o pristnosti kak¬
šne listine 1  ali podpisa 2  ali če je treba dognati,
kdo je spisal izvestno listino, se sme izvršiti po
izvedencih primerjanje z nedvomno pristno li¬
stino ali pristnim podpisom.

( 2 ) Listine ali podpisi, ki naj se primerjajo,
morajo biti po možnosti iz istega časa.

( 3 ) Od obdolženca se sme zahtevati, naj napiše
pred sodnikom nekoliko besed ali stavkov. Ven¬
dar pa se ne sme prignati do tega šiloma. 3

1  O pojmu gl. § 14., št. 4., kz., o napravi lažnih li¬
stin §§ 214., 215., 218., 222. kz.

2  Za ročno znamenje nepismenih oseb velja ana¬
logno isti predpis.

3  Gl. § 155.; opozoritev v smislu § 155. je pa do¬
pustna.

XV. poglavje.

Postavitev pod obtožbo.

§ 202. — O Po izvršeni poizvedbi ali pre¬
iskavi se nadaljuje postopek samo na vloženo
obtožnico upravičenega tožilca. 1

( 2 ) Obtožnica mora obsezati:

1. obdolženčevo ime in njegov priimek z
•označbo osebnih razmerij (§ 152.), 2  z dodatkom,
ali je obdolženec v priporu ali preiskovalnem
zaporu ali v prostosti;

2. kaznivo dejanje, ki ga je obdolženec ob¬
tožen, z vsemi njegovimi zakonitimi znaki, ki so
potrebni, da se uporabi izvesten predpis kazen¬
skega zakona. Poleg tega je treba navesti čas in
kraj izvršitve, predmet, na katerem, orodje, s
katerim se je dejanje storilo, posledice kakor

150

tudi druge okolnosti, kolikor je treba, da se
označi dejanje čim jasneje; 1 2 3

3. zakoniti naziv kaznivega dejanja, ki je
predmet obtožnice, obenem z navedbo predpisa
kazenskega zakona, ki naj se uporabi na tožilčev
predlog. 4  Poleg tega je treba navesti še druge po¬
datke, ki so potrebni za obrazložitev stvarne pri¬
stojnosti ;

4. ime sodišča, pred katerim naj se izvrši
glavna razprava;

5. imena izvedencev in prič, ki naj se pozo¬
vejo na glavno razpravo; označbo spisov, 5 *  ki naj
se prečitajo na glavni razpravi, kakor tudi dru¬
gih dokazov, ki se jih želi tožilec poslužiti na
glavni razpravi;

6. predlog o odreditvi preiskovalnega zapora, 0
če ga je odrediti šele na podstavi obtožnice, ka¬
kor tudi predlog o izpustitvi v prostost. 7

( :i ) Obtožnici je treba dodati kratko, toda po¬
polno obrazložitev, v kateri je popisati po spisih
poizvedb ali preiskave stanje stvari in navesti
dokaze tako za obdolženca kakor tudi zoper
njega.

( 4 ) Obtožnica se izroči v toliko izvodih, da
dobi vsak obdolženec po enega, eden pa se pri¬
drži v spisih. 8

1  Izjeme: §377., odst. 3.; zadostuje zahteva po § 375.
(drugače v primeru § 372.), dalje § 442., odst. 2., če ne
gre za zločinstvo mlajšega maloletnika (gl. tudi §443.).

2  Zlasti važna je starost, gl. § 438.

3  Individualizacija, da se prepreči kršitev pred¬
pisa „ne bis in idem“; gl. § 362., štev. 3.

4  Subsumpcija, ki sodišča ne veže (§ 273., odst. 2.),
pač pa je odločilna za pristojnost (§ 211.).

5  Tožilec more že v naprej označiti zapisnike s

pričami in izvedenci, o katerih misli, da zadostuje

njih prečitanje na glavni razpravi; gl. § 263., odsi. 1.,

štev. 5.

151

6  Razlogi so smiselno isti, kakor v § 119., vendar
gl. § 129., odst. 2.

7  Gl. § 202., odst. 3.

8  Sankcije za naklepno objavo obtožnice s tiskom
gl. § 151. kz. in čl. 66. tisk. zak.

Odločba: Zagreb,  S. S., z dne 4. avgusta 1936
[Mjesečnik, 1937., str. 18]: Vsaka obtožba mora biti
individualizirana in konkretizirana tako glede obdol¬
ženca kakor tudi glede dejanja, katerega se obtožuje;
torej ni mogoče generalno ali pavšalno obtoževanje.

§ 203 . — i 1 )  Obtožnica se izroči preiskoval¬
nemu sodniku, če se je vršila preiskava, če pa
preiskave ni bilo, predsedniku senata (§11., št. I.). 1

( 2 ) Če opazi preiskovalni sodnik
(predsednik), da so v obtožnici či¬
sto formalni pogreški, priobči to
takoj tožilcu. Če tožilec 2  obtožnico
v 24 urah 3  vrne, velja, da je vložena
prvega dne, ne glede na to, ali je
bila popravljena  ali  ne.

( 3 ) Preiskovalni sodnik (predsednik) sme pre¬
skusiti samo tožilčev predlog, po katerem naj se
odredi zoper obdolženca preiskovalni zapor ali
naj se obdolženec izpusti v prostost. Če ima pre¬
iskovalni sodnik (predsednik) razloge, da ne pri¬
stane na kateregakoli teh predlogov, mora o tem
takoj zahtevati odločbo sodišča. 5  Če pa pristane
na tak tožilčev predlog ali če je odredilo sodišče
s svojo odločbo 6  preiskovalni zapor ali izpustitev
v prostost, priobči preiskovalni sodnik (predsed¬
nik) obdolžencu 7  obtožnico s prilogami vred. ako
jih je kaj. 8

’ Obtožnica, ki se izroči preiskovalnemu sodniku,
se imenuje neposrednja (§§ 2., 96.), ona, ki se izroči
predsedniku senata, je torej posrednja. Z ozirom na
predpis § 372., odst. 1. in zlasti 2., je vložiti po
odst. 1. tega § posrednjo obtožnico zbog prestopkov,
o katerih sodi sodnik poedinec okrožnega sodišča,

predsedniku senata (§ 11., št. 1.) [Sporno, gl. Pravo¬
sodje, 1957. Str. 675.]

2  Mišljena sta tako državni kakor tudi zasebni
tožilec.

3  O štetju roka gl. § 87., odst. 2.

4  Ves drugi odstavek je bil urinjen z uredbo z dne
20. marca 1935., da se poudari, da je zabranjena kri¬
tika obtožnice v drugih, ne čisto formalnih pogledih.

5  Sestavljenega v smislu § 11., št. 1.

6  Odločba mora biti z ozirom na § 204., odst. Ž., v
smislu § 74., odst. 2., pismeno obrazložena. V § 204.,
odst. 1., se imenuje ta odločba pravilno „rešitev".

7  Če jih je več, vsakemu posebe (§ 202., odst. 4.).

7  Gl. § 14. zak. o drž. sodišču za zašč. države: Zo¬
per pripor, ki ga odredi poizvedovalno, sodno ali po¬
licijsko oblastvo, ni pritožbe. Ta oblastva ne smejo
brez odredbe državnega tožilca pri državnem sodišču
za zaščito države ukiniti odrejeni pripor.

§ 204 . — ( 4 ) Obtožnica se vroči obdolžencu,
ki je že v zaporu, najdlje v štiri in dvajsetih
urah po njenem prejemu, obdolžencu, ki je v
prostosti, pa kolikor mogoče prej . 1  Če se odredi
preiskovalni zapor na podstavi predloga v ob¬
tožnici, se vroči obtožnica obdolžencu v trenutka,
ko se zapre, skupno z rešitvijo o odreditvi pre¬
iskovalnega zapora ali pa najdlje v štiri in dvaj¬
setih urah . 2

( 2 ) Ob vročitvi obtožnice mora preiskovalni
sodnik (predsednik) obdolženca poučiti, da sme
vložiti zoper obtožnico ugovor in zahtevati, naj
odloči apelacijsko sodišče o tem, ali je obtožba
umestna in ali je pristojnost sodišča, ki ga pred¬
laga tožilec , 3  osnovana, ali. če ni zadovoljen samo
z odreditvijo preiskovalnega zapora, da se sme
tudi samo zbog tega pritožiti na apelacijsko so¬
dišče . 4

( 3 ) Obdolženec, ki hoče vložiti ugovor zopei*
obtožnico ali pa pritožbo zoper preiskovalni za¬
por, mora izročiti ugovor ali pritožbo, če je v za-

155

poru, v treh dneh od dne, ko je prejel obtožnico.
Toda obenem, ko vloži ugovor, sme zahtevati v
tem roku, da se vroči prepis obtožnice njegovemu
branilcu 5  zaradi obrazložitve ugovora v osmih
dneh.

( 4 ) Obdolženec, ki je v prostosti, sme vložiti
ugovor skupno z obrazložitvijo v osmih dneh od
dne, ko je prejel obtožnico.

( r j Ugovor se sme podati pri preiskovalnem
sodniku (predsedniku) ali pa pri okrajnem sod¬
niku (§ 84., odst. 2.) ustno na zapisnik ali pi¬
smeno.

1  Pred državnim sodiščem za zaščito države dobi
po čl. 26., odst. 1 ., ur. o izvrš. zak. o drž. sodišču za
zaščito države vročena obtožnica takoj pravno moč.

2  Po čl. 26., odst. 2., citir. zakona (opomba *) se
nora obtožnica obdolžencu, ki je v zaporu izven se¬
deža državnega sodišča za zaščito države, vročiti naj¬
dlje v osmih dneh od dne prejema obtožnice pri na¬
vedenem sodišču.

3  Gl. § 202., odst. 1 ., št. 4.

4  Pritožba se reši prav tako, kakor da bi bil vlo¬
žen ugovor; gl. § 205., odst. 4.

5  Eventualno se hkrati postavi branilec po službeni
dolžnosti; gl. § 60., odst. 1. in 2. Enako se postavi v
drugih primerih, kjer obramba po branilcu ni obli¬
gatorna, zastopnik ubogih; gl. § 60., odst. 3.

§ 205. — 0) e e se obdolženec izrečno odpove
ugovoru ali odstopi od njega, pošlje preiskovalni
sodnik takoj spise predsedniku senata (§ 212.).
Ge pa je vložen ugovor po izteku zakonitega
roka, ga preiskovalni sodnik (predsednik) za¬
vrne. Zoper to rešitev je dopustna v treh dneh
pritožba na okrožno sodišče. Pritrdilna rešitev
sodišča je pravnomočna.

( 2 ) Če se nasprotno vloži ugovor v odrejenem
roku, ga pošlje preiskovalni sodnik (predsednik)
s spisi vred apelacijskemu sodišču.

154

( 3 ) Apelacijsko sodišče 2  odloči o ogovoru v
seji, ko je zaslišalo višjega državnega tožilca.

( 4 ) Na isti način rešuje apelacijsko sodišče
tudi o obdolženčevi pritožbi zoper preiskovalni
zapor, ki ga je odredil preiskovalni sodnik, pred¬
sednik ali ga je odredilo sodišče 1  na podstavi
predloga v obtožnici. V tem primeru postopa ape¬
lacijsko sodišče tako, kakor bi bil vložil obdol¬
ženec ugovor zoper obtožnico, ter razpravlja
tako o pristojnosti sodišča kakor tudi o umest¬
nosti obtožbe.

1  Gl. § 203., odst. 3., stavek 2.

2  Vedno v senatu treh sodnikov, tudi če gre za de¬
likt, za katerega je zagrožena smrtna kazen ali do¬
smrtna robija; gl. novel. § 76., št. 2.

§ 206. — i 1 )  Apelacijsko sodišče vrne obtož¬
nico, če opazi v njej formalne pogreške ali nedo-
statke, ki se morejo nanašati na samo izdelavo
obtožnice ali morejo nahajati v samem postopku,
ali če misli, da je treba bolje pojasniti stanje
stvari.

( 2 ) V tem primeru mora podati tožilec 1  v treh
dneh od dne, ko se mu je priobčila ta odločba
apelacijskega sodišča, 2  preiskovalnemu sodniku
svoje predloge, ki morejo meriti na to, da se
uvedi preiskava, če ni bila uvedena, 3  ali da se
dopolni že uvedena preiskava, ali pa mora izro¬
čiti v istem roku novo obtožnico, če so se od¬
pravili nedostatki prejšnje obtožnice, ki je bila
vrnjena (§ 109., odst. 3.).

1  . ilo državni, bilo zasebni tožilec.

2  Ta dan se ne šteje v rok, gl. § 87., odst. 3.

3  V tem primeru pride do uvedbe preiskave na¬
vzlic predpisu § 572., odst. 1.

§ 207. — Če spozna apelacijsko sodišče, da je
za kaznivo dejanje, ki je predmet obtožnice, pri-

155

stojno drugo sodišče v njegovem območju, odredi,
da se odda stvar v nadaljnji postopek pristojne¬
mu sodišču. Če apelacijsko sodišče spozna, da je
pristojno drugo sodišče, ki se nahaja v območju
drugega apelacijskega sodišča, se proglasi za ne¬
pristojno in pošlje spise v rešitev pristojnemu
apelacijskemu sodišču. 1

1  Pristojnost apelacijskega sodišča se more izpod¬
bijati samo z revizijo zoper sodbo; gl. § 211.

§ 208. — ( 1 ) Apelacijsko sodišče odloči, da ob¬
tožba ni dopustna in da se kazensko postopanje
ustavi, če spozna;

1. da dejanje, ki ga je obdolženec obtožen, ni
kaznivo dejanje, za katero so pristojna redna
sodišča; 1

2. da je kaj okolnosti, ki izključujejo 2  krivdo
ali izkl jučujejo 3  ali ukinjajo 4  kaznivost;

3. da ni zahteve upravičenega tožilca ali da ni
za vložitev obtožbe potrebnega predloga ali odo¬
britve upravičene osebe ali oblastva, kolikor sta
po zakonu potrebna za kazenski postopek, 5  ali
da je kaj drugih okolnosti, ki izključujejo pre¬
gon; 6

4. da ni dovolj dokazov, po katerih bi bil
obtoženec sumen dejanja, ki ga je obtožen.

( 2 ) Če je vložil izmed več obdolžencev ugovor
zoper obtožnico samo eden, a je razlog, iz ka¬
terega je apelacijsko sodišče zavrnilo obtožnico,
v prid tudi kakšnemu izmed obdolžencev, ki ni
vložil ugovora, . postopa apelacijsko sodišče po
službeni dolžnosti, kakor bi bil tudi ta vložil
ugovor. 7

1  Nobena redna sodišča za civilne osebe, ampak
n. pr. vojaška sodišča, upravna sodišča, disciplinska
sodišča itd.

2  N. pr. po §§ 22.-24. kz.

156

3  N. pr. po § 25. kz.

4  N. pr. zastaranje.

5  Prim. § 276.

f ’ N. pr. amnestija, abolicija ali če ni izročitve
(ekstradicije).

7  T. zv. beneficium adhaesionis.

Odločba: Novi Sad,  apel. sod., z dne

2. marca 1957. [Branič, 1937., str. 4401: Zasebni tožilec
ni upravičen za vložitev obtožnice, če je pokrenil ka¬
zenski pregon zbog zločina, ki naj se preganja po za¬
sebni tožbi, pa se v toku pripravljalnega postopka
izkaže, da gre za zločin, ki se preganja po službeni
dolžnosti, dokler se državni tožilec ni izjavil o po¬
slednje navedenem dejanju, ali ga preganja ali ne.

§ 209. — ( J ) Če ne nastopi nobeden izmed pri¬
merov, omenjenih v §§ 206. do 208., in se ugovor
ne zavrne zbog zakesnitve, odloči apelacijsko so¬
dišče, da je obtožba dopustna. 1

( 2 ) V tej rešitvi odloči apelacijsko sodišče ob¬
enem o vseh predlogih, ki so bili podani v obtož¬
nici ali v obdolženčevem ugovoru in ki se nana¬
šajo na združitev ali razdružitev več obtožb 2  ka¬
kor tudi na to, katere priče ali izvedence je treba
pozvati na glavno razpravo. Razen tega izda ape¬
lacijsko sodišče v tem primeru kakor tudi v pri¬
merih, omenjenih v §§ 206. do 208., prikladne na-
redbe o obdolženčevem 3  zaporu, o njegovi pre¬
vedbi k drugemu sodišču 4  ali o njegovi izpu¬
stitvi v prostost. 5

1  Odtlej postane prejšnji obdolženec obtoženec,
gl. § 6., odst. 4.

2  Prim. analogne predpise § 22. za postopanje
vobee.

3  Če je bila obtožba dopuščena: „obtoženčevem“.

4  Gl. § 207.

5  Gl. § 205.

§ 210. — Vse odločbe, izdane po §§ 206. do 209.,.
obrazloži apelacijsko sodišče tako, da s tem ne

157

prejudicira odločbi pristojnega sodišča v glavni
stvari.

§ 211. — Če je stopila postavitev pod obtožbo
v veljavo (§§ 205. in 209.), 1  se krajevna pristoj¬
nost sodišča ne more več izpodbijati. Pristojnost
apelacijskega sodišča se more izpodbijati samo
v reviziji zoper sodbo sodišča prve stopnje (§ 336..
št. L).

1  To je t. zv. formalna pravnomočnost obtožnice.

XVI. poglavje.

Priprave za glavno razpravo pred okrožnim
sodiščem.

§ 212. — j 1 ) Čim je stopila postavitev pod ob¬
tožbo v veljavo, se izroče spisi takoj predsed¬
niku senata, da se pripravi razprava.

( 2 ) Če obtoženec ni v zaporu okrožnega so¬
dišča, se odvede takoj v zapor okrožnega sodišča,
kjer bo morahi biti glavna razprava, ako se ne
izda o pravem času druga naredba (§ 213.,
odst. 2.).

§ 213. — j 1 ) Glavna razprava se vrši praviloma
v kraju okrožnega sodišča.

( 2 ) Vendar pa sme dovoliti apelacijsko sodišče
na sporazumen obrazložen predlog predsednika
okrožnega sodišča in državnega tožilca, da je
vršiti zaradi znatne olajšave dokaznega postopa¬
nja glavno razpravo v drugem kraju v območju
okrožnega sodišča.

§ 214. — j 1 ) Predsednik senata odredi dan za
glavno razpravo in pozove nanjo obtoženca in
njegovega branilca, tožilca in zasebnega udele-

158

ženca in njiju zastopnike, druge zainteresirane
■osebe 1  kakor tudi priče in izvedence, ki se mo¬
rajo pozvati po predlogu obtožbe 2  in po rešitvi
apelacijskega sodišča o obtožnici, zoper katero se
je vložil ugovor (§ 209., odst. 2.), in tolmača, ako
je potreben. 3

( 2 ) Sodišče mora obvestiti o glavni razpravi
obtoženčevega zakonitega zastopnika 4  kakor tudi
obtoženkinega moža, če ona to izrečno zahteva. 5

1  N. pr. upravičenca, ki je stavil predlog na ka¬
znovanje pri predlagalnih deliktih, ali oškodovanca,
ki se ni pridružil kazenskemu postopku, ker nima
več škode.

2  Ni jih treba pozvati, če je tožilec predlagal v
obtožnici, da se njihove izpovedbe iz pripravljalnega
postopka na glavni razpravi prečitajo, pa se temu ob¬
toženec ni protivil (§ 265., odst. 1., št. 4).

3  Gl. §160.

4  V poštev pride tukaj predvsem zakoniti zastop¬
nik starejšega maloletnika, zakoniti zastopnik mlaj¬
šega maloletnika pa le v izjemnih primerih (gl. § 438.)

6  Tu ne gre za poziv, ampak za obvestitev.

§ 215. — (') Da je poziv za obtoženca veljaven,
ga je treba ©dpremiti tako, d ti ostane obtožencu
od dne, ko se mu je vročil, do razprave rok vsaj
treh dni, če pa gre za zločinstvo,
ki se kaznuje s kaznijo na prostosti
nad pet let, 1  vsaj 2  osmih dni, da pri¬
pravi svojo obrambo, 2  razen če sam iz¬
rečno pristane na skrajšavo tega roka. V pozivu
je treba obtoženca opozoriti, da se bo vršila,
če ne pride na razpravo, razprava
p o o k o l n o s t i h tudi brez njega  (§ 237.a)
ali pa se bo priprl in privedel na raz¬
pravo. Če pa to ne bi bilo mogoče o
pravem času,se razprava ob njego¬
vih stroških preloži, on pa prisilno
privede in pripre. 2

159

( 1 2 ) Zasebnega tožilca in zasebnega udeleženca
kot tožilca je treba v pozivu opozoriti, da se bo
smatralo, če ne pride on ali njegov zastopnik na
razpravo, da je odstopil od tožbe , 3  a zasebnega
udeleženca, ki ni tožilec, in druge zainteresirane
osebe, če ne bi morale priti kot priče, da se bo
izvršila razprava, če ne pridejo, brez njih in da
se bo prečital zapisnik o njih izjavah. Oškodo¬
vanca, ki se je s svojim zasebnopravnim zahtev¬
kom pridružil kazenskemu postopanju , 4  pa je
treba opozoriti, da se bo smatralo, če ne pride na
razpravo, da ni voljan, prevzeti zastopanja ob¬
tožnice, ako bi državni tožilec odstopil od nje . 5

( 3 ) Priče in izvedenci se pozovejo tako, da
ostane od dne, ko se jim, vroči poziv, do dne raz¬
prave praviloma rok treh dni. Vojaške osebe se
pozovejo kot priče po svojih višjih oblastvih.

( 4 ) Če se morajo dobaviti za razpravo tudi do¬
kazi druge vrste , 6  je predsedniku poskrbeti za to.

( 5 ) Predsednik okrožnega sodišča
kaznuje občinske predstojnike in
uslužbence v denarju do 500 dinar¬
jev (§ 7.),  če pozivov na odrejene raz¬
prave brez opravičenih razlogov ne
vroče o pravem času ali če potrdila
o prejemu ne vrnejo sodišču o pra¬
vem čas u. 7

1  Po sebi razumljivo: ali s smrtno kaznijo.

2  V prvotnem besedilu ni bilo razlikovan ja rokov
za razne vrste zločinstev, niti poziva slede možnosti
kontumacialne sodbe. Sedajšnje besedilo je uvedeno
z uredbo z dne 30. marca 1935.

3  Postopanje se na to ustavi, gl. § 236., odst. 3.

4  Do pričetka glavne razprave (§ 295., odst. 4.), to
je: do prečitanja obtožnice (§ 248., odst. 1.). Prim.
§ 269., odst. 3.

5  Gl. § 54., odst. 2., pa tudi § 361., odst. 2.

8  Listine, spisi, corpora delicti.

160

7  Ves peti odstavek je prišel v ta paragraf kot
nov z uredbo z dne 20. marca 1935. V izvirniku stoji
,,časnike", kar pač pomenja ..predstojnike".

§ 214. — H Če misli predsednik, da bo tra¬
jala razprava dlje časa, odredi, česar je treba,
da ji prisostvujeta eden ali dva sodnika več, ki
stopita, če ji ne bi mogel kakšen redni član so¬
dišča prisostvovati do konca, na njegovo mesto.

( 2 ) Če predsednik zve, da ta ali oni izmed važ¬
nih še nezaslišanih prič in izvedencev, pozvanih
na razpravo, ne more priti na razpravo zbog dol¬
gotrajne bolezni ali zbog drugih nepremagljivih
zaprek, sme odrediti takoj posebnega sodnika, 1
da ga zasliši, po potrebi pa tudi zapriseže. O
dnevu tega zaslišanja se obvestijo vnaprej stran¬
ke, 2  kolikor tega ne ovira neodložna nujnost.

1  Sme biti tudi sodnik, ki je član senata.

2  Torej le v § 6., odst. 1., navedene osebe.

§ 217. — č) Stranke 1  smejo zahtevati, tudi če
je dan za glavno razpravo že napovedan, da naj
se dokazi, navedeni v obtožnici ali v rešitvi ape-
lacijskega sodišča o obtožnici, dopolnijo ali da
naj se dobavijo novi dokazi in pozovejo nove
priče ali novi izvedenci.

(~)  Zaradi tega smejo podati stranke svojo ob¬
razloženo zahtevo pismeno ali ustno na zapisnik
predsedniku najpozneje štiri dni pred razpravo. 2
V zahtevi morajo točno navesti priče in izve¬
dence, ki bi jih bilo zaslišati ali pozvati na glav¬
no razpravo, kakor tudi druge dokaze, ki bi jih
bilo dobaviti, in činjenice, o katerih bi bilo za¬
slišati priče in izvedence ali ki bi jih bilo do¬
gnati z drugimi dokazi. 3

1  Samo stranke v smislu § 6., odst. I.

2  Predpis § 84., odst. 2., tu ni vporaben.

3  Gl. § 254., odst. 4., in tamkajšnjo opombo :i .

161

§ 218. — ( J ) O zahtevi strank, podani po § 217.,
odloči predsednik.

( 2 ) Če se predsednik uveri, da niso ne dokazi
ne činjenice, ki bi jih bilo dokazati, važne za re¬
šitev predmeta, ali da se sklicuje stranka na priče
in izvedence očividno le zato, da bi zavlekla re¬
šitev predmeta, 1  zavrne zahtevo in pouči stranko,
da sme ponoviti svojo zahtevo na razpravi in
zahtevati rešitev sodišča, ki je poklicano soditi,
ali da sme sama neposredno pozvati priče in iz¬
vedence na razpravo, kjer se naj zaslišijo,'če spo¬
zna sodišče to za potrebno (§ 312., odst. 1.).

( 3 ) Če spozna predsednik, da je zahteva osno¬
vana, odredi nemudoma potrebne poizvedbe 2  ter
obvesti o njih izvršitvi stranke zaradi vpogleda
in nadaljnjega predloga, čili pa pozove priče in
izvedence neposredno na razpravo ter obvesti o
tem takoj tudi nasprotno stranko. Če se ta druga
stranka protivi zaslišanju teh oseb, sme predsed¬
nik vendarle ostati pri pozivu teh prič in izve¬
dencev, sme pa tudi sam pozvati na razpravo
nove priče in izvedence. 3

1  Sankcije iz § 49., odst. 2., tu ni.

* Ni da bi se moral obrniti samo na preiskoval¬
nega sodnika; on sme postopati analogno po pred¬
pisu § 92.

3  To je v teoriji t. zv. predsedniška diskrecionarna
oblast (pouvoir discretionnaire),

§ 219. — j 1 ) Če je bilo izvršenih, potem ko je
stopila postavitev pod obtožbo v veljavo, na pred¬
log strank ali po predsednikovi naredbi pred
glavno razpravo kaj poizvedb, sme tožilec 1  zaradi
njih umakniti svojo obtožnico in jo nadomestiti
z novo. V takem primeru se napovedana razprava
odpove, z novo obtožnico pa je postopati po
predpisih XV. poglavja. Če je obtoženec v pre¬

it

iskovalnem zaporu, odloči sodišče po tej obtož¬
nici, ali naj se vzdrži zapor še nadalje ali pa
naj se ukine. 2

( 2 ) Drugače se prepusti ocenitev naknadnih
poizvedb glavni razpravi, če tožilec ne odstopi
od obtožbe.

( s ) Če tožilec pred začetkom razprave odstopi
od obtožbe in ni oškodovanca, ki se je pridružil
kazenskemu postopku, ustavi predsednik
postopek, odpove odrejeno glavno
razpravo 3  ter obvesti o tem takoj vse osebe,
ki so bile pozvane na razpravo.

( 4 ) Oškodovanca,  ki  se  je  pridružil
kazenskemu postopku, obvesti predsednik
o tem, da je državni tožilec odstopil od obtožbe, 4
ter ga pouči, da more vzdržati obtožbo v moči z
izjavo, ki jo mora podati okrožnemu sodišču v
treh dneh po obvestitvi. Če ta rok izteče in se
oškodovanec ne izjavi, ustavi predsednik
postopek.

1  Državni ali zasebni, pa tudi zasebni udeleženec
kot subsidiarni tožilec.

2  V poštev pridejo samo obtožbe državnih tožilcev;
meritorno gre pri vzdrževanju zapora za razloge po
§ 119 .

3  Ta izprememba besedila kakor vse naslednje v
5. in 4. odstavku, so bilo. odrejene z uredbo z dne
20. marca 1935. Prejšnje besedilo je bilo v glavnem
podobno sedajšnjemu samo, da je bilo za ustavitev
pristojno sodišče (senat, ne pa predsednik).

4  Tu gre za pravnomočno obtožbo, v S 53., odst. 2.,
kjer je rok daljši, za nepravnomočno. Oškodovanec
v smislu odst. 4. je že zasebni udeleženec; saj se je
moral že „do začetka glavne razprave" (§ 295.,
odst. 4.) pridružiti kazenskemu postopku.

§ 220. — ( 4 ) Na pravočasno zahtevo strank ali
po službeni dolžnosti sme odgocliti predsednik iz

165

tehtnih razlogov pred začetkom glavne razprave
dan glavne razprave. Če ne bi pristal na zahtevo
kakšne stranke, podano v tej smeri, odloči o tem
sodišče . 1

( 2 ) Toda zaradi tega, ker je branilec 2  zadržan,
priti na glavno razpravo, se odgodi napovedana
razprava samo, če se ne bi mogel postaviti zbog
kratkega časa drug branilec.

1  Sodišče je sestavljeno v tem pogledu vedno iz
treh sodnikov, ker fungira kot senat petili sodnikov
le na glavni razpravi (§ 75., odst. 1., štev. 1).

2  Ni razlike, ali gre za pooblaščenega branilca ali
za branilca po službeni dolžnosti ali branilca kot za¬
stopnika ubogih, samo da se v prvem in tretjem pri¬
meru obtoženec lahko odreče, da ga branilec zago¬
varja (gl. § 60.).

§ 221. — č) Zoper naredbe predsednikove in
rešitve sodišča, kolikor se nanašajo na odreditev
in pripravo ali odgoditev razprave (§§ 214. do
220.), ni pravnega sredstva. 1

( 2 ) Vendar pa imajo stranke pravico, ponoviti
svoje zahteve, kolikor jim ni bilo ugodeno . 2
na glavni razpravi.

1  Glede pravice pritožbe gl. § 329.

2  Prvotno besedilo v srbskem jeziku se je glasilo
„u koliko nisu traženi"; sedajšnji popravek je bil od¬
rejen z uredbo z dne 20. marca 1935.

§ 221.a.  — Sodišče vsake stopnje
ustavi t. a k oj postopek, ko izve in
ugotovi obdolženčevo smrt . 1

1  Ves ta paragraf je prišel v zakon z uredbo z

dne 20. marca 1935. Predpostavlja se, da še ni postala
sodba pravnomočna. Obnova po § 363. po smrti ob¬
sojene osebe, ki glede nje sodba še ni postala prav¬
nomočna, je izključena.

164

X\ II. poglavje.

Glavna razprava in sodba okrožnega sodišča.

1. Javnost glavne razprave.

§ 222. — Glavna razprava je javna, 1  toda pri¬
stop je dovoljen, kolikor je v sodni dvorani pro¬
stora, samo osebam, ki so dovršile osemnajst let,
brez palic in orožja. Vendar pa se ne sme zabra-
niti pristop osebam, ki morajo nositi orožje po
svojem javnem položaju. 2  Če mora prisostvovati
javni razpravi oseba pod osemnajstimi leti kot
stranka, priča, oškodovanec, izvedenec ali tolmač,
jo je odstraniti od zasedanja, čim njena prisot¬
nost ni več nujno potrebna.

1  Omejitve: glej §§ 222., odst. 2., 223. do 226. Za
ustne razprave pred okrajnim sodiščem velja še ena
■omejitev, gl. § 387., odst. I.. stavek 2. — Gl. glede
mlajših maloletnikov § 445.

2  Gl. § 229., odst. 4.

§ 223. — j 1 ) Javnost se izključi, če se vrši
glavna razprava zoper maloletnike. Toda javnost
razprave, ki se vrši zoper starejše maloletnike
v zvezi s polnoletnimi soobtoženci, se sme izklju¬
čiti samo, če se temu ne protivi nobeden izmed
teh. 1  Drugače se izključi javnost vse razprave ali
njenega dela, če zahtevajo to razlogi morale ali
interesi javnega reda ali državne varnosti.

( 2 ) Če je treba na glavni razpravi za ugoto¬
vitev istovetnosti kakšne muslimanke, da sname
kopreno z obraza, ali če je treba iz drugih teht¬
nih razlogov, zlasti pa zato, da se dožene resnica,
zaslišati muslimanko brez koprene na obrazu, se
za ta čas na njeno zahtevo izključi javnost raz¬
prave.

165

( s ) Pri sodnem posvetovanju in glasovanju
smejo biti prisotni samo elani sodišča in zapis¬
nikar. 2

( 4 ) Sodba se razglasi praviloma javno. Javnost
za razglasitev sodbe zoper maloletnike se izključi,,
če bi javna razglasitev škodljivo vplivala na ma-
loletnikovo poboljšanje ali na njegovo nadaljnje
življenje. Razen tega se izključi javnost za raz¬
glasitev razlogov sodbe, če bi se utegnila s tem
po mnenju sodišča ogroziti javna morala ali javni
red ali državna varnost. 3

1  Glede mlajših maloletnikov gl. §§ 438., odst. 3.,
in 445.

2  Gl. § 75., odst. 3.

3  Sankcije za naklepno kršitev zgorejšnjih določb
gl. §§ 149. — 151. kz. in čl. 66., 67., št. 1., tisk. zak.

§ 224. -— J 1 ) Izključitev javnosti odredi sodišče
z obrazloženo pismeno rešitvijo po službeni dolž¬
nosti ali pa na tožilčev ali obtoženčev predlog
ali na predlog drugega upravičenca (§ 223.,
odst. 2.) 1

( 2 ) Zoper to rešitev 2  ni posebnega pravnega
sredstva. 3

( 3 ) Izključitev javnosti iz razlogov, omenjenih
v § 223., se sme zahtevati in odrediti, ko se je
zasedanje otvorilo, vsak čas v toku razprave.

( 4 ) Če je javnost razprave izključena, se v
toku 4  razprave niti rešitve sodišča ne razglašajo
j avno.

1  Muslimanke."

2  Rešitev se razglasi tudi ustno in pride to v za¬
pisnik o glavni razpravi (gl. § 225.).

3  Sme se pa izpodbijati, če je bila grajana kot
kršitev bistvenega načela postopanja, po § 336., št. 5.;
prim. pa tudi § 349., odst. 1.

4  Scil.: nadaljne.

166

§ 225. — ( 1 ) Rešitev sodišča, da je javnost iz-
klj učena, se mora javno razglasiti. Nato se mo¬
rajo vsi poslušalci odstraniti od zasedanja.

( 2 ) Ne smejo pa se izključiti od zasedanja: ne
oškodovanec, ki se je pridružil kazenskemu po¬
stopanju, ne aktivni sodniki, ne člani državnega
tožilstva, usposobljeni za sodnike, ne uradniki
ministrstva pravde, usposobljeni za sodnike, na¬
dalje ne osebe, ki so upravičene, vršiti branilske
dolžnosti, 1  in advokatski pripravniki. 2

( 3 ) Razpravi 3  zoper maloletnika smejo priso¬
stvovati tudi njegovi roditelji in varuhi, njegov
učitelj, duhovnik ali delodajalec, z dovolitvijo
sodišča pa tudi druge osebe, ki se zanimajo za
zaščito mladine, zlasti zastopniki zavodov in dru¬
štev za vzgajanje in zaščito maloletnikov. 4

( 4 ) Obtoženec, zasebni tožilec in oškodovanec
smejo prav tako zahtevati, naj se  dopusti, pri¬
sostvovati za vsakega izmed njih po dvema ose¬
bama, ki uživata njih zaupanje. Če je več obto¬
žencev, smejo zahtevati pristop skupaj največ
šestim zaupnikom, ki jih izvolijo s skupnim spo¬
razumom. Kjer ni sporazuma, izbere predsednik
dopustno število zaupnikov izmed onih, ki so bili
predlagani.

1  Gl. § 58.

2  Gl. §§ 9. do 11. zo. z dne 17. marca 1929.

3  Mišljeni so tukaj v prvi vrsti starejši malolet-
niki. Zoper mlajše maloletnike ni glavne razprave,
ampak zoper nje se vrši pred sodnikom za mlajše
maloletnike okrožnega sodišča ..ustna razprava". Gle¬
de teh razprav pa je posebe določeno, kdo se mora
obvestiti in kdo jim sme prisostvovati (§§ 444., 445.).

4  Sankcija za naklepno objavo imena, vsebine
razprave in sodbe glede mlajših maloletnikov po
tisku gl. § 149. kz., glede drugih obtožencev pa za
naklepno objavo vsebine glavne razprave gl. § 151.
kz.

167

§ 226. Če zahtevajo interesi državne varnosti,
sine naložiti sodišče, ko je zaslišalo stranke, s
svojo rešitvijo osebam, upravičeno prisostvujočim
razpravi, za katero je javnost izključena, da mo¬
rajo pod pretnjo zakonskih posledic čuvati kot
tajnost ono, 1  kar zvedo na razpravi.

1  Inkriminirana je naklepna objava ali priobčitev
na kakršenkoli način; glej § 150. kz. Prim. težjo
sankcijo za priobčitev po tisku, toda le o dejanjih
veleizdaje in izdajstva države v čl. 67., štev. 1., tisk.
zak.

11. Naloge predsednika in sodišča,
vzdrževanje reda in dostojanstva
sodišča in postopek o kaznivih de¬
janjih, storjenih med zasedanjem.

§ 227. — ( 1 ) Predsednik sodišča in sodniki, ki
sodelujejo pri sojenju, kakor tudi zapisnikar,
morajo biti zdržema na razpravi. 1  Predsednikova
skrb je, da se sestavi sodišče, kakor je treba,
zlasti pa, da ne sodeluje sodnik ali zapisnikar,
ki je po zakonu izključen. 2  Če zve šele med raz¬
pravo, da sodišče ni pravilno sestavljeno, odredi,
da se razprava prekini, sodišče sestavi, kakor je
treba, in razprava začni iznova.

( 2 ) Predsednik mora poskrbeti, da se prinesejo
na zasedanje pred začetkom razprave predmeti,
ki so potrebni za dokazovanje ali ki jih je poka¬
zati obtožencu ali pričam ali izvedencem, da se
ugotovi istovetnost.

( 3 ) Predsednikova dolžnost je, skrbeti za to,
da se vsestranski preišče stvar in dožene resnica,
kakor tudi, da se odvrne vse, kar bi zavlačevalo
glavno razpravo, a ne bi služilo razjasnitvi stvari.

( 4 ) Predsednik vodi razpravo in odloča o pred¬
logih strank, kolikor ne odloča o njih sodišče."
Zaslišuje obtoženca, priče in izvedence, daje be-

168

sedo sodnikom, strankam in izvedencem, ki žele
kaj vprašati osebe, katere je on zaslišal. 4  Če
opazi pri tej priliki, da obtoženec ali kakšna
priča ne umeje službenega jezika, 5  odredi takoj,
česar je treba, da se pozove tolmač.

( 5 ) Če obseza obtožba več točk, 6  sme odrediti
predsednik, da se razpravljaj ločeno o vsaki ali
poedini izmed njih.

1  Načelo neposrednosti. V § 387. ni citiran § 227.,
velja pa smiselno tudi za ustne razprave okrajnih
sodišč.

2  Gl. §§ 28. do 30.

3  Sem spada izključitev javnosti, gl. § 224.

4  Načelo ustnosti.

5  Gl. čl. 3. ustave: Službeni jezik kraljevine je
srbsko-hrvatski-slo venski.

6  V smislu § 202., odst. 1., št. 2. in 3. (dejanje in
kvalifikacija; seveda velja isto tudi za več obto¬
žencev).

§ 228. — ( 4 ) Če bi kakšna izmed zainteresi¬
ranih oseb, ki sodelujejo na razpravi, ugovarjala,
da izvestna predsednikova odredba, ki se tiče
voditve razprave, ni dopustna, odloči takoj o tem
sodišče. 1

( 2 ) Sodišče odloči tudi, če poda kakšna stranka
v toku glavne razprave o poedinih točkah po¬
stopka predlog, ki se mu protivi druga stranka,
ali če predsednik ne pristane na predlog ene
stranke, ki mu druga stranka ne ugovarja.

3 ) Sodišče mora vselej razglasiti svoje rešitve
o takih predlogih in odrediti, da se vpišejo v za¬
pisnik o glavni razpravi.

( 4 ) Zoper take rešitve sodišča ni posebnega
pravnega sredstva, s katerim bi se zadrževalo na¬
daljevanje razprave. 2

1  To je senat treh ali petih sodnikov, kakor je
sestavljen po § 75., odst. 2., št. 1.

2  Gl. op. 3  pri § 224.

169

S 229. — ( x ) Predsednikova dolžnost je, skrbeti
za to, da se vzdrži na zasedanju red in mir in
dostojanstvo sodišča. Zato mora poslušalce takoj
opomniti na red in mir in na posledice, če bi
motili red.

( 2 ) Kdor se zaslišuje pred sodiščem ali kdor
Koče govoriti sodišču, govori stoje, če mu pred¬
sednik ne dovoli sesti zaradi njegove telesne ka¬
kovosti, njegovih let ali zbog tega, ker bo trajalo
zasliševanje dlje časa, ali iz drugih tehtnih raz¬
logov.

( 3 ) Poslušalce, ki bi z znaki odobravanja ali
neodobravanja ali kako drugače ovirali tok raz¬
prave, žalili dostojanstvo sodišča ali motili red,
pozove predsednik na red. Če to ne bi koristilo,
sme odrediti, da je take osebe odstraniti od za¬
sedanja. Če se kdo upira njegovim odredbam ali
če se motenje reda nadaljuje ali ponovi, sme
predsednik odrediti, da naj se uporniki pripro;
po okolnostih pa jih sme sodišče obsoditi tudi na
zapor do osmih dni, o čemer se izreče rešitev še v
toku glavne razprave, najdlje pa v osem in šti-
desetih urah. 1  Če je oseba, ki ovira razpravljanje,
vojaška oseba, sme odrediti predsednik, da je
tudi to osebo odstraniti od zasedanja, po potrebi
pa jo sme naznaniti višjemu vojaškemu oblastvu
zaradi kaznovanja.

( 4 ) Če bi se niti s temi odredbami ne mogel
vzdržati red, sme odrediti sodišče, da je vse po¬
slušalce 2  odstraniti od zasedanja (§ 225, odst. 4.)

1  Ta „kazen" je disciplinske narave in se naj od¬
reja zlasti, če karano dejanje ni kaznivo po kazen¬
skih zakonih. Če je kaznivo, se postopa po § 254.,
odst. 2., torej se izrečeta lahko obe kazni: disciplin¬
ska in kazenskopravna.

2  Torej tudi zaupnike, ne pa strank.

170

§ 230. — 0) Če bi obtoženec, zasebni tožilec,
oškodovanec, zakoniti zastopnik teh poslednjih
dveh, priča, izvedenec ali tolmač z nedostojnim
vedenjem motil red razprave ali koga 1  žalil ali po
krivem dolžil, jih pozove predsednik na red in
sodišče jih sme, če se takoj ne umirijo, kaznovati
v denarju do dva 2  tisoč dinarjev, to kazen pa
sme po razmerah izpremeniti tudi v zapor do
desetih dni. Zoper obdolženca, ki je v zaporu,
izreče namesto tega disciplinsko kazen po tem,
kakršna je krivda (§ 127.). 3

( 2 ) Obtožencu zapreti predsednik poleg tega,
da ga bo odstranil od zasedanja. Če bi se navzlic
tej pretnji še nadalje vedel nedostojno, ga sme
po rešitvi sodišča za nekaj časa odstraniti od
zasedanja ali ob težjem motenju reda in če je
bil že zaslišan, za ves čas dokaznega postopanja.
Vendar pa ga je pred dovršitvijo dokaznega
postopanja pozvati na zasedanje, kjer ga ob¬
vesti predsednik o vsem, kar se je razpravljalo
v njegovi odsotnosti in kaj je izpovedala kakšna
izmed zaslišanih oseb (258., odst. 3.)

( 3 ) Če bi se vedel obtoženec tudi po povratku
na zasedanje še nadalje nedostojno, tako da ni
mogoče dalje razpravljati z njim, ga sme sodišče 4
iznova odstraniti za ves čas zasedanja in ga za
ta čas postaviti pod stražo. V takem primeru se
dovrši razprava v njegovi odsotnosti in mu
sodbo razglasi član sodišča vpričo zapisnikarja/’

1  Vsekuko na razpravi navzočno osebo. Gre za de¬
likte po §§ 297. — 301. kz., event. § 302.

2  Zvišanje zneska od 1000 na 2000 dinarjev je od¬
rejeno z uredbo z dne 20. marca 1935.

3  Gl. § 234., odst. 2., in op. 1  k S 229.

4  Potrebna je rešitev, kakor v odst. 2.

5  To je eden od primerov sojenja in absentia (gl.
nadaljne primere v §§ 237a., 373., 389.).

171

§ 231. — ( 1 ) Če branilec ali zastopnik zaseja¬
nega tožilca ali oškodovanca z nedostojnim ve¬
denjem moti red na razpravi, ga pozove pred¬
sednik na red. Če se ne umiri ali če teže zmoti
red ali če koga žali in po krivem dolži 1  ali če
razžali sodišče, ga sme to ukoriti ali pa kaznovati
v denarju do tisoč dinarjev.

( 2 ) Če se vede kdo izmed njih navzlic di¬
sciplinski kazni še nadalje nedostojno, mu sme
predsednik odtegniti besedo in pozvati stranko,
naj najame drugega zastopnika. Če to ni takoj
mogoče ali vsaj ne brez škode za interese obto¬
ženca, zasebnega tožilca ali oškodovanca in niti
ni mogoče odrediti obtožencu branilca takoj po
službeni dolžnosti, preloži ali prekine sodišče
glavno razpravo, 2  da se izbere ali postavi drug
branilec ob stroških branilca ali zastopnika, ki
je to zakrivil.

( 3 ) Poleg teh odredb sme podati sodišče ob
otežujočih okolnostih zoper krivca, če ni advo¬
kat ali advokatski pripravnik, javni beležnik
(notar) ali notarski pripravnik. 3  predlog radi
kaznovanja apelacijskemu sodišču, ki mu sme
za dobo enega do šestih mesecev odtegniti pra¬
vico, prihajati pred sodišče kot zastopnik 4  v ka¬
zenskih stvareh. Če je krivec advokat ali advo¬
katski pripravnik, javni notar ali notarski pri¬
pravnik. se pošlje stvar njegovemu disciplin¬
skemu oblastvu, ki mu sme za dobo enega do
šestih mesecev odtegniti tudi pravico, biti bra¬
nilec v kazenskih stvareh. 5

1  Gl. op. 1  k § 230.

2  Gl. § 241., odst. 3.

8  Prim. § 58.

4  Kot zastopnik more biti tudi branilec. Prim.
§§ 107., 349.

5  Gl. § 52. zo., ki izrečno vzdržuje veljavnost pred¬
pisov § 231., pa tudi dopolnjuje, da se ta denarna

172

*

kazen ne sme izpremeniti v zaporno kazen iin da se v
primeru neiztirl jivosti napravi naznanilo disciplin¬
skemu svetu.

„Zaradi nedostojnih in žaljivih izrazov, ki bi jih
rabil advokat ustno ali v pismenem aktu pri so¬
dišču, sme izreči sodišče v primeru, na katerega se
nanaša predpis predhodnega odstavka, zoper advo¬
kata, odnosno advokatskega pripravnika, kazen do
500 Din. Zoper tak sklep se sme vložiti v 15 dneh pri¬
tožba neposredno na višje sodišče, ki odloči do¬
končno. Ta pritožba ne zadržuje izvršitve sklepa".

Za notarje in notarske pripravnike, ki zastopajo
stranke v kazenskopravnih zadevah (itd.), veljajo po
§ 5. zb. predpisi zo.

§ 232. — Če bi državni tožilec 1  navzlic pred¬
sednikovemu opominu teže zmotil red, sme pred¬
sednik takoj prekiniti zasedanje 2  in zahtevati
od neposrednjega starejšine državnega tožilca,
katerega obenem obvesti o dogodku, naj odredi
koga drugega za zastopanje obtožbe.

1  Za zasebnega tožilca veljajo predpisi § 230.,
odst. 1.

2  Čeprav se govori tu o prekinjenju zasedanja
(gl. v § 231.: glavne razprave), vendar velja tudi tu
vpoštevati predpis § 241., odst. 3. Gl. tudi § 4. tpr.

§ 233. — Zoper naredbe in rešitve, izrečene
po §§ 229., 230.. 231., odst. 1. in 2.. in § 232., ni
pravnega sredstva, izvzemši rešitev, s katero je
po § 231., odst. 2., branilcu ali zastopniku strank
odrejeno, da mora trpeti stroške preložene ali
prekinjene razprave. Zoper to rešitev je do¬
pustna pritožba na apelacijsko sodišče v treh
dneh po razglasitvi. Vse druge naredbe in rešitve
se izvrše takoj. 1

1  Drugače je urejena pravica pritožbe za ustne
razprave pred okrajnimi sodišči, gl. § 387., odst. 3.

§ 254. — ( 1 ) Če stori kdo 1  v toku glavne raz¬
prave na zasedanju kaznivo dejanje in se zaloti
pri samem dejanju, sme začeti sodišče zoper
njega na predlog upravičenega tožilca 2  ali takoj,
ko je prekinilo razpravo, ali po njeni dovršitvi
razpravo zbog tega dejanja, ga zaslišati kot ob¬
toženca, zbrati vse potrebne dokaze, ki so pri
rokah, ter izreči in razglasiti sodbo. Če je storilec
tega kaznivega dejanja obtoženec sam, je po¬
stopati po odredbi §§ 266. in 284.

( 2 ) Tako je postopati na predlog upravičenega
tožilca tudi takrat, kadar so v vedenju, omenje¬
nem v §§ 229. do 231., dani znaki kakšnega kaz¬
nivega dejanja po kazenskem zakonu. 3  Z izjavo
razžaljene ali oškodovane osebe, da si pridržuje
za pozneje pravico tožbe zbog tega kaznivega
■dejanja, storjenega na njeno škodo, ali da se
odpoveduje pravici tožbe, se ne prepreči uporaba
odredb, dopuščenih v §§ 229. do 231.

( 3 ) Če ni mogoče soditi storilca kaznivega de¬
janja takoj ali če sodišče ni pristojno, odredi
predsednik, da je privesti storilca, ako ni vo¬
jaška oseba, k preiskovalnemu sodniku zaradi
nadaljnjega rednega postopanja na predlog upra¬
vičenega tožilca.

( 4 ) V primerih, omenjenih v tem paragrafu,
se sestavi vselej poseben zapisnik o postopanju.

1  Stranke ali poslušalci. Prim. op. 1  pri § 230.

2  Državnega ali zasebnega. Pri predlagalnili de¬
liktih je treba predloga oškodovanca. Gl. op. 1  pri
§ 44.

8  Okvir kaznivih dejaltj je tukaj širši kot pri
§ 230. Poseben predpis velja za krivo pričevanje.

§ 235. — j 1 ) Če se pokaže med glavno raz¬
pravo za verjetno, da je kakšna priča namerno 1
1)0  krivem pričala, sme odrediti predsednik na

74

predlog državnega tožilca ali po službeni dolž¬
nosti, da se sestavi o njenih izpovedbah zapis¬
nik in da ga priča, ko je bil prečitan in odobren.
podpiši. 2  Ta zapisnik se pošlje državnemu tožilcu
v nadaljnje postopanje.

( 2 ) Predsednik sme odrediti, da je tako pričo
z mesta tudi pripreti 3  in jo poslati z zapisnikom
k preiskovalnemu sodniku, ki jo na predlog
državnega tožilca zasliši in odredi nadalje, če¬
sar je treba.

1  Gl. §§ 144., odst. 1. in 2., 145.. 146. kz.; samo v
§ 144., odst. 3., kz. se zahteva namera pri storitvi;
drugod pa naklep.

2  Na stvari se tu v primeri z določbami, citiranimi
v op. 1  glede kaznivosti, ničesar ne izpreminja.
S 235. odreja posebno postopanje zastran uvoda pre¬
gona, ker gre šele za „verjetnost“ krivega pričeva¬
nja tako, da se ne more postopati po § 234. To po¬
stopanje pa velja le glede prič, ne pa izvedencev,
prevajalcev in tolmačev.

3  Toda le, če je podan zakoniti razlog po § 113.
nasl.

III. Pogoji za vršitev glavne raz¬
prave; odložitev in prekinitev raz¬
prave.

§ 236. — (*) Čim predsednik otvori zasedanje 1
in razglasi predmet glavne razprave, se uveri.
ali so prišle na razpravo vse pozvane osebe,
zlasti pa one, brez katerih se razprava niti ne
more vršiti. Če vobče niso prišle, se prepriča, ali
jim je bil poziv na razpravo pravilno vročen.

( 2 ) Če ni prišel navzlic pravilnemu pozivu sam
obtoženec in niti ni opravičil svojega izostanka,
odredi predsednik, da ga je, če je to mogoče, 2
z mesta privesti, po potrebi pa tudi pripreti, 3  da
se zavaruje njegova prisotnost na razpravi.

175

( 3 ) Če ni prišel na razpravo pravilno pozvani
zasebni tožilec ali zasebni udeleženec kot toži¬
lec, 4  se smatra, da je odstopil od tožbe, in ka¬
zensko postopanje se z rešitvijo sodišča ustavi.’’

( 4 ) Če je navzlic pravilnemu pozivu izostala
kakšna priča ali izostal kakšen izvedenec, sme
sodišče odrediti, da se takoj privedi ob svojih
stroških.

1  To še ni tehnično „začetek glavne razprave":
gl. § 248., odst. 1.

2  Spričo predpisov § 237.a je preskusiti, če je ta
odredba potrebna.

3  Iz razlogov §§ 113. nas].

4  Gl. § 89. kz., dalje §§ 51., odst. 2., stavek 2.; 361.,
odst. 2., prim. še §§ 276. in 442., odst. 4.

5  Postopanje se niti na zahtevo obtoženca ne sme
nadaljevati. Pač pa sme zahtevati bivši obtoženec
povračilo stroškov v smislu § 311., odst. 2., štev. 2.

Odločba: Zagreb,  S. S., z dne 4. avg. 1936
(Mjesečnik 1937., str. 15]: Zasebni tožilec mora na¬
vzlic temu, da ga zastopa državni tožilec, priti na
glavno razpravo in tam osebno ali pa po pooblašče¬
nem zastopniku zastopati svojo tožbo, ker bi se v
protivnem primeru smatralo, da je odstopil od tožbe.
Zastopanje v smislu §§ 51., odst. 3., in 386., odst. 2., s
ne da smatrati za zastopanje „po pooblaščencu" v
smislu § 55., odst. 2., odn. § 215., odst. 2., ker se s
položajem državnega tožilca ne strinja, da bi dobival
od zasebnega tožilca obvezna napotila za zastopanje
v privatnem interesu. (Sporno, ker državni tožilec
mora odkloniti zastopanje, če ni v javnem interesu.)

§ 23?. — (*) Če ni mogoče privesti obtoženca,
ki je izostal, zbog tega, ker ga ni moči najti ali
ker je pobegnil ali iz drugih razlogov, 1  preloži
sodišče razpravo.

( 2 ) Razpravo preloži sodišče tudi, če je obto¬
ženec prišel na glavno razpravo, toda je med
njo tako obolel 2  pred zasliševanjem in obrambo,
da dlje časa ne more prisostvovati razpravi, a

176

ni pristal na to, da bi se nadaljevala razprava
tudi brez njega in da bi se prečital zapisnik o
njega zaslišanju in obrambi v pripravljalnem
sodnem postopku. Toda če bi se morala izreči
pa uspehu že začete razprave sodba, s katero
se obtožence oprašča 3  obtožbe ali se obtožba
zavrača zbog nedostajanja pravdnih pogojev
(§ 276.), 4  se razprava ne preloži.

( 3 ) Razprava se tudi preloži, če ne pride
nanjo branilec, dasi je bil pravilno pozvan, ali
če branilec v toku glavne razprave oboli ali
odide z razprave, preden je končana, kakor tudi
v primeru, omenjenem v § 231., odst. 2., če vobče
ni mogoče postaviti drugega branilca ali vsaj ne
brez škode za obtoženčevo obrambo in če se ne
bi morala izreči kakšna izmed sodb, omenjenih
v odst. 2., drugem stavku, tega paragrafa. Stro¬
ške za postavitev drugega branilca in za prelo¬
žitev razprave, razen če branilec ob Mi, trpi
branilec, ki je to zakrivil. Glede branilčeve
pritožbe zoper tako rešitev 6  se uporabi predpis
§ 238., odst. 3—5.

1  Smrt šteje sem (gl. § 22t.a) samo, če jo je treba
še le ugotoviti.

2  Ni da bi moral obolelost dognati zdravnik kot
izvedenec.

3  Materialna sodba.

4  Formalna sodba.

5  Gl. § 321., zadnji stavek.

§ 237-a 1  — j 1 ) Če obtoženec ni prišel
na glavno raz pravo, se sme vršiti
glavna razprava tudi brez njega in
izdati sodba, vendar samo, če gre
za kaznivo dejanje, za katero pred¬
pisuje zakon kazen na prostosti do
petih let (s stranskimi kaznimi ali
brez njih), pa je bil obtoženec že

N< 0<

177

pri sodišču zaslišan in se mu je po¬
ziv na glavno razpravo osebno v r o -
il. 2  V tem primeru priobči o b t o -
encu sodbo in mu jo vroči v prepisu
za to odrejeni sodni k. 3  Če to zbog
odsotnosti obtoženca ni mogoče, se
objavi sodba v „S 1 u ž b e n i h n o v i n a h‘‘
in javno nabije v kraju, kjer se je
zločinstvo 4  storilo, kakor tudi v
stanovališču ali poslednjem biva¬
lišču obtoženca in pri sodišču prve
stopnje. 5

( 2 ) Če se glavna razprava v odsot¬
nosti obtoženca ne more opraviti
ali nadaljevati, ker niso izpolnjeni
pogoji iz predhodnega odstavka ali
ker sodišče spozna, da se brez pri¬
sotnosti obtoženca ne more priča¬
kovati zadostno pojasnilo stvarne¬
ga stanja, je postopati po § 237.,
odst. 1.

( 3 )  Češe privod obtoženca ne more
izvesti, se postopa po okolnostih
p o drugem oddelku XXIV.  p o g 1 a v j a
tega zakonika. 67

1  Ves ta paragraf je bil dodan z uredbo z dne
20. marca 1935.

2  Gl. § 82., odst. 1.

3  On je lahko tudi član senata.

4  Zločinstvo mora biti kot.„tako kvalificirano v ob¬
tožnici. V sodbi sme biti isto kaznivo dejanje kvali¬
ficirano tudi kot prestopek.

5  Ta predpis velja tudi za oprostilno sodbo.

11  Izda se eventualno tiralica (§ 459 .).

7  Analogna uporaba določb §§ 388., odst. 2., in 389.,
odst. 3., ni dopustna.

178

§ 238. — ( 1 ) Razprava se tudi preloži, če niso
prišle kakšne priče ali izvedenci, pa se niti ne
morejo takoj privesti, ali če priča ali izvedenec
zaradi bolezni ne more izpovedovati in če sma¬
tra sodišče, ko je zaslišalo tožilca in obtoženca
ali njegovega branilca, da ne zadošča, namesto
ustnega zaslišanja prečitati zapisnike o njih iz¬
povedbi ali strokovnem mnenju v pripravljalnem
sodnem postopku ali da je izpovedba prič ali
strokovno mnenje izvedencev odločilno, tako da
se brez tega razprava ne more nadaljevati. 1

( 2 ) Pričo ali izvedenca, ki je neopravičeno
izostal od razprave, kaznuje sodišče v denarju
do d v a 2  tisoč dinarjev in s plačilom stroškov
razprave, provzročenih z njegovim izostankom,
če se je morala razprava preložiti. Obenem se
izda zaradi zavarovanja njegovega prihoda na
novo razpravo naredba, da ga je privesti.

( 3 ) Priča ali izvedenec se sme pritožiti zoper
tako rešitev sodišča na isto sodišče v osmih dneh,
ko mu je bila vročena. Če dokaž^, da se mu
poziv ni vročil, kakor bi bilo treba, ali da ni
mogel priti zbog nepredvidenih in nepremaglji¬
vih zaprek, ga sodišče 3  povsem oprosti izrečene
kazni kakor tudi dolžnosti, plačati stroške pre¬
ložene razprave. Če dokaže, da niso izrečena de¬
narna kazen ali stroški v nikakršnem razmerju
z njegovo krivdo ali s posledicami, povzročenimi
z njegovim izostankom, se mu smejo kazen ali
stroški znižati.

( 4 ) Če se vloži pritožba šele po končani raz¬
pravi, odloči o nj^j okrožno sodišče 4  v seji.

( 5 ) Zoper rešitev, izrečeno o pritožbi, ni prav¬
nega sredstva.

1  Rešitev o vsem tem se sme preložiti za pozneje

v toku začete glavne razprave; gl. § 246., odst. i.

179

2  Zvišanje od enega na dva tisoč po uredbi z dne
20. marca 1935.

3  Gre za isto sodišče, ki v isti razpravi š e raz¬
pravlja, n. pr. po prekinitvi. Oblika odločbe je „po-
sebna rešitev", gl. § 321.

4  Tu odloča izven glavne razprave senat treh sod¬
nikov (§ 11., št. 1).

§ 239. — Sodišče sme preložiti glavno raz¬
pravo tudi takrat, kadar spozna, da se je v toku
razprave stanje stvari tako izpremenilo, da je
preložitev potrebna zaradi nadaljnje priprave
obtožbe ali obrambe 1  ali da je treba novib po¬
izvedb ali preiskovalnega poslovanja ali dobave
novih dokazov, 2  ali če se pokaže preložitev raz¬
prave za potrebno in primerno zbog zunanjih
zaprek. 3

1  N. pr. pri izpremembi kvalifikacije, ker je žrtev
zločinstva po vložitvi obtožnice umrla.

2  Gl. § 218.

3  Obolenje sodnikov, nedostajanje sodnijskih pro¬
storov vsled elementarnih nezgod in pod.

§ 240. — ( x ) Sodišče preloži razpravo na do¬
ločen čas; če to ni mogoče, pa brez
odreditve dneva za novo razpravo.
V tem primeru odredi dan za novo
razpravo 1  predsednik.

( 2 ) Zoper rešitev sodišča o preložitvi razprave
ni pravnega sredstva. 2

( 3 ) Razprava, ki je bila preložena, se mora
na novem zasedanju vselej iznova za¬
četi in izvesti, če gre za kaznivo
dejanje, za katero" predpisuje za¬
kon smrtno kazen ali kazen na pro¬
stosti nad pet let.

( 4 ) Istolako se mora na novem za¬
sedanju v ostalih primerih iznova
začeti in izvesti, če se sestav se-

180

nata izpremeni 3  ali če je od prelo¬
žitve prešlo že več ko mesec dni.

( 5 ) Če ne nastopi noben primer iz
odst. 3. in 4., razloži 4  predsednik na
poznejši razpravi ustno bistvene
posle d ke prejšnje razprave po za¬
pisniku in drugih spisih ter nada¬
ljuje na to razpravo. Le če bi v tem
primeru zahtevala ena stranka po
izvajanjih predsednika, a pred na¬
daljevanjem razprave, da naj se
razprava začne iznova, odloči so¬
dišče o tem predlogu, pa ga zavrne,
če meri ta zahteva samo na to, da
bi se postopek zavlekel.

1  Besedilo se je prvotno (pred uredbo z dne
20. marca 1935) glasilo v tem smislu, da se vsaka raz¬
prava preloži na nedoločen čas in da se mora vsaka
razprava, ki je bila preložena, iznova začeti in iz¬
vesti.

2  Prim. § 329.

3  Ne pa, če se izmenja tožilec ali branilec.

4  T. zv. resume.

§ 241. — ( 4 ) Glavna razprava, ki se je začela,
se sme nadaljevati po izprevidnosti sodišča v
nujnih primerih 1  tudi na nedeljo in praznik.

( 2 ) Začeta razprava pa se sme po predsedni¬
kovi izprevidnosti za nekaj časa tudi prekiniti , 2
toda samo za toliko, kolikor se mu zdi to po¬
trebno, da se odpočijejo osebe, ki sodelujejo na
razpravi , 3  ali da se nemudoma dobavijo dokazi,
zlasti pa da se izvrši sodni ogled ali pozovejo
nove priče in novi izvedenci . 4

( 3 ) Če pa se prekinjena razprava v štirinaj¬
stih dneh ne nadaljuje, se je ravnati po
predpisih  § 240. 5

181

1  Gl. § 5. kpr.

2  Tu gre za prekinitev v nasprotju s preložitvijo.
Pri prvi se vrši glavna razprava kot celota, pri drugi
nastaneta dve razpravi, vendar eventualno povezani
z resume-jem.

3  Odmor o času kosila, večerje in pod.

4  Gl. § 265., odst. 2.; prim. § 216. (odrejeni sodnik).

5  Novo besedilo po uredbi z dne 20. marca 1935.
Prej se je glasilo: „se mora začeti povsem iznova".

IV. Zapisnik o glavni razpravi.

§ 242. — ( 1 ) O poslovanju na glavni razpravi 1
se vodi zapisnik, sicer postopanje ne velja. Za¬
pisnik mora biti dovršen in podpisan z zaključ¬
kom zasedanja. 2

( 2 ) Zapisnik vodi zapisnikar, podpišeta pa ga
predsednik in zapisnikar. Če je predsednik za¬
držan, podpiše zapisnik namesto njega najsta-
rejši član sodniškega senata. Če je sodeloval na
razpravi tolmač, podpiše zapisnik tudi on. Stran¬
ke imajo pravico, vpogledati napravljeni zapisnik
in njegove priloge, vzeti njih prepise in po po¬
trebi tudi zahtevati popravke zapisnika.

( 3 ) O posvetovanju in o glasovanju sodnikov
v toku glavne razprave in na nje koncu se se¬
stavi poseben zapisnik . 3  V zapisnik o glavni raz¬
pravi se vpiše samo odločba, ki jo je izreklo
sodišče, z bistvenimi razlogi.

1  Izven glavne razprave: gl. § 70. nasl.

2  Gl. uredbo o pismeni izdelavi zapisnika, če sta
sodnik ali zapisnikar trajno zadržana, z dne 22. ju¬
nija 1937., SI. N. 151/XLVil/55.2.

3  O vsebini tega zapisnika in načinu, kako se z
njim postopa, gl. §§ 118., 119. kpr.

§ 243. — ( 1 ) V uvodu zapisnika je označiti so¬
dišče, kraj, dan, mesec in leto zasedanja, po
imenu in priimku predsednika, vse druge člane

182

sodišča in zapisnikarja, tožilca in njegovega za¬
stopnika, obtoženca in branilca, če je bil na-
vzočen, oškodovanca in njegovega zastopnika, 1
potem kaznivo dejanje, ali je razprava javna ali
javnost izključena, 2  ali se je poslušalcem nalo¬
žilo, čuvati kot tajnost ono, kar zvedo na raz¬
pravi (§ 226.), ali je obtoženec v prostosti ali v
preiskovalnem zaporu.

( 2 ) Zapisnik mora obsezati potek in glavno
vsebino razprave, vse bistvene formalnosti posto¬
panja, 3  ki jih predpisuje zakon, zlasti pa, da in
kateri obtoženci, priče in izvedenci so bili za¬
slišani ali tudi soočeni, ali so se izvedenci in
priče zaprisegli in, če se niso, zakaj se niso, ali
se je izvršil ogled in kakšen, katere listine in
kateri drugi spisi so se prečitali, kakor tudi vse
predloge strank v toku razprave in odločbe, ki
jih je izrekel o teh predlogih predsednik ali iz¬
reklo sodišče. 4

( 3 ) Izpovedbe obtoženčeve in prič, ki so bile
že zaslišane v pripravljalnem sodnem postopku,
se vpišejo v glavnem v zapisnik samo, če obse-
zajo razločke, izpremembe ali dodatke k prejš¬
njim izpovedbam. Strokovna mnenja izvedencev
in izpovedbe prič, ki se zaslišijo prvikrat šele
na glavni razpravi, se vpišejo v glavnem popol¬
noma in verno.

1  Kaže navesti tudi tolmača (§ 247., odst. 4.), če je
bil pozvan (§ 214.), in da je bil zaprisežen (§ 160.).

2  Gl. §§ 223. do 225.

3  Prim. § 336., št. 5.

4  Zasebni udeleženec ni naveden, čeprav ima pra¬
vico staviti vprašanja in predloge (§ 52., št. 3.). Z ozi¬
rom na predpis § 74., odst. 2., je posvedočenje pred¬
logov v zapisniku potrebno.

Odločba: Beograd,  kas. sod., z dne 3. mar¬
ca 1933. [Branič, 1933, str. 492]: Sodišče mora o pred¬
logu zasebnega udeleženca, da naj se preloži razprava

18 ?

radi novih prič, odločiti in to v zapisniku o glavni
razpravi s potrebno obrazložitvijo posvedočiti.

§ 244. — ( 1 ) Stranke so upravičene, zahtevati
zaradi varovanja svojih pravic, da naj se uvrste v
zapisnik poedine okolnosti ali izjave. Predsednik
in sodišče smeta odrediti po službeni dolžnosti,
da je postaviti v zapisnik okolnosti in izjave, ki
jih smatrata za važne. Kjer je važno, da se točno
vpišejo besede zaslišanih oseb, odredi predsed¬
nik po službeni dolžnosti ali na zahtevo kakšnega
sodnika ali katerekoli stranke, da se ta del za¬
pisnika takoj prečitaj.

( 2 ) V važnih primerih sme odrediti predsed¬
nik ali sodišče, da je zapisovati vse ali poedine
izpovedbe in govore stenografski. Če ni težkoč,
se odredi to tudi sicer, ako zahteva to pravo¬
časno kakšna izmed strank z obrazloženo proš¬
njo in ako pokrije vnaprej stroške po odločbi
sodišča. Stenografski zapiski se morajo v osem
in štiridesetih urah prevesti in izročiti v pregled
predsedniku ali sodniku, ki ga odredi za to
predsednik; 1  potem pa se sklopijo z zapisnikom.

( 3 ) Na koncu zapisnika se zabeleži, 2  ali in
kakšna sodba se je izrekla, ali in koliko se je
sodba razglasila javno ali z izključitvijo javnosti
(§ 223.), ali so bile izrečene očuvalne odredbe, 3
ali so bile stranke pravilno poučene o pravnih
sredstvih zoper sodbo, in izjave strank o sodbi,
zlasti pa, ali so priglasile stranke pravno sred¬
stvo zoper sodbo in kakšno.

( 4 ) Če je treba izreči po razglasitvi sodbe
rešitev sodišča o obtoženčevem nadaljnjem pre¬
iskovalnem zaporu (§ 359., odst. 2.), se uvrste v
zapisnik tudi predlogi strank in rešitev sodišča
o tem.

1  Prim. § 104. kpr.

2  Tudi določbe § 70. (n. pr. o času) so analogno
vporabne.

3  S posebno rešitvijo po § 280., odst. 3., sicer je
izrek o očuvalnih odredbah del sodbe; gl. § 281.,
odst. 2.

§ 245. — j 1 ) Zapisnik se smatra za dokaz one¬
ga, kar se je dogodilo na glavni razpravi.

( 2 ) Če predlagajo stranke popravke ali dopol¬
nitve v zapisniku, odloči o tem predsednik, ki
sme tudi po službeni dolžnosti popraviti po¬
grešilo vpisana imena, številke in druge očividne
pisne in računske pogreške.

( 3 ) Če je priglašeno zoper sodbo pravno sred¬
stvo, ki se opira na prekršitev odredb o posto¬
panju, pa sodišče 1  spozna, da ta prekršitev ob¬
stoji, označi to v dodatku zapisnika, ko je pred¬
hodno zaslišalo stranke.

( 4 ) Če stranke v pravnem sredstvu zoper sodbo
ugovarjajo vsebini zapisnika, kolikor gre za
okolnosti, ki odločilno vplivajo na rešitev stvari,
sme dopustiti višje sodišče nasprotni dokaz o
onem delu zapisnika, ki mu ugovarjajo. 2

1  Ne predsednik! Tu mora poslovati sodišče v se¬
stavi, kakor je sodilo.

2  Gl. § 345., odst. 1., dalje glede sodba sodnikov
poedincev § 397., odst. 1.

Odločba: Zagreb,  okrož. sod., z dne 1. okt.
1936 [Mjesečnik, 1936., str. 525]: Če je bila izrečena
odgoditev ustne razprave in določitev novega dne za
(prihodno) ustno razpravo posvedočena v zapisniku in
to v prisotnosti nadomestnika zastopnika zasebnega
tožilca, ne da bi bil zasebni tožilec o novem dnevu
za ustno razpravo pismeno obveščen, pa na novo
ustno razpravo ne pride nihče razen zasebnega to¬
žilca, se postopek ustavi po § 379., odst. 1., ne glede
na to, da zapisnika o odgodeni ustni razpravi ni
podpisal nihče drugi nego sodnik in zapisnikar. Za¬
pisnik se smatra za dokaz tega, kar se je zgodilo,
stranke imajo pravico vpogledati vanj (§ 242., odst. 2.).

185

V. Začetek glavne razprave in o b t o -
ženčevo zasliševanje.

§ 246. — p) Ko je predsednik naznanil pred¬
met in utrdil, da je sodišče sestavljeno in da
so pozvane osebe prišle na razpravo, ali da je
sodišče sklenilo, da se vrši razprava tudi brez
nekaterih izostalih oseb, 1  ali je odložilo rešitev
o tem za pozneje, pozove najprej obtoženca.

( 2 ) Če je obtoženec v preiskovalnem zaporu,
pride v paznikovem spremstvu, 2  toda brez
okovov. 3

( 3 ) Da se predsednik uveri o obtoženčevi isto¬
vetnosti in o drugih potrebnih podatkih, ga
vpraša za njegove osebne razmere (§ 152.). 4 5

1  Prim. § 238., odst. I.

2  Prim. § 72. zik.

3  Prim. §§ 127., 151.

4  Za ugotovitev istovetnosti obtoženca (§ 247.) pri¬
dejo samo okolnosti iz § 152., odst. 1., v poštev.

5  Ves postopek ipo določbah § 246. spada pod pojem
„otpočinjanje“ (pristop) iz § 338., ni pa še „začetek“
glavne razprave (§ 248.).

§ 247. — ( 4 ) Ko je obtoženčeva istovetnost
dotrjena, pozove predsednik priče in izvedence
ter jih opozori na svetost prisege, ki jo bodo mo¬
rali, če je treba, opraviti. 1  Potem odredi pričam,
naj odidejo na prostor, ki je odrejen zanje, in
naj čakajo, dokler se ne pozovejo. Izvedencem
sme predsednik naložiti, naj ostanejo na zaseda¬
nju in naj bodo pri zasliševan ju obtoženčevem in
prič, če misli, da je to koristno, da se dožene
resnica.

( 2 ) Če bi bilo oškodovanca ali zasebnega to¬
žilca zaslišati kot pričo, je tudi ta dva odstraniti
od zasedanja, dokler se ne pozoveta. Toda pred-

sednik ju opozori, da smeta pustiti na zasedanju
kakšno drugo osebo kot zastopnika.

( 3 ) Če misli predsednik, da je potrebno, sme
prepovedati vsako dogovarjanje med obtožen¬
cem, pričami in izvedenci kakor tudi odstranje-
nje iz sodnega poslopja.

( 4 ) Če so bili pozvani na razpravo tudi tolmači,
ostanejo praviloma (§ 222.) zdržema na zase¬
danju.

1  Če je bila priča zaprisežena že pred glavno raz¬
pravo, se opomni na svetost že opravljene prisege
(§ 145., odst. 1., kz.). Isto velja za stalno zaprisežene
sodne izvedence. Gl. § 255., odst. 3.; prim. § 176.

§ 248. — č) Če je s predsednikovimi odred¬
bami, omenjenimi v §§ 246. in 247., dotrjeno, da
ni zaprek za razpravo, se začne glavna razprava
s čitanjem obtožnice; sicer razprava ne velja
(§ 336., št. 4.).

( 2 ) Predsednik opozori obtoženca, naj pazi,
česa ga tožilec obtožuje, in naj pozorno spremlja
potek razprave; nato pozove tožilca, naj prečita
obtožnico. 1  Če se je izdala na ugovor zoper ob¬
tožnico rešitev apelacijskega sodišča, da se mora
kakšna točka obtožbe izločiti, 2  prečita predsed¬
nik ali zapisnikar to rešitev. 3

1  Objava obtožnice po tisku, storjena naklepno
pred tem prečitanjem, se kaznuje po § 151. kz. Do¬
ločba čl. 66., štev. 1., tisk. zak. ne velja več; čl. 6.,
štev. 2., ukz.

2  Gl. § 208.

3  Za časa razprave ne smejo sodniki nikakršnih
drugih poslov opravljati; vsako nepotrebno prekinje-
nje morajo opuščati, zlasti pa varovati posebno takt¬
nost in mirnost: gl. § 117. kpr.

§ 249. — Č) Ko se je prečitala obtožnica, za¬
čne predsednik obtoženca zasliševati. 1

187

( 2 ) Če je več obtožencev, odredi predsednik,
ako spozna to za potrebno, da ostani na zaseda¬
nju samo eden, ostali pa naj se umaknejo v
prostore, ki so odrejeni zanje, in naj čakajo,
dokler se ne pozovejo. 2

1  Gl. glede možnosti izpremembe obtožnice § 269.,
odst. 2.

2  Poseben razlog za tako odredbo gl. § 258.

§ 250 . — ( 1 ) Predsednik zasliši obtoženca o
samem dejanju, ki ga je obtožen. Če je odredil
ločeno razpravo o poedinih točkah obtožbe (§ 227.,
odst. 5.), omeji zasliševanje na poedino točko.

( 2 ) Če odgovori obtoženec na vprašanje, ali je
razumel, česa je obtožen, da ni razumel, mu
predsednik pojasni obtožbo. Potem ga, kakor
tudi onega, ki je izjavil, da je razumel, česa je
obtožen, vpraša, ali se priznava za krivega. 1  Če
izjavi, da ni kriv, ali karkoli drugega, naznani
mu predsednik, da sme podati zoper obtožbo
svojo obrambo in razložiti stanje stvari po svoji
izprevidnosti. Obenem ga pouči, da sme ponoviti
svoje predloge za dopolnitev dokazov, ki so mu
bili prej zavrnjeni, 2  in da sme predložiti nove
dokaze, 3  kakor tudi da sme podati svoje pri¬
pombe na vsak dokaz, ki ga navedejo na raz¬
pravi soobtoženci, priče in izvedenci v svojih iz¬
povedbah ali ki izvirajo 4  iz spisov, ki se prečitajo
na razpravi.

1  Glede posledic priznanja krivde gl. § 254, odst. 1.

2  Gl. §§ 217., 218.

3  Ti predlogi se ne smejo zavrniti, češ da so pre¬
pozno stavljeni, gl. § 254., odst. 4.

4  Ta beseda („izvirajo“) se more smiselno nanašati
le na besede „na vsak dokaz“ v prejšnjem stavku;
torej bi bilo pravilneje, če bi bil zakonodajec v iz¬
virniku uporabil ednino — Slovenski prevod ustreza
natanko izvirnemu besedilu.

188

§ 251. — ( 1 ) Če obtoženec v bistvu odstopi od
svojih prejšnjih izpovedb, vpisanih v zapisnik v
pripravljalnem sodnem postopku, mu predoči
predsednik njegovo prejšnjo izpovedbo ter ga
vpraša, zakaj izpoveduje sedaj drugače. V ta¬
kem primeru kakor tudi če obtoženec sploh, ali
na poedina vprašanja neče odgovarjati, sme od¬
rediti predsednik zaradi ugotovitve prejšnje ob-
toženčeve izpovedbe, da se prečitaj celoma ali
deloma zapisnik o njegovi prejšnji izpovedbi. Ni
pa dopustno, obtoženca siliti, da bi odgovarjal
na vprašanja, ki se mu stavijo.

( 2 ) Obtoženec se sme dogovarjati tudi v toku
glavne razprave s svojim branilcem; ko pa se
mu stavi 1  vprašanje, se ne sme neposredno po¬
svetovati ne z njim ne s kom drugim, kako naj
odgovori na to vprašanje.

( 3 ) Poslednje predsednikovo vprašanje obto¬
žencu mora biti vselej, ali ima še kaj navesti v
svojo obrambo.

1  Prim. predpise §§ 151., 155.

§ 252. — P) Ko predsednik konča obtoženčevo
zasliševanje, vpraša sodnike, ali žele obtoženca
kaj vprašati; to smejo storiti sodniki neposredno.

( 2 ) Na zahtevo dopusti predsednik tudi stran¬
kam 1  in izvedencem, neposredno vpraševati ob¬
toženca, zavrača pa vprašanja, ki so neprimerna
(§ 154.) ali se ne nanašajo na stvar.

( 3 ) Ko je obtoženčevo zasliševanje popolnoma
končano, se pozovejo zaporedoma posamič ostali
soobtoženci, če jih je kaj, ter se zaslišijo; pred¬
sednik jim prečita po potrebi izpovedbe že za¬
slišanih soobtožencev, že zaslišane soobtožence
pa pozove, naj se izjavijo o izpovedbi vsakega
poznejšega zaslišanega soobtoženca.

189

( 4 ) Če se izpovedbe poedinih soobtožencev o
isti okolnosti znatno razhajajo, naj predsednik
te soobtožence sooči.

1  Tudi njihovim zastopnikom, gl. analogni predpis
§ 103., odst. 2. Tudi zasebni udeleženec sme postav¬
ljati obtožencu vprašanja, gl. § 52., štev. 3. V § 257.,
odst. 2., je prišlo to točno do izraza.

§ 253 . — Če se po začeti razpravi ugotovi, da
je obtoženec po storjenem dejanju duševno obo¬
lel , 1  se zberejo oni dokazi, ki bi se utegnili sča¬
soma izgubiti, in razprava se preloži za izve-
sten čas.

1  Gl. § 359., odst. 2., št. 1. (obolenje „po storjenem
dejanju").

VI. Dokazni postopek.

§ 254 . — (*) Obtoženčevo priznanje , 1  kakor¬
koli bi bilo popolno in dovršeno, ne razrešuje
ne predsednika ne sodišča dolžnosti, da opravi
zbiranje nadaljnjih dokazov.

( 2 ) Dokazovanje se razširi na vse činjenice,
ki so po spoznanju predsednika ali sodišča važne
za presojo same stvari 2  ali za uporabo očuvalnih
odredb.

( 3 ) Dokazi se začno zbirati po vrsti, ki jo
določi predsednik; vendar pa se zberejo pravi¬
loma najprej dokazi, ki jih je predložil tožilec,
in šele potem dokazi obrambe.

( 4 ) Če zahtevajo stranke v toku razprave, da
je preiskati nove činjenice ali dobaviti nove do¬
kaze, ne sme zavrniti sodišče teh zahtev zato,
ker so se podale prepozno . 3

( 5 ) Tožilec in obtoženec smeta v toku raz¬
prave tudi odstopiti od poedinih dokazov, če
pristane na to nasprotna stranka. Toda tudi v

190

takem primeru ostane predsednikova pravica
neokrnjena, da vendarle opravi te dokaze, če
smatra to za potrebno, da se dožene resnica. 4

1  Tu gre za priznanjema sami glavni razpravi.

2  T. j. v pogledu krivde ali odmere kazni.

3  N. pr. še le v preloženi glavni razpravi; sicer pa
gl. rok za predloge o dopolnitvi: § 217., odst. 2. (štiri
dni pred razpravo).

4  To je del predsedniške diskrecionarne oblasti;
gl. op. 3  pri § 218.

§ 255. — ( 1 ) Po obtoženčevem zaslišanju se
zaslišijo praviloma vpričo obtoženca (§ 258.)
priče in izvedenci, ki se pozivljejo posamič.

( 2 3 4 5 ) Pred zaslišanjem opomni predsednik vsa¬
kega izmed njih, naj govori resnico in naj ni¬
česar ne doda niti ne zamolči, ker bi se moral
po potrebi zapriseči na izpovedbo. Če je kakšna
priča po zakonu oproščena pričanja (§ 169.), jo
predsednik opozori na to pravico. 1

(®) Priče, ki so bile zaprisežene v priprav¬
ljalnem sodnem postopanju, 2  in izvedenci, ki so
že kdaj prisegli kot stalni izvedenci, 3  se opomnijo
na svetost že opravljene prisege. Da izpovedbe
veljajo, se izven tega primera praviloma vsaka
priča po zaslišanju in izvedenci pred zaslišanjem
predpisno zaprisežejo, ako ni zoper to zakonitih
zaprek (§ 178.). 4  A tudi ako ni zakonitih zaprek,
sme prisega kakšne priče izostati, 5  če ni izpove¬
dala priča po mislih sodišča ničesar važnega ali
če se s tem strinjata tožilec in obtoženec.

1  Prim. § 170. in tam navedeni odločbi!

2  Gl. § 176.

3  Gl. §§ 184., 187., odst. 2.

4  Gl. op. 3  k § 178. Zakonite zapreke pa utegnejo
biti tudi okolnosti iz § 179.

5  Prisega je asertorna, ne promisorna, kot je bila
po avstr. k. pr. r.

191

§ 256. — (') Ob zasliševanju prič in izveden¬
cev uporablja predsednik predpise, ki veljajo za
preiskovalnega sodnika v preiskavi, kolikor se
dado uporabljati po svoji naravi na glavni raz¬
pravi. 1

( 2 ) Predsednik poskrbi, da pri zbiranju do¬
kazov vobče ni prisotna priča, ki na razpravi še
ni bila zaslišana, izvedenec pa, ki še ni bil za¬
slišan, da ni prisoten na zasedanju, ko oddaja
drugi izvedenec svoje strokovno mnenje o istem
predmetu.

( 3 ) Če se izpovedbe poedinih prič ne ujemajo,
sme predsednik priče soočiti. 2

1  XIII. in XIV. poglavje. Izključena je n. pr. upo¬
raba §§ 166., št. 1.; 167.; §§ 181., odst. 2., stavek 1.;
186., odst. 1. (glej temu nasproti § 238!) itd.

2  Prim. § 257., odst. 5., pa tudi § 174., odst. 2. in 3.

§ 257. — ( 1 ) Ko predsednik konča zasliševanje
poedine priče ali poedinega izvedenca, vpraša
sodnike, ali želi kdo izmed njih kaj vprašati
pričo ali izvedenca, ter jim dopusti, vpraševati
neposredno.

( 2 ) Tožilcu, obtožencu, njegovemu branilcu in
oškodovancu kakor tudi njih zastopnikom 1  do¬
pusti predsednik na njih zahtevo staviti vpra¬
šanja neposredno na priče in izvedence. Če želi
izvedenec kakšna pojasnila od prič, dopusti
predsednik tudi njemu, vpraševati neposredno.
Vendar pa zavrne predsednik vprašanja ali pre¬
pove odgovor na že stavljena vprašanja, ki so
neprimerna ali v katerih, je obseženo obenem
navodilo, kako bi morale odgovarjati, 2  ali ki se
tičejo okolnosti, o kateri zakon 3  ne dopušča do¬
kazovanja, ali ki se ne nanašajo na stvar.

( 3 ) Če nastane dvom o dopustnosti vprašanja,
odloči sodišče.

192

( 4 ) Če so vprašanja nejasna ali nerazumljiva,
pozove predsednik osebo, ki vprašuje, naj stavi
vprašanje jasneje ali razumljiveje, pa sme, če
je pravilno pojmil namero onega, ki vprašuje,
tudi sam staviti vprašanje.

(°) Po zaslišanju vsake priče 4  in vsakega iz¬
vedenca vpraša predsednik obtoženca, ali ima
kaj pripomniti na izpovedbo, ki jo je pravkar
slišal. Po potrebi sme pričo z obtožencem tudi
soočiti. 5

1  Zastopnik lahko zastopa zasebnega tožilca, ob¬
toženca, oškodovanca (gl. § 6 ., odst. 6.).

2  Sugestivna vprašanja.

3  V kz.: § 312; v tisk. zak.: čl. 61., št. 1. in 2., v
kp.: § 4., odst. 3.

4  Navskrižno zasliševanje po samih  strankah,
oziroma njihovih zastopnikih, ki je v angleškem in
ameriškem kazenskem postopku uvedeno (t. zv. cross-
examination, Kreuzverhor), ni dopustno.

5  Gl. § 256., odst. 3.

§ 258. — i 1 )  Če bi se bilo bati, da kakšen so¬
obtoženec ali kakšna priča ne bi hotela v obto-
ženčevi prisotnosti govoriti resnice, sme odrediti
predsednik izjemoma v interesu svobode izpo-
vedanja, naj se obtoženec odstrani od zasedanja,
dokler traja zasliševanje le-teh. 1

( 2 ) Ko pa se obtoženec vrne na zasedanje, ga
obvesti predsednik o vsem, kar se je razprav¬
ljalo v njegovi odsotnosti in kaj je ena ali druga
zaslišana oseba izpovedala, ter ponovi, če obto¬
ženec zahteva, zasliševanje vpričo njega.

( 3 ) Če ni obvestil predsednik obdolženca o
tem takoj po njegovem povratku na zasedanje,
mora, da bi dokazno postopanje veljalo, 2  to sto¬
riti naknadno, toda vsekako, preden se konča
dokazno postopanje.

1  Gl. § 249., odst. 2.

2  Gl. § 336., št. 4.

191

§ 259. — Predsednik sme odrediti v toku ali
pa na koncu dokaznega postopka, da se poka¬
žejo predmeti, ki morejo služiti za razjasnitev
stvari, obtožencu, po potrebi pa tudi pričam in
izvedencem, da se ugotovi istovetnost. 1

1  Prim. § 104., odst. 2.; § 156.

§ 260. — P) Zaslišane priče in zaslišani izve¬
denci morajo (§ 222., stav. 3.) ostati na zasedanju,
dokler se to ne dokonča, razen če jih predsednik,
ko je zaslišal stranke, odpusti ali če odredi, naj
se odstranijo od zasedanja.

( 2 ) Na tožilčevo ali obtoženčevo zahtevo, pa
tudi po službeni dolžnosti, sme predsednik odre¬
diti, naj se priče in izvedenci, ko so bili zaslišani,
odstranijo od zasedanja in naj se pozneje iznova
pozovejo ter še enkrat zaslišijo v prisotnosti ali
v odsotnosti drugih prič in izvedencev.

§ 261. — Če bi bilo treba zaslišati pričo ali iz¬
vedenca, pozvanega na razpravo, ki v priprav¬
ljalnem postopanju ni bil zaslišan, pa se zve šele
pred samo razpravo 1  ali na sami razpravi, da ne
more ali da mu je jako otežkočeno (§ 216.,
odst. 2.) priti na sodišče, sme odrediti sodišče,
ako ima njegovo izpovedbo za važno, naj ga za •
sliši sodnik 2  izven zasedanja in pod prisego, če
je ta po zakonu dopustna. Stranke 2  imajo pra¬
vico prisostvovati temu zasliševanju.

1  O času, ko predsednik ni več mogel postopati po

§ 216., odst. 2. .„

2  Gl. op. \ 2  pri § 216.

§ 262. — l 1 ) Zapisniki o sodnem ogledu kakor
tudi o sodnem izvedenskem ogledu in izvidu, 1  o
preiskavi stanovanja in oseb in o zaplembi, na¬
dalje listine in druga pisma, ki so po vsebini

13

194

važni dokazi, zlasti izpričevala in strokovna
mnenja javnih oblastev in znanstvenih zavodov
in korporacij, krstni (rojstni) listi obtožencev, se
morajo na razpravi prečitati, da se dotrdi njih
vsebina. Toda predsednik sme objaviti njih vse¬
bino tudi ustno, če se s tem strinjajo sodniki in
stranke. 2

( 2 ) Obtoženčeve prejšnje obsodbe se prečitajo,
če je to važno. 3  Nepovoljna službena izpričevala
o obtoženčevem prejšnjem vedenju in moralnem
življenju se smejo prečitati samo, če se opirajo
na dokazane činjenice in če so te činjenice na¬
vedene.

1  Ne pa: mnenju: za to velja določba § 263.

2  Po čl. 27. ured. o izvrš. zakona o državnem so¬
dišču sme predsednik vsebino poedinih listin, zapis¬
nikov itd. po svoji oceni ustno objaviti, ako bi se s
čitanjem vsega  spisa prizadela škoda državnim in¬
teresom.

3  Če n. pr. odreja kz. posebno sankcijo za povra¬
tek ali za ponavljanje (gl. n. pr. § 343., odst. 2.; § 315.,
317. kz.).

Odločba: Zagreb,  S. S. B., z dne 3. febr. 1937.
[Slov. Prav. št. 281]: Obtež.evalno okolnost „slab glas“
mora sodišče v sodbi s činjenicami podpreti.

§ 263. — (*) Zapisniki o sodnem zaslišanju
prič, soobdolžencev ali že obsojenih soobtožencev
kakor tudi o mnenju izvedencev 1  se smejo pre¬
čitati samo v nastopnih primerih: 2

1. če so zaslišane osebe umrle, duševno obolele
ali se ne morejo najti ali če je njih osebni prihod
pred sodišče nemogoč ali jako otežkočen zbog
starosti, bolezni, onemoglosti ali oddaljenega
prebivališča ali iz drugih tehtnih razlogov;

2. če soobtoženci nečejo izpovedovati ali če
odstopajo v bistvu od svojih prejšnjih izpovedb
pred sodiščem;

195

3. če priče, ki se zaslišujejo na razpravi, brez;
zakonitih razlogov nečejo pričati ali če v bistvu
odstopajo od svojih prejšnjih izpovedb pred so¬
diščem;

4 .  če je zaslišana priča član kraljevskega
doma ali če uživa izdeželnost; in

5. če se tožilec in obtoženec strinjata, da se
zapisniki prečitajo.

( 2 ) Zapisnik o prejšnjih izpovedbah oseb, ki
so oproščene dolžnosti pričanja, se vobče ne sme
prečitati, če niso bile te osebe pozvane na raz¬
pravo 3  ali če so izjavile na razpravi, da nečejo
pričati (§ 169.). Tudi se ne smejo prečitati za¬
pisniki o izpovedbah javnih organov kot prič,
kolikor gre za obvestila, ki so jih dobili od taj¬
nih zaupnikov. 4

( 3 ) Razlogi, zakaj se kakšen spis čita, se mo¬
rajo navesti v zapisniku o razpravi, ob čitanju
pa se objavi, ali je priča ali izvedenec zapri¬
sežen.

( 4 ) Ko je bil vsak spis prečitan, vpraša pred¬
sednik stranke, ali imajo kaj pripomniti.

1  Ne pa izvedenih prič; gl. op. 1  pri § 172. Za ogled
in izvid velja § 262.

2  Drugače pred državnim sodiščem za zaščito dr-
dave, gl. čl. 28., odst. 1., uredbe o izvrš. zak. o. drž.
sod.

3  N. pr. iz razloga po § 169., odst. 4. Toda tudi v
tem primeru velja predpis § 169., odst. 5.

4  Diugače pred državnim sodiščem za zaščito dr¬
žave, gl. čl. 28., odst. 1., uredbe o izvrš. zak. o drž.
sod.

§ 264. — Če je navedla priča ali navedel iz¬
vedenec pri prejšnjem sodnem zaslišanju činje-
nice, 1  ki se jih ob zasliševanju na razpravi več
ne spominja, se mu sme predočiti prejšnja izpo¬
vedba, 2  po potrebi pa sme sodišče odrediti, da se

13 *

196

prečitaj zapisnik o njegovem sodnem zaslišanju,
da se ugotovi njegova prejšnja izpovedba.

1  Ne pa: mnenje.

2  Po predsedniku.

§ 265. — ( J ) Če bi se zvedelo v toku razprave
za nove priče 1  ali izvedence, od katerih bi se
moglo pričakovati izpričanje važnih čin jenic, od¬
redi predsednik ali sodišče tudi brez tožilčevega
ali obtoženčevega predloga, naj se te priče in ti
izvedenci, če je mogoče, takoj pozovejo zaradi
zaslišanja, po potrebi pa tudi privedejo.

( 2 ) Predsednik sme zahtevati tudi novo izve¬
densko mnenje ali odrediti, da je pribaviti druge
dokaze , 2  sme pa tudi s sodiščem izvršiti ogled , 3
o katerem mora vsekako obvestiti stranke, ali
pa odposlati zaradi ogleda kakšnega člana so¬
dišča, ki mora takoj po končanem ogledu pred¬
ložiti poročilo . 4

1  Zlasti za izvedene priče.

2  Del predsedniške diskrecionarne oblasti.

3  Celo na licu mesta; v tem primeru se glavna
razprava lahko nadaljuje na licu mesta, seveda ob
prisotnosti vseh potrebnih sodnikov, zapisnikarja,
strank, prič, izvedencev. Lahko pa se izvrši ogled iz¬
ven glavne razprave pred vsemi člani senata ali pa
pred odrejenim sodnikom, ki je član senata.

4  Cd. § 190.

§ 266. — P) Na predlog upravičenega tožilca
se sme razširiti razprava, če je sodišče stvarno
pristojno, tudi na kakšno drugo obtoženčevo ka¬
znivo dejanje, ki se je razkrilo med glavno raz¬
pravo.

( 2 ) Zaradi tega dejanja vloži tožilec ustno ob¬
tožbo, ki se v glavnem 1  vpiše v zapisnik. Obto¬
ženec in njegov branilec se pozoveta, naj se iz¬
rečeta o razširitvi obtožbe. Tudi ta izjava se

197

vpiše v zapisnik. Obtožencev pristanek na tako
razširitev obtožbe je potreben samo, če bi se
moral uporabiti nanj, ako se obsodi zbog tega
drugega dejanja, strožji kazenski zakon od one¬
ga, ki bi se moral uporabiti na kaznivo dejanje,
katerega je bil prej obtožen.

( 3 ) Če obtoženec v takem primeru neče pri¬
stati na to, da se mu takoj sodi tudi zaradi tega
drugega dejanja, ali če ne sme biti obsojen zbog
tega, ker sodišče ni pristojno za to drugo de¬
janje 2  ali ker se pokaže, da je potrebna skrb-
nejša priprava obrambe, se omejita razprava in
sodba, da sta veljavni, na predmet prejšnje ob¬
tožbe. 3

1  Vsaj tenor in dokazni predlogi (§ 202., odst. 1.,
št. 2., 3., 5.).

2  Ker je potrebna drugačna sestava sodišča (ne
trojice ampak petorice sodnikov, ne sodnik poedinec,
ampak senat).

3  Nadaljni postopek je urejen v § 284.

§ 267. — Če se pokaže v toku razprave, da se
sme dejanje, ki je predmet obtožbe, preganjati
samo po odobritvi javnega oblastva, 1  sme pri¬
nesti državni tožilec to odobritev tudi naknadno,
dokler se dokazno postopanje ne konča. 2

1  Gl. § 2., odst. 2., in pa § 84. kz. Prim. tudi § 559.,
odst. 2., št. 1.

2  Gl. § 272., odst. 2., § 388., odst. 1.

VII. Govori strank.

§ 268. — Po končanem dokaznem postopku 1
vpraša predsednik stranke, ali žele kaj predla¬
gati zaradi dopolnitve dokazov. Če se nihče ne
oglasi ali če se predlog za dopolnitev dokazov
zavrne 2  in predsednik spozna, da je stvar iz-

198

črpana, izjavi, da je dokazni postopek končan, 3
da besedo tožilcu ter ga pozove, naj poda in
obrazloži svoj predlog. 4

1  Gl. op. 2  pri § 267. Tu gre za dejanski konec
dokaznega postopka po dotiejšnjih predlogih.

2  Po sodišču, torej senatu.

3  Tu gre za tehnično izjavo, da je dokazni po¬
stopek kot del glavne razprave v smislu VI. poglavja
pri kraju.

4  Končni predlog v stvari sojenja (ne dokazova¬
nja).

§ 269. — ( 4 ) Tožilec zbere vse podatke dokaz¬
nega postopka ter poda in obrazloži na njih pod¬
stavi svoje predloge o obtoženčevi krivdi in o
kazenskih predpisih, ki jih je uporabiti nanj in
na njegovo dejanje. Kolikor pa gre za odmer¬
janje kazni v mejah zakonite mere, ki naj se
uporabi, ne poda določnega predloga. 1  Državni
tožilec sme, če so po njegovem mnenju dani po¬
goji za uporabo kakšne stranske kazni ali oču-
valne odredbe, podati in obrazložiti predlog tudi
zaradi uporabe le-teh.

( 2 ) Tožilec sme kakor v toku razprave tako
tudi v končnem govoru, kakršen je pač izid do¬
kaznega postopka, izpremeniti obtožbo ne samo
glede krivde, 2  ampak tudi glede ocene kaznivega
dejanja in glede kazni, sme pa tudi z obrazlo¬
žitvijo odstopiti od obtožbe. 3

( 3 ) Oškodovanec, ki se je pridružil kazen¬
skemu postopanju, ali njegov zastopnik dobi be¬
sedo 4  takoj za tožilcem, da obrazloži svoj za¬
sebnopravni zahtevek ali da vzdrži v moči ob¬
tožbo, od katere je državni tožilec odstopil. Če
niti oškodovanec niti njegov zastopnik ni prišel
na razpravo, se prečita zapisnik o njegovem za¬
htevku, ako državni tožilec ni odstopil od obtožbe
(§ 215., odst. 2.). 6

199

( 4 ) Obtoženec in njegov branilec dobita be¬
sedo zaradi obrambe in zaradi odgovora na to¬
žilčeve in oškodovančeve navedbe. Če je več
obtožencev, odredi predsednik red, v katerem
naj govore oni in njih branilci.

( 5 ) Tožilec in oškodovanec se smeta povrniti 6
na obrambo, toda poslednja beseda gre vsekako
obtožencu.

( e ) Zaradi tega, ker zastopa obtožbo več oseb
ali obtoženčevo obrambo več branilcev, se ne sme
pomnoževati število govorov, in zastopniki mo¬
rajo določiti medsebojno, kateri izmed njih bo
govoril o kakšnem vprašanju.

1  To se pravi, da ne navede določnih dob trajanja
kazni na prostosti ali zneskov denarnih kazni. Pač
pa je njegova pravica, da predlaga dodatek h kazni z
zahtevo, da se sodba priobči v novinah.

2  T. j. kazenskopravne odgovornosti kot storilca
ali kot nasnovatelja ali pomočnika. Tudi izprememba
obtožbe zbog „malomarno“ storjenega (namesto po
prvotni obtožnici „naklepnega“) dejanja spada sem.

3  Če državni tožilec na glavni razpravi odstopi od
obtožbe docela, predloži o tem višjemu državnemu to¬
žilcu poročilo ter navede za to svoje razloge; gl.
§ 21. tpr.

4  Oškodovanec sicer ne šteje med stranke, ima pa
vendarle pravico, da govori tudi glede vprašanja o
krivdi obtoženca. Razpis min. pravde z dne 8. ju¬
nija 1932., št. 47017 (Pahorukov, Zbirka raspisa, št. 69)
zastopa isto mišljenje in še določa, da morejo državni
tožilci upotiti korake radi stavljenja zahteve za za¬
ščito zakona, če sodišča oškodovancu ne puste govoriti
o krivdi.

5  Če je državni tožilec odstopil, pa ni na razpravi
navzočen ne zasebni udeleženec ne njegov pravni
zastopnik, velja po § 215., odst. 2., stavek 2., kakor
da noče prevzeti obtožnice; vendar je moral biti o
tem pri pozivu na razpravo pravilno (§ 215., odst. 2.)
obveščen.

6  T. j. z „rep1iko“.

200

Odločba: Beograd, kas. sod., z dne 15 . dec.
1933 . [Eranič, 1933 ., str. 570 ]: Tudi zasebni udeleženec
ima pravico, da govori o krivdi obtoženca v svrho,
da obrazloži svoje zasebnopravne zahtevke.

§ 270. — ( 1 ) Končni govori obsezajo praviloma
vsa vprašanja, o katerih naj se izreče sodba.

( 2 ) Vendar pa sme odrediti predsednik ali so¬
dišče (§ 228.), da je ločiti končne govore glede
krivde od govorov o kazenskopravnih predpisih,
zasebnopravnih zahtevkih in o pravdnih stroških
kakor tudi o stranskih kaznih in očuvalnih od¬
redbah. 1

( 3 ) V takem primeru se šele potem, ko izreče
sodišče odločbo o obtoženčevi krivdi in jo raz¬
glasi, vrše iznova govori, ki se omejujejo samo
na vprašanja, katera je še rešiti. 2

( 4 ) Govori strank se ne smejo prekinjati, ra¬
zen če predsednik spozna, da se z govorom ograža
javni red ali da se žali morala ali čast koga dru¬
gega ali da se vobče vrši kakšno kaznivo de¬
janje ali da se spušča govornik v predolge raz¬
lage, ki očividno niso v nikakršni zvezi s stvarjo.

1  Takšna ločitev mora biti posvedoeena v zapis¬
niku. V pismeni odpravek sodbe ne spada.

2  Na to se sklene dokončno vsa sodba v smislu
§ 280 . ali § 281 .

§ 271. — ( 1 ) Če se obtožnica izpremeni 1  ali
razširi 2  kakor tudi če predlaga tožilec, da se iz¬
roči stvar drugemu pristojnemu sodišču, 3  opozori
predsednik obtoženca, ki nima branilca, na. po¬
sledice teh predlogov in ga pouči o pravicah, ki
jih sme uporabiti za svojo obrambo.

( 2 ) Če nastane dvom, ali je mogel obtoženec
po svoji izobrazbi pojmiti, kaj predlaga ena ali
druga stranka, ali če obtoženec ne umeje služ-

201

benega jezika, mu pojasni predsednik ob kratkem
vsebino govorov, po potrebi tudi s tolmačem.

( 3 ) Tako je postopati tudi, če je obdolženec
gluh ali nem in se da sporazumeti z njim po
tolmaču.

1  Gl. § 269., odst. 2.

2  Gl. § 266., 284.

3  N. pr. tiskovnemu senatu (§ 276.), vojaškemu so¬
dišču (§ 277.); vsekakor gre za konečni predlog po
sklenjenem dokazovanju.

§ 272. — P) Ko so govori strank končani,
vpraša predsednik, ako se ne bi morala spričo go¬
vorov takoj izreči sodba, s katero se obtožba za¬
vrne, 1  ker je tožilec odstopil od nje, ali če tožilec
ne bi započel dopolnjevanja 2  dokazov, ali želi še
kdo kaj izjaviti.

( 2 ) Če se nihče ne oglasi, izjavi predsednik,
da je razprava končana, in odredi, če se ne bi
umaknilo sodišče zaradi posvetovanja in izre¬
kanja sodbe v druge prostore, naj se vse osebe,
razen članov sodišča in zapisnikarja, odstranijo
od zasedanja.

( 3 ) Če je obtoženec v preiskovalnem zaporu,
ga je odvesti od zasedanja.

1  Gl. § 276.

2  Gre za razširjenje obtožbe, kateri pa tožilec ni
dodal nobenih potrebnih novih dokaznih predlogov v
smislu § 202., odst. 2., št. 5.

VI JI. Sodb a.

§ 273. — P) Če po mnenju sodišča ni treba
odrediti preložitve razprave zato, da bi se po¬
stopek dopolnil in stvar razjasnila, izreče sodbo. 1

( 2 ) Predmet sodbe je obtoženec in njegovo de¬
janje, ki je predmet obtožbe . 2  Sodišče je vezano

202

v tem oziru toliko, da ne sme proglasiti obto¬
ženca 3  za krivega dejanja, ki ni bilo predmet ne
prejšnje obtožbe ne obtožbe, izpremenjene ali
razširjene na glavni razpravi. 4  Kolikor gre za
pravno oceno dejanja 5  in za odmero kazni, ni
sodišče vezano na tožilčev predlog.

( 3 ) Sodbo mora opreti sodišče samo na one do¬
kaze, ki so bili podani na glavni razpravi, in na
vsebino onih spisov, ki so se in kolikor so se
prečitali na glavni razpravi z omejitvami, od¬
rejenimi v §§ 262. in 263. 6  Držeč se tega, mora
sodišče skrbno in vestno preskusiti dokaze, ko¬
likor gre za njih verodostojnost in dokazno moč,
tako posamič kakor tudi po njih notranji zvezi.

1  Sodba se mora izreči v imenu Njegovega Veli¬
čanstva kralja: § 2 zus. Če je potrebna dopolnitev,
se mora razprava nadaljevati, da se izvedejo takoj
novi dokazi, ali pa se, če to ni mogoče, razprava
preloži. Gl. § 239.

2  „Predmet sodbe" znači „sodno ugotovite  v“,
ki je dejanska podlaga za izrek v sodbi glede osebe
obtoženca in njegovega dejanja in sama po sebi ni
več izpodbojna.

3  Obtoženec je samo v obtožnici navedena oseba.

4  Identiteta dejanja v smislu te določbe ni izpre-
menjena ali porušena, če sodišče ugotovi, da je bilo
dejanje storjeno iz malomarnosti, dasi trdi obtožba,
da je bilo storjeno naklepno. Dejanje je histo¬
rično  vzet dogodek v zunanjem svetu, ki ga more
človek s čutili zaznati.

5  Gl. § 202., odst. 1., štev. 3.

6  Obe izjemi se tičeta legalno dopustne omejitve
načela neposrednosti.

Odločba: Zagreb.  S. S. B., z dne 12. okt.

1933. [Slov. Prav., št. 243]: Državni tožilec, ki pred¬
laga, naj se obtoženec kaznuje, mora svoj predlog
konkretizirati. Zgolj pravna kvalifikacija ne zado¬
stuje; kajti po 2. odst. § 273. kp. je predmet sodbe de¬
janje, ki je predmet obtožbe.

Zagreb,  S. S. B., z dne 15. dec. 1936. [Slov. Prav.,
št. 275.): Po § 273. kp. gre za isto dejanje, ako je to

203

v dejanskem pogledu, če tudi ne v pravnem, isto. So¬
dišče ni prekoračilo obtožbe, ako je obsodilo obto¬
ženca radi udeležbe na tepežu, čeprav je bil obtožen
zbog zločinstva težke telesne poškodbe.

§ 274. -— O vprašanju, ali naj se smatra ali
ne smatra kakšna činjenica za dokazano, odlo¬
čijo sodniki po svobodnem prepričanju, ki so ga
dobili na podstavi vestnega pretresa in ocene
vseh dokazov, podanih na glavni razpravi, in
niso vezani na nikakršna dokazna pravila. 12

1  Vezano je sodišče le v izjemnih primerih na
rešitev t. zv. predhodnih vprašanj; gl. op. 2  pri § 4.

2  Tu je uzakonjeno načelo proste ocene dokazov
ali materialna dokazna teorija.

§ 275. — j 1 ) V sodbi sme izreči sodišče samo:
ali da je obtoženec kriv dejanja, ki ga je ob¬
tožen, 1  ali da se oprosti 2  obtožbe zaradi tega de¬
janja ali da se obtožba, vložena zoper njega,
zavrne. 3

( 2 ) Če se preganja obtoženec zaradi več ka¬
znivih dejanj, izreče sodišče v sodbi točno, ka¬
terega dejanja se proglaša za krivega, zaradi ka¬
terega se oprosti obtožbe in zaradi katerega se
obtožba zavrne.

( s ) V sodbi, s katero se obtožba zavrne, se so¬
dišče ne spušča v pretres same stvari . 3  4

1  Z ozirom na predpis § 274. se izda (materialna)
obsodba radi dejanja, storjenega iz malomarnosti,
dasi je bil obtožen storilec radi naklepno storjenega
dejanja. V tem primeru se sodba ne sme glasiti na
oprostitev od obtožbe radi "naklepno storjenega deja¬
nja. ampak obsodba se izreče le radi malomarno stor¬
jenega dejanja, v razlogih pa se pojasni položaj z
ustreznimi ugotovitvami.

2  T. j. materialna  sodba (§ 275.).

4  T. j. formalna  sodba (§ 276.).

*  Absolutio ab instantia ni predvidena.

204

§ 276. — S sodbo se obtožba zavrne, če se po¬
kaže, da pregon ni dopusten, ali zato, ker se je
pokrenil kazenski postopek brez zahteve tožilca,
upravičenega po zakonu, 1  ali ker se je nadalje¬
val zoper njegovo voljo 2  ali ker ni za zakonito
pokrenitev postopka ali za vložitev obtožbe po¬
trebnega predloga ali odobritve upravičene osebe
ali oblastva ali ker je tožilec odstopil od ob¬
tožbe, ko se je razprava začela, toda preden je
predsednik izjavil, da je razprava končana
(§ 272., odst. 2.), 3  ali ker je bil obtoženec zaradi
istega dejanja že pravnomočno obsojen, 4  ali je
bil pregon z aktom kraljeve milosti razveljav¬
ljen, 5  ali ker ovirajo postopanje druge pravdne
zapreke, 6  zlasti pa, da sodišče za sodbo ni pri¬
stojno.

1  Gl. § 1 ., odst. 3.

2  Enako: ali po malomarnosti sodišča ali po na¬
ključju. Obtoženec pa nima pravice zahtevati nada¬
ljevanja, da se dožene njegova nedolžnost s sodbo.

3  Gl. § 269., odst. 3., in tamkajšnjo opombo 4 . Prim.
§§ 84., 85. kz.: Pristanka od strani obtoženca glede
odstopa ni treba; nasprotno pa se z odstopom od
predloga ali zasebne tožbe od strani enega izmed ude¬
ležencev ustavi postopanje tudi zoper ostale (89. lcz.).

4  Če se to prezre, pride na zahtevo do obnove ka¬
zenskega postopka po § 362., št. 3. (ne bis in idem!)

r ’ Abolicija (prim. § 429.).

6  N. pr. Izročena oseba (extradition) se ne sme
preganjati zbog kakšnega drugega kaznivega dejanja,
storjenega pred izročitvijo, nego je ono, zbog kate¬
rega je izročitev dopuščena ali ponujena: gl. § 496.,
odst. 2. Samo smrt obtoženca ne šteje med pravdne
zapreke (§ 221. a).

Odločbe: Sarajevo,  vrh. sod., z dne 7 .  nov.
1930. [Timoškin, str. 342]: Predpis § 89., odst. 2., se
mora uporabljati tudi na delikte po tisk. zak.
(Sporno!)

Sarajevo,  vrh. sod., z dne 24. aprila 1932 [Ti¬
moškin, str. 81]: Od privatne tožbe se more odstopiti,

205

dokler se glavna razprava ne konča v postopku pred
prvoinstančnim sodiščem. Nikakor ne bi bilo primer¬
no, da bi se privatnemu tožilcu omogočilo, da bi se
v postopku pred drugoinstančnim sodiščem odločilo
o tem, ali se kdo preganja ali ne.

Zagreb,  S. S. B., z dne 20. okt. .1951. [Slov. Pr.
št. 209): ■ Zasebne obtožbe ni več moči na prizivni
razpravi .-umakniti, kajti prizivna razprava ni glavna
razprava.

Zagreb,  S. S. B., z dne 16. febr. 1932. (Slov. Pr.
št. 218]: izjava državnega tožilca po določbi S 268., da
bodi obtoženec oproščen, brani obsodbo. V tem pri¬
meru mora sodišče obtožbo zavrniti (§ 276.).

Sarajevo,  vrh. sod., z dne 15. maja 1933. [Ti-
moškin, str. 218]: Predpis § 276. velja z ozirom na
določbo § 584., odst. 4., tudi za postopanje pred okraj¬
nim sodiščem; torej se mora obtožba s sodbo zavrniti,
ne pa postopek ustaviti.

§ 277. — Če sodišče spozna, da spada obtože¬
nec pod pristojnost vojaškega sodišča, izreče
sodbo, da se zavrne obtožba zaradi nepristojnosti
(§ 539., odst. 2.). V takem primeru poskrbi tožilec,
da se izroči stvar, čim dobi ta sodba pravno moč,
pristojnemu vojaškemu sodišču. 1

1  Glede vprašanja vzdrževanja preiskovalnega za¬
pora veljajo posebni predpisi; (§ 339. odst. 2., sta¬
vek 2.)

§ 278. — Če spozna sodišče v toku glavne raz¬
prave, začete pred tremi sodniki, da imajo či-
njenice, na katere se opira obtožba, same zase
ali v zvezi z okolnostmi, ki se pojavijo v toku
glavne razprave oznamenila 1  zločinstva, o kate¬
rem mora soditi senat petih sodnikov (§ 75., št. I.), 2
se razprava prekine in sodni senat se takoj po¬
množi na pet sodnikov, pred katerimi se raz¬
prava izvede, 3  če pa to ni mogoče zato, ker ni
bila uvedena preiskava, 4  se razprava preloži.

1  Prim. § 19., odst. t., kz.

2  Prim. § 17., odst. 1., zus.

3  Izvedba mora početi iznova po pravilu § 240.,
odst. 3. in tudi 4.

4  Predpostavlja se obligatornost preiskave po § 97.,
odst. 1., ki pa ni bila še uvedena iz kateregakoli
vzroka. Prim. še § 239.

§ 2?9. — ( 1 ) Če se pokaže v toku glavne raz¬
prave, 1  da imajo ugotovljene činjenice ozname-
nila kaznivega dejanja, za katero bi bil pristo¬
jen sodnik poedinec okrožnega sodišča 2  ali
okrajno sodišče, 3  ne odkaže sodišče te stvari
tema dvema, ampak jo razsodi samo. 4

( 2 ) Če spozna sodišče, da je pristojen za stvar
sodnik za mlajše maloletnike, 5  prekine postopek
ter odkaže stvar temu sodniku.

1  Tu je vse eno, ali se vrši razprava pred senatom
treh. ali petih sodnikov.

2  Gl. § 10., št. 3.

3  Gl. § 9., odst. 1., št. 2.

4  Ratio legis: Več sodnikov, večje garancije za
pravilnost. Sojenje pa se vrši po predpisih za kole-
gialno postopanje. Prim. še § 286., odst. 3.

5  Gl. S 9., odst. 1., št. 1., in S 10., št. 2. — Tu gre
za drugačen način postopanja, v katerem niti načelo
legalitete ni strogo izvedeno, niti ni vedno potrebna
obtožnica ali ustna razprava.

§ 280. ■—■ ( 4 ) Sodišče izreče sodbo, s katero se
obtoženec oprosti obtožbe, če spozna, da dejanje,
ki ga je obtoženec obtožen, ni po .zakonu 1  ka¬
znivo dejanje, ali da ni dokazov, da je storil to
dejanje obtoženec, 2  ali da so dane okolnosti, ki
izključujejo krivdo 3  ali izključujejo ali ukinjajo
obtoženčevo kaznivost. 4

( 2 ) Odločba sodišča, da je objaviti oprostitev
od obtožbe v novinah, se izreče v sodbi sami. 5

( 3 ) Če izreče sodišče sodbo, s katero obtoženca
oprosti obtožbe zbog nevračunljivosti, toda je
prepričano, da obstoje pogoji za kakšno izmed

207

očuvalnih odredb, dopustnih po kazenskem za¬
konu, 6  izda, ko je zaslišalo državnega tožilca in
branilca, če je prisoten, o tem posebno rešitev.
Predpis  § 11 ()., odst. 2., se uporablja
primerno tudi tu. 78

1  Scilicet ..kazenskem zakoniku“ ali pa „po poseb¬
nem kazenskem zakonu" (§ 13. kz.) Gl. § 23. kz.

2  Kot fizična oseba, ki je storilec, sostorilec, na-
snovatelj ali pomagač.

3  Gl. '§ 18., odst. 1., §§ 19., 20., 22., 24 kz.

4  Gl. §§ 25., 26., 27., 141., odst. 5., §§ 78. nasl. kz.

5  Na zahtevo obtoženca in sorodnikov ali soproga
po § 324., odst. 4. Razpis min. pravde z dne 4. marca
1933., št. 20.864 (Policija 1933., str. 297) pravi, da treba
za sodna razglašanja v Služi). Novinah zagotoviti po¬
trebno vsoto denarja.

6  Gl. § 53. kz.

7  Zadnji stavek je bil dodan z uredbo z dne
20. marca 1935.

Odločba: Zagreb,  S. S., z dne 4. avg. 1937.
[Mjesečnik 1937., str. 18]: Čim sodišče ugotovi, da ne-
dostaje v delovanju obtoženca vsaj enega samega od
bistvenih oznamenil kaznivega dejanja, bodisi v sub¬
jektivnem, bodisi v objektivnem pogledu, ne more več
biti govora o kaznivem dejanju iz kz. V tem primeru
se mora izdati oprostilna sodba, ne sme se pa izreči
sodba po § 276.

§ 281. — ( 1 ) Če sodišče spozna, da je obtoženec
kriv, izreče v sodbi:

1. zbog katerega dejanja se proglaša za kri¬
vega in navede zlasti okolnosti, od katerih je
zavisna uporaba izvestnega odstavka kazenskega
zakona;

2. kakšno kaznivo dejanje izvira iz činjenic,
ki so se štele za dokazane in zaradi katerih je
obtoženec proglašen za krivega;

3. na kakšno kazen se obtoženec obsoja ali
pa se po določbah kazenskega zakona 1  oprašča
kazni;

208

4. ali se obsoja obtoženec pogojno, 1 2  ali in
kako se mu všteva pripor, preiskovalni zapor 3
ali že prestana kazen; 4

5. katere določbe zakona se uporabljajo na
obtoženca in njegovo dejanje; 5  in

6. odločbo o zasebnopravnih zahtevkih (§§ 297.
do 301.), o stroških kazenskega postopanja in iz¬
vršitve kazni (§§ 310., 313. in 314.), kakor tudi o
tem, ali naj se objavi sodba po tisku ob obso¬
jenčevih stroških. 6

( 2 ) Če sodišče spozna, da obstoje pogoji za
očuvalne odredbe, izreče tudi te. 7

( 3 ) Če obsodi sodišče obtoženca na kazen na
prostosti zaradi dejanja političnega značaja, iz¬
reče, ali se mu pri izvrševanju kazni priznavajo
ali ne priznavajo olajšave, predvidene v zakonu
o izvrševanju kazni na prostosti. 8  Te olajšave
se mu priznajo, če ni poteklo dejanje iz nečast¬
nih nagibov, če niti ne kaže obtoženčevega hu¬
dobnega značaja, niti niso posledice posebno
težke. 9

( 4 ) Sodišče sme priznati obtožencu te olajšave
tudi takrat, kadar je izreklo zoper njega kazen
zatočenja ali zapora, če smatra to za opravi¬
čeno glede na značaj dejanja, storilčevo osebnost
kakor tudi glede na povod, nagibe in posledice
dejanja. 10

( 5 ) Obtoženčevo ime in prve tri točke ne
smejo izostati v sodbi, sicer je neveljavna.

1  Gl. §§ 8., 21., 32. in 73. kz. Oprostitev se more

izreči na podstavi g 280., odst. 1., če sodišče ..spozna,

da je kaj takih okolnosti, ki. .. ukinjajo obtoženčevo

kaznivost". Toda v primerih, kakor po § 139., odst. 2.,

kz., ko naj se sodba o lažni ovadbi po preklicu ob¬

javi, naj pride do izreka, da je obtoženec kriv, da se

pa „po določbah kazenskega zakona oprašča kazni."

Gl. § 293., odst. 2.

209

2  Gl. §§ 65. do 68. kz.

3  Gl. § 77. kz.

1  Gl. §§ 8., 10. kz., dalje § 293., odst. 2.; § 420.,
odst. 1.

5  To se pravi, določbe mora sodba izrečno citirati.

6  Gl. op. 5  pri § 280. zastran zagotovitve stro¬
škov objave; dalje § 293., odst. 1. Objava obsodilne
sodbe ima v primerih §§ 342., odst. 3., in 363, odst. 2.,
kz. značaj dodatka h kazni, v primerih §§139., odst. 3.,
in 305. kz., čl. 63. tisk. zak. značaj reparacije idealne
škode, ki je bila povzročena oškodovancu.

7  Samo pri obsodilni sodbi; drugače velja, da se
izda „posebna rešitev" (§ 280., odst. 3.)

8  Gl. §§ 75. do 77. zgoraj citir. zakona.

9  Prim. določbo § 74. kz. O političnih deliktih je
govora v § 12. kz., čl. 92. tisk. zak., §§ 488., 494.

10  Izpodbijanje s prizivom: §§ 332., 392., 398.

Odločba: Beograd,  kas. sod., z dne 5. marca
1937. [Pravni Život, 1937., str. 249]: Zakon o pobijanju
zlorab v službeni dolžnosti tedaj, ko je kazenski za¬
konik dobil obvezno moč, ni bil razveljavljen in za
to pogojna obsodba za kazniva dejanja iz tega zakona
ni dopustna. (Sporno.)

§ 282. — j 1 ) Na smrtno kazen sme obsoditi
sodišče obtoženca samo, če so spoznali vsi člani
sodišča soglasno, da je kriv zločinstva, ki se
kaznuje po zakonu s smrtjo.

( 2 ) Če je izrečena smrtna kazen zoper več
oseb, se določi v sodbi red, v katerem naj se
kazen izvrši. 1

( 3 ) Če ni soglasnosti sodnikov, se izreče na¬
mesto smrtne kazni dosmrtna robija, po olajšu¬
jočih okolnostih 2  pa robija najmanj desetih let. 3

1  Gl. § 417., odst. 4.

2  Mora jih biti vsaj dvoja, sicer se izreče dosmrtna
robija.

3  Gl. § 126. kpr., ki predpisuje, da mora predsednik
okrožnega sodišča (ne: senatni predsednik) o vsaki
obsodbi na smrt neposredno ministrstvu pravde poro¬
čati z navedbo dneva in številke sodbe hkrati. Pred¬
ložitev spisov kasacijskemu sodišču v obče odpade
(§ 432).]

14

210

§ 283 . — :1

1  Ves ta paragraf, ki je določal način posvetovanja
o eventualnem predlogu za pomilostitev, je bil uki¬
njen z zak. z dne 9. okt. 1931. (Gl. § 432.) Po čl. 29.
uredbe o izvrš. zak. o drž. sod. za zašč. drž. pošlje
državno sodišče za zaščito države obsodbe na smrtno
kazen neposredno ministra pravde.

§ 284 . — ( 1 ) Če omeji sodišče po določbi § 266 .
svojo 1  sodbo samo na dejanje, ki je predmet
prejšnje obtožbe, pridrži tožilcu na njegovo za¬
htevo pravico, posebe preganjati obtoženca za¬
radi drugega novega dejanja, ki se je razkrilo
med glavno razpravo. Če se tožilcu ne pridrži ta
pravica, ne sme več preganjati storilca zaradi
tega novega dejanja, razen če se pozneje dobe
pogoji za obnovo postopanja. 2

( 2 ) Po okolnostih pa sme sodišče, najsi ne sodi
takoj o tem drugem dejanju, preložiti razpravo
tudi glede dejanja, ki je predmet prejšnje ob¬
tožbe, in odrediti, da se izreci na novem zase¬
danju po končani razpravi sodba o vseh kaznivih
dejanjih, ki jih je obtoženec obtožen.

( 3 ) V enem in v drugem primeru mora zahte¬
vati tožilec v treh dneh, ko se je razglasila sodba
ali rešitev o preložitvi razprave, da se pokreni
zakoniti postopek (§ 51 ., odst. 2 .). 3

1  Razpravo in sodbo: gl. § 266., odst. 2.

2  Prim. § 22., odst. 2. Gl. § 359. odst. 2., št. 2.

3  S tem predpisom je ovržen rok § 109., da naj
vloži zasebni tožilec v 14 dneh obtožnico, pa tudi rok
3 mesecev za vložitev zasebne tožbe po § 86. kz. Do¬
ločba § 51., odst. 2., ima samo zasebnega tožilca v
mislih.

§ 285 . — ( 1 ) Če je obsojen obtoženec s sodbo
na kazen, ne ovira izvršitve te sodbe to, da je
tožilcu pridržana pravica, preganjati obtoženca

211

zaradi kakšnega drugega kaznivega dejanja.
Edino, če je predpisana za to drugo dejanje
smrtna kazen, je čakati z izvršitvijo sodbe, 1  iz¬
rečene po določbah § 266., odst. 3., in § 284.,
odst. 1., dokler se ne izreče sodba o tem drugem
dejanju.

( 2 ) Če tožilec uporabi njemu pridržano pra¬
vico, omenjeno v § 284., sme sodišče odrediti, da
je čakati z izvršitvijo sodbe, izrečene po prejšnji
obtožbi, dokler se ne izreče sodba po novi obtož¬
nici. Kolikor gre za pravna sredstva, je posto¬
pati v takem primeru z obema sodbama, kakor bi
bili izrečeni istočasno. 2

1  Pravnomočnost sodbe se predpostavlja tako v 1.
kakor tudi v 2. odst.

2  Gl. § 359., odst. 2., št. 2.

§ 286. — ( 4 ) Če se steko kazniva dejanja, zbog
katerih se mora izreči po kazenskem zakonu
ena zvišana kazen, 1  določi sodišče najprej glede
vsakega kaznivega dejanja, zaradi katerega je
obtoženec proglašen za krivega, zasluženo časno
kazen na prostosti, vzame za osnovo zvišane
kazni zasluženo najtežjo kazen izmed teh naj¬
denih kazni ter jo zviša v trajanju, vpoštevajoč
ostale zaslužene kazni, po svobodni oceni, toda
v mejah, ki jih odreja kazenski zakon. 2 3

( 2 ) Če sodišče spozna, da je obtoženec, zoper
katerega se je že prej izrekla sodba zbog kak¬
šnega kaznivega dejanja, kriv kaznivega deja¬
nja, ki ga je storil pred razglasitvijo one prejšnje
sodbe, izreče, ako je pristojno, sodbo, s katero
določi po predpisih kazenskega zakona kazen,
ki bi se bila morala odmeriti, ko bi se bilo isto¬
časno sodilo glede obeh kaznivih dejanj, ter
všteje obenem kazen, ki je bila prestana po
prejšnji sodbi. 4  Hkrati odloči v sodbi o povra-

14 *

Čilu škode, provzročene s tem prej storjenim de¬
janjem, če je bila tirjana, in o stroških kazen¬
skega postopanja.

( 3 ) Če so pristojna za prej presojeno in za prej
storjeno kaznivo dejanje različna sodišča, izreče
novo sodbo ono sodišče prve stopnje, ki je pri¬
stojno za ono teh kaznivih dejanj, za katero je
določena po zakonu težja vrsta kazni in ob isti
vrsti večja mera kazni. 5

1  Realni stek po § 62, kz. ob vpoštevanju samih
kazni na prostosti.

2  Gl. te meje v § 62., odst. 2., kz.

3  Če predpis 1. odst. ni bil vpoštevan, se postopa
po § 360., odst. 1., št. 1.

4  Gl. § 64. kz.

5  Tu postane pristojno sodišče višje vrste (senat)
navzlic določbam §§ 9. in 10.

Odločbi: Beograd,  senat za reševanje spo¬
rov o pristojnosti, z dne 23. junija 1932. [Sl. Prav.
št. 2281: Sodišče, ki je po predpisih §§ 62., 64. kz. in
§ 286. kp. izreklo skupno kazen za prej sojeno in prej
storjeno kaznivo dejanje, je pristojno, da odločuje
glede izvršitve sodbe v pogledu kazni, očuvalnih od¬
redb in vračunjanja pripora ter preiskovalnega za¬
pora.

Sarajevo,  vrh. sod. z dne 26. marca 1935. [Ar¬
hiv, 1935, str. 450; Vesel-Timoškin, št. 61]: § 64. kz. se
glede vračunanja prestane kazni pri odmerjanju nove
kazni ne da razumeti drugače, nego da se mora vra¬
čunati v novo kazen tisti del kazni, ki je že prestan,
ker popolnoma prestana kazen sploh izključuje upo¬
rabo § 64. kz. Za to se ne sme niti § 286., odst. 2., dru¬
gače razumeti glede vračunanja kazni, ki je bila po
prejšnji sodbi prestana: kajti nasprotno pojmovanje
bi dajalo predpisu § 286., odst. 2., značaj samostalne
ustanove, ki ga pa ta predpis nima, pa bi bil v tem
primeru v nasprotju z določbo § 64. kz.

§ 287. — Če se izreče s sodbo denarna kazen,
se izreče obenem kazen na prostosti, 1  ki naj jo
nadomesti, ako se ne bi mogla izterjati. 2

213

1  Gl. uredbo o odsluževanju denarnih kazni in
nadomeščanju teh kazni s kaznijo na prostosti z dne
31. dec. 1929, Sl. N. št. 5/1/4 iz I. 1950., Ur. 1. št. 83/19
iz 1. 1930. |§7: 60 dinarjev = en dan zapora; §8: 100 di¬
narjev denarne kazni po § 45. kz. = en dan robi je,
odnosno strogega zapora. Po čl. 9. zopz. 200 dinarjev
= en dan zapora]. Gl. § 7 .

2  O izvrševanju denarnih kazni gl. § 424. ter §§ 154.
do 157. kpr.

IX. Razglasitev sodbe.

§ 288. — P) Čim sodišče konča posvetovanje 1
in izreče sodbo, razglasi predsednik vpričo strank
na javnem zasedanju, kolikor ni omejena jav¬
nost tudi za sodbo (§ 223., odst. 4.), sodbo tako,
da prečita njen dispozitivni del 2  z uporabljenimi
zakonitimi določbami vred in glavne razloge
•sodbe. Razloge sodbe sme razglasiti predsednik
ob kratkem tudi ustno.

( 2 ) Po razglasitvi sodbe vpraša predsednik
stranke, ali so zadovoljne s sodbo, obtoženca pa
pouči, kakšna pravna sredstva more uporabiti
zoper sodbo . 3

( 3 ) Če se obsodi obtoženec pogojno, 4  ga opo¬
zori predsednik na pogoje, ki se jih mora držati.

( 4 ) Če je glede na težo izrečene kazni ali po
drugih okolnostih dovolj razloga misliti, da bo
obsojeni obtoženec, ki je v prostosti, pobegnil,
sme odrediti sodišče zoper njega preiskovalni
zapor. Če gre za izpustitev oproščenega obto¬
ženca iz preiskovalnega zapora, se uporabi od¬
redba § 339., odst. 2.

1  Potreben je o tem poseben zapisnik, gl. § 242.,
odst. 3.

2  T. j. „tenor sodbe", ne pa razloge (gl. §293., št. 2.)

3  To mora priti v zapisnik o glavni razpravi, gl.

§ 244., odst. 3.

4  §§ 65 do 68. kz.

214

§ 289. — Če hi se sodba ne mogla izreči istega
dne po končani razpravi, se sme napovedati raz¬
glasitev sodbe tudi v toku treh dni po končani
razpravi. Če bi se napovedala razglasitev sodbe
izjemoma iz tehtnih razlogov v roku osmih dni,
se zbog tega ne more zahtevati, da bi se vršila
razprava iznova. 1

1  Gl. § 291., odst. 2. (Določba § 241., odst. 3., ni
uporabna).

Odločba: Zagreb,  S. S., z dne 4. avg. 1936.
[Mjesečnik 1937., str. 13.] Po § 289. se ne more zahte¬
vati, da naj se glavna razprava vrši znova, ker je bila
sodba razglašena nekoliko dni preko osemdnevnega
roka.

§ 290. — 0) Če obtoženec ne pride ob času,
odrejenem za razglasitev sodbe, sme odrediti
predsednik, da ga je zaradi tega privesti ali da
mu priobči sodbo ustno sodnik, ki ga določi za
to, ali da se mu vroči sodba v vernem prepisu,
pri čemer ga je poučiti o pravnih sredstvih. 1

( 2 ) Z vročitvijo se sme priobčiti sodba zlasti
takrat, kadar je obtoženec oproščen obtožbe ali
se je obtožba zavrnila.

1  Rok za pravna sredstva teče tu od dneva vro¬
čitve sodbe (§ 339.)

X. Pismeni odpravek sodbe in
popravljanje pogreškov.

§ 291. — 0) Sod išče izdela sodbo pismeno pra¬
viloma v treh dneh, ko je bila razglašena na za¬
sedanju. Sodbo izdela en sodnik, ki ga pred¬
sednik odredi za to. Pismeni odpravek sodbe se
mora ujemati s sodbo, kakor je bila razglašena
na zasedanju. 1

215

( 2 ) Če se napove razglasitev sodbe za pozneje
(8 289.), se morajo določiti razlogi sodbe pismeno
že pred razglasitvijo.

( 3 ) Sodbo podpišeta predsednik in zapisnikar. 2

1  Gl. § 294.

2  Gl. uredbo, citirano pri § 242.

Odločba: Zagreb,  S. S., z dne 4. avg. 1936.
[Mjesečnik, 1937, str. 13]: Ničnosti ni, če se je kršil
predpis § 291., odst. 2., tako, da niso bili vsi razlogi
že v naprej v roku osmih dni navedeni.

§ 292. — Pismeni odpravek sodbe mora ob-
sezati to-le:

1. uvod. v katerem se navedejo: sodišče, po
imenu sodniki, zapisnikar, državni ali zasebni
tožilec, zasebni udeleženec kot tožilec in zastop¬
nika poslednjih dveh, obtoženec in njegov bra¬
nilec, z dostavkom, ali je obtoženec v zaporu ali
v prostosti, dan naredbe, s katero je bila odre¬
jena glavna razprava, in ali je bila razprava
javna ali ne, kakor tudi dan izrečene sodbe in
končne zahteve obtožbe in obrambe;

2. dispozitivni del, v katerem se omenja po
navedbi obtoženčevega imena in njegovih oseb¬
nih razmer (§ 152.), ali je obtoženec kriv dejanja,
ki ga je obtožen, ali se oprosti obtožbe zaradi
tega dejanja ali se obtožba, vložena zoper njega,
zavrne; če pa je proglašen za krivega, mora ob-
sezati ta del vse potrebne točke, omenjene v
§ 281., odnosno tudi v § 287.;

3. razlage sodbe. 1

1  Za podpisa sodbe gl. § 291., odst. 3.

§ 293. — j 1 ) V razlogih sodbe je treba navesti
ob kratkem, toda povsem določno, katere činje-
nice je smatralo sodišče za dokazane ali za ne-

216

dokazane in iz katerih razlogov, kateri razlogi
in nagibi so vodili sodišče ob reševanju pravnih
vprašanj in zavračanju izvestnih ugovorov o tem,
zlasti pa o obstoju ali neobstoju okolnosti, ki po
zakonu izključujejo krivdo ali izključujejo,
ukinjajo, zmanjšujejo ali povečujejo obtožen-
čevo kaznivost ali ki izključujejo pregon. 1

( 2 ) Če se izreče obsodba, je treba navesti, ka¬
tere obtežujoče ali olajšujoče okolnosti 2  je našlo
sodišče in kateri razlogi so bili sicer odločilni za
odločbe po št. 5., 4. in 6. § 281., za omilitev kazni, 3
za uporabo robije in zatočenja ali strogega za¬
pora in zapora, kjer dopušča kazenski zakon
sodišču izbor med njimi, za pogojno obsodbo, 4
za vštetev ali nevštetev pripora, preiskovalnega
zapora 5  ali prestane kazni; 6  za oprostitev od
kazni,' za odločbo o zasebnopravnih zahtevkih in
stroških kazenskega postopanja kakor tudi za
uporabo očuvalnih odredb.

( 3 ) Če se obtoženec s sodbo oprosti obtožbe,
mora sodišče izrečno navesti, iz katerega od raz¬
logov, omenjenih v § 280., to stori.

( 4 ) Če se obtožba s sodbo zavrne, se morajo
navesti zlasti okolnosti, zbog katerih se to stori.
(§ 276.)

1  Gl. op. 3  in 4  pri § 280. in op. 8  pri § 276. Tudi
vrstni red navedenih delov sodhinih' razlogov je tu
zakonito določen.

2  Tudi okolnosti, ki so podlaga, da sodišče smatra,
da je dan „posebno težak primer" po § 75. kz., se
morajo navesti. Sicer pa niti obtežujoče niti olajšu¬
joče okolnosti niso nikjer taksativno navedene. Prim.
§ 71. kz., začetni stavek.

3  Okvir omilitve je naveden v § 71. kz.

4  Gl. §§ 65.— 68. kz.

8  Gl. § 77. kz.

6  Gl. n. pr. §§ 8., 10. kz., dalje § 420., odst. 1,

7  Gl. op. 1  pri § 281,

217

§ 294 . — Pogreške v imenih in številkah ka¬
kor tudi druge oeividne pismene in računske
pogreške, nedostatke v obliki in nesoglasnost
prepisa sodbe z izvirnikom popravi sodišče, pri
katerem so :se dogodili ti pogreški, ki pa se ne
tičejo točk, navedenih v § 281., št. i. do 3., vsak
čas na zahtevo strank ali po službeni dolžnosti.
Popravki se dodado na koncu sodbe tako v iz¬
virniku kakor tudi v vseh prepisih. Zoper
odločbo, s katero se zavrne zahte¬
va stranke, d a se p o p r ti v i p r e p i s
sodbe, ni dovoljeno nik a k š n o prav¬
no sredstvo. 1

1  Zadnji stavek je bil dodan z uredbo z dne
20. marca 1935.

Odločbi: Novi Sad,  kas. sod., z dne 4. ju¬
nija 1933. [Pravosudje, 1933., str. 31 priloge]: Sodišče
ne sme popraviti svoje sodbe, kar se tiče kazni.

Novi Sad,  kas. sod., z neznanega dne [Prav¬
ni život, 1937., str. 134]: Za osnovo sodbe treba sma¬
trati sodbo, kakor je bila v prisotnosti strank progla¬
šena, ne pa izvirnik sodbe. § 294. zabranjuje poprav¬
ke, ki se nanašajo na § 28i., št. 1. do 3., v pogledu
osnove sodbe, ne pa v pogledu izvirnika in prepisov.

XVIII. poglavje.

Zasebnopravni zahtevki in odločbe sodišča o njih.

I. Zasebnopravni zahtevki.

§ 295 . — j 1 ) Kd or je s kaznivim dejanjem
oškodovan, poškodovan ..ali ogrožen, sme svoje
zahtevke za povračilo stvari, za povračilo škode
ali za razveljavitev izvestnega pravnega posla
ali pravnega razmerja ostvarjati tudi v kazen¬
skem postopanju, če se temu pridruži kot za¬
sebni udeleženec. 1

218

( 1 2 ) Na škodo, provzročeno s kaznivim deja¬
njem, in na druge stranske okolnosti, ki so važne
za zasebnopravne posledice, je treba obračati
pozornost po službeni dolžnosti. Če bi nastal
dvom, ali oškodovanec ve, da je pokrenjeno ali
da teče kazensko postopanje, ga mora sodišče
o tem obvestiti, 2  da more podati svoj zahtevek.

( 3 ) Oškodovanec predloži svoj zahtevek sodi¬
šču posebe ali pa ob priliki svojega zasliševanja,
pri čemer stavi v zapisnik izjavo, da se s -svojim
točno označenim zahtevkom pridružuje kazen¬
skemu postopanju. Če nastopa oškodovanec v
kazenskem postopanju kot zakonito upravičen
tožilec, 3  sme zahtevati s kazensko tožbo obenem
povračilo škode ali povračilo za razžaljeno oseb¬
nost ali čast. 4

( 4 ) Oškodovanec se sme pridružiti s svojim
zasebnopravnim zahtevkom kazenskemu postopa¬
nju do začetka glavne razprave, 5  sme pa tudi
vsak čas odstopiti od svojega zahtevka, celo na
sami glavni razpravi, ter ga ostvarjati v civilni
pravdi.

( 5 ) Po oškodovančevi smrti smejo priglasiti
zasebnopravni zahtevek ali vzdrževati in nada¬
ljevati že priglašen zasebnopravni zahtevek nje¬
govi dediči. 6

1  T. zv. adhezijski proces, ki pa ne vede vedno do
cilja; gl. § 5. in, § 441., odst. 6.

2  Gl. § 180., odst. 1., § 369., odst. 3., § 377., odst. 4.

3  Zasebni tožilec (§ 1., odst. 3., št. 2) ali zasebni
udeleženec kot subsidiarni tožilec (§ 53.)

4  Poslednje navedeno povračilo je določeno: čl. 62.

tisk. zak. (pravica do materialne odškodnine); § 57.

zak. o zašč. avt. prav. (posebno povračilo za osebno
žalitev); §§ 17. in 27. zak. o pobij, neloj. tekme (od¬
škodnina za pretrpljeno osebno žalitev in osebno
škodo); čl. 1. zak. o povračilu škode državi zbog de-

219

janja veleizdaje itd. z dne 14. sept. 1929. (zadovolj-
ščina).

5  Gl. § 248., odst. i. (čitanje obtožnice).

6  T. j. dediči v nasprotju z legatarji (prim. § 310.).
Vendar se je morala pridružitev pravočasno izvršiti;
za priglasitev po začetku glavne razprave, ni mož¬
nosti. Določba § 371. temu ne nasprotuje, ker gre tu
za razveljavljenje prejšnjega postopka.

Odločbe: Zagreb,  S. S. B., z dne 31. janu¬
arja  1934. [Sl. Pr., št. 245[: Dopustno je, da se popolni
pravočasno prijavljena odškodnina z zahtevkom za
izgubljeno sposobnost za delo še na glavni razpravi.

Zagreb,  S. S., z dne 4. avg. 1956. |Mjesečnik,
1937., str. 13]. Odškodninski zahtevek državnega erarja
zastran prikratbe na taksah in davščinah je javno
pravna terjatev in kot takšna ne more biti predmet
adhezijskega postopanja, kjer gre le za privatno-
pravne zahtevke, ki se dajo ostvarjati tudi v civilni
pravdi. Gl. odločbo pri § 6.

Novi Sad,  kas. sod., z neznanega dne [Pravni
Život, 1937., str. 311]: Oškodovanec, ki je vtožil svoj
zasebnopravni zahtevek pri civilnem sodišču, samo
zbog tega še ni prestal biti zasebni udeleženec in sub¬
sidiarni tožilec, pač pa, če v svoji obtožbi izjavi, da
ne želi, da bi se njegov zahtevek ostvaril pred ka¬
zenskim. sodiščem.

§ 296. — (’) Kdor se je javil z zahtevkom,
mora navesti sam ali pa po svojem zakonitem
zastopniku vse zahtevke ter predložiti dokaze.

( 2 ) O zahtevku zasliši sodnik tudi obdolženca
ter poizve vse, česar je treba, da se škoda dožene
in ugotovi. Vendar pa se s tem ne sme zadrže¬
vati samo kazensko postopanje, 1  razen če je
ugotovitev škode potrebna za pravilno uporabo
kazenskega zakona. 2

( 3 ) Če se proglasi sodišče za nepristojno za
kazensko postopanje in sodbo, pouči oškodo¬
vanca, da se sme pridružiti s svojim zahtevkom

220

kazenskemu postopanju, ki ga začne ali nada¬
ljuje pristojno sodišče.

1 GL  § 5.

2  T. j. če je kvalifikacija dejanja zavisna od vi¬
šine škode ali vrednosti predmeta (pri deliktih zoper
imovino). Primer. § 105.

§ 297. — ( 1 ) Če sodišče spozna, da je obdolže¬
nec kriv kaznivega dejanja, izreče v sodbi pra¬
viloma poleg ostalega, kar je predpisano (§ 281.),
takoj tudi o oškodovančevem zasebnopravnem
zahtevku. Če pa sodišče misli, da podatki kazen¬
skega postopka ne nudijo zanesljive osnove za
presojo zasebnopravnega zahtevka, napoti oško¬
dovanca glede zahtevka na civilno pravdo.

( 2 ) Tako mora napotiti sodišče oškodovanca
vselej, kadar obdolženca oprosti obtožbe 1  ali
obtožbo zavrne, 2  ali kadar postopek zoper njega
ustavi, 3  izvzemši primer iz § 2%., odst. 3.

1  Gl. § 280.

2  Gl. g 276.

3  Gl. §§ 96., 108., 109., 208., 221a„ 236.

§ 298. — ( x ) Če se uveri sodišče ob priliki oško¬
dovančevega zahtevka na osnovi glavne raz¬
prave, da je kakšna stvar, ki se je našla med
obtoženčevimi stvarmi ali med stvarmi koga iz¬
med onih, ki so bili udeleženi pri kaznivem de¬
janju, 1  ali na takem kraju, kjer so jo te osebe
pustile ali jo dale samo hraniti, oškodovančeva
lastnina, odredi, da se vrne oškodovancu, čim
dobi sodba pravno moč. Če obtoženec izrečno
pristane, sme sodišče oškodovancu stvar takoj 2
vrniti.

( 2 ) A tudi pred glavno razpravo sme vrniti
preiskovalni sodnik oškodovancu stvar, ki mu je
bila odvzeta, če je ni treba obdržati pri sodišču

221

za dokaz zoper obdolženca ali zoper koga izmed
onih, ki so bili udeleženi pri kaznivem dejanju,
in če pristaneta na to obdolženec in tožilec. Če
je stvar, ki je oškodovančeva lastnina, temu
nujno potrebna ali če je take kakovosti, da je
ni mogoče hraniti, ne da bi se pokvarila, ali da
je združena hramba s stroški, sme sodišče odre¬
diti, da se vrne tudi brez tožilčevega in obdol¬
ženčevega pristanka. Vendar pa se vrne v takem
primeru stvar, ko se je v zapisniku točno ozna¬
čila, oškodovancu proti obvezi, da jo mora po
potrebi na poziv sodišča prinesti. 3

1  Predpostavlja se odvzem v smislu § 59. kz.

2  Na sami glavni razpravi.

2  Potrebna je posebna rešitev (§ 74., odst. 2.).

§ 299. — Če je prišla stvar, ki je bila oškodo¬
vancu odvzeta, v roke komu drugemu, ki se ni
udeležil kaznivega dejanja, na kakšni zakoniti
osnovi prenosa lastninske pravice ali kot zastava,
ali če se več oškodovancev prepira, češ, da so
lastniki odvzete stvari, ali če ne more oškodo¬
vanec takoj zadostno dokazati svoje pravice, je
oškodovanca napotiti, 1  naj terja svojo stvar s
civilno pravdo.

1  Na glavni razpravi v dispozitivnem delu sodbe
(§ 281., odst. 1., št. 6.), sicer pa z rešitvijo, analogno
primeru § 298., odst. 3.

§ 300. — 0) Če se stvar, ki jo oškodovanec
terja, ne more vrniti, kakor tudi v vseh prime¬
rih, kjer se ne terja povračilo stvari, ampak
povračilo škode, provzročene s kaznivim deja¬
njem, ali izgubljenega dobička ali povračilo za
razžalitev osebnosti ali časti, 1  izreče sodišče, ako
spozna obtoženca za krivega, v sodbi tudi o po¬
vračilu. kolikor se ugotovi z razpravo zanesljivo

222

njegova količina kakor tudi oseba, ki ima pra¬
vico do povračila.

( 2 ) Če je po uspehu razprave po pravici sma¬
trati, da terja oškodovanec pretirano povračilo,
sme odmeriti sodišče povračilo z ozirom na okol-
nosti, če je treba, tudi z ozirom na cenitev izve¬
dencev, po svojem svobodnem prepričanju, 2  ter
napotiti oškodovanca za presežek terjanega po¬
vračila na civilno pravdo.

1  Gl. op. 4  pri § 295.

2  Ta del terjanega povračila se tudi prisodi oško¬
dovancu v tenorju sodbe.

§ 301 . — Če ispozna sodišče po podatkih do¬
kaznega postopka, da se mora zb o g oškodovan¬
čeve krivde povsem ali deloma razveljaviti z
njim sklenjen pravni posel ali nastalo pravno
razmerje, izvzemši primer § 4., odst. 3.d izreče v
sodbi tudi o tem kakor tudi o pravnih posledicah,
ki izvirajo iz tega, ne da bi posezalo v pravice
drugih oseb.

1  To je: bračna zveza. Prim. pa tudi op. 2  k § 5.

Odločba: Beograd,  kas. sod., z dne 13. sept.
1935. [Branič, str. 134). Če spozna sodišče, da ni do¬
kaza za tisto stopnjo krivde, ki jo zahteva zakon
zastran uporabe kazenskopravne sankcije napram do¬
ločeni osebi, se za tem ne sme spuščati v preiskovanje
vprašanja, ali obstoji takšna krivda, ki zadostuje za
razveljavljenje nekega pravnega razmerja.

§ 302 . — Če napoti sodišče oškodovanca po¬
vsem ali deloma na civilno pravdo, nima oškodo¬
vanec zoper to pravnega sredstva, razen v pri¬
meru § 394., odst. I. 1

1  Ta izjema velja torej samo v kazenskih zadevah,
ki se obravnavajo pred sodniki poedinci.

223

§ 303 . — Ko dobi sodba sodišča o oškodovan¬
čevem zasebnopravnem zahtevku pravno moč,
ima vsaka zainteresirana oseba pravico, zahte¬
vati od sodišča, ki je sodilo na prvi stopnji, naj
se zapiše na prepisu sodbe, ki se ji izda, da je
dobila sodba pravno moč; na podstavi take
sodbe sme zahtevati izvršitev neposredno pri
civilnem sodišču. 1

1  To je izvršilni naslov po § 2., št. 5., ip.; za pri¬
stojnost civilnega sodišča gl. § 7., odst. 1., št. 4. ip.

§ 304 . — j 1 ) Pravnomočno kazensko sodbo o
oškodovančevem zasebnopravnem zahtevku sme
izpremeniti kazensko sodišče samo takrat, kadar
se dopusti iz zakonitih razlogov obnova kazen¬
skega postopanja (§§ 354., 1  355., 2  35?., 369. in 371.).

( 2 ) Izvzemši ta primer, smejo zahtevati obso¬
jenec in njegovi pravi nasledniki samo pri ci¬
vilnem sodišču, da se izpremeni pravnomočna
odločba kazenskega sodišča o zasebnopravnem
zahtevku 3  zbog najdenih novih dokazov kakor
tudi da se ukini njena izvršitev zbog činjenic,
ki so se po javile po tej odločbi.

1  Tu ne gre za obnovo, ampak za rešitev izredne
revizije proti nepravnomočni sodbi.

2  Tu gre za izredno obnovo, ko ni da bi morala
sodba biti v vsakem primeru pravnomočna.

3  Scilicet: če je bil pravnomočno prisojen.

II. Postopanje s sumnimi stvarmi.

§ 305 . — ( 1 ) Če se najde pri kakšnem obdol¬
žencu tuja stvar in se ne ve, čigava je, pa tudi
obdolženec ali ne more ali neče imenovati last¬
nika, in če se v odrejenem roku ne zglasi nihče
z zahtevkom do te stvari, opiše preiskovalni

224

sodnik to stvar tako, cla jo more lastnik spoznati,
da pa se navzlic temu izvestni bistveni znaki za-
molče, da bi se mogla pozneje z njih označbo
ugotoviti resničnost lastnine.

( 2 ) Tak opis se razglasi javno v kraju, kjer
je obdolženec živel, in v onem, kjer se je kazni¬
vo dejanje storilo. Razglas se objavi tudi v „Služ-
benih Novinah“ in lastnik se pozove, naj se zglasi
v enem letu od dne razglasa v novinah ter do¬
kaže lastninsko pravico, ker bi se sicer stvar
javno prodala in izkupiček izročil sodišču.

( 3 ) Če znaša vrednost najdenih stvari manj
kot tisoč 2  dinarjev in ne zahtevajo nobeni po¬
sebni razlogi, da bi se naznanile takoj posebe,
se smejo objavljati občasno v skupnih razglasih.

1  Izkupiček gre v fond po § 42. kz. in § 7 .  kp.;
gl. § 161. kpr.

2  Izprememba „sto“ v „ti.soč“ je bila odrejena z
uredbo z dne 20. marca 1935.

§ 306. — Če se stvar zbog svoje kakovosti ne
more hraniti leto dni, ne da bi se pokvarila, ali
če je združena hramba s stroški, stori državni
tožilec, česar je treba, da odredi sodišče javno
prodajo te stvari. 1  Izkupiček se izroči sodišču, 2
sestavljeni točni opis te stvari s kupčevo označbo
in z označbo prodajne cene pa'se priloži spisom.

1  Gl. § 23. tpr.

2  Gl. op. 1  pri § 305.

§ 307. — ( 1 ) Ko izteče rok, označen v javnem
razglasu (§ 305., odst. 2.), a se nihče ne zglasi ali
ne dokaže svoje pravice do opisanih stvari, izda
sodišče na obdolženčevo zahtevo rešitev, da je iz¬
ročiti te stvari ali izkupiček zanje, če so se mo¬
rale prodati (§ 306.), obdolžencu, ako ne bi spo-

225

znalo, da je treba to zahtevo zavrniti zbog tega,
ker ne veruje v zakonitost obdolženčeve pravice.

( 2 ) Zoper rešitev sodišča ni pravnega sredstva.

§ 308. — (*) Stvari, ki se ne izroče obdolžencu,
se prodado po predpisu § 506.

( 2 ) Izkupiček za te stvari kakor tudi za prej
prodane stvari (§ 305.) se odda fondu (§ 7.), 1  če
se ne izroči obdolžencu (§ 307.). Vendar pa sme
zahtevati upravičenec s civilno pravdo zoper
fond svojo pravico do izkupička v roku, predpi¬
sanem za zastaranje zahtevka, ki teče od dne
razglasa v novinah (§ 305., odst. 2.).

1  Gl. §§ 163., 164 kpr. (Vsaki mesec se pošlje dr¬
žavni hipotekarni banki — denar, ministrstvu pravde
— poročilo).

XIX.  poglavje.

Stroški kazenskega postopanja in odločba sodišča
o njih.

§ 309. — (*) V vsaki sodbi 1  kakor tudi v re¬
šitvi, s katero ,se ustavlja kazensko postopanje, 2
izreče sodišče, katera izmed strank, omenjenih v
§§ 310., 311., št. 1. do 3., in 312., mora plačati
stroške kazenskega postopanja.

( 2 ) Po možnosti izreče sodišče tudi, koliki so
ti stroški in ali in v koliki meri se dado izterjati. 3
Če ni za določitev količine in izterljivosti za¬
dostnih podatkov, odloči sodišče, ko je pribavilo
potrebne podatke, o tem v naknadni rešitvi
(§ 321.).

1  Obsodilni, oprostilni ali zavrnilni.

2  Gl. § 311. in tamkajšnjo opombo.

3  Razpis min. pravde z dne 8. aprila 1933. št. 35927.
pravi, da je pri odločanju o izterljivosti najstrože
postopati; neizterljivost se izreče samo iz zares po¬
polnoma opravičenih razlogov.

15

226

Odločbe: Zagreb, S. S., z dne 13. februarja
1936 [Pravni život, 1937., str. 158[: Stroški kazenskega
postopanja se smejo zahtevati edino le po predpisih
kp. ter je za takšne zahteve izključno kazensko so¬
dišče pristojno.

Zagreb,  S. S. B., z dne 9. junija 1936 [Slov. Prav.,
št. 267]: Tudi v rešitvi, s katero se ustavlja kazenski
postopek, mora sodišče določiti povprečnino in izreči,
kdo jo naj plača (§§ 309., 388. kp.).

Zagreb,  S. S. B., z dne 12, maja 1937. [Pravni
Život, 1937., str. 250]. Tudi za primer, da je kazenski
postopek ustavljen zbog amnestije, odloča o stroških
kazenskega postopka (po tisk. zak.) kazensko sodišče
z izključitvijo civilnopravdne poti.

§ 310. — ( 1 ) Če je proglasilo sodišče obtoženca
za krivega kaznivega dejanja, izreče, da mora
povrniti tudi stroške kazenskega postopanja in
izvršitve kazni (§ 314.). Če je obtoženec obtožen
več kaznivih dejanj, ne plača stroškov v
pogledu tistih kaznivih dejanj, ki
zbog njih ni bil proglašen za kri¬
vega, kolikor jih je mogoče izlo¬
čiti brez kakršnihkoli poizvedb. 1

( 2 ) Več obtožencev, ki so proglašeni za krive
istega kaznivega dejanja, obsodi sodišče na soli¬
darno povračilo stroškov kazenskega postopka,
izvzemši stroške pripora, preiskovalnega zapora,
obrambe, izvršitve kazni in druge stroške, na¬
pravljene posebe za poedine izmed njih, ki jih
mora povrniti vsak zase, in kolikor ne spozna
sodišče, da poedinega izmed njih z ozirom na
stopnjo krivde ali iz razlogov pravičnosti obsodi
na večji ali manjši del stroškov.

( 3 ) Dolžnost, plačati stroške, obremenja samo
osebnost pravnomočno obsojene osebe, po smrti
pa njene dediče, 2  kolikor so res dedovali za njo.
Če obsojenec umre, 3  preden postane sodba prav-

227

namočila, trpi stroške državna blagajna, kolikor
jih ni dolžan po tem zakonu plačati kdo drugi. 4

1  Sedajšnje besedilo je odrejeno z uredbo z dne

20. marca 1935. (Prej se je glasilo .. a sodišče

spozna, da je kriv samo nekaterih teh dejanj, ga
obsodi na povračilo stroškov, provzročenilt s pre¬
gonom zbog teh dejanj, glede katerih je bil spoznan
za krivega; stroški postopanja za ostala dejanja pa
obremene državno blagajno, če niso bili provzročeni
s kakšno obtoženčevo opustitvijo, ki jo je sam za¬
krivil, ali če jih ni dolžan trpeti kdo drugi.“)

2  Gl. op. 6  pri § 295.

3  Gl. § 221.a.

4  N. pr. oseba, ki je predložila zoper umrlega ob¬
dolženca ali obtoženca lažno ali skrajno malomarno
Ovadbo (§ 311.., odst. 2., št. 4.)

§ 311. — (*•) Če se dovrši kazenski postopek
drugače, ne pa s sodbo, s katero se proglasi ob¬
dolženec za krivega, trpi stroške kazenskega po¬
stopka državna blagajna, ako in kolikor jih ne
bi morale povrniti osebe, navedene v drugem
odstavku tega paragrafa.

( 2 ) Stroške morajo povrniti v primerih, kjer
se obtoženec ne proglasi za krivega, te-le osebe:

1. obdolženec one stroške, ki jih je provzročil
z opustitvijo obrambe, kolikor je opustitev res
zakrivil; 1

2. zasebni tožilec in zasebni udeleženec kot
tožilec stroške kazenskega postopka, takse in po¬
trebne izdatke, ki jih je imel obdolženec zaradi
svoje obrambe ali svojega zastopanja, kakor
tudi povprečnino  iz  § 314.a, 2  če se je po-
krenilo ali nadaljevalo postopanje samo na njiju
zahtevo in če se ni določilo za zasebnega tožilca
s poravnavo 3  kaj drugega; če je več zasebnih
tožilcev ali zasebnih udeležencev kot tožilcev,
trpe te stroške solidarno, kolikor ne odredi so¬
dišče po okolnostih drugače;

15 *

5. oseba, ki je preklicala svoj predlog, 4  brez
katerega državni tožilec ne more preganjati kaz¬
nivega dejanja, trpi stroške kazenskega postopka
in izdatke, potrebne za obdolženčevo obrambo
ali njega zastopanje, kolikor ni obdolženec iz¬
javil, da jih bo plačal; in

4. oseba, ki je predložila redoma ali iz skraj¬
ne malomarnosti lažno ovadbo, 5  stroške kazen¬
skega postopanja in obdolženčeve izdatke, po¬
trebne za obrambo ali zastopanje. 6

( 3 ) Državni tožilec se ne sme nikoli obsoditi na
povračilo stroškov kazenskega postopanja. 7

1  Mišljena je le materialna obramba; opustil je
nalašč navesti takšne momente, ki bi razjasnili po¬
ložaj v toliki meri, da ne bi bilo treba posebnih stroš¬
kov (n. pr. če bi mogel dokazati svoj alibi z javno
listino, pa je nalašč ne pokaže). Prim. § 153.

2  Dodatek od besed „kakor tudi" do citata § 314.a.
je odredila uredba z dne 20. marca 1935.

3  Poravnava je dopustna med zasebnim tožilcem
ali zasebnim udeležencem kot tožilcem in obtožen¬
cem tudi še na glavni razpravi; kot taka velja za
„sodno poravnavo", posledica poravnave na glavni
razpravi pa je, da se izda formalna sodba, s katero
se obtožba zbog umaknitve zavrne.

1  Do začetka glavne razprave: § 89. kz.

5  Prim. §§ 139., 140. kz., kjer je kaznivost odvisna
od ugotovitve naklepa.

6  Gl. še § 140. kpr. (evidencija stroškov).

7  Razpis min. pravde z dne 22. marca 1932.
št. 5701 |Pahorukov, Zbirka raspisa, str. 76] pravi: Dr¬
žava ne sme biti nikdar obsojena, da naj plača stro¬
ške kazenskega postopanja. Za to naj sodišča v vsakem
primeru izdajo rešitev, s katero  se odredi
višina in izplačanje pristojbin za priče ali izvedence,
takoj ko priče ali izvedenci v 24 urah po zaslišanju
te pristojbine terjajo. Ako sodišče nima denarja, da
bi te pristojbine plačalo, stori to pozneje, ko dobi
denar.

Odločba; Zagreb,  apelac. sod., z dne 29. jan.
1936. [Mjesečnik, 1936., str. 142]: Zasebni udeleženec

229

kot subsidiarni tožilec ni dolžan plačati stroškov
obrambe pravnomočno oproščenega obtoženca, čeprav
je državni tožilec šele na zadnji razpravi prevzel v
svoje roke preganjanje.

§ 312. — ( 1 ) Stroške prič in izvedencev, ki so
prišli na razpravo na strankin poziv, trpi ta
stranka, če ne odredi predsednik ali sodišče, da
jih je zaslišati, in če jih ni pozval državni
tožilec. 1

( 2 ) Stroške postopanja, provzročene z rednim
pravnim sredstvom zoper sodbo 2  ali z zahtevo za
obnovo postopka, 3  trpi ali povrne ona oseba, ki
je uporabila to pravno sredstvo (§ 311., odst. 3.),
če je ostalo prvo povsem brez uspeha, druga pa
je bila zavrnjena, ali če je ta oseba odstopila od
nje. Pri delnem uspehu pravnega sredstva se
smejo stroški sorazmerno porazdeliti.

( 8 ) Stroške, združene s postopkom na prošnjo
za postavitev v prejšnji stan zaradi priglasitve
pravnega sredstva (§ 326.), trpi ali povrne, ko¬
likor niso provzročeni z nasprotnikovimi neosno-
vanirni nasprotnimi razlogi, 4  oni, ki prosi za po¬
stavitev v prejšnji stan, ali branilec, kakor je
pač kateri izmed njiju kriv zamude roka. Koli¬
kor so nastali ti stroški po nasprotnikovi krivdi
zbog nasprotnih razlogov, jih trpi ali povrne
nasprotnik, če ni državni tožilec.

( 4 ) Stroške postopka na prošnjo za postavitev
v prejšnji stan zbog zamujenega naroka za raz¬
pravo (§ 391.) trpi ali povrne prosilec, če prošnja
nima uspeha.

( 5 ) O dolžnosti, plačati ali povrniti stroške, ki
nastanejo pri višjem sodišču, odloči to sodišče.

1  Gl. § 202., odst. 1„ št. 5., in prim. § 25-t., odst. 3.

2  Gl. § 326.: priziv, revizija; § 390.: priziv.

3  Gl. §§ 359. nasl., 411.

4  Gl. §§ 333., 343., 396.

230

§ 313. — Stroški kazenskega postopka, ki jih
je izplačala država vnaprej, 1  se izterjajo od
osebe, ki in kolikor jih je pravnomočno obsojena
plačati, a tudi to samo toliko, kolikor ne bi bila
s tem po mnenju sodišča ogrožena prehrana te
osebe ali ne bi bila ta oseba ovirana, izpolniti
dolžnosti, da povrne škodo oškodovancu, ali vdr-
ževati svojo rodbino ali sorodnike, ki jih je za¬
vezana vzdrževati.

1  Gl. § 314., odst. 4.

§ 314. — j 1 ) Stroški, ki so nastali od prekinitve
pa do dovršitve kazenskega postopka in
katere mora stranka povrniti po
predpisih  §§ 310. do 313., obseza  jo: 1

1. ) povprečnino  (§ 514.a) kot del ti¬
stih stroškov kazenskega pravo¬
sodja, ki v naslednjih točkah niso
posebe omenjeni;

2. ) stroške za pristojbine prič, iz¬
vedencev in tolmačev kakor tudi
stroške za izvršitev ogleda, poleg
stroškov  pod  št.  4.;

3. potrebne izdatke zasebnega tožilca, nagrado
in potrebne izdatke branilcev in drugih zastop¬
nikov strank kakor tudi potrebne iz¬
datke in nagrado zastopnikov za¬
sebnega udeleženca, kolikor je tako
zastopanje bilo naloženo  (§ 55.) ali
bilo za dosego namenov iz §52. po¬
trebno; 2

4. Vozne in potne izdatke sodnih oseb in dr¬
žavnega tožilca, kolikor jim pripadajo; in

5. izdatke za obdolženčev privod in za njega
vzdrževanje v času pripora in preiskovalnega
zapora. 3

( 2 ) Obtoženec, ki je obsojen na kazen, trpi še
stroške za izvršitev kazni, izvzemši stroške za
izvršitev smrtne kazni. 4

( 3 ) Kolikor predpisuje zakon o taksah tudi
plačilo sodne takse, 5  se obsodi obtoženec, ki je
proglašen za krivega, ali pa se obsodijo tudi
druge osebe (§§ 311. in 312.), da morajo plačati
poleg stroškov tudi takso.

( 4 ) Država izplača vnaprej vse te stroške, ra¬
zen stroškov pod št. 3., in takse ter jih izterja
pozneje po §§ 310. do 313. Zato mora voditi so¬
dišče natančen račun o vseh stroških, ki mu
nastanejo med kazenskim postopanjem, in za
izvršitev kazni. Popis teh stroškov se priloži
spisom.

1  IzDremembe v odst. 1. (uvod) in pod št. 2.—3. so
bile odrejene z uredbo z dne 20. marca 1935. Št. 1.
je povsem nova in ustreza določbi § 314.a.

2  Dodatek od besed „kakor tudi" do kraja št. 2.
„potrebno“ — je prišel v besedilo z zakonom z dne
9. okt. 1931.; s tem se je povdarilo, da zasebni ude¬
leženci niso stranke v smislu kp. Prim. op. 2  pri § 6.

3  Gl. § 319., odst. 1. in 2.; o stroških izvrševanja
očuvalnih odredb gl. §§ 38.—40. in 48. uredbe o izvrš.
očuvalnih odredb. Razpis min. pravde z dne 19. febr.
1931, št. 105939 [Pahorukov, Zbirka raspisa, str. 27j pra¬
vi, da morajo tiste stroške, ki nastanejo, ko administr.
oblastva po sodnih sodbah izvršujejo očuvalno od¬
redbo prepovedi zahajanja v krčme, plačati sodišča,
ki so izdala sodbo, iz kredita za stroške kazenskega
postopanja; admin. oblastva se obračajo za povračilo
na sodišča, ta pa iztirjajo stroške od obsojencev. Gl.
nadalje pravilnik o izpremembi in dopolnitvi pravil¬
nika o prehrani in obleki,, obsojencev kazenskih in
dr. zavodov, Sl. N. z dne 22. marca 1937, št. 64/XIX/127;
Sl. L. 1937, 180/25.

4  V prvotnem besedilu se je ta odstavek še na¬
daljeval z besedami „in kazni na prostosti". Te štiri
besede so bile izbrisane s § 25. v finančnem zakonu
za 1933/34 tako, da odtlej obsojen obtoženec trpi tudi
stroške za izvršitev kazni na prostosti. [Po odločbi

232

Zagreb. S. S. B., Slov. Pravnik, štev. 220. tudi po prvot¬
nem besedilu niso bili izvzeti stroški za izvršitev
kazni na prostosti, ki je bila izrečena na osnovi av¬
strijskih zakonov.1 [S tem je bil tudi odpravljen pred¬
pis čl. 1. pravilnika o prehrani obsojencev kazenskih
in drugih zavodov.] Gl. še § 320.

5  Gl. tar. štev. 50 do 54 zak. o sodnih taksah.

§ 314.a.  — C 1 )  Povprečnina (§ 314.,  odst. L,
št. 1.) se kljub predpisu §7. steka v
poseben sklad za pokrivanje stro¬
škov, ki jih mora država vnaprej
izplačevati, za podpiranje siro¬
mašnih odpuščenih obsojencev in
za nagrado siromašnim zaupnik o m
(§ 440.,  odst. 4.);  določi jo pa sodišče,
ko izreče odločbo o stroških kazen¬
skega postopka ter izvršitve kazni
(§ 286., št. 6.),  z zneskom od din 500'— do
10.000"—  Pri tem v p o š t e v a sodišče zla¬
sti imovinsko in zdravstveno stanje
obtoženčevo, dolgotrajnost in za¬
pletenost kazensk ega postopka ter
pripravo odločbe o očuvalnih od¬
redbah. Sodišče oprosti obtoženca
dolžnosti, povrniti povprečnino, če
bi bila s to dolžnostjo ogrožena pre¬
hrana obtoženčeva ali če bi bil ta
oviran, da bi izpolnjeval dolžnost,
vzdrževati svojo rodbino ali sorod¬
nike, ki jih je zavezan vzdrževati . 1

( 2 ) Če je več obtožencev, določi
sodišče dolžnost, povrniti povpreč¬
nino, po razmerju poedinih oseb in
to tako, da obremenja vsakega p o -
edinega obtoženca samo znesek, ki
bi ga plačal, če bi bil za kaznivo
dejanje sam obsojen.

233

( 3 ) Če se obtoženec s sodbo iz zgo¬
raj omenjenih razlogov oprosti
dolžnosti, povrniti povprečnino,
tožilec nima pravice, vložiti zoper
tako odločbo priziv. 23

1  Prim. vsporedno besedilo § 313.

2  Izjema od pravila po §§ 332., odst. 1., 392.

3  Ves ta paragraf je bil dodan z uredbo z dne
20. marca 1937.

§ 315. — C 1 ) Pričam, bodisi da se zaslišijo v
pripravljalnem postopku, bodisi na glavni raz¬
pravi ali drugače, se plačajo takoj stroški in
zamuda časa, kolikor zahtevajo to najdlje v štiri
in dvajsetih urah po zaslišanju. Priče se opozore
v pozivu samem, pa tudi po zaslišanju, da smejo
zahtevati stroške v omenjenem roku.

( 2 ) Stroški se računijo za prihod in povratek
in za nujno potrebno vzdrževanje v kraju po
uredbi, 1  ki se izdaja občasno glede na življenske
razmere.

( 8 ) P r i č e kakor tisti, ki jih pri¬
vedejo, imajo pravico do brezplač¬
ne vožnje z državnimi prometnimi
sredstvi za prihod in povratek od
stanovališča do sedeža sodišča. 2

( 4 ) Zamuda časa pa se odredi po izprevidnosti
sodnikovi, predsednikovi ali sodišča (§ 323.) samo
onim, ki so in kolikor so s prihodom pred sodišče
resnično oškodovani, zlasti pričam, ki žive ob
dnevnem zaslužku, najsi bi živele v kraju, kjer
je sodišče, če so se tudi za krajši čas oddaljile
od svojega posla in izgubile zbog tega kaj za¬
služka.

( 5 ) Vozni stroški se odrede, kakor se mora to
storiti po izprevidnosti sodnikovi ali sodišča z
ozirom na osebo, čas in kraj.

234

( 6 ) Državnim uradnikom, služiteljem, aktiv¬
nim vojaškim osebam in orožnikom kot pričam
se plačata dnevnica in vožnja po uredbi. Po po¬
sebni uredbi se izplačajo tudi stroški za privod
in vožnjo zaprtih oseb, ki se zaslišujejo pred so¬
diščem kot priče.

( 7 ) Zasebni tožilec vobče nima pravice do prič-
nine; oškodovanec in druge zainteresirane osebe
pa imajo pravico do nje samo, če se pozovejo na
zaslišanje kot priče.

1  Gl. § 144., odst. 2., in § 145. kpr. — Razpis min.
pravde z dne 5. avg. 1931., št. 7224 (Pahorukov, Zbirka
raspisa, str. 75) pravi: Sodišča se opozarjajo, da imajo
priče po § 315. pravico tako, da se jim povrnejo samo
dejanska zamuda časa in dejanski stroški, ki so jim
nastali zbog prihoda k sodišču ...

2  Ves odst. 3. je dodala uredba z dne 20. marca
1935. Gl. pravilnik o pravici prič v kazenskem po¬
stopku do brezplačne vožnje z državnimi prometnimi
sredstvi z dne 20. maja 1935. Sl. N. št. 124/XXXI/3C8;
Sl. L. 1955., 45/319.

§ 316. — (*) Določbe § 315. se uporabljajo tudi
na izvedence in tolmače, ki prihajajo pred so¬
dišče na poziv ali ki potujejo po naročilu sodišča
po službenem poslu izven kraja sodišča, če ni
odrejeno to s posebno uredbo drugače.

( 2 ) Osebe, ki so postavljene in' zaprisežene pri
sodišču v kraju, kjer žive, za stalne izvedence
ali tolmače s stalnim honorarjem, nimajo, če se
pozovejo pred to sodišče, pravice do povračila
stroškov in zamude časa.

( 3 ) Vendar pa se povrnejo vsakemu izvedencu
takoj iz državne blagajne oni stroški, ki jih je
imel v gotovini za preiskovanje sledov kazni¬
vega dejanja na kemijski ali na drug način ali
zato, da more oddati svoje strokovno mnenje.

255

( 4 )  Izvedenci, ki niso postavljeni pri sodišču s
stalnim honorarjem, dobe še posebno .nagrado, ki
jo odmeri sodnik, predsednik ali sodišče (§ 323.),
uvažujoč vse okolnosti in zlasti uporabljeni trud
in čas, če ni določena ta nagrada s posebno
uredbo. 1

( 5 ) Za prevajanje listin ali spisov, sestavljenih
v tujem jeziku, odmeri sodnik, predsednik ali
sodišče nagrado tolmaču, ki ni postavljen s stal¬
nim honorarjem ali ni pri sodišču samem urad¬
nik, postavljen za to.

( 6 ) Za izdelavo skic, načrtov, nariskov, foto¬
grafij itd., potrebnih pri ogledu, odmeri sodnik,
predsednik ali sodišče nagrado in stroške, na¬
pravljene v gotovini za material. Če izdela to
sodnik sam, ima pravico samo do povračila za
material.

1  Razpis min. pravde z dne 17. maja 1932 [Paho-
rukov, Zbirka raspisa, str. 80] pravi: S 2. naredbe biv¬
šega avstr, ministra justice z dne 20. marca 1912. o
nagradah za zdravnike kot sodne izvedence ne velja
več, ker nasprotuje predpisu § 316. kp.; kajti ta pred¬
pis ne predvideva uredbe o povračilu stroškov izve¬
dencev, ki jih imajo v svrho naprave izvida, ampak
samo uredbo o nagradah izvedencev za njihovo delo.

Odločba: Beograd,  kas. sod., z dne 12. dec.
1934 [Pravosodje, 1934, str. 1341: Pravico do nagrade
za izvedenski posel ima vsak izvedenec brez ozira na
to, ali' je državni uslužbenec, ali ne, samo da ni po¬
stavljen za sodnega izvedenca s stalnim honorarjem.

§ 31?. — j 1 ) Nagrado in stroške za branilca
(§ 58., odst. 1.) ali pooblaščenca mora plačati pra¬
viloma ona oseba, ki ga potrebuje, najsi ji je
koga izmed njih postavilo sodišče po službeni
dolžnosti. Če oseba, ki ji je postavljen po služ¬
beni dolžnosti branilec ali zastopnik ubogih
(§ 60.), tega ne more plačati, se poravnajo na

236

njegovo zahtevo dejanski napravljeni potrebni
stroški iz državne blagajne, kolikor jih ni dolžan
poravnati kdo drugi. 1

( 2 ) Določitev nagrade se prepušča svobodni
pogodbi med branilcem ali pooblaščencem in ono
osebo, ki ga potrebuje, odnosno ki je sicer dolžna
plačati (§ 311., št. 2. do 4.). 2

( 3 ) Službene osebe, odrejene za branilce, ni¬
majo pravice do nagrade.

1  Gl. § 27. zo. [Razen v primeru iz § 22.. posled. odst.,
(scil. zastopanje ubogih), advokat ni dolžan zastopati
brezplačno. Zastopnika ubogih dovoli sodišče, pred
katero spada stvar, imenuje ga pa odbor advokatske
zbornice. Če dobi stranka možnost, da plača zasto¬
panje, ima zastopnik ubogih terjati od nje nagrado.]

2  Gl. § 29.—32. zo.; dalje § 322., odst. i.

Odločbe: Beograd,  kas. sod., z dne 15. ju¬
nija 1933 [Pravosudje 1933., str. 113[ Okrožno sodišče
sme po § 317. odrediti izplačilo branilčeve nagrade iz
državne blagajne samo, če se predlože sodišču od za¬
interesiranega branilca račun in pa dokazi o dejansko
napravljenih stroških.

Zagreb,  S. S., z dne 13. febr. 1936. [Mjesečnik,

1936., str. 141]: Ko spadajo stroški zastopanja v ka¬
zenski stvari med stroške kazenskega postopka, smejo
se zahtevati edino le po predpisih kazenskega postop-
nika.

Beograd,  kas. sod., z dne 26. jan. 1937. [Branič,

1937., str. 139]: Višina odvetniških-nagrad za delo v
kazenskih stvareh se mora dokazati s pismeno listino,
ne glede na to, da je po § 3(7., odst. 2., dovoljena
prosta pogodba o nagradi.

§ 318. — Vozni in potni stroški sodnih oseb in
državnega tožilca se računijo tako, kakor so
bili po obstoječi uredbi izračunjeni in izplačani.

§ 319. — ( 1 ) Stroški, plačani za privod ob¬
dolženca, ki se ne odzove pozivu sodišča, ali za

237

njegovo vožnjo, se ručunijo tako, kakor so bili
plačani.

( 2 ) Stroški za vzdrževanje obdolžene osebe
v priporu ali preiskovalnem zaporu obsezajo
stroške za hrano, posteljo, oblačenje, pranje in
čiščenje postelje, perilo in obleko, kurjavo in
razsvetljavo kakor tudi za zdravljenje in za
porod.

( 3 ) Stroški za zdravljenje in za porod se ra-
čunijo obdolženi osebi tako, kakor so bili zanjo
napravljeni.

( 4 ) Glede ostalih stroškov določi povprečno na
predlog višjih državnih tožilcev minister pravde
sporazumno z ministrom za finance v začetku
vsakega računskega leta, če pa se cene izredno
menjavajo, tudi pogosteje, koliko mora poedina
oseba, ki je v zaporu, plačevati na dan, če se ni
sama ob svojih stroških oskrbovala z vsem tem.

( 5 ) Če je v različnih krajih, kjer so sodišča,
v cenah življenskih potrebščin prevelik razloček,
se sme določiti vsota teh stroškov, ki jih je po¬
ravnati, posebe za poedina sodišča v območju
istega okrožnega sodišča.

§ 320. — Stroški za izvršitev kazni (§ 314.,
odst. 2.) se določijo za vsak poedini primer. 1

1  Gl. § 428., odst. 2. Prim. pravilnik o prehranje¬
vanju obsojencev v kazenskih in drugih podobnih za¬
vodih z dne 30. maja 1930.

§ 321. — Če ni odločeno že s samo sodbo 1  ali z
rešitvijo sodišča, s lcatdto se postopek ustavlja, 2
o tem, kdo in koliko je dolžan plačati stroške
kazenskega postopka, in ali so ti stroški izter¬
ljivi, 3  in če ni izdal o poedinih stroških že prej
v toku postopka sodnik, predsednik ali če ni iz¬
dalo sodišče rešitve, se odloči o tem naknadno v

238

posebni rešitvi sodišča. Posebna rešitev o stroških
se izda vselej, kadar se naloži njih povračilo
drugim osebam.

1  Obsodilno, oprostilno ali zavrnilno; gl. op. 1  k
§ 309.

2  Stavek , „s katero. .. ustavlja" spada samo k
„rešitvi“.

3  Prim. § 309., odst. 2.: „po možnosti".

§ 322. — p) Vsaka oseba, ki ima pravico do
povračila stroškov, zlasti pa osebe, omenjene v
§ 312., odst. 1., in v § 317., če se ne morejo po¬
goditi za stroške ali nagrado, smejo zahtevati,
določitev nagrade in stroškov pismeno ali na
zapisnik pri sodišču, pred katerim teče postopek.
Osebe, omenjene v § 317., smejo zahtevati, naj
j im sodišče določi nagrado in stroške proti stran¬
ki, ki so jo zastopale, ne glede na to, komu je
sodišče odredilo, plačati stroške postopka. 1

( 2 ) Če ni usmerjena zahteva za določitev stro¬
škov zoper državno blagajno, se ji priloži popis
obračunjenih stroškov v dveh izvodih, od katerih
pošlje sodišče enega v izjavo nasprotniku, ako
ga ne more zaslišati brez stroškov osebno. O
zahtevi zoper državno blagajno zasliši sodišče
državnega tožilca. 2

( 3 ) Ko sodišče določa stroške, vzame v poštev
potrebne stroške, ki jih je imel v gotovini in v
zamudi časa oni, kateremu naj se dodelijo, pri
branilcu ali zastopniku (§ 317.) pa še pokazani
trud in važnost predmeta, ter po tem izda tudi
rešitev po svoji izprevidnosti.

1  Gl. § 29. zo.

2  Gl. § 317., odst. 1„ stavek 2.

§ 323. — l 1 ) Zoper odločbe o stroških v sodbi
je dopusten priziv po § 332. 1

239

( 2 ) Če dožene okrožno sodišče vprašanje o
stroških ali o nagradi z rešitvijo (§§ 521. in 322.),
je dopustna pritožba na apelacijsko sodišče
(§ 238., odst. 3.) 2

( 3 ) Zoper rešitev poizvedovalnega ali preisko¬
valnega sodnika v toku postopka ali rešitev pred¬
sednikovo na glavni razpravi o stroških se sme
pritožiti vsaka zainteresirana oseba na okrožno
sodišče; zoper njegovo rešitev pa ni nadaljnjega
pravnega sredstva.

1  Pa tudi po § 382., odst. i., št. 3.

2  Gl. § 29., odst. 4., zo.

XX. poglavje.

Pravna sredstva zoper sodne odločbe.

I. Občne odredbe.

§ 324. — j 1 ) Pravna sredstva, dopuščena z za¬
konom, smeta uporabljati samo tožilec in obdol¬
ženec, 1  če ne daje zakon te pravice tudi drugim
osebam ali če te pravice ne omejuje.

( 2 ) Državni tožilec sme uporabiti pravno sred¬
stvo tudi v obdolženčevo korist. Spričo kakršne¬
gakoli tožilčevega pravnega sredstva se sme raz¬
veljaviti ali predrugačiti sodna odločba tudi v
obdolženčevo korist . 2

( 3 ) Za obdolženca sme uporabiti pravno sred¬
stvo tudi njegov branilec brez posebne poobla¬
stitve, toda ne zoper njegovo voljo, razen če je
maloleten . 3  Za maloletnega obdolženca sme upo¬
rabiti pravno sredstvo samostalno in zoper nje¬
govo voljo tudi njegov zakoniti zastopnik.

( 4 ) Pravna sredstva zoper sodbo 4  smejo upo¬
rabiti v obdolženčevo korist tudi njegov zakonski

240

drug in njegovi sorodniki v navzgornji in na-
vzdolnji premi vrsti tudi v njegovi odsotnosti
brez posebne pooblastitve, če pa je maloleten,
tudi zoper njegovo voljo.

( 5 ) Če je uporabila pravno sredstvo zoper
sodbo v korist zaprtega obtoženca oseba, ki ni
upravičena za to, zoper njegovo voljo, ali če ni
nedvomno, da je zaprti obtoženec pristal na
pravno sredstvo, ki ga je uporabil branilec zoper
sodbo, je treba obtožencu to priobčiti in ga po¬
učiti, da se s tem odlaga izvršitev sodbe, ako ne
gre samo za priziv zoper odmero kazni (§333.,
odst. 3.).

1  Gl. glede izraza ..obdolženec" § 6., odst. 3., sta¬
vek 2.

2  Toda ne po iudex-u a quo, ampak po iudex-u
ad quem. Vsa redna pravna sredstva so devolutivna.
(Reformatio in melius.)

3  Mlajši ali starejši inaloletnik, gl. § 14., št. 1., kz.

*  Zoper sodbe državnega sodišča za zaščito države

ni pravnega sredstva, gl. § 17. zak. o drž. sod. za za¬
ščito države. Isto velja tudi glede drugih odločb (izven
sodba) tega sodišča. Prim. za tiskovne zadeve čl. 90.
tisk. zak.

Odločbe: Beograd,  kas. sod., z dne 24. nov.
1931. [Pravc-sudje, 1932., str. 390]: Če državni tožilec
umakne pravno sredstvo ali ga ne uporabi, zasebni
udeleženec nima pravice, da bi stopil na njegovo
mesto.

Zagreb,  S. S., z dne 18. marca 1932. [Pravosudje,
1932., str. 255]: Postavitev v prejšnji stan radi preko¬
račitve roka za obrazložitev revizije in priziva po za¬
konu ni dopustna. Zakon pozna postavitev v prejšnji
stan samo za izjavo pravnih sredstev.

Novi Sad,  apelac. sod., z dne 30. marca 1937.
[Branič, 1937., str. 368]: Ni dopustno pravno sredstvo
niti ne več v še odprtem roku, po novem branilcu,
čim je obtoženec ali prejšnji branilec izjavil, da je
s sodbo zadovoljen.

241

§ 325. — ( 1 ) Pravno sredstvo se sme priglasiti
ustno pri sodišču na zapisnik ali pa s pismeno
vlogo, naslovljeno na ono sodišče (§ 84., odst. 2.),
čigar odločba se izpodbija. Toda pismeno revi¬
zijo, ki je ne priglasi državni tožilec, mora pod¬
pisati upravičeni branilec. 1

( 2 ) Odločba sodišča se sme izpodbijati celoma
ali deloma. Napačen ali nepravilen naziv prav¬
nega sredstva ni ovira.

( 3 ) Kdor ima pravico, uporabiti pravno sred¬
stvo, se ji sme tudi pred izteklim rokom odpo¬
vedati in sme od že priglašenega pravnega sred¬
stva odstopiti pismeno ali ustno na zapisnik pri
sodišču. Branilcu pa je treba za to posebne po¬
oblastitve. 2  Odpoved ali odstop se ne more pre¬
klicati.

( 4 ) Če je treba odločiti o pravnem sredstvu na
osnovi ustne razprave, je dopustno odstopiti od
pravnega sredstva, ako se je razprava že začela,
samo z nasprotnikovim pristankom. 3

1  Tudi zasebni tožilec (zastopnik).

2  Od strani njegove stranke.

3  V poštev prihajajo samo ,,stranke"; gl. §6., odst. 1.

Odločbe: Zagreb,  S. S. B., z dne 7. junija
1932. (Slov. Prav., štev. 226]: Pravna sredstva je moči
le tedaj podati na zapisnik (§ 325.) pri okrajnem so¬
dišču, če je bilo to sodišče zaprošeno, da vroči od¬
ločbo, ki se izpodbija (§ 84.).

Beograd,  kas. sod., z dne I. februarja 1934.
[Pravosudje, 1934., str. 815]: Če je bilo pravno sredstvo
podano na zapisnik, se pozneje ne more več razširiti.

Beograd,  kas. sod., z dne 17. januarja 1936.
(Branič, 1936., str. 187]: Čeprav je obramba glede ka¬
znivih dejanj po §§ 214., 215. kz. samo fakultativna,
mora biti pismena revizija od strani obtoženca pod¬
pisana od upravičenega branilca.

Zagreb,  S. S. B.. z dne 26. maja 1937 (Pravni Ži¬
vot, 1937., str. 246). Pravni lek, ki ga vloži kaznjenec

242

pri organu, ki je za to odrejen, v zakonitem roku, je
pravočasno vložen, ne glede na to, kdaj dospe k so¬
dišču, čigar odločba se pobija.

§ 326. — ( 1 ) Redna pravna sredstva 1  se morajo
priglasiti v roku, odrejenem z zakonom; pravna
sredstva zoper sodbo pa se morajo v nadaljnem
zakonitem roku tudi obrazložiti, če se ni storilo
to takoj ob priglasitvi.

( 2 ) Ako se zamudi rok za priglasitev priziva
in revizije, sme dopustiti sodišče, ki je pristojno,
da odloča o tem pravnem sredstvu, obdolžencu
na njegovo prošnjo postavitev v prejšnji stan za¬
radi priglasitve 2  in naknadne obrazložitve prav¬
nega sredstva:

1. če verjetno izkaže, da je zamudil rok zbog
nepremagljivih zaprek brez svoje ali branilčeve
krivde;

2. če izroči prošnjo sodišču, pri katerem bi se
bilo moralo priglasiti pravno sredstvo, v treh
dneh, ko so zapreke odpravljene; in

3. če izroči obenem pravno sredstvo z obraz¬
ložitvijo.

( 3 ) Sodišče pošlje to prošnjo s pravnim sred¬
stvom tožilcu, da se izjavi o tem in da poda svoje
nasprotne razloge v roku osmih dni. Ko prispe
tožilčeva izjava ali prispejo lijegovi nasprotni
razlogi ali ko izteče predpisani rok, pošlje so¬
dišče prošnjo s spisi vred višjemu sodišču, ki [e
pristojno, odločati o pravnem sredstvu. Če višje
sodišče dopusti postavitev v prejšnji stan, izda
takoj odločbo o pravnem sredstvu samem po
predpisih, ki veljajo za to.

( 4 ) Zoper rešitev, s katero se prošnja za po¬
stavitev v prejšnji stan zavrne, ni pravnega
sredstva.

245

( 5 ) Prošnja za postavitev v prejšnji stan in za
naknadno uporabo pravnega sredstva ne zadrži
izvršitve, doklerkoli se postavitev v prejšnji stan
ne dopusti, razen če se zdi sodišču, ki mu je
prošnja izročena, po okolnostih potrebno odrediti,
da je z izvršitvijo čakati.

1  Revizija, priziv (nepopolni) in pritožba glede po¬
stopanja pred okrožnimi sodišči (senati); priziv (po¬
polni) in pritožba glede postopanja pred sodniki po-
edinci.

2  Gl. §§ 327.a., 327,b„ 391.

§ 32”. — Če se je uporabilo pravno sredstvo
samo v obdolženčevo korist, se izpodbijana od¬
ločba ne sme izpremeniti na obdolženčevo škodo
in tudi se ne sme izreči zoper njega, če gre za
sodbo, strožja kazen od kazni, 1  izrečene v sodbi,
ki se izpobija, 2  razen če odreja zakon izrečno 3
kaj d rugega.

1  Zabrana reformationis in peius.

2  Gl. §§ 353., odst. 2.; 358., odst. 2.; 399., odst. 2.

3  Gl. §§ 327.a„ 391., odst. 3.: 409., odst. I.

8 32?.a., — ( 1 ) Zoper sodbo okrožnega
kot zbornega sodišča, izrečeno v
obtoženčevi odsotnosti, sme podati
obtoženec poleg revizije ali pri¬
ziva v roku, določenem za prigla¬
sitev teh pravnih sredstev, tudi
prošnjo za postavitev v prejšnji
stan, v kateri o p r a v iči svoj izosta¬
li e k. Če se na osnovi te prošnje, če je
treba, po opravi poizvedb, dokaže,
da obtoženec ni mogel priti na raz¬
pravo zbog tega, ker mu poziv na
razpravo ni bil v redu vročen ali
ji a zbog drugih nepremagljivih ovir,

16 *

244

odredi to sodišče po zaslišanju
strank novo ustno razpravo ter iz¬
reče in objavi po zaslišanju strank
in izvedbi dokazov novo sodbo, s
katero razveljavi obenem prejšnjo
sodbo. Pri izrekanju nove sodbe pa
sodnik ni vezan na načelo § 327. 1

( 2 )  Zoper to novo sodbo je dopust¬
no pravno sredstvo revizije ali pri¬
ziva ali pa oboje.

( 3 ) Če obtoženec na redni poziv ne
pride na novo razpravo, stopi prej¬
šnja sodba zoper njega v veljavo.

( 4 ) Če sodišče prošnjo za postavi¬
tev v prejšnji stan zavrne, ima ob¬
toženec zoper to rešitev pravico
pritožbe v treh dneh po objavi. T a
pritožba se predloži kasači j skemu,
odnosno apelacijskemu sodišču ob¬
enem z rednim pravnim sredstvom,
če je bilo to priglašeno. 2

1  Prim. analogno določbo v § 391., odst. 2.

2  Ves ta paragraf je bil dodan z uredbo z dne
20. marca 1935.

§ 32?.b.  — (')  Če kasacijsko, odnosno
apelacijsko sodišče v primerih, ko
je bila zoper obtoženca sodba izre¬
čena v njegovi odsotnosti, 1  ob pri¬
liki pritožbe (§ 327.a.)  spozna, da je
obtoženčeva prošnja za postavitev
v prejšnji stan opravičena, razve¬
ljavi izpodbijano rešitev v seji,
ko je zaslišalo vrhovnega, odnosno
višjega državnega tožilca, 2  in od¬
redi novo razpravo 3  pred prvostop-

245

n i m okrožnim sodiščem, ki ni veza¬
no na načelo § 327.

( 2 )  Če kasači j s k o , odnosno apela-
cijsko sodišče obtoženčevo pritož¬
bo kot n e osnovano zavrne, postopa
z revizijo, odnosno s prizivom, če
sta bila spojena s pritožbo, po pred¬
pisih v XX. poglavju, IV. delu, od¬
nosno III. delu. 4

1  Gl. § 257.a., ki velja prav kakor § 327.a. samo
za postopek pred senatom.

2  Tudi če gre za primer, kjer nastopa privatni
tožilec.

3  Glavno razpravo; prim. § 237.a., odst. 2., in § 237.,
odst. 1.

4  Ves ta paragraf je bil — kot posledica določb
§ 237., 327.a., — dodan z uredbo z dne 20. marca 1935.

II. Pritožba.

§ 328. — P) Kolikor zakon tega ne izključuje, 1
se smejo pritožiti stranke 2  tako zoper sodnikove*
rešitve in naredbe kakor tudi zoper rešitve
okrožnega sodišča kot sodišča prve stopnje. Zla¬
sti je dopustna pritožba zoper rešitev po § 280.,
odst. 5. 4

( 2 ) Pritožiti se smejo tudi druge zainteresirane
osebe, 5  zlasti priče in izvedenci, zoper rešitve in
naredbe, ki posezajo v njih interese.

( 3 ) Zoper rešitve apelacijskega sodišča pravi¬
loma (§ 23.) ni pritožbe. 6

1  Gl. § 221., 224., odst. 2„ 225., 226.. 233., odst. 2., 240.

2  Gl. § 6., odst. 1.

3  Mišljena sta preiskovalni sodnik in poizvedovalni
* sodnik.

4  Posebna rešitev, ki odredi očuvalno odredbo zo¬
per oproščenega obtoženca.

5  Sem spadajo tudi oškodovanci in zasebni udele¬
ženci.

6  Takisto ne zoper rešitev pritožbe v primeru §238..
odst. 4. in 5.

Odločba: Zagreb,  S. S. B., z dne 23. aprila
1930 [Slov. Pravnik, št. 201]: Ko stavi državni tožilec
predlog pri okrožnem sodišču, da naj ponovno odkaže
stvar okrajnemu sodišču (§ 378., odst. 3.), izda okrož¬
no sodišče takšno rešitev kot prvostopno sodišče ter
je dopustna pritožba po § 328., odst. 1. O tej odloča
apelacijsko sodišče na podlagi §§ 12., št. 1., in 328.,
odst. 1.

§ 329. — Rešitve, ki se izdajajo zato, da se
pripravi sodba , 1  ko je obdolženec pravnomočno
postavljen pod obtožbo, se smejo izpodbijati
samo z rednim pravnim sredstvom, ki je do¬
pustno zoper sodbo. Vendar pa je dopustna pri¬
tožba zoper rešitev, ki poseza v pravice drugih
oseb . 2

1  Za naredbe v toku glavne razprave velja ana¬
logno § 228., odst. 4.

2  N. pr. izvedencev, prič, lastnikov stanovanj; ti
smejo rešitve, ki so njini v kvar, izpodbijati, čeprav
je to strankam začasno zabranjeno.

§ 330. — P) Pritožba se priglasi (§ 525., odst. 1.)
pri onem sodišču, čigar rešitev se izpodbija, v
osmih dneh od dne, ko se je rešitev razglasila,
odnosno vročila, če ni odrejen v zakonu izrečno
krajši rok. 1  Pritožba se obrazloži 2  ob vložitvi
sami.

( 2 ) Pritožbo pošlje sodišče ali sodnik , 3  kolikor
ji ni ta sam upravičen ugoditi , 4  nemudoma s
spisi vred pristojnemu sodišču.

( 3 ) Pritožba zadrži izvršitev samo v primerih,
kjer zakon to odreja . 5  Vendar pa sme tudi sod¬
nik ali sodišče, čigar rešitev se izpodbija, prav
tako sodišče, ki odloča o pritožbi, iz tehtnih
razlogov zaustaviti izvršitev te rešitve . 6  7

247

1  Gl. §§ 253., 412., 479.

2  To je: utemeljiti se mora, in to hkratu, ko se
priglasi (§ 325.). Drugače pri prizivu in reviziji
(§§ 333., 340.).

3  Ni mu paziti na pravočasnost priglasitve.

*  Edini primer gl. § 238., odst. 3. Sicer je pritožba
vseskozi devolutivne narave.

5  N. pr. v primeru § 107., odst. 4.

6  Prim. § 326., odst. 5.

7  Glede brzojavno vloženih pritožb gl. §§ 27.,
28. kpr.

§ 331. — ( 1 ) O pritožbi zoper rešitev ali na-
redbo preiskovalnega sodnika odloča v seji okrož¬
no sodišče, ko je zahtevalo, po potrebi, izjavo od
strank in preiskovalnega sodnika.

( 2 ) O pritožbi zoper rešitev okrožnega sodišča
odloči, ako ne odreja ta zakon izrečno drugače,
apelacijsko sodišče, ko je zaslišalo višjega držav¬
nega tožilca, 1  brez predhodne ustne razprave,
toda ko je zahtevalo, po potrebi, pred rešitvijo
izjavo nasprotne stranke; vendar pa sme odre¬
diti, če je treba, tudi dopolnitev spisov ali za¬
htevati od sodišča prve stopnje potrebno po¬
jasnilo. Tako odloči tudi kasacijsko sodišče, ko
je zaslišalo vrhovnega državnega tožilca, o pri¬
tožbi, za katero je pristojno. 1

( 3 ) Če smatra višje sodišče pritožbo za osno¬
vano, razveljavi izpodbijano rešitev ter izda, po
potrebi, tudi rešitev, ki ustreza zakonu. Nedo¬
pustno 2  in neosnovano pritožbo višje sodišče
zavrne.

( 4 ) Ko višje sodišče odloča o pritožbi, mora
paziti po službeni dolžnosti na pristojnost so¬
dišča in na prekršitve izdeželnosti. 3

1  Tudi če gre za stvar, v kateri nastopa privatni
tožilec kot stranka.

2  N. pr. prepozno ali od neopravičene osebe vloženo.

3  Gl. §§ 24., 263.

248

III.  Priziv.

§ 332. — P) Priziv zoper sodbo je dopusten
samo zbog odločbe sodišča o kazni in o očuval-
nih odredbah, kolikor ne gre za prekršitev za¬
kona, označeno v § 557., št. 5., zbog odločbe o
zasebnopravnih zahtevkih, -o stroških kazenskega
postopanja in izvršitve kazni kakor tudi zbog
odločbe o priznanju ali nepriznan ju olajšav ob
izvršitvi kazni (§ 281., odst. 5. in 4.) 1

( 2 ) Odločba o kazni obseza tudi sodišču pre¬
puščeno izbiro med dvema ali več vrstami kazni, 2
omilitev kazni, 3  vštetev ali nevštetev pripora in
preiskovalnega zapora in že prestane kazni, 4  ob¬
javo sodbe v novinah 5  kakor tudi odločbo sodišča
o pogojni obsodbi. 6

( 3 ) Odločbo o zasebnopravnih zahtevkih smejo
izpodbijati samo obtoženec, njegov zakoniti za¬
stopnik in njegovi dediči.

( 4 ) Odločbo o stroških smejo izpodbijati za¬
sebni tožilec in zasebni udeleženec kot tožilec
(§ 511., št. 2.), obtoženec in njegov zakoniti za¬
stopnik, toda samo toliko, kolikor se tiče količine
in izterljivosti stroškov, državni tožilec pa samo,
kolikor se tiče izterljivosti.

( 5 ) Odločbo o priznanju ali nepriznanju olaj¬
šav ob izvršitvi 7  kazni smejo izpodbijati tožilec,
obtoženec in njegov zakoniti za-stopnik. 8

1  V prvem odstavku je navedeno petero točk in
genere, naslednji jih obravnavajo in razlagajo po¬
samič. O spajanju priziva in revizije gl. § 353.

2  § 74. kz.

3  §§ 71., 72. kz.

4  § 77. kz. Zapor se všteva tudi pri denarni kužni.

5  Gl. § 281., št. 6.

6  §§ 65.—68. kz

7  Gl. § 281., odst. 3. in 4., in op. 8  in 9  pri tem §.

8  Utesnitev dopustnosti priziva je ustanovljena v
§ 369., odst. 3.

249

Odločbe: Zagreb, S. S. B., z dne 17. jan.
1933. [Slov. Prav., št. 234]: Tudi odločba o pogojni
obsodbi spada pod izrek o kazni, ki je izpodbojen s
prizivom po določbi § 392., št. 3.

Zagreb,  S. S. B., z dne 31. jan. 1934. [Slov. Prav.
št. 2451: Odškodninski izrek sodbe se sme samo s
pravnim sredstvom priziva po § 332. izpodbijati.

Beograd,  kas. sod., z dne 9. sept. 1955. [Poli¬
cija, 1936., str. 291]: Odločbo sodišča o branilčevi na¬
gradi sme obtoženec izpodbijati samo s prizivom, ne
pa z revizijo, čeprav se sklicuje na kršitve §§ 309.
in 311.

Beograd,  kas. sod., z dne 15. nov. 1935. [Poli¬
cija, 1956., str. 290]: S prizivom, ne pa z revizijo, se
izpodbija odločba sodišča, ker ni bil obtožencu vštet
v prisojeno kazen prestani pripor in preiskovalni
zapor.

§ 333. — (’) Priziv se priglasi pri onem sodi¬
šču, čigar sodba se izpodbija, v treh dneh po
razglasitvi. Če obtoženec pri razglasitvi ni bil
prisoten, mu teče rok za priglasitev od dne pri-
občitve ali vročitve (§ 290.) 1  Ko se je priziv pra¬
vočasno priglasil, se vroči pritožilcu, 2  če se ni to
že zgodilo, prepis sodbe, da obrazloži 3  priziv,
razen če je obrazložil ob priglasitvi tudi priziv
ali če se je vročitvi odpovedal.

( 2 ) V nadaljnjih osmih dneh po vročitvi, od¬
nosno po priglasitvi, ima pritožilec pravico, iz¬
ročiti sodišču obrazložitev priziva (§ 84.), v kateri
mora navesti, če se ni to zgodilo že v priglasitvi,
tudi točke sodbe, ki jih izpodbija.

( 3 ) Priziv zadrži izvršitev kazni samo, če je
naperjen zoper vrsto kazni ali če obtoženec, ki
priglaša priziv samo zoper odmero kazni, obenem
ne izjavi, da hoče pričeti z izdrževanjem kazni. 4

( 4 ) Priglasitev priziva, v kateri so navedene
točke sodbe, ki se izpodbijajo, ali pravočasno
izročena obrazložitev priziva se priobči nasprot-

250

niku, ki sme izročiti sodišču svoje nasprotne raz¬
loge v osmih dneh po obvestitvi. 5

( 5 ) Ko se izroče nasprotni razlogi ali ko izteče
rok, odrejen za njih izročitev, pošlje sodišče vse
spise, če ni nihče priglasil revizije (§ 343., odst. 3.,
in § 353.), apelacijskemu sodišču. To odloči o pri¬
zivu v seji, ko je zaslišalo višjega državnega
tožilca. 6 7

1  Sedaj (po noveli) tudi § 327.a.

2  Pritožilec („žalioc“) je generična označba za ose¬
be, ki vložijo kalcoršnokoli redno pravno sredstvo;
tu — priziv. (Gl. § 6., odst. 9.)

3  Prim. op. 1  pri § 330.

4  Gl. § 412. nasl.

r ’ Novote (n. pr. glede obtežujočih ali olajšujočih
okolnosti) niso izključene. Prim. drugačno stilizacijo
v § 340., odst. 2.

6  Tudi če gre za stvar, v kateri je bila stranka za¬
sebni tožilec.

7  Glede brzojavno priglašenih prizivov gl. § 28.
kpr.

§ 334. — j 1 ) Apelacijsko sodišče zavrne z re¬
šitvijo priziv takoj kot nedopustnega, če ga je
priglasila oseba, ki nima pravice do tega, ali če
ga je priglasila prepozno ali se mu je odpove¬
dala ali je odstopila od njega ali če niso določno
označene točke sodbe, ki se izpodbijajo.

( 2 ) Če je priziv dopusten, izreče apelacijsko
sodišče sodbo o stvari sami. 1

( 3 ) Ko apelacijsko sodišče odloča, se omeji na
točke, ki se s prizivom izpodbijajo, vzame za
osnovo odločbo sodišča prve stopnje o obtožen-
čevi krivdi in o kazenskem zakonu, ki naj se
uporabi, ter se drži ob odmeri kazni načela, iz¬
rečenega v § 327.

( 4 ) Če zniža apelacijsko sodišče kazen v korist
kakšnega izmed več soobtožencev iz razlogov, ki
gredo v prid tudi drugim soobtožencem, ki niso

251

priglasili priziva, postopa po službeni dolžnosti
tako, kakor bi bili priglasili priziv tudi ti. 2

( 5 ) Odločbo apelacijskega sodišča z razlogi
priobči ali vroči okrožno sodišče strankam (§§ 79.
in 80.).

( 6 ) Zoper odločbo apelacijskega sodišča o pri¬
zivu ni nadaljnjega pravnega sredstva. 3

1  Tu gre za t. zv. „nepopolni priziv", ki naj vpo-
števa errores iuris kakor tudi errores in facto, toda le
v okviru točno določenih točk priziva. Drugače je pri
„popolnem prizivu" zoper sodbe sodnika — poedinca:
§ 392.

2  Beneficium adhaesionis. Prim. § 208., odst. 2.

2  Zahteva za obnovo kazenskega postopanja (§ 359.
nasl.) in za zaščito zakona (§ 410.) je dopustna. Za¬
kon ima v tem paragrafu samo redna pravna sred¬
stva v mislih (gl. § 410., odst. 2.).

Odločbe: Sarajevo,  vrh. sod., z dne 24. mar¬
ca 1932. [Titnoškin, str. 55]: Vprašanje, ali so dani po¬
goji v smislu § 73. kz. za oprostitev od vsake kazni,
se ne more pobijati z revizijo; to je z ozirom na do¬
ločbe § 334. predmet priziva.

Novi Sad,  apel. sod., z dne 8. dec. 1936. [Bra-
nič, str. 90]: Obdolženec sme umakniti priziv in za-
braniti branilcu, da ga priglasi.

Zagreb,  S. S. B., z dne 1. marca 1932. [Slov.
Pravnik, št. 219]: Apelacijsko sodišče reši priziv samo
tedaj, ko ni nihče prijavil revizije.

IV. Revizija.

§ 335. — Revizija je dopustna samo, če se je
s sodbo 1  prekršil formalni ali materialni zakon.
Zakon je prekršen ne samo takrat, kadar se ni
uporabil, ampak tudi takrat, kadar se ni upo¬
rabil pravilno.

1  Formalno ali materialno, toda vedno le, če jo iz¬
reče zborno sodišče.

252

Odločbe: Sarajevo, vrh. sod., z dne 4. febr.
1931. [Timoškin, str. 212]: Z revizijo se morejo pobi¬
jati samo takšne kršitve zakona, ki so bile naprav¬
ljene s samo sodbo ali pa s postopkom na sami glavni
razpravi.

Zagreb,  S. S. B., z dne 15. sept. 1956. [Slov.
Prav., štev. 269]: Z revizijo je dopustno pobijati samo'
sodbo in postopek na glavni razpravi. Zoper more¬
bitne napake, zagrešene v teku poizvedb ali preis¬
kave, to pravno sredstvo ni uporabljivo.

Novi Sad,  kas. sod. odd. B., z dne 13. maja 1936..
[Pravni život, 1937., str. 26]: Vse kršitve zakona, ki
se zbog njih pobija sodba, se morajo istočasno na¬
vesti bodisi o priliki revizije, bodisi v spisu o njeni
obrazložitvi. Način, kako je sodišče ocenilo na glavni
razpravi izvedene dokaze, ne more biti predmet re¬
vizije.

§ 336. — S sodbo je prekršen formalni zakon: 1

1. če apelacijsko sodišče, ki je odločalo o
ugovoru zoper obtožnico, ni bilo pristojno; 2

2. če sodišče, ki je izreklo sodbo, ni bilo se¬
stavljeno po zakonu, 3  če niso bili vsi sodniki
zdržema na vsej razpravi, če je sodeloval pri
sojenju sodnik, ki je po zakonu izključen (§§ 28.
in'29.);

3. če se je izvršila glavna razprava brez pri¬
sotnosti osebe, ki bi bila morala biti po zakonu
prisotna;

4. če se je prečital v toku glavne razprave
kakšen spis o izpovedbi ali o poizvedovalnem ali
preiskovalnem dejanju, ki po zakonu ne veljajo, 4
najsi se je pritožilec 5  temu protivil, ali če se je
prekršil v toku priprave glavne razprave ali na
razpravi (§ 335.) predpis, čigar uporabo zakon
izrečno nalaga kot pogoj, da postopek ali dejanje
velja, ali če je bila brez zakonite osnove izklju¬
čena javnost razprave;

5. če ni izdalo sodišče v toku glavne razprave
rešitve o kakšnem pritožilčevem predlogu ali če

253

je izdalo zoper njegov predlog ali ugovor rešitev,
s katero so se prekršile (§ 335.) bistvene določbe
zakona ali načela postopka o obtožbi ali obrambi,
na katera mora paziti sodišče že po bistvu po¬
stopanja, čeprav je obtoženec ali branilec temu
ugovarjal;

6. če je odločba sodišča o odločilnih činjeni-
cah (§ 292., št. 2. in 3., in § 293.) nejasna, nepo¬
polna ali če nasprotuje sama sebi ali če nima
sodba vobče nobenih razlogov 1 2 3 4 5 6 7 8  ali če niso nave¬
deni v njej razlogi o odločilnih činjenicah ali za
oni del sodbe, ki se izpodbija, ali če nasprotujejo
razlogi sami odločbi sodišča; ali če je znatno
protislovje med onim, kar se navaja v razlogih o
vsebini listin, ki so v spisih, ali o izpovedbah
pred sodiščem, in med samimi temi listinami ali
zapisniki o zasliševanju in o razpravi;

7. če se je smatralo sodišče nepravilno za
stvarno pristojno;

8. če je sodišče protizakonito zavrnilo ob¬
tožbo, češ, da ni stvarno pristojno; 7

9. če ni sodišče z izrečeno sodbo popolnoma
rešilo predmeta obtožbe; 8

10. če je sodišče z izrečeno sodbo prekoračilo
obtožbo zoper predpise § 273., odst. 2., v zvezi s
§ 284.

1  Errores in procedendo.

2  Gl. §§ 25., 207.

3  K sestavi spada tudi zapisnikar; ni pa v nada¬
ljevanju te določbe rečeno, da mora biti isti zapis¬
nikar zdržema prisoten. .Gl. tudi št. 3.

4  Gl. §§ 93., odst. 3.; 168., 169., 178. Neveljavnost se
tiče tako izpovedb kakor tudi dejanj.

5  Gl. op. 2  pri § 333.

6  Torej: če ima glavo ali uvod, tenor ali dispozi¬
tivni del, tudi podpise, ne pa tudi razloge (§ 292.).

7  Gl. § 276. (na kraju).

8  Gl. § 292., št. 2.

254

Odločbe: Zagreb, S. S., z dne 4. avg. 1936.
IMjesečnik, 1937., str. 19.]: Izmenjanje zapisnikarja
glavne razprave ni kršitev zakona po § 336., št. 2.
Pod sankcijo je stavljena samo nepretrgana prisot¬
nost sodnikov na vsej razpravi. Treba je le, da je pri
glavni razpravi vedno zapisnikar navzočen.

Zagreb,  S. S., z dne 4. avg. 1936. [Mjes. 1937.,
str. 13.]: Izprememba rednega kazenskega senata pri
apelacijskem sodišču v toku pripravljalnega postop¬
ka, ki mu je bila neka kazenska zadeva dodeljena
radi poslovanja, ni nikakšna kršitev zakona po tj 336.

Zagreb,  S. S. B., z dne 9. decembra 1930. [Slov.
Prav., št. 190]: S tem, da prvo sodišče ni dalo preis¬
kati duševno stanje obtoženca in priče, le-te v po¬
gledu verjetnosti njenega pričevanja, ni kršen zakon
v smislu § 336., št. 5., ako se ni trdilo, da je dobil
obtoženec živčni napad vprav o času dejanja, ki je
pod obtožbo.

Zagreb,  S. S., z dne 11. marca 1937 (Mjeseč.
1937., str. 267.; Pravni život, 1937., str. 160]: Policijski
zapisniki o zaslišanju oseb niso dokazna sredstva v
smislu kazenskega postopnika. Zato zavrnitev pred¬
loga tožilca, da naj se ti zapisniki preberejo na glav¬
ni razpravi, ni kršitev zakona v smislu § 336., št. 5.

Zagreb,  S. S. B., z dne 18. februarja 1930. [Slov.
Prav., št. 167]: Da je sodeče sodišče prišlo glede du¬
ševnega stanja obtoženca o času dejanja v pogledu
njegove vračunljivosti po svobodni oceni vseli raz¬
pravnih podatkov (§ 274.) do drugih dejanskih za¬
ključkov kakor izvedenca, se ne da izpodbijati z re¬
vizijskim razlogom protislovja v smislu § 336., št. 6.

§ 33?. — S sodbo je prekršen materialni za¬
kon: 1

1. če je prekršilo sodišče (§ 335.) zakon s svojo
odločbo o vprašanju:

a) ali je dejanje, zaradi katerega se obtoženec
preganja, sploh kaznivo dejanje; 2

b) ali je kaj okolnosti, zbog katerih je krivda
izključena ali kaznivost izključena ali ukinjena: 3

c) ali ni obtožbe, predloga ali odobritve upra¬
vičene osebe ali oblastva za pregon, kakor to
zahteva zakon; 4

255

č) ali je kaj drugih okolnosti, zbog katerih
je obtožencev pregon nedopusten; 4

2. če se je uporabil na kaznivo dejanje, glede
katerega je obtoženec proglašen za krivega, tak
kazenski zakon, ki se nanj ne more uporabiti, ne
glede na to, ali odrejata eden in drug zakon
enako kazen; 5  in

3. če je sodišče z odločbo o kazni ali očuval-
nih odredbah (§ 332.) prekoračilo svojo kazensko
oblast ali je prekršilo določbe § 358., odst. 2., in
§ 371., odst. 4., v zvezi s § 527.

1  Errores in iudicando.

2  Po občnem kazenskem zakoniku kakor tudi po
posebnih zakonih (gl. § 1., odst. 1.), za katero so pri¬
stojna redna sodišča (gl. § 208., odst. 1., št. 1.).

3  Prim. § 280., odst. 1.

4  Prim. op. 3  do 0  pri § 276.

5  Za oprostilno sodbo to ne velja.

Odločbe: Zagreb, S. S. B., /. dne 24. sept.
1931. [Slov. Prav., št. 207]: Izrek sodbe glede vzgojnih
sredstev se ne da pobijati z revizijskimi razlogi v
smislu § 337., ker se smejo na ta način pobijati le
odločbe o kazni ali očuvalnih odredbah.

Zagreb,  S. S., z dne 4. avg. 1936. [Mjeseč. 1937.,
str. 16., 17]: Odobritev narodne skupščine, da se na¬
rodni poslanec izroči kazenskemu sodišču, je procesni
pogoj, ne pa tista odobritev, o kateri govori § 84.
kz„ pa §§ 2., 267. Na to odobritev se nanaša § 387.,
št. 1., „č“, ne pa „c“. Izvedba kazenskega postopka in
obsodilna sodba brez kakršnekoli odobritve narodne
skupščine pomeni kršitev materialnega zakona po
§ 337., št. I., „č“, zaradi katere se mora prvosodna
sodba razveljaviti (§ 346., odst. 1., št. 3.) in po § 276.
izreči sodba, ki obtožbo zavrne.

Sarajevo,  vrh. sod., z dne 3. febr. 1934. [Timo-
škin, str. 59.]: Če daje zakon sodišču pravico izbire
med dvema ali več kaznimi ali vštetja že prestane
kazni ali izreka odločbe o pogojni sodbi itd., ni go¬
vora o prekoračenju kazenske oblasti, torej niti ne o
reviziji. Če pa, nasprotno, sodišče obsodi obtoženca
na kazen, ki sploh ni predvidena v zakonu, ali na
očuvulno odredbo, ki se ne sme izreči, ali na kazen,

256

ki je večja ali nižja kot je po zakonu dopustno itd.,
je gotovo meja kazenske oblasti, predvidena v § 337.,
št. 3., prekoračena.

§ 338. — j 1 ) Na prekršitve zakona, omenjene v
§ 336., št. 2., se pritožilec, 1  ki je imel na glavni
razpravi branilca, ne more sklicevati v reviziji,
če mu je bila okolnost, ki vsebuje prekršitev za¬
kona, znana še pred glavno razpravo ali če je
zvedel zanjo v toku same razprave, a temu ni
ugovarjal takoj pri pristopu k razpravi 2  ali z
mesta, čim je zvedel za to.

( 2 ) Na prekršitev zakona, navedeno v § 336.,
št. 3., se pritožilec ne more sklicevati v obtožen-
čevo škodo.

( 3 ) Na prekršitve zakona, omenjene v § 336.,
št. 4. in 5., se ni moči sklicevati v obtoženčevo
korist, če se nedvomno vidi, da prekršitev for¬
malnosti glede obtoženca nikakor ni mogla nepo-
voljno vplivati na odločbo sodišča. V obtoženčevo
škodo pa se more sklicevati tožilec na te pre¬
kršitve samo, če se vidi, da je mogla prekršitev
formalnosti pri odločbi sodišča neugodno vplivati
na obtožbo in če se je poleg tega tožilec ob pri¬
liki te prekršitve protivil in zahteval, naj izda
sodišče rešitev.

( 4 ) Prekršitve zakona, navedene v § 336., št. 7.
in 8., se vpoštevajo po službeni'dolžnosti.

( 5 ) Prekršitve materialnega zakona (§ 337.,
št. 1. do 3.) se vpoštevajo tudi po službeni dolž¬
nosti, če so se dogodile v obto.ženčevo škodo
{§ 352.).

(“) Zoper sodbo, s katero se obtoženec oprašča
obtožbe, se sme priglasiti revizija tudi v obtožen¬
čevo korist, toda samo zbog prekršitev, omenje¬
nih v § 337., št. I., 3  vendar pa tudi to samo, če se
je izrekla oprostitev zbog okolnosti. ki krivdo iz-

257

ključujejo ali obtoženčevo kaznivost izključujejo
ali ukinjajo. 4

1  Gl. op. 2  pri § 333.

2  Gl. op. 5  pri § 246.

3  Citat se je glasil prvotno „v § 336., št. 1. in 2 ..

z zakonom z dne 9. okt. 1931. pa je bil pravilno iz-
premenjen v „§ 537., št. l.“

*  Prim. § 280.

Odločba: Novi Sad,  kas. sod., odd. B., iz
1. 1936, brez točnega datuma [Pravni život, 1937,
str. 134?.]: Predpis § 338., odst. 1., omenja sicer samo
„pritožilca, ki je imel na glavni razpravi branilca";
vendar se ta predpis nanaša tudi na državnega to¬
žilca.

§ 339. — ( 4 ) Revizija se priglasi pri sodišču,
ki je izreklo sodbo, v treh dneh po razglasitvi
sodbe. Po pravočasno priglašeni reviziji se vroči
pritožilcu prepis sodbe, da obrazloži revizijo, ra¬
zen če je ob priglasitvi tudi obrazložil revizijo ali
če se je odpovedal vročitvi. Če obtoženec pri raz¬
glasitvi sodbe ni bil prisoten, mu teče rok za pri¬
glasitev od dne, ko mu je bila sodba priobčena
ali vročena (§ 290.).

( 2 ) Priglasitev revizije zadrži izvršitev sodbe.
Toda obtoženec, ki je obtožbe oproščen ali ki je
bila zoper njega obtožba zavrnjena (§ 276.) a 1 i
ki je kazen, izrečeno s prvostopno
sodbo, dotlej v preiskovalnem za¬
poru že prestal, 1  se izpusti, če je v preisko¬
valnem zaporu, v prostost, razen če se je zavrnila
obtožba zoper njega zbcjg nepristojnosti (§ 227.)
in je preiskovalni zapor obvezen (§ 119., odst. 2.)
ali se je po pravici bati, da pobegne.

1  Besede za citatom (§ 276) do „se izpusti" so bile
dodane z uredbo z dne 20. marca 1935. Dodatek je bil
poucuen zoog določbe § 77. kz., čije uporaba spada
v dispozitivni del sodbe (§ 281., odst. 1., št. 4).

n

258

Odločba: Zagreb, apel. sod., z dne 12. ja¬

nuarja 1935. [Mjesečnik, 1955., str. 235]: Oprostilna
sodba razprši sum, da je obtoženec storil kaznivo de¬
janje; za to naj se vkljub reviziji državnega tožilca
pusti v prostost (Quaestio facti! Op. pis.)

§ 340. — ( 1 ) Pritožilec ima pravico, izročiti v
nadaljnjih osmih dneh, ko mu je bila sodba vro¬
čena, odnosno ko je priglasil revizijo, sodišču
(§ 84.) obrazložitev revizije pismeno v dveh ali
več izvodih, kakor je pač eden ali je več nasprot¬
nikov, ali pa jo podati ustno na zapisnik pri so¬
dišču. 1  Če hoče, da se vzame njegova pritožba v
razpravo, mora označiti v priglasitvi ali v obraz¬
ložitvi posamič, jasno in določno prekršitve za¬
kona (§ 336., št. 1 do 10., in § 537., št. 1. do 3.), če
pa ugovarja pogreškom in nedostatkom postopa¬
nja, tudi činjenice, ki vsebujejo te pogreške ali
nedostatke. 2

( 2 ) V priglasitvi ali v obrazložitvi revizije za¬
radi dokaza trditev, navedenih v reviziji, kolikor
se nanašajo samo na prekršitve formalnega zakona
po § 336., št. 2., 4. in 5., se sme sklicevati prito¬
žilec tudi na nove činjenice in dokaze s točno
označbo vseh okolnosti. ki so sposobne za oceno
njih veljavnosti. 3

( 3 ) Če je podal obtoženec priglasitev ali obraz¬
ložitev revizije na zapisnik pri sodišču, se odpra¬
vijo nedostatki in nejasnosti po možnosti z nje¬
govim sodnim zaslišanjem. 4

1  En izvod ostane vedno v sodnih spisih.

2  Gl. § 341., št. 2.

:1  Beneficium novorum je tu v primeri z onim pri
prizivu (§ 333.) utesnjen. (Prim. še § 343., odst. 2.)

4  Gl. § 3.

§ 341. — Revizijo zavrne okrožno sodišče samo:

1. če se je podala priglasitev prepozno, a se
ni izročila prošnja za postavitev v prejšnji stan

259

(§ 326.), ali če jo je podala oseba, ki ni upravi¬
čena za revizijo 1  ali ki se ji je odpovedala ali je
odstopila od revizije;

2. če ni ne v priglasitvi ne v obrazložitvi po¬
samič, jasno in določno označena kakšna izmed
prekršitev zakona (§ 556., št. 1. do 10., in § 357..
št. 1. do 3.) ali če niso vsaj z razločnim opozorilom
ali posebe navedene činjenice, iz katerih izvira
prekršitev zakona (§ 540., odst. 1.);

3. če se ni podala označba prekršitve zakona,
kakor se zahteva pod št. 2., na zapisnik pri so¬
dišču ali s pismeno vlogo v dveh ali več izvodih
(§ 340., odst. 1.), ki jih podpiše upravičeni brani¬
lec, kolikor ne gre za revizijo državnega tožilca
(§ 325.). Če nima pismena vloga samo branilče-
vega podpisa ali če se ni izročila v dveh ali več
izvodih, se vrne ta vloga najprej pritožilcu, da jo
popravi v treh dneh po prejemu ali da poda v
istem roku obrazložitev revizije na zapisnik pri
sodišču. 2

1  Gl. § 324.

2  Gl. predpise za brzojavno priglašene revizije v
§ 29. kpr.

3  Odločba: Beograd, kas. sod., neznanega

dne [Arhiv, 1937., str. 185]: Kadar prvostopno sodišče
zavrne, čeprav morda pogrešno, revizijo kot nepra¬
vilno, pa dobi rešitev o zavrnitvi pravno moč, tedaj
o priglašenem in obrazloženem prizivu obdolženca,
ki vsebuje hkratu obrazložitev revizije, ne sme odlo¬
čiti kasacijsko sodišče kot revizijsko sodišče, ampak
samo apelacijsko sodišče kot prizivno sodišče.

§ 342. — ( J ) Zoper rešitev sodišča prve stopnje,
s katero se po § 341. revizija zavrne, je dopustna
pritožba, ki se mora iztočiti v treh dneh istemu
sodišču. To sodišče jo pošlje v nadaljnjih treh
dneh s spisi vred kasacijskemu sodišču. Ta pri-

260

tožba ne zadrži izvršitve, če se ne zdi sodišču po¬
trebno, odrediti drugače.

( 2 ) Kasacijsko sodišče odloči o tej pritožbi v
seji, ko je zaslišalo vrhovnega državnega tožilca. 1

( 3 ) Ako kasacijsko sodišče ugodi pritožbi, teče
v primeru § 541., št. 1., rok, v katerem je izročiti
obrazložitev revizije, če se ni že izročila, od dne,
ko se priobči rešitev kasacijskega sodišča. Če ni
bil prepis sodbe, zoper katero je priglasil prito-
žilec revizijo, že prej vročen, se mu vroči obenem
s to rešitvijo o pritožbi.

( 4 ) Če kasacijsko sodišče zavrne pritožbo, vrne
spis sodišču prve stopnje; če pa je bil z revizijo
združen priziv, pošlje spise apelacijskemu sodi¬
šču, da reši priziv. 2

( 5 ) Če spozna kasacijsko sodišče, ko zavrne
pritožbo kot neosnovano, da se je vložila očividno
iz objesti ali samo 3  zaradi zavlačevanja, izreče
zoper pritožilca ali po okolnostih zoper
njegove  z a s t o p n i k e 3  denarno kazen do
dva 3  tisoč dinarjev.

1  Prim. § 531., odst. 2.

2  Prim. § 353.

3  Prvotno besedilo se je glasilo, da se izreče zoper
pritožilca ali ..njegovega branilca" kazen do (en)
tisoč dinarjev. Zgorejšnje izpremembe so bile odre¬
jene z uredbo z dne 20. marca 1935.

§ 343. — ( 1 ) Če revizija ustreza zakonitim pred¬
pisom, se priobči en izvod izročene obrazložitve
nasprotni stranki z opozoritvijo, da more izročiti
v osmih dneh sodišču svoje nasprotne razloge pi¬
smeno ali na zapisnik pri sodišču.

( 2 ) Zaradi izpodbijanja trditev v reviziji se
sme sklicevati stranka v nasprotnih razlogih,
podprtih z novimi činjenicami in dokazi (§ 340.,
odst. 2.), na nove činjenice in dokaze, katerih važ¬
nost mora razložiti. 1

261

( 3 ) Sodišče pošlje takoj, čim prejme te na¬
sprotne razloge ali se jim upravičenec 2  odpove
ali čim izteče rok, odrejen za njih izročitev, vse
spise z revizijo in nasprotnimi razlogi vred kasa-
cijskemu sodišču v rešitev.

1  Gl. op. 3  pri § 340.

2  Gl. § 6., odst. 8.

§ 344. — (*) Kasacijsko sodišče odloči o pred¬
metu, ki prispe k njemu zbog revizije, izven seje
ali v seji senata ali na javni razpravi.

( 2 ) Izven seje odloči kasacijski sodnik, odrejen
za poročevalca, z odobritvijo senatnega predsed¬
nika 1  o tem, da pošlje spise takoj vrhovnemu dr¬
žavnemu tožilcu 2  v pregled, ali o potrebi, da se
dopolnijo spisi ali dobavijo pojasnila o prekršitvi
formalnosti, navedeni v reviziji, 3  ali o tem, da se
takoj odredi dan za javno razpravo.

( 3 ) V seji vzame senat kasacijskega sodišča re¬
vizijo v razpravo, če predlaga vrhovni državni
tožilec spričo njemu poslanih spisov ali pa poro¬
čevalec, da ,se izreci kakšna izmed rešitev, ome¬
njenih v §§ 345. in 346. Vendar pa sme izvrševati
kasacijsko sodišče v seji, če odloči po § 345., da se
revizija zavrne, tudi svojo pravico, ki mu jo daje
odredba § 338., odst. 4. in 5 .,  in § 352., ko je za¬
slišalo vrhovnega državnega tožilca.

( 4 )  V vseh drugih primerih se odredi takoj
brez posebne rešitve kasacijskega sodišča dan za
javno razpravo predmeta. Javna razprava se sme
odrediti tudi ob priliki, ko se posvetuje kasacij¬
sko sodišče v seji.

1  Gl. § 76., odst. 2. O določevanju poročevalcev in
njihovih dolžnosti gl. S 106. kpr.

2  Gl. § 68. tpr.

8  Prim. §§ 340., 341.

262

§ 345. — ( 4 ) Ko je kasacijsko sodišče zaslišalo
vrhovnega državnega tožilca, zavrne v seji —
ako se mu ne zdi, da je treba dobaviti stvarna
pojasnila o prekršitvi formalnosti, navedeni v re¬
viziji, zlasti pa tudi o nedostatkih zapisnika o
glavni razpravi (§ 340., odst. 2., in § 343., odst. 2.)
— revizijo z rešitvijo (§§ 353. in 354.):

1. če bi jo bilo moralo zavrniti že samo so¬
dišče prve stopnje 1  po § 341. ali če se je prekrši-
tev, glede katere se trdi, da obstoji, že odpravila
z rešitvijo kasacijskega sodišča, ki je bila izre¬
čena v isti stvari; 2  in

2- če spozna glede revizije, ki se sklicuje na
prekršitve zakona, omenjene v §§ 356. in 337., da
je treba zavrniti revizijo kot očividno neosno-
vano 3 4  brez nadaljnje razprave.

( 2 ) Ko kasacijsko sodišče izreka te rešitve,
sme uporabiti tudi odredbo § 342., odst. 5. 4

( 3 ) Rešitev po predpisih tega paragrafa sme
izreči kasacijsko sodišče tudi pri posvetovanju o
pritožbi po § 342., če jo je spoznalo za osnovano
in če je bila obrazložitev revizije izročena ali je
rok za izročitev obrazložitve iztekel.

1  Kot iudex a quo.

2  Tukaj so mišljeni (kakor prej v § 286. avstr,
k. pr. r. ali § 282. IVa. hrv. kp.) vsi mogoči revizijski
razlogi, ki so bili že predmet kakšne revizijske re¬
šitve v isti stvari, ker je v njej kasacijsko sodišče
nekoč poprej razpravljalo in stvar po razveljavije-
nju sodbe vrnilo (remitiralo) iudexu a quo; gl. § 358.,
odst. 5.

3  Očividno — pomeni, da je revizijski razlog oprt
na takoj kot neresnično spoznano trditev ali če stoji
sicer naravnost v protislovju s spisi ali pravili lo¬
gičnega mišljenja.

4  T. j. izreči disciplinsko kazen.

§ 346. — 0) Ko je kasačijsko sodišče zaslišalo
vrhovnega državnega tožilca, sme reviziji v seji
ugoditi in sodbo razveljaviti:

1. če spozna, da apelacijsko sodišče, ki je za¬
vrnilo ugovor zoper obtožnico in dopustilo 1  ob¬
tožbo, ni bilo pristojno (§ 336., št. 1.);

2. če se je priglasila revizija v obtoženčevo
korist in kasacijsko sodišče spozna, da se mora
odrediti nova glavna razprava; in

3. če se je priglasila revizija v obtoženčevo
korist, pa kasacijsko sodišče spozna, da je so¬
dišče prve stopnje prekoračilo obtožbo (§ 336.,
št. 10.) ali da je v obtoženčevo škodo prekršilo
materialni zakon (§ 337., št. 1. do 3.).

( 2 ) V prvem primeru pošlje kasacijsko sodišče
stvar v rešitev pristojnemu apelacijskemu so¬
dišču, če pa se mu zdi potrebno, da se postopek
po predpisu § 206., odst. 1., popravi, jo pošlje so¬
dišču prve stopnje v popravo in nadaljnji posto¬
pek. V drugem primeru pošlje stvar na novo raz¬
pravo (§ 352., odst. 2., stavek 3.) ali istemu ali
drugemu okrožnemu sodišču, ki je za stvar pri¬
stojno. V tretjem primeru izreče kasacijsko so¬
dišče samo v seji sodbo 2  o stvari, če so bile v
sodbi prve stopnje ugotovljene činjenice, 3  na ka¬
tere se mora po pravilni uporabi zakona opreti
sodba (§ 350., št. 5., in § 352.., odst. 2.. stavek 3.).

1  Gl. § 209., odst. 1.

2  Prim. §§ 350., 354., odst. 2.; 355., odst. 2., 357.,
odst. 2.

3  Gl. § 293., odst. I.

§ 347, — ( 1 ) Dan za javno razpravo pred sena¬
tom kasači j skega sodišča se odredi tako, da osta¬
ne obtožencu, njegovemu zakonitemu zastopniku,
če je ta priglasil revizijo, zasebnemu tožilcu ali
zasebnemu udeležencu kot tožilcu za pripravo

264

rok osmih dni od vročitve obvestila. 1  V obvestilu
je treba opomniti, da se bodo, če ne pridejo na
razpravo, prečitali revizija ali nasprotni razlogi
in da se bo to vzelo za osnovo rešitvi.

( 2 ) Če je obtoženec zaprt, ga je obvestiti o
razpravi z dostavkom, da nima pravice, priti
osebno, ampak da ga sme zastopati na razpravi
samo branilec. 2

( 3 ) Če je obtoženec že imenoval branilca, se
pošlje obvestilo samo temu. 3

( 4 ) Če je obtoženec maloleten ali če je obram¬
ba drugače obvezna, a ni izjavil ne obtoženec
ne zakoniti zastopnik maloletnega obtoženca, da
pošlje branilca sam na razpravo, postavi senatni
predsednik obtožencu branilca izmed onih, ki
žive v kraju, kjer je kasači jsko sodišče. 2

( 5 ) Razen tega sme postaviti senatni predsed¬
nik obtožencu branilca po službeni dolžnosti tudi,
če spozna to po konkretnem primeru za potrebno.

( 6 ) Brez prisotnosti vrhovnega državnega to¬
žilca ali njegovega namestnika se javna razprava
ne sme vršiti.

1  Prim. § 215., o-dst. 1. O pristanku na skrajšanje
roka tu ni govora.

2  Gl. op. 4  pri § 60.

3  Izjema od pravila § 214., odst. 2.

§ 348. — ( 1 ) Razprava pred kasacijskim sodi¬
ščem je po odredbah §§ 222. do 226. javna, Za
vzdrževanje reda in dostojanstva na zasedanju
se uporabljajo predpisi §§ 229. do 231. Zapisnik o
razpravi, ki mora obsezati v glavnem potek raz¬
prave, kakor tudi zapisnik o posvetovanju vodi
zapisnikar.

( 2 ) Razprava se začne s poročilom enega iz¬
med kasacijiskih sodnikov, ki ga odredi senatni
predsednik za poročevalca. Poročevalec mora

razložiti potek dotedanjega postopka in navesti
prekršitve, na katere se sklicuje revizija, kakor
tudi sporne točke, ki izvirajo iz tega, ne da bi
dal svoje mnenje o tem, kakšna odločba naj se
izreče. Prečita se tudi sodba, kolikor se izpod¬
bija.

( 3 ) Nato dobi besedo pritožilec, da obrazloži
revizijo, za njim pa nasprotnik, da mu odgovori.
Če sta uporabili revizijo obe stranki, dobi besedo
najprej vrhovni državni tožilec. 1  Obtožencu, če je
prišel, ali njegovemu branilcu gre vsekako po¬
slednja beseda. Če kakšna stranka, brez katere
se sme razprava izvršiti, ni prišla, je prečitati
njeno revizijo z obrazložitvijo ali njene nasprot¬
ne razloge.

( 4 ) Če branilec ni prišel ali je predčasno od¬
šel, a je obramba obvezna, se razprava prekine in
se odredi drug branilec; če pa to ni mogoče, je
treba razpravo preložiti in zoper branilca posto¬
pati po § 237., odst. 3.

( 5 ) Po predsednikovi izjavi, da je razprava
končana, se umakne sodišče na posvetovanje, da
izreče sodbo.

1  Analogno v zadevah, kjer gre za pregon na za¬
sebno tožbo, zasebni tožilec ali zasebni udeleženec
kot subsidiarni tožilec.

§ 349. — ( 1 ) Kasacijsko sodišče oceni tudi re¬
šitve, ki so bile izdane pred izpodbijano sodbo,
če se ta opira nanje, kolikor se nanaša revizija
tudi na te.

( 2 ) Če spozna kasacijsko sodišče, da je revi¬
zija neosnovana, jo zavrne, in če se je uporabila
očividno iz objesti ali zato, da bi se stvar zavle¬
kla, obsodi pritožilca ali, kakršne so pač okolno-
sti, njegovega branilca ali zastopnika na denarno
kazen do tisoč dinarjev.

266

§ 350. — Če kasači]sko sodišče spozna, da je
revizija osnovana, razveljavi sodbo, 1  kolikor se
izpodbija in kolikor se navedena prekršitev tiče
sodbe (§ 338., odst. 4. in 5., in § 352.), ter izreče
po različnosti prekršitve sodbo 2  in postopa na¬
dalje po nastopnih predpisih:

1. če gre za prekršitev, omenjeno v § 336..
št. 1., pošlje stvar pristojnemu apelacijskemu so¬
dišču, če pa spozna za potrebno, da se postopek
po predpisu § 206., odst. I., popravi, sodišču prve
stopnje v popravo in nadaljnji postopek;

2. če spozna, da obstoji kakšna izmed prekr¬
šitev, omenjenih v § 336., št. 2. do 6., odredi novo
glavno razpravo ter pošlje stvar po svoji izpre-
vidnosti istemu ali drugemu okrožnemu sodišču;

3. če spozna, da je sodišče prve stopnje stvar¬
no nepristojno (§ 336., št. 7.), odredi, da se pošlji
stvar pristojnemu sodišču, in odloči obenem, ali
naj se preiskovalni zapor ukine ali vzdrži v
moči;

4. če spozna, da je sodišče prve stopnje proti¬
zakonito zavrnilo obtožbo zbog svoje nepristoj¬
nosti ali da ni rešilo predmeta obtožbe (§ 336.,
št. 8. in 9.), mu naloži kasačijsko sodišče, naj iz¬
vrši novo razpravo in izreče novo sodbo, ki se
omeji v drugem primeru samo na nerešene točke
obtožbe;

5. če spozna, da je sodišče prve stopnje pre¬
koračilo obtožbo (§ 336., št. 10.) ali da je prekr¬
šilo materialni zakon (§ 337., št. 1. do 3.), izreče
kasači jsko sodišče samo sodbo o stvari ter jo
opre na činjenice, ki jih je ugotovilo sodišče prve
stopnje, ne da bi bilo prekoračilo obtožbo; pri
tem se drži načela, omenjenega v § 327. Če pa
kasacijsko sodišče spozna, da v sodbi ali v nje¬
nih razlogih niso ugotovljene činjenice, na katere
bi se bila morala po pravilni uporabi zakona

267

opreti sodba, pošlje stvar na novo razpravo in v
odločitev istemu ali drugemu okrožnemu sodišču,
po okolnostih pa tudi pristojnemu sodniku po-
edincu okrožnega ali okrajnega sodišča.

1  T. j. prvostopnega sodišča (iudex a quo).

2  T. j. sodbo kasacijskega sodišča (iudex ad quem',
v kateri postopa nadalje po predpisih, št. 1. do 4. edi¬
nega odstavka tega paragrafa. Št. 5. pa pomeni po¬
sebni postopek, ker gre tu za izdajo ali sodbe kot
dokončne razsoje v stvari ali sodbe, ki daje po raz¬
veljavljenju prejšnje sodbe iudex-a a quo nova na¬
vodila.

§ 351. — Če je naperjena revizija samo zo¬
per poedine odločbe, ki so obsežene v sodbi, in
kasacijsko sodišče spozna, da se dado izločiti iz
vsebine celokupne sodbe, sme razveljaviti iz¬
podbijano sodbo samo deloma. 1  Tako sme storiti
kasacijsko sodišče tudi, če se opira izpodbijana
sodba na več kaznivih dejanj, a se omejuje revi¬
zija samo na postopek ali na odločbo o poedinih
teh dejanj, ako je uverjeno, da se sme izvršiti
delna ponovitev postopka ali da se more izdati
tudi brez ponovitve nova odločba o poedinih teh
dejanj. 2

1  T. j. glede „poedinih odločb“.

2  Ni predvideno, da bi smelo kasacijsko sodišče
nekatere odločbe napadene sodbe rešiti v seji (§ 345.).
druge pa še le po javni razpravi (§ 348.).

Odločba: Zagreb,  S. S., z dne 4. avg. 1936.
IMjesečnik 1937., str. 14]: Če kasacijsko sodišče raz¬
veljavi v pogledu enega.,od več kaznivih dejanj, ki
so v realnem steku, prvostopno sodbo in odredi
glavno razpravo, mora z ozirom na predpise §§ 1. in
351. samo odmeriti kazen za drugo kaznivo dejanje,
glede katerega je prvostopno sodbo razveljavilo in
obtoženca proglasilo za krivega, toda po milejši kva¬
lifikaciji; ne sme pa prepustiti odločbo o kazni za to
dejanje novi sodbi za obe kaznivi dejanji. Kolikor

268

pride na osnovi odrejene nove glavne razprave do
obsodilne sodbe, mora prvostopno sodišče postopati
v smisla § 286. kp. in § 62. kz.

§ 352. — ( 1 ) Kasacijsko sodišče se omeji pra¬
viloma samo na preskušanje onih prekršitev, ki
jih pritožilec v reviziji posebno poudarja ali na
katere vsaj razločno kaže.

( 2 ) Če pa se kasacijsko sodišče ob čigarkoli
reviziji uveri, da so se prekršili predpisi o
stvarni pristojnosti sodišč (§ 336., št. 7. in 8., in
§ 338., odst. 4.) ali da se je v obtoženčevo škodo
prekršil materialni zakon (§ 337., št. 1. do 3., in
§ 338., odst. 5.) ali da so iste prekršitve, zbog ka¬
terih je izdalo odločbo v obtoženčevo korist, ko¬
ristne tudi za kakšnega izmed soobtožencev, ki
ni priglasil revizije ali vsaj ne v tej smeri, po¬
stopa po službeni dolžnosti, kakor bi bila revi¬
zija priglašena zbog teh prekršitev. 1

1  Beneficium adhaesionis; prim. § 208., odst. 2.;
§ 304. odst. 4.; § 408., odst. 2.

§ 353. — j 1 ) Če je z revizijo v zvezi tudi pri¬
ziv, odloči kasacijsko sodišče po rešitvi revizije
ali istočasno tudi o prizivu, ko je zaslišalo vr¬
hovnega državnega tožilca. 1

( 2 ) Če se je priglasil priziv edino v obtožen¬
čevo korist, se drži kasacijsko sodišče načela,
omenjenega v § 327. 2 3

1  Tudi če gre za priziv zasebnega tožilca.

2  Zabrana reformationis in peius.

3  Prim. drugačen postopek po § 342., odst. 4.

§ 354. -— l 1 ) Ko je kasacijsko sodišče zaslišalo
vrhovnega državnega tožilca, sme ob posvetova¬
nju v seji (§ 345.) ali po javni razpravi o čigar¬
koli reviziji po službeni dolžnosti razveljaviti

269

sodbo prve stopnje 1  in odrediti novo glavno raz¬
pravo v obtoženčevo korist, če nastane znaten
dvom o resničnosti činjenic, na katere se sodba
opira, pa se ta dvom ne odpravi niti s poedinimi
poizvedbami, 2  ki jih je odredilo.

( 2 ) Vendar pa sme kasacijsko sodišče v takem
primeru takoj izreči tudi novo sodbo, s katero
se obtoženec oprosti obtožbe ali se uporabi nanj
milejši kazenski zakon. Toda za tako sodbo je
treba soglasnosti vseh senatnih sodnikov.

1  T. zv. izredno  revizijskopravno razveljavlje¬
nje (še ne pravnomočne) sodbe iudex-a a quo, ker
se konstatira error in facto.

2  Prim. glede odreditve poizvedb §§ 344, odst. 2.;
345., odst. 1.

§ 355. — l 1 ) Ko je kasacijsko sodišče zasli¬
šalo vrhovnega državnega tožilca, sme odrediti,
ne da bi se vezalo na pogoje za obnovo kazen¬
skega postopanja (§ 362.), po službeni dolžnosti
novo glavno razpravo ali obnovo kazenskega po¬
stopka v korist obsojene osebe, 1  če nastane
dvom, omenjen v prvem odstavku § 354., ob po¬
svetovanju 2  o zahtevi za zaščito zakona (§§ 41.
in 357.) ali ob preskušanju spisov, ki ga izvrši
na posebno zahtevo vrhovnega državnega tožilca.
Vendar pa sme postopati kasacijsko sodišče tudi
v takem primeru po § 354., odst. 2.

( 2 ) Če odredi kasacijsko sodišče, da se mora
kazensko postopanje obnoviti, se uporabijo pred¬
pisi §§ 368., 370. in 371.

( 3 ) Ali naj se zadrži izvršitev kazni in poveri
nadaljnji postopek drugemu pristojnemu sodi¬
šču, 3  o tem odloči kasacijsko sodišče.

( 4 ) Predloge vseh drugih oseb, razen vrhov¬
nega državnega tožilca, da se izdaj odločba ka-
eacijskega sodišča v smislu tega paragrafa, za-

270

vrne z mesta brez razprave sodišče, ki se mn
p od a d o.

1  T. zv. izredna  revizijskopravna obnova ka¬
zenskega postopka v korist pravnomočno obsojene
osebe, ker se konstatira error in facto.

2  Prvotno se je glasilo besedilo (ob posvetovanju)
„o poročilu, ki mu je bilo predloženo po § 283., odst 2.,
ali (o zahtevi). Pod narekovaji navedene besede šo¬
bile črtane z uredbo z dne 20. marca 1935.

3  Ni izključeno, da smatra kasacijsko sodišče
okrajno sodišče za pristojno. Gl. § 358., odst. 2.

§ 356. — j 1 ) Ko je posvetovanje dovršeno in
sodba izrečena, jo razglasi kasacijsko sodišče z.
razlogi javno (§ 225., odst. 4.J. 1  Potem pošlje
sodbo 2  praviloma s spisi vred neposredno v iz¬
vršitev sodišču prve stopnje.

( 2 ) Rešitev kasacijskega sodišča, 3  sprejeto v
seji, kakor tudi sodbo, razglašeno po javni raz¬
pravi v obtoženčevi odsotnosti, priobči sodišče
prve stopnje nemudoma obtožencu, če je v za¬
poru, drugače pa mu jo vroči v overovljenem
prepisu. Če je uporabil revizijo obtoženčev za¬
koniti zastopnik ali zasebni tožilec ali zasebni
udeleženec kot tožilec, obvesti sodišče prve stop¬
nje o teli odločbah tudi nje z vročitvijo pre¬
pisa. 4

1  izreka se v imenu Njegovega Veličanstva Kralja.
Gl. § 2. zus.

2  Pismeno izdelano (gl. § 291., ki se uporablja ana¬
logno).

3  Gl. § 2. zus.

4  Za tein odstavkom je sledil v prvotnem besedilu
še četrti odstavek, ki je bil z zak. z dne 9. okt. 1931.
črtan. Urejeval je vprašanje predložitve smrtne ob¬
sodbe po rešitvi pravnih sredstev zoper njo. To vpra¬
šanje pa je odpadlo s črtanjem prejšnjega § 283.

271

§ 357. — j 1 ) Za javno razpravo o zahtevi za
zaščito zakona, ki jo poda vrhovni državni toži¬
lec (§ 41.) neposredno kasacijskemu sodišču, 1
veljajo predpisi §§ 348. do 356., odst. 1., s to raz¬
liko, da sodeluje na razpravi samo vrhovni dr¬
žavni tožilec, 2  dočim se ne obvestijo o razpravi
ne obtoženec ne branilec ne druge osebe.

( 2 ) Če spozna kasacijsko sodišče, 3  da je podana
zahteva za zaščito zakona osnovana, izreče sodbo,
da se je v kazenskem predmetu s pobijano re¬
šitvijo, naredbo, dejanjem, izvršenim postopkom,
ali izrečeno sodbo prekršil (§ 535.) zakon. Ce
smatra to zahtevo za neosnovano, jo s sodbo za¬
vrne. Odločba kasacijsikega sodišča, da se je
zakon prekršil, nima zoper obtoženca praviloma
nikakršnega učinka.

( 3 ) Če pa je obtoženec s sodbo, s katero se je
prekršil zakon, obsojen na kazen, ga oprosti ka¬
sacijsko sodišče, kakršne so pač okolnosti, po
svoji izprevidnosti obtožbe ali zavrne tožbo ali
pa uporabi nanj milejši kazenski zakon ali od¬
redi, da se ponovi zoper njega kazenski postopek
ali samo glavna razprava pred istim ali drugim
pristojnim sodiščem prve stopnje. Če spozna, da
civilno kazensko sodišče sploh ni pristojno za
presojeno stvar, razveljavi sodbo in odredi, da
se izroči stvar pristojnemu oblastvu.

( l ) Sodbo, izrečeno po tretjem odstavku tega
paragrafa, naznani sodišče prve stopnje obtožen¬
cu in oškodovancu z vročitvijo njenega prepisa.

1  Gl. § 410., odst. 2.

2  Izključen je zasebni tožilec ter zasebni udele¬
ženec kot subsidiarni tožilec.

:i  V senatu petih sodnikov; le če je zahteva za za-
zaščito zakona naperjena zoper (prejšnjo) odločbo
kakšnega senata kasačijskega sodišča, enajstih sodni¬
kov. Gl. § 75., odst. 2., št. 3., pa § 47. in 48., št. 4., zus.

272

Odločba: Zagreb, S. S., z dne 4. avg. 1936.
[Mjesečnik, 1937., str. 15]: Sodba kasacijskega sodišča
za zaščito zakona služi praviloma nižjim sodiščem
kot ponk, ki drži toliko, kolikor drže njeni razlogi.
Na pravno pojmovanje je v tem primeru vezano prvo¬
stopno sodišče izjemoma tedaj, če se s tisto sodbo
odredi nova glavna razprava (§ 358., odst. 2., v zvezi s
§§ 357., odst. 3., in 358., odst. 1.).

Niti sodba, izrečena za zaščito zakona v senatu
enajstorice, ne veže drugega rednega sodišča, ampak
le ono, ki mu je bila vrnjena kazenska stvar na po¬
novno presojo.

§ 358. — 0) Sodišče prve stopnje, ki se mu
pošlje stvar po §§ 346 ., 350 ., 354 ., odst. 1 ., 355 .,
odst. 1 ., in 357 ., odst. 3 ., na novo glavno razpravo,
vzame za osnovo razpravi prejšnjo obtožnico, če
ne odredi kasacijsko sodišče kaj drugega.

( 2 ) Ob izrekanju sodbe na osnovi nove glavne
razprave je sodišče prve stopnje ve¬
zano na pravno pojmovanje, na ka¬
terem je kasacijsko sodišče zasno¬
valo svojo odločbo in se mora poleg
tega držati tudi 12  načela, izrečenega v
§ 327 .

( 3 ) Zoper to novo sodbo je dopustna revizija
zbog novih prekršitev zakona, omenjenih v §§ 336 .
in 337 ., kolikor niso že odpravljene z rešitvijo
kasacijskega sodišča, ki se je izdala v isti stvari.

1  Prvotno besedilo se je glasilo samo tako, da se
naj drži prvo sodišče načela, izrečenega v § 327. Do¬
datek glede obveznosti pravnega pojmovanja je bil
unešen z zakonom z dne 9. okt. 1931.

2  Razpis min. pravde z dne 23. avg. 1930., št. 21473
(Paliorukov, Zbirka raspisa, str. 91) pravi: „Min. prav¬
de ni upravičeno avtentično tolmačiti predpise zak.
o kp.; ono daje samo mnenja." (Prim. predpise glede
enotnosti v sojenju: §§ 55., 58. zus. Gl. zlasti § 63. zus.,
ki predpisuje evidenco načelnih odločb, izrečenih na
zahtevo vrhovnega državnega tožilca za zaščito za¬
kona).

273

Odločbi: Zagreb, S. S. B., z dne 7. junija
1932. [Slov. Prav., št. 227]: Načelo, da so spodnje
stopnje vezane na odločbo višje stopnje, ustanov¬
ljeno za okrožna in okrajna sodišča (§ 358. in § 399.),
velja tudi za višje stopnje.

Zagreb, S. S., z dne 4. avg. 1936. [Mjesečnik, 1937,
str. 14, 15]: Kazenska sodišča so vezana samo na za¬
kon (§ 1. kz., § 1. kp., čl. 100. ustave). Edina izjema
od tega pravila je predvidena v § 358., odst. 2., toda
vezanost sodišča prve stopnje na pravno pojmovanje
kasacijskega sodišča velja samo rebus sic stantibus,
torej toliko, kolikor je na oni glavni razpravi ugo¬
tovljeno isto činjenično stanje, kot v razveljavljeni
sodbi. Isto velja analogno tudi za postopek pred sodni¬
kom poedincem. Na pravno pojmovanje, izraženo v
sodbi kasacijskega sodišča ni formalno  vezan no¬
ben kazenski senat kasacijskega sodišča, niti ne tisti,
ki ga je izrekel, še manj pa kasacijsko sodišče kot
tako. Dosledno je kasacijsko sodišče na svoje pravno
pojmovanje v primeru § 358., odst. 2., vezano samo
stvarno, kar znači, da ga sme izpremeniti tudi v isti
kazenski stvari, če obstoje za to opravičeni razlogi.

V. Zahteva za obnovo kazenskega
postopka.

§ 359 , — (*) Kazenski postopek, ki se je kon¬
čal s pravnomočno rešitvijo ali sodbo sodišča, se
sme obnoviti samo na zahtevo upravičene osebe
ob pogojih, navedenih v §§ 361 . do 365. 1

( 2 ) A tudi ne glede na pogoje in formalnosti,
ki jih odrejajo omenjeni paragrafi, sme pokreniti
ali nadaljevati pristojno sodišče na zahtevo upra¬
vičenega tožilca kazenski postopek v nastopnih
primerih: 2

1. če so bile prejšnje poizvedbe ali preiskava
ustavljene 3  ali je bila obtožnica zavrnjena, ker
ni bilo zahteve upravičenega zasebnega tožilca
ali predpisanega predloga ali odobritve upravi¬
čene osebe ali oblastva 4  ali ker se ni moglo zo¬
per storilca kaznivega dejanja postopati zato,

274

ker sodišče ni bilo pristojno (§ 277.), ali ker je
storilec po storjenem dejanju duševno obolel 5  ali
ker je bil odsoten ali ga ni bilo moči najti ali
ker je bila dobava kakšnega dokaza združena z
velikimi težkočami — če se odpravijo ali če pre¬
stanejo zapreke, ki so ovirale pokrenitev ali na¬
daljevanje postopka, kolikor ni nastopilo za¬
staranje; 6

2. če se je priznala 7  pri dovršitvi kazenskega
postopanja tožilcu pravica pregona zbog drugih
kaznivih dejanj (§§ 284. in 285.) ali če so se po¬
javile šele pozneje osnove suma o drugem prej 8
storjenem kaznivem dejanju, kolikor ni nastopilo
zastaranje;

3.  če je postopal o dejanju, ki je zločinstvo,
sodnik poedinec okrožnega ali okrajnega sodišča,
kakor bi bil on pristojen soditi. Vendar pa je to
dopustno samo tedaj, če še ni preteklo od od¬
ločbe sodnika poedinca šest mesecev ali, ako gre
za zločinstvo, za katero določa zakon kot naj-
večjo mero kazni robijo ali zatočenje preko
petih let, 9  če ni preteklo več nego leto dni. 10

1  Velja tudi za tiskovne zadeve; gl. § 1., odst. I.,
čl. 95. tisk. zak.

2  Navedbe so taksativne.

3  Gl. §§ 96., 108. Vendar državni tožilec ni smel že
izjaviti, da ne najde osnove za nadaljnji pregon. Gl.
zlasti § 455., odst. 2.

i  Gl. §§ 206., odst. 1.; 208., odst. 1., štev. 3. (V po¬
slednjem primeru gre za to, da se obtožba „ne do¬
pusti 1 ', v prvem, da se obtožnica „vrne“.)

5  Gl. § 253.

11  V vseh primerih pod št. 1. velja, da državna
kaznovalna pravica ne sme biti že konsumirana.

7  V §§ 28i.in 285.je uporabljen točnejsi izraz; »pridrži".

8  Gl. § 286., odst. 2., stavek 1., in odst. 5.

9  Ne pa dosmrtno robijo in smrtno kazen. Za te
primere je sedaj predvidena samo obnova po § 365.

10  V vseh primerih odst. 2. tega paragrafa pride v
resnici do nadaljevanja prekinjenega kazenskega po-

275

stopka ali celo do pokrenitve rednega postopka. Gre
torej le za s I u t v o - o b n o v o.

§ 360 . — ( 1 ) Ne glede na pogoje in formalnosti,
ki jih odreja § 362., sme predrugačiti pristojno
sodišče razen v primerih, omenjenih v §§ 352.,
354., 355. in 357., na zahtevo upravičene osebe
pravnomočno sodbo v nastopnih primerih: 1

1. če je bilo izrečenih z različnimi sodbami
zoper istega obtoženca pravnomočno več kazni
na prostosti, pa se ni uporabil predpis § 286. ali
se niso uporabili predpisi kazenskega zakona o
odmeri ene kazni, kjer bi se bili morali upora¬
biti. 2  V takem primeru sme pristojno sodišče
prve stopnje z naknadno uporabo neuporabljenih
predpisov na zahtevo državnega tožilca ali obso¬
jenca predrugačiti prejšnje sodbe, 3  ko je zasli¬
šalo obsojenca in njegovega branilca, kolikor gre
za odmero kazni, in z novo sodbo odrediti eno
kazen;

2. če se ne bi dala pravnomočna sodba, s ka¬
tero se je izrekla za več dejanj ena kazen, po
enem delu zbog pomilostitve ali iz drugih razlo¬
gov popolnoma izvršiti, 4  sme sodišče, ki je sodilo
na prvi stopnji, na zahtevo državnega tožilca ali
obsojenca, ko je zaslišalo obsojenca in njegovega
branilca, izreči novo sodbo, s katero določi po
novem stanju kazen, ki jo je še izvršiti.

( 2 ) Če izvirajo različne sodbe, omenjene pod
št. 1., od različnih sodišč, je pristojno za rešitev
ono sodišče, ki je sodilo o stvari, v kateri je bila
izrečena najstrožja 'vrsta kazni, ob istovrstnih
kaznih ono, ki je izreklo naj večjo kazen, če pa
sta vrsta in velikost kazni enaki, ono sodišče, ki
je izreklo poslednjo kazen. 5 6

1  Navedbe so taksativne. Upravičene osebe: To¬
žilci, obsojenci.

18 *

276

2  Sodišče ni vedelo, da krši načela za odmero kazni
pri steku različnih kaznivih dejanj.

3  Največkrat samo dve.

4  N. pr. ni mogoče doseči izročitve od tuje države
(§ 498., odst. 3.).

5  Prim. določbo § 286., odst. 3., ki rešuje vprašanje
o pristojnosti nekoliko drugače.

0  V tem paragrafu gre za ..neprave obnove", ki so
korekture, potrebne zaradi naknadne konstatacije, da
je prva sodba nevzdržljiva.

§ 361. — ( 1 ) Na zahtevo upravičenega tožilca
se sme dopustiti, da se obnovi zoper izvestno
osebo kazenski postopek, ki je bil pravnomočno
ustavljen v poizvedbah ali v preiskavi ali zbog
zavrnitve obtožnice ali zbog odstopa od obtožbe
pred začetkom glavne razprave. 1  To je dopustno,
izven primerov, omenjenih v § 359., samo, če pra¬
vica, preganjati to kaznivo dejanje, ni zastarana
in če se predlože novi dokazi, ki so sposobni,
dokazati obdolženčevo krivdo. 2

( 2 ) Toda na zahtevo zasebnega tožilca, ki je
odstopil od svoje tožbe, se ne dopusti obnova
postopka. Če pa je -bil kazenski postopek ustav¬
ljen zato, ker zasebni tožilec v določenem roku
ni izročil obtožnice ali ker ni prišel na glavno
razpravo, 3  a dokaže, da so ga nepremagljive za¬
preke zadržale, vložiti obtožnico ali priti, se sme
dopustiti obnova postopka, ako zahteva to v treh
dneh, odkar je zapreka prestala, in ako predloži
v prvem primeru obenem obtožnico. 4

1  Po § 359., odst. 2., štev. 1., kazenski postopek še
ni pravnomočno ustavljen.

2  Tukaj so mišljena documenta vel fucta noviter
producta (ne samo: reperta). Sposobnost dokaza je v
toliki meri potrebna, kakor se zahteva za obtožnico
(§ 202., odst. 3.).

3  Prim. § 411., kjer gre tudi za ustno razpravo.

4  V tem paragrafu gre za pravo  obnovo v po¬
gledu sodnih rešitev, pa na škodo  obdolženca.

§ 362. — Na zahtevo pravnomočne obsojene
osebe se sme dopustiti tudi po prestani kazni ob¬
nova kazenskega postopka v njeno korist:

1. če dokaže, da je bila provzročena njena
obsodba z lažno ali z lažno prenarejeno listino, ki
se je uporabila za dokaz, ali z lažno izpovedbo
prič ali soudeležencev ali z lažnim strokovnim
mnenjem izvedencev, ki se je podalo ali prečrtalo
na glavni razpravi, ali s podkupitvijo preisko¬
valnega sodnika ali kakšnega izmed sodnikov, ki
so sodelovali pri izrekanju sodbe, ali z drugim
kaznivim dejanjem kakšnega teh sodnikov, koli¬
kor se tiče to dejanje postopka; 1

2. če predloži nove činjenice ali nove dokaze, 3
ki so sposobni sami po sebi ali v zvezi s prej
preiskanimi dokazi, provzročiti njeno oprostitev
ali obsodbo zbog takega dejanja, na katero se
mora uporabiti milejši kazenski zakon; ali

3. če sta bili zbog istega kaznivega dejanja
izrečeni dve ali je bilo izrečenih več sodb in če
se mora na osnovi vzporeditve teh sodb in činje-
nic, na katere se opirajo te sodbe, neizogibno
smatrati, da je bila ista oseba zaradi istega de¬
janja drugič obsojena ali da je ena ali več ob¬
sojenih oseb nedolžnih ali krivih samo takega
kaznivega dejanja, na katero se mora uporabiti
milejši kazenski zakon od onega, po katerem se
je sodilo. 3

1  Tukaj gre za documenta vel facta n ovite r reperta
ac producta. Vzročna"zveza med navedenimi listinami
ali dejanji in obsodbo mora biti dokazana, t. j. za¬
trjevana in z dokaznimi navedbami podprta.

2  Dokazi so documenta vel facta noviter producta;
ni, da bi ne smeli biti obsojeni osebi že v toku pred¬
hodnega postopka zoper njo že znani. Zadostuje pa
že ena činjenica ali en dokaz.

278

3  V tem paragrafu gre za pravo  obnovo v po¬
gledu pravnomočne sodbe, pa v korist žive¬
čega  obsojenca (gl. § 363. kot nadaljevanje).

§ 363. — j 1 ) Razen obsojenca smejo zahtevati
obnovo postopka po § 362. tudi po njegovi smrti
vse druge osebe, ki so po § 324. upravičene, upo¬
rabiti pravno sredstvo v obtoženčevo korist. Če
je obtoženec že podal zahtevo za obnovo po¬
stopka, smejo omenjene osebe po njegovi smrti
nadaljevati postopek.

( 2 ) Državni tožilec in pristojno sodišče mo¬
rata, če izvesta za činjeniee ali okolnosti, ome¬
njene v § 362., neposredno ali od kakšnega
drugega sodišča ali oblastva, o tem obvestiti ob¬
sojenca ali drugo osebo, upravičeno za zahtevo;
državni tožilec pa sme tudi sam predložiti zahtevo.

( 3 ) Če ne poda zahteve za obnovo postopka ne
državni tožilec ne katerakoli od teh oseb v štiri¬
najstih dneh, ko so bile obveščene, postavi pri¬
stojno sodišče, če pa zahteva nujnost, še prej,
branilca, ki mora podati to zahtevo v najkrajšem
času. 1

1  V tem paragrafu gre za pravo  obnovo v po¬
gledu pravnomočne sodbe, pa v korist  umrlega
obsojenca. Izključena pa je vsaka obnova v škodo
umrle osebe.

§ 364. — Na zahtevo državnega ali zasebnega
tožilca se sme dopustiti obnova kazenskega po¬
stopka zbog kaznivega dejanja, glede katerega
je bil obtoženec s pravnomočno sodbo oproščen
obtožbe ali glede katerega je bila, izven prime¬
rov, omenjenih v § 359., št. 1., obtožba s pravno¬
močno sodbo zavrnjena. Vendar pa je to dopustno
samo, če je obtoženec še živ, če pravica, prega¬
njati to kaznivo dejanje, še ni zastarana, in
če je:

279

1. bila provzročena sodba z lažno ali z lažno
prenarejeno listino ali z lažno izpovedbo prič ali
z lažnim strokovnim mnenjem izvedencev ali s
podkupitvijo sodnikov ali z drugim kaznivim
dejanjem sodnikov (§ 362., št. 1.) ali z drugim
kaznivim dejanjem obtoženca ali kakšne druge
osebe; ali

2. če obtoženec pozneje pred sodiščem ali iz¬
ven sodišča verodostojno prizna dejanje, ki ga
je obdolžen, ali če se pojavijo 1  nove činjenice
ali novi dokazi, ki so sposobni sami po sebi ali
v zvezi s prejšnjimi preiskanimi dokazi, ugoto¬
viti obdolženčevo krivdo. 2

1  Tukaj gre za documenta vel facta noviter re-
perta. Glede vzročne zveze gl. op. 1  pri § 362.

2  V tem paragrafu gre za pravo  obnovo v po¬
gledu pravnomočne sodbe, pa v škodo oproščene
živeče osebe.

§ 365 . — Na zahtevo državnega tožilca se sme
dopustiti obnova kazenskega postopka tudi zato,
da se sodi obtoženec zaradi dejanja, zaradi ka¬
terega je bil pravnomočno obsojen, po strožjem
kazenskem zakonu, toda samo ob pogojih, ome¬
njenih v § 364., in če je poleg tega:

1. predvidena za storjeno zločinstvo smrtna
kazen ali dosmrtna robija, dočim se je smela
izreči po kazenskem zakonu, ki se je uporabil v
prejšnji sodbi, samo časna robija;

2. če preseza največja mera kazenskega za¬
kona, ki naj bi se ..uporabil za zločinstvo, deset
let, dočim se je odmerila po določbi kazenskega
zakona kazen, katere največja mera ne preseza
petih let; ali

3. če je dejanje zločinstvo, a je bil obtoženec
obsojen samo zbog prestopka. 12

280

1  Izključeno je, da bi se uporabila ta določba po
analogiji, če je dejanje prestopek, ki se kaznuje po
zakonu s kaznijo težje vrste (n. pr. strogi zapor), do-
čim je sodišče izreklo kazen za dejanje, ki se ka¬
znuje samo z denarno kaznijo. Analogia in malam
partem je tudi v formalnem pravu zabranjena.

2  V tem paragrafu gre za pravo  obnovo v po¬
gledu pravnomočne obsodbe,  pa v škodo že ob¬
sojene  živeče osebe.

§ 366. — j 1 ) Zahteva za obnovo kazenskega po¬
stopanja se poda pismeno ali pa na zapisnik pri
onem sodišču prve stopnje, pri katerem je tekel
prejšnji postopek. Če je sodilo o dejanju, ki je
zločinstvo, 1  okrajno sodišče, se poda zahteva
onemu okrožnemu sodišču, v čigar območju je
to okrajno sodišče. V zahtevi se morajo navesti
zakoniti pogoji za obnovo postopka in dokazi ali
činjenice, ki so osnova zahteve. 2

( 2 ) Če izhaja že iz same zahteve, da jo je podala
neupravičena oseba, ali da ni zakonitih pogojev
za obnovo postopka ali da ni moči priti do do¬
kazov, ki se navajajo, ali da so činjenice in do¬
kazi, na katere se zahteva opira, že zavrnjeni s
pravnomočno rešitvijo sodišča ali da niso spo¬
sobni za obnovo postopka, zavrne sodišče to zah¬
tevo. Če sodišče ne spozna, da je zahtevo takoj
zavrniti, jo priobči v prepisu nasprotni stranki
v izjavo v roku osmih dni. Ko prispe ta izjava
ali ko izteče rok zanjo, odredi sodišče, da je
preiskati činjenice in zaslišati priče, po potrebi
tudi pod prisego, ter priskrbi drug dokaz z ozi¬
rom na zahtevo ali nasprotnikovo izjavo.

1  Gl. S 359., odst. 2., št. 3.

2  Glede postopka pri državnem sodišču za zaščito
države glej čl, 30. in 35., odst. 2., uredbe o iztrrš. zak.
o drž. sod.

281

§ 367. — ('j Na osnovi poizvedb po § 366. od¬
loči sodišče o zahtevi, podani po § 361., brez
nadaljnje razprave; sicer pa 1  pošlje spise držav¬
nemu tožilcu s pozivom, naj poda v osmih dneh
svoj predlog. Čim ta predlog prispe, preskusi
sodišče zbrane dokaze; če na osnovi tega pre¬
skusa ne zavrne zahteve, pozove in zasliši osebo,
ki zahteva obnovo postopka, in njenega nasprot¬
nika ter odloči, ali je obnova postopka dopustna 2
ali ne. Pri tem odločanju ne sodeluje po možnosti
sodnik, ki je sodeloval pri prejšnjem odločanju
o tej stvari. Če ne pride na zaslišanje oseba, zo¬
per katero ali v katere korist se zahteva obnova,
ali kakšna druga upravičena oseba, ki zahteva
zanjo obnovo postopka, ali zasebni tožilec, se
pretrese in reši stvar tudi brez njih.

( 2 ) Zoper to rešitev kakor tudi zoper rešitev o
zahtevi, podani po § 361., in zoper rešitev, izre¬
čeno po drugem odstavku § 366., je dopustna pri¬
tožba na apelacijsko sodišče; izročiti jo je sodišču
prve stopnje.

( 3 ) Če spozna poročevalec apelacijskega sodi¬
šča, da je treba poizvedbe popolniti ali zahtevati
pojasnila od sodišča prve stopnje, sme to odre¬
diti tudi izven seje po odobritvi senatnega pred¬
sednika. 3  Sicer pa odloči apelacijsko sodišče 4  ob
priliki pritožbe o zahtevi, ko je zaslišalo poroče¬
valca in višjega državnega tožilca. Če apelacij¬
sko sodišče dopusti obnovo postopka, sme 6  odre¬
diti tudi drugo sodišče za nadaljnje postopanje
ali pa poslati stvar, če je pristojen zanjo sodnik
poedinec okrožnega sodišča ali pristojno okrajno
sodišče, na razpravo kateremu izmed njiju.

1  V primerih §§ 562. do 365.

2  V izvirniku „ima mesta"; prim. za prevod § 209.,
odst. 1. (rešitev ugovora zoper obtožnico).

3  Načelo iz § 76., odst. 2.

282

4  Vedno v senatu treh sodnikov, ker ne gre za pri¬
ziv; gl. novel. § 75., odst. 2., št. 2.

5  Z rešitvijo.

§ 368. — j 1 ) Izvršitev sodbe se ne zadrži in ne
prekine niti z zahtevo za obnovo postopka niti z
dopustitvijo te obnove. Če pa se zahteva obnova
postopka v obsojenčevo korist in če smatra so¬
dišče, ki je pristojno za rešitev, spričo' izvršenih
poizvedb po pravici, da bo prejšnja sodba razve¬
ljavljena, sme odrediti, da se izvršitev sodbe,
kolikor gre za zasebnopraven zahtevek in stroške
kazenskega postopka, odgodi ali prekine do kon¬
čne rešitve obnovljenega postopka.

( 2 ) Če se pravnomočno odloči, da je obnova po¬
stopka dopustna, se mora izvršitev kazni takoj
ustaviti. \  takem primeru kakor tudi, če se do¬
pusti obnova v škodo oproščene ali obsojene
osebe, odloči sodišče na zahtevo državnega tožilca
takoj o preiskovalnem zaporu po predpisih X. po¬
glavja.

§ 369. — ( 1 ) Sodišče, ki je odločilo, da je ob¬
nova postopka dopustna v obsojenčevo korist,
sme takoj v seji, če pristane na to državni to¬
žilec, 1  razveljaviti prejšnjo sodbo in izreči novo
sodbo, da se obtoženec oprosti obtožbe, ali jo
predrugačiti po njegovi zahtevi, da se uporabi
nanj milejši kazenski zakon, ali, vzdržujoč prejš¬
njo sodbo, izreči, da se odpravlja samo kakšna
pravna posledica, izrečena v prejšnji sodbi.

( 2 ) Če obnova postopka ni dopustna za vsa
kazniva dejanja, zaradi katerih je bil obtoženec
obsojen, ampak samo za nekatera dejanja, izreče
sodišče novo kazen, 2  pri čemer všteje že prestano
kazen.

283

( 3 ) Zoper sodbo, izrečeno po tem paragrafu,
je dopusten priziv, in sicer le obtožencu in le
zoper sodbo sodišča prve stopnje. 3

( 4 ) Če zahtevajo obtoženec, ki je oproščen ob¬
tožbe, ali njegov zakonski drug ali sorodniki
(§ 324.), se razglasi sodba, s katero se obtoženec
oprosti, v ..Službenih Novinah“ ali ob njih stro¬
ških tudi v drugih javnih listih.

1  Sicer je treba postopati po § 367.

2  Gl. § 64. kz. in § 286., odst. 2., 3. Tu gre za delitev
kazni (Strafteilung).

3  Gl. § 332. Revizija je izključena. Predpostavlja
se, da ustreza nova sodba zahtevi za obnovo v obso¬
jenčevo korist, a nasprotna stranka, državni tožilec
je že na to pristal.

§ 370.  — (*) Če sodišče ne uporabi določbe
§ 369. ali če ne odredi glede na uspeh zbranih
dokazov takoj nove glavne razprave na osnovi
prejšnje obtožnice, se vrne stvar, ko je dopu¬
ščena obnova postopka, v stanje preiskave. 1

( 2 ) Preiskava se vodi po rešitvi, s katero je
dopuščena obnova postopka, in po novih dokazih.
Občni predpisi o ustavitvi preiskave ali o posta¬
vitvi pod obtožbo 2  se uporabljajo tudi tukaj;
toda zoper uvedbo preiskave ni pritožbe. Če se
postopek pravnomočno dovrši z razveljavitvijo
prejšnje sodbe, ne da bi se odredila glavna raz¬
prava, ima obdolženec pravico zahtevati, da se
javno razglasi rešitev sodišča o (razveljavitvi
prejšnje sodbe in o ustavitvi preiskave ali o za¬
vrnitvi obtožnice. To pravico imajo tudi zakon¬
ski drug in obdolženčevi sorodniki (§§ 363. in
324.), če je obnova dopuščena v korist umrlega
obdolženca ali če je ta umrl pred dokončanim ob¬
novljenim postopkom ter je sodba razveljavljena

284

in postopek ustavljen zato, ker ni dokazano, da
je bil pokojnik kriv. 3

1  Gl. op. 2  pri § 97.

2  Gl. §§ 108., 109., 110., 209.

3  Prim. § 411.

§ 371. — l 1 ) Če je odredilo sodišče novo glavno
razpravo na osnovi prejšnje obtožnice (§ 370.,
odst. 1.) ali če se odredi ta nova glavna razprava
na osnovi nove obtožnice, ki jo vloži tožilec po
končani preiskavi (§ 370., odst. 2.), se obvesti o
njej tudi oškodovanec.

( 2 ) Na novi glavni razpravi postopa in odloča
sodišče, ne da bi se vezalo na podatke prejšnje
razprave in na prejšnjo rešitev stvari. 1  Če obto¬
ženec v primeru, kjer je obnova postopka dopu¬
ščena v njegovo korist, ne more priti na glavno
razpravo, 2  mu postavi sodišče branilca, ako ga ne
imenuje sam, in prečita se zapisnik o njegovem
zaslišanju. Prav tako se prečitajo tudi zapisniki
o zaslišanju onih soobtožencev, prič in o strokov¬
nem mnenju onih izvedencev, ki se ne morejo
več zaslišati, ter se izreče sodba.

( 3 ) Če sodišče spozna, da ne more na osnovi
podatkov glavne razprave vzdržati v moči prej¬
šnje sodbe, jo razveljavi celoma ali deloma 3  ter
izreče novo sodbo. Če je bila dopuščena obnova
postopka v obsojenčevo korist, se ravna sodišče,
ako izreče obsodbo, po načelu § 327.

( 4 ) Ko se odmerja nova kazen, se všteje že
prestana kazen po predpisih kazenskega zakona. 4

( 6 ) Z novo sodbo se sme izreči oprostitev od
obtožbe ali milejša kazen, najsi je bila obnova
postopka dopuščena v škodo oproščene ali obso¬
jene osebe.

285

( 6 ) Zoper novo sodbo so dopustna vsa pravna
sredstva.

1  Nova glavna razprava se izvede brez ozira na
potek prejšnje, ker je zamišljena kot popolnoma sa-
mostalna razprava.

2  Saj je lahko že mrtev.

3  V uvodu k dispozitivnem delu sodbe je treba na¬
vesti razveljavitev na podlagi rešitve o dopustnosti
obnove v zvezi z novo glavno razpravo in na to izreči
tenor v smislu § 280.

1  Gl. § 64. kz., § 286.

Odločba: Beograd,  kas. sod., z dne 1. ju¬

nija 1937 [Branič, 1937, str. 373]: Ko pride do ponovitve
glavne razprave radi obnove kazenskega postopka,
ni da bi se moral ponoviti ves dokazni postopek
iz prejšnje glavne razprave; sodišče postopa na novi
glavni razpravi samostalno in ocenjuje vse dokaze,
stare in nove, po svobodnem prepričanju.

XXI. poglavje.

Postopek pred sodnikom poedincem.

J. Pri okrožnem sodišču.

§ 372. — j 1 ) V postopku zbog kaznivih dejanj,
za katera je pristojen sodnik poedinec okrož¬
nega sodišča, ni uvajati preiskave po § 97., razen
če se odredi preiskovalni zapor. Državni tožilec
vloži obtožbo neposredno na osnovi naznanila
javnega oblastva, da je bil obdolženec zaloten
pri dejanju in da ga popolnoma priznava, ali
pa na osnovi izvršenih policijskih ali sodnih
poizvedb, po predpisih XV. poglavja. 1

( 2 ) Ko stopi postavitev pod obtožbo v veljavo , 2
odredi sodnik, ki naj sodi, glavno razpravo, pri
čemer se ravna po odredbah XVI. poglavja. iNa
razpravo pozove stranke, priče, potrebne izve¬
dence in druge osebe, katerih prisotnost je po-

286

trebna. V pozivu za obtoženca še pristavi, da
se bo vršila glavna razprava po potrebi tudi v
njegovi odsotnosti, če ne bi prišel. 3

1  Za zasebnega tožilca velja § 51. tudi tu. V ti¬
skovnih zadevah: gl. čl. 75. tisk. zak.

2  Gl. § 202. Glede mlajših maloletnikov prim. § 442.,
odst. 2.

3  Gl. § 237.a.; 373., odst. 2.

Odločba: Zagreb,  S. S. B., z dne 12. marca
1951. [Slov. Prav., št. 200]: Na naznanilo zasebnega to¬
žilca radi kaznivih dejanj zoper čast je treba uvesti
poizvedbe: neposredna obtožba v smislu § 372. kp.
ni dopustna. (Čjuaestio facti; op. izdaj.)

§ 373. — j 1 ) Za glavno razpravo pred sodni¬
kom poedincem okrožnega sodišča in za sodbo 1
se uporabljajo določbe XVII. poglavja, kolikor
niso omejene po naravi stvari samo na zborno so¬
dišče. Naloge predsednikove 2  in sodišča vrši sod¬
nik poedinec. Zapisnik piše zapisnikar. Pred¬
pisi o povprečnini  (§ 314., odst.  1., št. 1.,
in  § 314.a) se smiselno uporabljajo
tudi tu, toda z utesnitvijo, da se
določajo ti zneski z vsoto  od  250
d o 5000 dinarjev. 3

( ! ) Razen primerov  iz  § 237.a sme
sodnik brez obtoženčeve prisotno¬
sti opraviti glavno razpravo ter
izreči in proglasiti sodbo, če zah¬
teva obtoženec, ki mu je prihod
na razpravo izredno otežkočen, da
je opraviti razpravo v njegovi od¬
sotnosti, in ga sodnik oprosti dolž¬
nosti, priti osebno. V takšnem pri¬
meru pa ima obtoženec samo pravi¬
co priziva, ne pa tudi pravice, po-

287

dati prošnjo za postavitev v p r e j š -

nji sta n. 4 6

1  O pristojnosti gl. § 10., št. 3.

2  §§ 214. do' 216., 227. nasl.

3  Ta stavek je bil dodan z oredbo z dne 20. marca

1935. . i. | • | f;

4  Ta stavek, dodan tudi z uredbo z dne 20. marca
1935.,‘ je nadomestil prvotno ureditev sojenja in con-
tumatiam, ki se je tu šele za postopek pred sodnikom
poedincem uvajal, dočim sojenja in contumatiam za
zborna sodišča ni bilo.

5  Glede analogne uporabe določb §§ 388., odst. 2.,
in 389., odst. 3., gl. op. 7  pri § 237.a. Min. pravde je
odredilo z razpisom z dne 8. junija 1932., št. 38.705/32,
da naj se najprej dokončajo razprave o predmetih,
kjer so se stranke odzvale pozivu; šele na to se opra¬
vijo razprave o predmetih, kjer ena ali druga stranka
ni prišla k sodišču.

II. Pri okrajnem sodišču.

§ 374 . — Za postopek pred okrajnim sodiščem
zbog kaznivega dejanja, za katero je to pristoj¬
no, 1  veljajo odredbe tega 11. oddelka; kolikor
pa ni tukaj o poedinih točkah postopanja poseb¬
nih predpisov, se uporabljajo odredbe tega za¬
kona o postopanju pred okrožnim sodiščem.

1  § 9., št. 2.

§ 375. — ( x ) Kazenski postopek pred okrajnim
sodiščem se pokrene:

1. na zahtevo državnega tožilca, ki je v kraju
okrožnega sodišča/'ali vršilca dolžnosti državnega
tožilca pri okrajnem sodišču, kjer ga pa ni, na
zahtevo drugega javnega oblastva ali javnega or¬
gana ali na oškodovančevo naznanilo, kolikor gre
za kazniva dejanja, ki se preganjajo po službeni
dolžnosti;

288

2. na zahtevo zasebnega tožilca, kolikor gre
za kazniva dejanja, zbog katerih je dopusten po
kazenskem zakonu pregon samo na zasebno
tožbo. 1

( 2 ) Ta zahteva ali to naznanilo se poda okraj¬
nemu sodišču pismeno ali pa ustno na zapisnik.

( 3 ) Če se zahteva po zakonu za pregon kazni¬
vega dejanja, omenjenega pod št. 1., oškodovan¬
čev predlog (8 2.), ne sme okrajni sodnik brez
tega predloga postopka niti začeti.

( 4 ) Če je postopek zbog kaznivega dejanja,
omenjenega pod št. 1., zakonito pokrenjen, ga
nadaljuje okrajni sodnik po službeni dolžnosti,
dokler ne izreče sodbe, ako ga iz zakonitih raz¬
logov prej ne ustavi.

1  Gl. § 51. — Glede prekrškov, omenjenih v § 1.
zak. o začas. podaljš. veljavnosti zakonitih predpisov
z dne 51. dec. 1929., velja po § 6. cit. zak., da se upo¬
rabljajo dotlejšnji formalnopravni predpisi, toda, ko¬
likor je potreben za pregon takšnih kaznivih dejanj
pred okrajnim sodiščem predlog javnega tožilca (dr¬
žavnega tožilca, vršilca dolžnosti državnega tožilca),
veljajo predpisi § 375. kp.

§ 376 . — 0) Na zahtevo ali naznanilo po § 375 .
odredi sodnik takoj dan za ustno razpravo stvari
(§ 382 .), 1  če spozna, da je pristojen (§ 378 .), da
zahteve ali naznanila ni zavrniti iz razlogov, na¬
vedenih v § 379 ., in da je podano v zahtevi ali
naznanilu dovolj dokazov.

( 2 ) Če se privede ob zahtevi javnega oblastva
ali javnega organa obenem pred sodišče obdol¬
ženec, ki je bil zaloten pri dejanju 2  in ki pri¬
znava to dejanje, ali če prideta pred sodišče to¬
žilec in obdolženec in če so pri roki dokazi za
tožbo in obrambo, sme začeti sodnik, ako obdol-

289

ženec pristane na to, z mesta ustno razpravo
(§ 387.) ter izreči in razglasiti sodbo.

1  Ustna razprava ustreza pri okrajnem sodišču
glavni razpravi pri okrožnem sodišču. (Pri okrožnem
sodišču se „ustna“ razprava s sodbo odredi edino le
po § 327a., pri kasacijskem sodišču pa se odredi
„javna“ razprava po §§ 348., 354., 357.)

2  Gl. § 114.

§ 377. — i 1 )  Če ne najde sodnik dovolj osnov,
da bi takoj odredil ali začel ustno razpravo, zlasti
pa če je treba izvršiti ogled z izvedenci ali tudi
brez njih na mestu, kjer je bilo kaznivo dejanje
storjeno, ali kakšne druge poizvedbe, jih izvrši
vpričo zapriseženega zapisnikarja, ki sestavi za¬
pisnik o teh dejanjih.

( 2 ) .Postopanje mora biti hitro in kratko. Po¬
izvedbe se vrše samo toliko, kolikor je treba, da
se more osnovano odrediti ustna razprava. 1

( 3 ) Uvedba preiskave v smislu § 97. 2  in po¬
sebna postavitev pod obtožbo 3  tukaj nista do¬
pustni.

( 4 ) Če ne nastopa oškodovanec sam kot za¬
sebni tožilec, se sme pridružiti kazenskemu po¬
stopanju s svojim zasebnim zahtevkom (§ 295.). 4

1  To je: toliko, kolikor je nujno potrebno za re¬
šitev vprašanja pristojnosti in umestno za stvarno
presojo stvari na ustni razpravi.

2  Niti pri sumu, da obdolženec utegne pobegniti (gl.

§ 372., odst. 1.), se ne more odrediti uvedba preiskave.

3  Zadostuje, da pismeni poziv za obdolženca ob-
seza označbo kaznivega dejanja (§ 383., odst. 1.).

4  Če pa nastopa kot zakonito upravičeni tožilec,
sme zahtevati s kazensko tožbo obenem povračilo
škode ali povračilo za razžaljeno osebnost ali čast:
gl. op. 4  pri § 295.

19

200

§ 378. — ( 4 ) Čim prejme sodnik zahtevo ali
naznanilo upravičene osebe ali oblastva (§ 375.),
preskusi iu dožene takoj ali pa po izvršitvi po¬
izvedb, ali je pristojen. 1

( 2 ) Če misli, da je pristojen 2  za sojenje drug
okrajni sodnik, pošlje stvar neposredno njemu;
če misli, da je pristojno okrožno sodišče ali pri¬
stojen sodnik poedinec okrožnega sodišča, pošlje
stvar, ako ni potrdilo njegove pristojnosti za to
stvar že prej okrožno ali višje sodišče, 3  držav¬
nemu tožilcu v nadaljnje postopanje, pri čemer
ga zlasti opozori, je li obdolženec v priporu ali
zaporu, 4  ali pa obvesti zasebnega tožilca zaradi
nadaljnjega predloga.

( 3 ) Če pa pošlje okrožno sodišče na predlog
državnega tožilca ali kakšno višje sodišče to
stvar iznova r ' okrajnemu sodišču, ne sme to več
te stvari odkloniti zbog nepristojnosti.

1  Eventualno sme odrediti takoj dan za ustno raz¬
pravo ali z mesta pričeti to razpravo (§ 376.).

2  Krajevno.

3  Gl. odst. 3.

1  Kot zapor ne pride v poštev ..preiskovalni za¬
por", ker preiskave ne more biti, pač pa n. pr. zapor
kot kazen na prostosti, ki se vprav izvršuje, ali po¬
licijski zapor in pod.

5  Po izjavi o nepristojnosti okrajnega sodnika ali
pa radi drugih vzrokov (n. pr. pri razveljavljenju
sodbe od strani kasacijskega sodišča in remitiranju
okrajnemu sodišču; gl. § 350., št. 5.).

§ 379. — ( 4 ) Če se prepriča sodnik na osnovi
same zahteve ali naznanila (§ 375.) ali po izvršitvi
poizvedb, da dejanje, zbog katerega se toži, ni
po zakonu kaznivo dejanje ali da je kaj takih
okolnosti, ki izključujejo krivdo ali izključujejo
ali ukinjajo kaznivost ali ki izključujejo pregon,
zlasti pa, da ni podala zahteve upravičena oseba

291

(§ 375., št. 2.) ali da je upravičena oseba odstopila
od zahteve za pregon, 1  zavrne zahtevo ali pa
ustavi začete poizvedbe, pri čemer označi raz¬
loge za to. O tem obvesti državnega tožilca, če
je podal zahtevo ta ali jo je podalo drugo javno
oblastvo ali podal javen organ kakor tudi, če je
predložil naznanilo oškodovanec (§ 375., št. I.), 2
odnosno obvesti zasebnega tožilca, če je ta podal
zahtevo (§ 375., št. 2.).

( 2 ) Zoper tako sodnikovo rešitev ima državni
ali zasebni tožilec pravico pritožbe na okrožno
sodišče.

1  Prim. § 208., št. 1. do 4. Vzroki ustavitve so na¬
vedeni taksativno.

2  Tu gre samo za delikte, ki se preganjajo po
službeni dolžnosti.

Odločbi: Zagreb,  okrož. sod., z dne 1. okt.
1936. (Mjesečnik, 1956., str. 525]: Ustavitev postopka
se izreče pri okrajnem sodišču samo iz razlogov § 379.,
ki so izčrpno navedeni.

Beograd,  kas. sod., z dne il. febr. 1936. [Pravo-
sudje, 1936., str. 486]: Po § 379., odst. 2., imata zoper
zavrnitev zahteve po pregonu pravico pritožbe samo
državni ali zasebni tožilec, ne pa oškodovanec. CII.
tudi odločbo pri S 245.

§ 380. — j 1 ) Pri poizvedbah uporablja sodnik
predpise, ki veljajo za preiskovalnega sodnika,
z nastopnimi omejitvami:

1. obdolženca začasno pripreti 1  zato, da se pri¬
vede pred sodišče, je dopustno samo, če je nevar¬
nost, da bi pobegnil, Sli če na sodnikov poziv,
naj pride osebno, ni prišel pred sodišče. Potnikom
se dopusti nadaljevati pot. če se ni bati, da bi se
s tem onemogočile poizvedbe ali izvršitev sodbe;

2. če se obdolžencu ne more vročiti poziv, se
postopek prekine, dokler se obdolženec ne najde.
Tiralica se ne sme izdati, 2  v važnejših primerih

19 *

292

se sme edino priobčiti javnim oblastvom opis
obdolženčeve osebnosti (§ 459., odst. 7.);

3. pripor se sme odrediti samo, če je osnovan
sum, da bo obdolženec pobegnil. 3  Če se ne izvrši
zoper priprtega obdolženca takoj ustna razprava
(§ 576., odst. 2.), se zasliši pred razpravo. Od¬
pustitev proti jamstvu 4  je dovoljena tudi tukaj.
O postopanju s priprto osebo veljajo 5  predpisi
za preiskovalni zapor (X. poglavje, 111.);

4. dopustno ni, pregledovati papirje drugih
oseb 6  in tudi ne zaplenjati ali odpirati pisma; 7

5. sodnih prič 8  ni treba pri nobenem poizve¬
dovalnem dejanju;

6. za sodni izvedenski ogled ali za oddajo iz¬
vedenskega mnenja zadošča tudi en izvedenec;”

7. branilec se nikoli ne odreja po službeni
dolžnosti; 10  če ga pa obdolženec najame, se sme
ta, ako je v priporu, posvetovati z njim brez
oblastnega nadzora; 11  in

8. zapisnik se mora sestaviti samo o takih po¬
izvedbah. ki se bodo uporabile za dokaz na ustni
razpravi in ki jih ni treba ponoviti na razpravi.
Sicer pa zadošča, da zapisnikar ali sodnik sam
ob kratkem zapiše glavno vsebino onega, kar so
izpovedale zaslišane osebe.

( 1 2 ) Zoper odreditev pripora (št. 3.) je dopustna
pritožba na okrožno sodišče v štiri in dvajsetih
urah po razglasitvi naredbe. 12  Drugače se napra¬
vi pritožba zbog prekršitev v toku poizvedoval¬
nega postopka, izvzemši pritožbo po § 379., v
samem prizivu zoper sodbo.

1  Gl. § 112.; ne gre za pripor, ampak privedbo, pri
kateri se lahko uporabi sila; (prim. št. 3. v tem pa¬
ragrafu).

2  Dopustna je le radi zločinstva; § 459., odst, 1.

293

3  Gl. § 113.. št. 2.; ostali razlogi se ne smejo ana¬
logno uporabljati.

4  Gl. § 131. nasl.

5  Analogno!

8  Gl. § 145.

7  Gl. § 149.

8  Gl. § 181., odst. 2.; dalje op. 2  pri § 73.

9  Gl. §§ 183., 190.

19  Gl. § 57.

11  Prim. § 67., odst. 2.

12  S tem je določba § 119., odst. 5., za okrajna so¬
dišča glede prestopkov, o katerih sodijo ona, izpre-
menjena.

Odločba: Čačak,  okrož. sod., z dne 15. ja¬
nuarja 1932 [Pravosudje, 1932., str. 115]: Ni treba
predložiti odreditve pripora po § 380., št. 3., okrožnemu
sodišču po § 119., odst. 5.

§ 381. — ( 1 ) Priče se praviloma ne zaprisezajo
ne pri poizvedbah ne na ustni razpravi. Namesto
prisege se more sodnik zadovoljiti s tem, da
zahteva od priče slovesno obljubo, da bo govorila
resnico.

( 2 ) Če pa je treba dognati krivdo obdolženca,
ki taji, z izpovedbami prič, a obdolženec izrečno
zahteva, da naj se priče zaprisežejo, ali če se zdi
sodniku potrebno, priče zapriseči, se zaprisežejo, 1
ako ni zoper to zakonskih zaprek (§ 178.).

( 3 ) Javni uslužbenci, ki so zapriseženi na svojo
službo in ki naj izpovedujejo kot priče o činje-
nicah ali okolnostih, ki so jih zapazili v izvrše¬
vanju svojega poklica ..ali svoje službe, se opom¬
nijo samo na svojo službeno prisego. To velja
tudi za orožnike in za osebe vojaške policije. 2

1  Asertorično: gl. § 176.

2  Glede naklepne kršitve dolžnosti prič pri slo¬
vesni obljubi ali opominu na službeno prisego gl.

§ 145. kz.

294

§ 382. — ( 1 ) Razen v primerih, omenjenih v
§ 376., se odredi razprava, ko se izvrše potrebne
poizvedbe.

( 2 ) Da postopek velja, se pozovejo na ustno
razpravo obdolženec, oškodovanec, če ni bil že
zaslišan ali če ni priglasil svojega zasebnoprav¬
nega zahtevka, zasebni tožilec, kjer ta preganja
(§ 215., odst. 2.), potem državni tožilec, če je to
pravočasno izrečno zahteval. Prav tako je pozvati
tudi potrebne priče in izvedence.

( 3 ) Na razpravo se pozovejo po potrebi tudi
osebe, ki so drugače zainteresirane, oškodovanec,
ki je bil že zaslišan in je priglasil svoj zasebno¬
pravni zahtevek ali ki mu ni bila dana prilika,
da ga priglasi, 1  pa se obvesti o razpravi.

( 4 ) Obenem se dobavijo za razpravo vsi pred¬
meti in dokazi, ki jih je treba, da se dožene res¬
nica.

1  N. pr. če je bil zaslišan kot priča, pa sodišče ni
uvaževaio določbe § 180.

§ 383. — P) Pismeni poziv za obdolženca ob-
seza označbo kaznivega dejanja, ki ga je obtožen,
z bistvenimi činjenicami in z naredbo, naj pride
ob določeni uri pred sodišče z dokazi za svojo
obrambo ali naj dokaze pravočasno priobči
sodniku, da jih je mogoče pribaviti za ustno raz¬
pravo. V pozivu se doda še pripomba, da se bo
izvedla razprava in izrekla sodba tudi, če bi iz¬
ostal, če pa to ne bi bilo mogoče, da se bo pri¬
vedel šiloma. 1

( 2 ) Ta poziv se mora odpremiti praviloma
tako, da ostane obdolžencu od dne vročitve po
odbitku časa, potrebnega za pot do sodišča pa do
časa ustne razprave, vsaj štiri in dvajset ur. 2
Toda v nujnih primerih ali kadar gre za ne-

295

znatno kaznivo dejanje 3  in se nahaja obdolženec
v kraju, kjer je sodišče, se sme ta rok tudi
skrajšati.

1  Gl. § 389.

2  Tu ni določbe, da bi postopek ne veljal, če ob¬
dolženec nima 24 ur časa do ustne razprave (prim.
§ 382.).

3  Analogno upoštevanje neznatnosti kaznivega de¬
janja stoji v § 442., odst. 3. Prim. tudi § 73. kz.

§ 384. — ( 1 ) Obdolženec ima pravico, najeti
branilca izmed oseb, navedenih v § 58. Advo¬
kata branilca sme nad omest o vati
advokatski pripravnik, ki je pri
njem na vežbi in ki je najmanj eno
leto vpisan v imeniku advokatskih
pripravnikov, čeprav nima uspo¬
sobljenosti, ki je predpisana v § 58.
Omejitve, ki so navedene v § 69. ve¬
ljajo tako za branilca kakor tudi
za njegovega namestnika. 1  Sodnik mora
paziti na vzdrževanje teh predpisov.

( 2 ) Če obdolženec ni v zaporu, ga sme zasto¬
pati na razpravi v primeru, kjer njegove prisot¬
nosti ni treba, ako neče priti osebno, pooblašče¬
nec, ki mora imeti za to posebno pooblastilo. 2
Osebam, ki se bavijo z zastopanjem kot pokli¬
cem, najsi niso upravičeni branilci, se ne pri-
ousti pristop k sodišču kot pooblaščencem. 3  Ma¬
lo! etnega obdolženca -in osebe, ki so pod skrb¬
stvom, smejo zastopati tudi brez posebnega po¬
oblastila roditelji in drugi zakoniti zastopniki.
Možu je vedno dovoljeno, zastopati ženo. 4  Toda
če sodišče misli, da je treba za ugotovitev res¬
nice obdolženčeve osebne prisotnosti, sme vselej
odrediti, da pridi obdolženec na razpravo osebno.

296

( s ) Na obdolženčevo zahtevo sme sodnik od-
goditi razpravo, če obdolženec dokaže, da ne
more priti na razpravo osebno zbog nepremag¬
ljivih zaprek.

1  Stavek  od  ..Advokata..do  ..predpisana v § 58.“
je bil dodan z zakonom z dne 9. okt. 1931. Nadome-
stovanje po tej določbi je dopustno v isti kazenski
zadevi tudi pred okrožnim kot prizivnim sodiščem.

2  Pismeno pooblastilo ni predpisano. Da se lahko
na zapisnik.

s  Zakotni pisači: gl. § 120. zo. in § 239. zb.

4  Posebnega pooblastila mu ni treba.

§ 385. — i 1 )  Ustno razpravo vrši ob zapisni¬
karjevem sodelovanju starejšina okrajnega so¬
dišča ali drug okrajni sodnik.

( 2 ) Za sodnikovo in zapisnikarjevo izključi¬
tev in izločitev se uporabljajo določbe III. po¬
glavja.

( 3 ) Sodnik, ki je vršil poizvedbe (§ 377.), ni
izključen, vršiti ustno razpravo. 1

( 4 ) Ustna razprava se vrši v kraju sodišča.
Toda v nujnih primerih , 2  zlasti če je treba ogleda
ali če je to v prid posebni olajšavi dokaznega
postopka, se sme odrediti razprava tudi v kraju,
kjer se je dejanje storilo ali kjer naj se izvrši
ogled, ako sta ta kraja v območju okrajnega so¬
dišča.

1  Izjema od § 29.

2  Gl. § 3. kpr.

§ 386. — H Državni tožilec v kraju  okrožnega
sodišča, v čigar območju je okrajno sodišče, sme
prisostvovati vsaki ustni razpravi o kaznivem
dejanju, ki se preganja po službeni dolžnosti,
ter uporabiti tudi  pravno sredstvo zoper sodbo.

297

Odrediti pa sme v to svrho tudi svojega namest¬
nika ali pooblastiti drugo uradno osebo v kraju,
kjer je sodišče, da ga nadomešča na razpravi.

( 2 ) Državni tožilec sme zastopati na ustni raz¬
pravi tudi zasebnega tožilca na njegovo zahtevo
ter podajati tudi predloge, če misli, da javni in¬
teres zahteva to njegovo zastopanje. 1

i Gl. § 51., odst. 3.

§ 387. — ( 1 ) Ustna razprava pred okrajnim so¬
diščem je javna z omejitvami, omenjenimi v
§§ 222. do 226. Če pa se vrši razprava samo o
kaznivem dejanju, ki se preganja na zahtevo za¬
sebnega tožilca, se sme javnost izključiti 1  tudi,
če to sporazumno zahtevata obe stranki.

( 2 ) Zaradi vzdrževanja reda in dostojanstva
sodišča ima sodnik, ki vrši razpravo, pravice, ki
jih ima tudi senatni predsednik okrožnega so¬
dišča ali sodniški senat (§§ 229. do 232.).

( 3 ) Zoper njegove naredbe, s katerimi izreka
denarne kazni po §§ 230. in 231. ali dolžnost, pla¬
čati stroške (§ 231.. odst. 2.), r>a je dopustna pri¬
tožba, ki se mora takoj priglasiti in ki se poda
okrožnemu sodišču obenem s pravnim sredstvom
zoper sodbo, če je le-to priglašeno. 2

( 4 ) Razprava se začne s tem, da se objavi
glavna vsebina zahteve ali naznanila (§ 375.,
št. 1. in 2.). 3  Začeta razprava se dovrši po mož¬
nosti brez prekinitve.

( 5 ) Za dokazni postopek se uporabljajo pred¬
pisi za glavno razpravo pred okrožnim sodiščem . 4

( 6 ) Ko je dokazni postopek dovršen, poda
svojo zahtevo državni tožilec ali njegov namest¬
nik, če je prišel na razpravo (§ 386.), ali vršilec

298

dolžnosti državnega tožilca ali zasebni tožilec, za
njima pa oškodovanec.

( 7 ) Obdolženec in njegov branilec ali zastop¬
nik se pozoveta, naj izjavita vse, kar imata na¬
vesti v obrambo.

( 8 ) O razpravi se takoj sestavi zapisnik, ki ga
pregleda in podpiše sodnik z zapisnikarjem.

1  Dodatek k razlogom o izključitvi javnosti (ar-
gum. verb. „tudi“). Sodba se razglasi javno, vendar
velja tudi tu določba § 223., odst. 4.

2  Prim. § 233.

3  Prim. § 248., odst. 1.: „s čitanjem obtožnice".

4  Gl. § 254. nasl.

§ 388. — ( 1 ) Kolikor sodnik ne spozna, da je
treba preložiti ustno razpravo zaradi potrebnih
novih poizvedb, ki jih ne more izvršiti takoj, iz¬
reče sodbo takoj po sklepu razprave ter razglasi
sodbo z glavnimi razlogi. Razglasitev sodbe sme
izjemoma odložiti najdlje za štiri in dvajset ur
po dovršeni razpravi, če so za to tehtni razlogi. 1
Predpisi o povprečnini  (§ 314., odst.  1.,
št. 1., in  § 314.a.) se smiselno uporab¬
ljajo tudi tu, toda z utesnitvijo, da
se določajo ti zneski  od  100 d o 2500
d i n a r j ev. 2

( 2 ) Obdolžencu, ki je obsojen pogojno ali zo¬
per katerega se izreko očuvalne odredbe, priobči
sodnik sodbo vselej osebno (§ 389., odst. 3.).

( 3 ) Sodbo izda na zahtevo sodnik v overov¬
ljenem prepisu (§§ 292. in 293.) obdolžencu, dr¬
žavnemu tožilcu (vršilcu dolžnosti državnega to¬
žilca) ali zasebnemu tožilcu in oškodovancu. Če
se je izrekla o dejanju, ki se preganja po služ¬
beni dolžnosti, sodba, s katero se obdolženec ce-

299

loma ali deloma oprosti obtožbe ali s katero se
zavrne zahteva državnega tožilca (§§ 276. in 375.,
št. 1.), se vroči prepis sodbe državnemu tožilcu, 3
ako ni bilo na razpravi ne njega ne vršilca dolž¬
nosti državnega tožilca, tudi brez njegove za¬
hteve.

( 4 ) Za voditev zapisnika o razpravi, za sodbo
in vsebino sodbe tako o krivdi, kazni in očuval-
nih odredbah kakor tudi o zasebnopravnih zah¬
tevkih in o stroških, nadalje za razglasitev in
odpravek sodbe se uporabljajo določbe, ki ve¬
ljajo v postopku pred okrožnim sodiščem, koli¬
kor ni določeno v tem oddelku drugače. 4

1  Prim. § 289. Sicer veljajo določbe iz § 275.

2  Dodatni stavek ..Predpisi o povprečnini. . .“ je
prišel v besedilo z uredbo z dne 20. marca 1935. Gl.
tudi § 373., odst. i.

3  Po razpisu min. pravde z dne 26. junija 1935.,
št. 60.267 (Pahorukov, Zbirka raspisa, str. 83., 90) se
obveščanje državnega tožilca ne opravi po § 80. kp.,
ampak po posebnih predpisih iz §§ 388.. 394. kp.. torej
z vročitvijo prepisa sodbe, vendar le glede dejanj, ki
se preganjajo po službeni dolžnosti.

4  Zlasti glede pravnih sredstev (gl. §§ 392., 398.). Ce
državni tožilec ni še pred  objavo sodbe zahteval
prepisa sodbe, ki je bila docela obsodilna, mu šteje
rok za vložitev pravnega sredstva od prvega dne po
objavi sodbe. Poznejša zahteva za dosego daljšega
roka ni upoštevna. Pač pa more državni tožilec zahte¬
vati prepis, ko priglasi pravočasno  priziv zoper
zgorej označeno sodbo.

§ 389. — (*) Če obdolženec, ki je bil redno po¬
zvan, ne pride ob določeni uri na razpravo, sme
sodnik, ki smatra za potrebno, da ga zasliši
osebno, pozvati ga, naj pride osebno, ali pa od¬
rediti, da se privede, če je bil že osebno pozvan,
pa je izostal, kolikor ni oproščen dolžnosti, priti
osebno (§ 373., odst. 2.). 1

300

( 2 ) Če obdolženčeve osebne prisotnosti ni treba
ali če je bil obdolženec že zaslišan ter je podal
svojo obrambo, pa ga ni treba soočiti s pričami
ali z obdolženci, začne sodnik ustno razpravo v
njegovi odsotnosti, zbere dokaze ter izreče in
razglasi sodbo.

( 3 ) Tzrekati in tudi priobčevati ni ne pogojne
obsodbe ne očuvalnih odredb, če je obdolženec
odsoten. 2

( 4 ) Sodba se vroči obdolžencu, če se je izrekla
v njegovi odsotnosti, v overovljenem prepisu z
navodilom, kakšna pravna sredstva sme upora¬
biti zoper sodbo, ako ni zadovoljen.

1  Citat „§ 373., odst. 2.“ se nanaša sedaj na
novelirani  tekst tega paragrafa in pomeni opro¬
stitev dolžnosti priti osebno na zahtevo  obdolženca
samega, ker bi mu bil prihod na ustno razpravo iz¬
redno otežkočen. Velja pa tudi, da v takšnem pri¬
meru nima pravice prositi za postavitev v prejšnji
stan.

2  Gl. § 388., odst. 3.

Odločbe: Zagreb,  S. S. B„ z dne 27. ju¬
nija 1933. [Slov. Prav. št. 239]: Če je obtoženec od¬
soten. se ne more niti izreči niti priobčiti pogojna
obsodba po § 389., odst. 3., kp.

Sarajevo,  vrh. sod., z dne 23. aprila 1936. [Arhiv.
1936., str. 140]: Okrajno sodišče sme izreči pogojno
obsodbo tudi tedaj, če je bila razprava opravljena v
obdolženčevi odsotnosti. (P)

Zagreb, S. S. B., z dne 17. jan. 1933 [Slov. Prav.,
št. 234]: Zabrana § 389., odst. 3.. kp.. da bi okraini
sodnik izrekel pogojne obsodbe in očuvalne odredbe
v obdolženčevi odsotnosti, je materialnopravnega zna¬
čaja navzlic temu, da se nahaja v kazenskem po-
stopniku.

Beograd,  okrož. sod., nezn. dne |Branič, 1934.,
str. 443]: Da sme sodnik izreči, da obdolženčeve oseb¬
ne prisotnosti ni treba, je moral biti obdolženec že
prej zaslišan od sodnega oblastva.

301

III.  Pravna sredstva zoper sodbo
sodnika poedinca.

§ 390. — P) Zoper sodbo sodnika poedinca (1.
in II.) je dopusten priziv. 1

( 2 ) O prizivu zoper sodbo sodnika poedinca
pri okrožnem sodišču odloči apelacijsko sodišče,
o prizivu zoper sodbo sodnika okrajnega sodišča
pa okrožno sodišče.

1  „Popolni“ priziv. Gl. § 399.

§ 391. — P) Zoper sodbo, izrečeno v obdolžen¬
čevi odsotnosti, sme vložiti obdolženec, če ni na
zahtevo oproščen dolžnosti, priti osebno (§ 373.,
odst. 2., 1  in § 389., odst. 1.), poleg priziva v roku,
določenem za njega priglasitev, tudi prošnjo za
postavitev v prejšnji stan, 2  v kateri opraviči
svoj izostanek. Če se dokaže na osnovi te proš¬
nje, po potrebi z izvršitvijo poizvedb, da obdol¬
ženec ni mogel priti na razpravo zbog tega, ker
mu ni bil redno vročen poziv na razpravo, ali
zbog drugih nepremagljivih ovir, odredi sodnik
prve stopnje novo ustno razpravo ter izreče in
razglasi, ko je zaslišal stranke in zbral dokaze,
novo sodbo, s katero obenem razveljavi prejšnjo
sodbo. 3  Toda pri izrekanju nove sodbe ni sodnik
vezan na načelo § 327.

P) Zoper to novo sodbo je dopusten priziv.

( 3 ) Če obdolženec na reden poziv ne pride na
novo razpravo, stopi zoper njega v veljavo prejš¬
nja sodba.

( 4 ) Če sodnik prošnjo za postavitev v prejšnji
stan zavrne, ima obdolženec zoper to sodnikovo
rešitev pravico pritožbe v treh dneh po razgla¬
sitvi. Ta pritožba se predloži apelacijskemu, od-

"02

nosno okrožnemu sodišču skupno s prizivom, če
je le-ta priglašen. 4

1  Gl. op. 1  pri § 589.

2  Prim. § 526., odst. 5., kjer pa je to pravno po¬
magalo devolutivnega značaja.

3  Prim. op. 3  pri § 571.

4  Gl. § 409., odst. 1.

§ 392. — ( 4 ) Priziv se sme priglasiti:

1. zbog prekršitev zakona (§ 335.);

2. zbog odločbe sodišča o krivdi (o dokazu
činjenic), 1  in

3. zbog odločbe sodišča o kazni, o očuvalnih
odredbah, o zasebnopravnih zahtevkih in o stro¬
ških kazenskega postopka kakor tudi zbog od¬
ločbe o priznanju ali nepriznanju olajšav pri
izvršitvi kazni (§ 332.).

( 2 ) Priziv zbog odločbe o krivdi, priglašen v
obdolženčevo korist, obseza tudi priziv zoper od¬
ločbo o kazni in očuvalnih odredbah, o zasebno¬
pravnih zahtevkih in o stroških. 2

1  Torej o obstoju kaznivega dejanja in krivde. Iz¬
podbijanje dokaza je dovoljeno. Zato se imenuje ta
priziv „popolni“.

2  Niso vključene odločbe o olajšavah kazni.

§ 393. — ( 4 ) Priziv se more opirati na te-le
prekršitve zakona:

1. če sodišče ni bilo sestavljeno, kakor je
treba, 1  ali če je sodil sodnik, ki je po tem za¬
konu izključen (§§ 28., 29. in 385.);

2. zoper sodbo sodnika poedinca pri okrožnem
sodišču na vse prekršitve, omenjene v § 336., št. 4.
do 10., in v § 337., št. 1. do 3., zoper sodbo okraj¬
nega sodnika pa na vse prekršitve, omenjene v
§ 336., št. 4. do 8., in v § 337., št. 1 do 3.;

303

3. če okrajni sodnik ni bil krajevno pristojen;

4. če v sodbi okrajnega sodnika ni bilo re¬
šitve o zahtevku upravičenega tožilca ali oblastva
ali o vsebini naznanila (§ 375., št. 1. in 2.); in

5. če je okrajni sodnik z izrečeno sodbo pre¬
koračil zahtevek državnega ali zasebnega tožilca.

( 2 ) Predpisi §§ 338., odst. 3. do 6., se uporab¬
ljajo tudi tukaj

1  Tudi predpis po § 373., odst. 1., se mora upošte¬
vati. Toda gl. § 10. zus.

§ 394. — j 1 ) Priziv smejo priglasiti osebe,
upravičene po tem zakonu (§§ 324., 332. in 338.,
odst. 6.). Toda priziv zoper odločbo o zasebno¬
pravnih zahtevkih sme priglasiti v škodo obdol¬
ženca, ki je proglašen za krivega, zasebni udele¬
ženec, če je s svojim zahtevkom napoten deloma 1
na civilno pravdo.

( 2 ) Priziv se priglasi pismeno ali ustno na
zapisnik pri sodišču, ki je sodilo, v treh dneh
(§ 326.) po razglasitvi sodbe. Za državnega to¬
žilca, če ga ni bilo na razpravi, in za obdolženca,
zoper katerega se je izrekla sodba v njegovi
odsotnosti, teče ta rok od dne, ko se mu je vro¬
čila sodba (§ 333., odst. 1., stavek 2.). 2

( 3 ) Pravočasno priglašen priziv zadrži izvrši¬
tev sodbe, ne prepreči pa izpustitve oproščenega
obdolženca (§§ 276. in 280.) iz pripora ali preisko¬
valnega zapora. 3  Če je naperjen priziv samo
zoper odmero kazni, more obsojenec nastopiti
kazen. 4

( 4 ) Oseba, ki je priglasila priziv, ima pravico,
vložiti pri sodišču obrazložitev priziva v osmih
dneh po njega priglasitvi ali, če je zahtevala
pred priglasitvijo ali ob priglasitvi sami, da se
ji vroči prepis sodbe, po njegovi vročitvi. V tej

304

obrazložitvi sme navesti tudi nove dokaze in nove
činjenice, 5  če jih je kaj, ter pri tem točno ozna¬
čiti vse okolnosti, ki so prikladne, da se oceni
važnost teh dokazov in činjenic.

1  Glej § 302., dalje § 332., odst. 3. Priziv radi od¬
ločbe o zasebnopravnem zahtevku sme torej obto¬
ženec ali obdolženec vložiti v vsakem postopku, za¬
sebni udeleženec pa pred okrožnim sodiščem (senat)
sploh ne, pred okrožnim sodiščem (sodnik-poedinec)
pa le, če je bil deloma napoten na civilno pravdo
(ne pa, če je bil celoma napoten).

2  Vendar je moral državni tožilec prepis sodbe
okrajnega sodišča pravočasno zahtevati; gl. op. 4  pri
§ 388.

3  Navedba ..preiskovalnega zapora' 1  se tiče samo
postopka pri sodniku poedincu okrožnega sodišča. (Gl.
§ 324., odst. 5.).

4  Gl. § 333. in § 11., odst. 3., zik. Izraz ..obsojenec'
tu ni točen, ker sodba še ni pravnomočna. Mišljene
so samo kazni na prostosti.

5  Beneficium novorum. (Gl. § 399., odst. 4.)

§ 395. — j 1 ) V priglasitvi ali v obrazložitvi
priziva se morajo točno navesti točke sodbe
(§ 392.) kakor tudi prekršitve zakona (§ 393., št. 1.
do 5., v zvezi s §§ 336. in 337.), zbog katerih se
sodba izpodbija.

( 2 ) Če se priglasi priziv na zapisnik pri so¬
dišču, pozove sodnik pritožilca, naj točno navede
točke sodbe in prekršitve, zbog katerih se pri¬
tožuje, ter ga opozori na posledice (§ 398., odst.
1.), če tega ne stori.

( 3 ) Prepozno podano priglasitev ali obrazlo¬
žitev zavrne sodnik prve stopnje sam. 1

( 4 ) Zoper zavrnitev je dopustna pritožba na
apelacijsko, odnosno okrožno sodišče v treh
dneh. 2

1  Da se taka priglasitev sprejme na zapisnik, sod¬
nik ne sme odklanjati.

2  Gl. § 398., odst. 3.

305

§ 396 . — ( 1 ) Izvod obrazložitve priziva vroči
sodnik drugi stranki, ki sme vložiti v osmih dneh
sodišču pismeno ali ustno na zapisnik svoje na¬
sprotne razloge . 1  V teh sme navesti tudi nove
nasprotne dokaze 2  ter podati okolnosti, po ka¬
terih se da oceniti njih važnost.

( 2 ) Čim se izroče nasprotni razlogi ali se jim
upravičenec odpove ali čim izteče osemdnevni
rok, se pošlje priziv nemudoma s spisi vred ape-
lacijskemu, odnosno okrožnemu sodišču.

1  Prim. §§ 333., 343.

2  Činjenice niso izključene; § 394., odst. 4., je ana¬
logno uporaben.

§ 39 ?. — j 1 ) Apelacijsko, odnosno okrožno so¬
dišče odloči o prizivu izven seje ali v seji ali na
javni razpravi.

( 2 ) Izven seje odloči sodnik, ki je odrejen za
poročevalca, z odobritvijo senatnega predsednika
o tem, da pošlje spise takoj v pregled višjemu
državnemu, odnosno državnemu tožilcu, ali o po¬
trebi, da se dopolnijo spisi ali pribavijo pojasnila
o prekršitvi formalnosti, navedeni v prizivu . 1

( 3 ) Če se ne zahtevajo ne dopolnitve ne po¬
jasnila , 2  se posvetuje apelacijsko, odnosno okrož¬
no sodišče, čim državni tožilec vrne spise , 3  o
vsakem prizivu v seji, ko je zaslišalo višjega dr¬
žavnega, odnosno državnega tožilca.

1  Gl. § 76., odst. 2.

2  Po poročevalcu.

3  Gl. o načinu, kako pri tem državni tožilec po¬
stopa, § 66. tpr.

§ 398 . — j 1 ) Apelacijsko, odnosno okrožno so¬
dišče zavrne takoj ali pa po pribavl jenih pojas¬
nilih priziv kot nedopustnega, če spozna, da ga

306

je priglasila oseba, ki za to sploh ni upravičena
ali vsaj ne v oni smeri, kakor ga je priglasila, ali
če se je v redu 1  odpovedala prizivu ali je odsto¬
pila od njega, ali da se je priglasil priziv prepozno
ali da niso ne v priglasitvi ne v obrazložitvi po¬
samič in določno označene točke sodbe, zoper ka¬
tere je naperjen (§592., odst.  I.) 2  ali prekršitve
zakona, če je bil priglašen priziv samo zbog njih.

( 2 ) Razen tega zavrne apelacijsko, odnosno
okrožno sodišče priziv tako zbog prekršitve za¬
kona kakor tudi zbog odločbe o krivdi 3  ali o
kazni, o očuvalnih odredbah, o zasebnopravnih
zahtevkih in o stroških ali o priznanju ali nepri¬
znan ju olajšav pri izvršitvi kazni, če spozna, da
je priziv očividno neosnovan.

( 3 ) Rešitev, da se priziv zavrne, se sme skle¬
niti tudi ob posvetovanju o pritožbi po § 395.,
odst. 4., če je osnovana.

(*)  Apelacijsko, odnosno okrožno sodišče sme
vršiti v seji, ko sklene po odredbi tega paragrafa
rešitev o zavrnitvi priziva, tudi svojo pravico,
ki mu jo daje § 408., odst. 2., 4  ko je zaslišalo o
tem višjega državnega tožilca, odnosno državnega
tožilca.

1  Gl. § 325., odst. 3.

2  V prvotnem besedilu zakona je stalo „odst. 2.“.
To je bilo popravljeno z zakonom z' dne 9. okt. 1931.

3  Prim. op. 1  pri § 392.

4  Beneficium adhaesionis (gl. § 399., odst. 4.).

§ 399. — ( 4 ) Če je pretresati apelacijskeinu,
odnosno okrožnemu sodišču samo priziv, ki je
naperjen edino zoper odločbo, izrečeno o kazni
ali očuvalnih odredbah ali zasebnopravnih zah¬
tevkih ali stroških ali priznanju ali nepriznanju
olajšav pri izvršitvi kazni (§ 392., št. 3.), in ki ga
ni zavrniti po § 398., izreče takoj v seji sodbo o

307

stvari sami, pri čemer se drži načel §§ 327. in
334., odst.  4. 1

( 2 ) Če se uveri apelacijsko ali okrožno sodišče
ob priliki priziva zbog prekršitve zakona ali
zbog odločbe o krivdi, da se mora odrediti nova
razprava pred sodnikom prve stopnje, bodisi
zbog prekršitev bistvenih formalnosti postopka
ali zbog nepopolne ali neosnovane ugotovitve od¬
ločilnih činjenic v izpodbijani sodbi ali zbog važ¬
nosti novih dokazov in činjenic (§ 394., odst. 4.,
in § 396., odst. 1.), razveljavi sodbo prve stopnje
ter pošlje stvar na novo razpravo 3  istemu ali
drugemu sodniku prve stopnje svojega območja,
ki se mora držati načel, izrečenih  v § 558.,
odst. 2. 2

( 3 ) Če spozna apelacijsko, odnosno okrožno so¬
dišče, da je sodnik prve stopnje v obdolženčevo
škodo prekoračil obtožbo ali tožilčevo zahtevo
(§ 393., št. 2., v zvezi s § 336., št. 10., in § 393.,
št. 5.) ali prekršil materialni zakon (§ 393., št. 2.,
v zvezi s § 337., št. 1. do 3.), izreče samo v seji
sodbo o stvari, ako so ugotovljene v sodbi prve
stopnje činjenice, na katere se mora po pravilni
uporabi zakona opirati sodba.

( 4 ) Nove dokaze in činjenice smatra apelacij¬
sko, odnosno okrožno sodišče za važne, če so spo¬
sobni, pokazati za nepravilne one važne činjenice,
ki jih je vzelo sodišče prve stopnje v sodbi za
dokazane. Za oceno važnosti teh novih dokazov
kakor tudi činjenic, iz katerih se izvaja kakšna
prekršitev zakona, sme odrediti apelacijsko, od¬
nosno okrožno sodišče posebnega sodnika, da jih
predhodno poizve. Če spozna apelacijsko, odnos¬
no okrožno sodišče nove dokaze in nove činje¬
nice za nevažne, jih ne vzame v poštev.

20 *

308

1  Prvotno je stalo pomotoma: odst. 3. Izpremenjeno
z zakonom z dne 9. marca 1931.

2  Prvotno je stalo: »izrečenih v § 327. (358.)“. Po¬
pravek: zak., cit. v op. 1 .

3  Gl. §§ 406., 409. (Drugače kot pri § 334.)

§ 400. — ( J ) Če ni dopustna nobena izmed od¬
ločb, omenjenih v §§ 398. in 399., se določi dan za
javno razpravo o prizivu tudi, kolikor je naper¬
jen zoper odločbo o kazni, o očuvalnih odredbah,
o zasebnopravnih zahtevkih in o stroških kakor
tudi o priznanju ali nepriznanju olajšav pri iz¬
vršitvi kazni.

( 2 ) Obenem sklene apelacijsko, odnosno okro¬
žno sodišče v seji o dokazih, ki so potrebni za
javno razpravo.

( 3 ) Zbiranje novih dokazov in činjenic (§§394.
in 596.), če so važni (§ 399., odst. 4.), zlasti pa za¬
sliševanje novih prič in izvedencev se vrši na
javni razpravi, kolikor jih ni že zbral ali za¬
slišal posebe odrejeni sodnik. 1

( 4 ) Ponavljanje dokazov, zlasti pa ponovno
zasliševanje prič in izvedencev, ki jih je že za¬
slišal sodnik prve stopnje, je dopustno na javni
razpravi samo tedaj, če spozna apelacijsko, od¬
nosno okrožno sodišče to za potrebno zbog znat¬
nega dvoma, je li ugotovitev činjenic, obseženih
v sodbi sodnika prve stopnje, resnična in po¬
polna. Izvzemši ta primer, vzame apelacijsko,
odnosno okrožno sodišče na javni razpravi za
osnovo svoje rešitve zapisnike, ki jih je sestavil
sodnik prve stopnje O dokaznem postopku.

1  Gl. § 265.

Odločba: Beograd,  kas. sod., z dne 16. maja
I933. [Arhiv, 1933, štr. 429]: Odločbo o krivdi sme pri¬
zivno sodišče izdati samo po opravljeni javni raz¬
pravi, ne pa na seji.

309

§ 401. — C 1 ) Na javno razpravo se pozovejo
pravočasno 1  višji državni tožilec, odnosno državni
tožilec, odnosno zasebni udeleženec kot tožilec,
če ^re za kaznivo dejanje, ki se preganja po
službeni dolžnosti; zasebni tožilec, če gre za
kaznivo dejanje, ki se preganja samo na zasebno
tožbo, in one priče in oni izvedenci, glede katerih
je sklenilo sodišče po § 400., da jih je pozvati.

( 2 ) Na javno razpravo se pozove višji državni
tožilec, odnosno državni tožilec tudi v onih pri¬
merih, kjer je državni tožilec v javnem interesu
prisostvoval ustni razpravi pred sodnikom prve
stopnje, celo če gre za kaznivo dejanje, ki se
preganja samo na zasebno tožbo. 2

1  Prim. §§ 383., 402.

2  Gl. § 386., odst. 2.; prim. § 51., odst. 3.

§ 402. — (*) Poziv za obdolženca se odpremi
glede na njegovo oddaljenost od sodišča tako,
da mu ostanejo vsaj trije dnevi za pripravo
obrambe.

( 2 ) Če je obdolženec v priporu zunaj kraja
apelacijskega, odnosno okrožnega sodišča in ape-
lacijsko, odnosno okrožno sodišče misli, da nje¬
gove prisotnosti za ugotovitev resnice ni treba,
pouči se, da sme poslati svojega branilca; 1  po
potrebi pa mu sme odrediti sodišče tudi branilca
iz kraja, kjer je sodišče, če ga obdolženec ne
more plačati.

( 3 ) Tako obdolžencu, če njegove osebne pri¬
sotnosti ni treba, kakor tudi zasebnemu tožilcu
in zasebnemu udeležencu kot tožilcu se pripomni
v pozivu, da se bo, tudi če ne pridejo, 2  razsodilo
o prizivu po zakonu, vpoštevajoč ono, kar je na¬
vedeno v obrazložitvi ali v nasprotnih razlogih.

( 4 ) Če ni oškodovanec obenem tožilec, ga je
obvestiti o javni razpravi z dostavkom, da mu je
na voljo, ali hoče priti na razpravo.

( 5 ) Če so imenovale zainteresirane stranke
branilca ali zastopnika, 3  se pošlje poziv tudi
njima.

(°) Osebe, katerih prisotnost smatra apelacij-
sko, odnosno okrožno sodišče za potrebno, se opo-
zore v pozivu, da se bodo privedle šiloma, če ne
pridejo.

1  Ne pa zastopnika. Prim. § 347., odst. 2.

2  Obdolženec, čigar prisotnost je za ugotovitev res¬
nice potrebna, se sme — drugače kot pri revizijskem
sodišču — iz pripora privesti na javno razpravo.

3  Scilicet: za ustno razpravo pred prvostopnim
sodnikom.

§ 403 . — (*) Razprava pred apelacijskim, od¬
nosno okrožnim sodiščem je javna (§§ 222. do
226 .).

( 2 ) Za vzdrževanje reda in dostojnosti na za¬
sedanju, za voditev zapisnika o razpravi, za
sodbo, razglasitev in odpravek sodbe se uporab¬
lja odredba XVII. poglavja.

§ 404 . — ( 1 ) Javna razprava se začne s poro¬
čilom enega člana sodišča kot poročevalca, 1  ka¬
tero obseza, ne da bi navajalo mnenje in ne da bi
podajalo predlog, potek dosedanjega postopanja,
činjenice primera, ki se razpravlja, kolikor je to
potrebno za oceno priziva, in sporne točke, ki
izvirajo iz tega.

( 2 ) Del sodbe prve stopnje, na katerega se na¬
naša priziv, se prečita vselej z razlogi vred; če
pa smatra predsednik ali sodišče za potrebno, se
prečita tudi zapisnik o razpravi sodnika prve
stopnje.

311

( 3 ) Stranke smejo predložiti tudi na razpravi
nove dokaze in činjenice, ki jih oceni sodišče, ali
so  važni in ali naj jih vzame v poštev.

( 4 ) Če je obdolženec osebno prisoten, ga je
zaslišati kakor tudi pozvane priče in izvedence
z uporabo predpisov, ki veljajo za glavno raz¬
pravo pred okrožnim sodiščem.

( 5 ) Zapisnik o poizvedbah glede novih doka¬
zov in činjenic (§ 399., odst. 4.) se prečita, če se
poizvedbe ne ponove na razpravi. 2

( 6 ) Nato se pozove oseba, ki je provzročila s
svojim prizivom javno razpravo, če je prisotna,
da obrazloži priziv, potem pa nasprotnik, da
ji odgovori. Vendar pa ima obdolženec ali nje¬
gov branilec vselej poslednjo besedo.

( 7 ) Ko predsednik izjavi, da je razprava kon¬
čana, se sodišče posvetuje 3  ter izreče in razglasi
sodbo, če ne bi spoznalo za potrebno, da raz¬
pravo preloži zaradi novih dokazov.

1  Poročilo mora biti primerno sestavljeno; gl.
§§ 109., 111. kpr.

2  Mišljeni so predmeti poizvedb (dokazi).

3  Poročevalec glasuje prvi: § 75., odst. 4.

§ 405. — Če apelacijsko, odnosno okrožno so¬
dišče ne zavrne priziva kot nedopustnega ali ne-
osnovanega (§ 398.) ali če se ne proglasi za ne¬
pristojno, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje
in izreče, držeč se načela § 327.d sodbo o stvari
sami po predpisih, ki veljajo za okrožno sodišče
kot sodišče prve stopnje", kolikor ni odrejeno v
§§ 406. in 407. kaj drugega.

1  Zabranjena je reformatio in peius.

§ 406. — C)  Če apelacijsko, odnosno okrožno
sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje

312

zbog prekršitev zakona, omenjenih v § 336., št. 4.
do 6., (§ 393., št. 2.), pošlje stvar na novo raz¬
pravo istemu ali drugemu sodniku prve stopnje
v svojem območju, ki se drži načel, iz¬
rečenih  v § 358., odst. 2. 1

( 2 ) Če spozna apelacijsko, odnosno okrožno so¬
dišče, da sodnik prve stopnje ni stvarno pristo¬
jen (§ 336., št. 7., v zvezi s § 393., št. 2.), zlasti da
je sodil o zločinstvu, za katero po zakonu ni pri¬
stojen, 2  razveljavi na predlog višjega državnega,
odnosno državnega tožilca sodbo sodišča prve
stopnje in odredi, da se pošlji predmet pristoj¬
nemu sodišču, odnosno da se pokreni zakoniti
postopek. 3

1  Besede za „območju“ so bile dodane z zakonom
z dne 9. okt. 1931.

2  Prim. § 559., odst. 2., št. 3, kjer pa gre za že
pravnomočno sodbo.

3  Spisi se pošljejo državnemu tožilstvu, da stavi
predloge; toda gl. § 407., odst. 2.

§ 407. — č) V primerih, omenjenih v prvem
odstavku § 406., sme izreči apelacijsko, odnosno
okrožno sodišče tudi sodbo o stvari sami, in sicer
po izprevidnosti takoj ali pa pozneje na raz¬
pravi, ko je popravilo procesno dejanje, glede
katerega je spoznalo, da ne ustreza predpisanim
formalnostim.

( 2 ) Ako je sodil okrajni sodnik o zločinstvu
(§ 406., odst. 2.), sme prav tako okrožno sodišče,
če je pristojno za to zločinstvo kot sodišče prve
stopnje, 1  takoj izreči in razglasiti na predlog dr¬
žavnega tožilca in z obdolženčevim pristankom
sodbo o stvari sami, ako so ugotovljeni vsi znaki
tega zločinstva in ako ni potrebna nova priprava
obtožbe in obrambe, 2  ne da bi upoštevalo pred-

315

piše, odrejene za postopek ob postavitvi pod ob¬
tožbo.

1  Ni pristojno, če bi moralo soditi v senatu pe-
torice.

2  Obligatorna uvedba preiskave.

§ 408. — ( 1 ) Apelacijsko, odnosno okrožno so¬
dišče se omeji praviloma na točke, na katere se
priziv opira. Razveljaviti ali predrugačiti sme
samo one dele sodbe prve stopnje, zoper katere
je priziv naperjen, in samo zbog onih prekršitev
zakona, ki jih pritožilec v prizivu posebno po¬
udarja ali na katere v njem jasno opozarja.

( 2 ) Če pa se uveri apelacijsko ali okrožno so¬
dišče ob priliki čigarkoli priziva, da so se pre¬
kršili predpisi o stvarni pristojnosti sodišč (§ 336.,
št. 7. in 8., in § 338., odst. 4.) ali da se je v obdol¬
ženčevo škodo prekršil materialni zakon (§ 337.d
št. 1. do 3., in § 338., odst. 5.) ali da so iste pre-
kršitve, zbog katerih je izdalo odločbo v obdol¬
ženčevo korist, koristne tudi za kakšnega izmed
soobdolžencev, ki sploh ni priglasil priziva ali
ga ni priglasil v tej smeri, postopa po službeni
dolžnosti, kakor bi bil priziv priglašen zbog teh
prekršitev. 2

1  V prvotnem besedilu: 336; popravek v zakonu z
dne 9. okt. 1931.

2  Gl. § 398., odst. 4.; beneficium adhaesionis.

Odločba: Beograd,  kas. sod., z dne 2. nov.
1935. [Branič, 1936., str. 188]: Če je kaznivo dejanje
zastarano, mora prizivno sodišče po § 408., odst. 2.,
po službeni dolžnosti uporabiti zakonske določbe o za¬
staranju, ker le to ukine kaznivost.

§ 409. — Če se je izrekla zoper ob¬
dolženca sodba v njegovi odsotno¬
sti, postopa apelacijsko, odnosno

314

okrožno sodišče o priliki pritožbe
(§ 391.,  odst. 4.) zoper odločbo o obto-
ženčevi prošnji za povrnitev v
prejšnji stan skladno s§ 327-b. 1

1  Ves ta paragraf je prišel namesto prejšnjega po
uredbi z dne 20. marca 1935 v zakon, ker je nujna
posledica na novo uvedenih §§ 327a. in 327b.

§ 410. — ( 1 ) Zoper sodbo apelacijskega, odnos¬
no okrožnega sodišča ni nadaljnjega pravnega
sredstva.

( 2 ) Zahteva za zaščito zakona, za katere reše¬
vanje je pristojno kasacijsko sodišče, je dopustna
tudi tukaj (§ 41., odst. 2.).

( 3 ) Izredni postopek, določen v §§ 354. in 355.,
ni dopusten pred sodnikom poedincem.

( 4 ) Zoper sodbo, ki jo je izreklo okrožno so¬
dišče kot sodišče prve stopnje po § 407., odst. 2.,
so dopustna vsa pravna sredstva kakor zoper
vsako drugo sodbo okrožnega sodišča kot so¬
dišča prve stopnje.

§ 411. — H Za obnovo postopka pred sodnikom
poedincem se uporabljajo predpisi §§ 359. do 364.,
366. do 368. in 371. z izpremembami, kolikor jih
zahteva postopek pred sodnikom poedincem in
kolikor ni odrejeno v tem paragrafu drugače.

( 2 ) Je li obnova postopanja dopustna, odloči sod¬
nik okrožnega ali okrajnega sodišča, pri katerem
je tekel prejšnji postopek. Če se obnova postopka
dopusti, se odredi takoj ustna razprava, razen če
je obdolženec umrl (§ 370.k 1  Zoper zavrnitev zah¬
teve je dopustna pritožba. O pritožbi odloči ape-
laoijsko, odnosno okrožno sodišče.

J  Prim. določbo § 221.a.

315

XXII.  poglavje.

Izvrševanje sodb kazenskega sodišča.

§ 412. — ( 4 ) Sodbe kazenskega sodišča se iz¬
vršujejo, ko so dobile pravno moč. Pravno moč
dobe sodbe, če se ne morejo več izpodbijati z
rednim pravnim sredstvom 1  ali če pravno sred¬
stvo po zakonu sploh ni dopustno.

( 2 ) Če ne določa ta zakon ali zakon o izvrše¬
vanju kazni na prostosti 2  kaj drugega, 3  je sta-
rejšina onega sodišča, ki je izreklo sodbo prve
stopnje, pristojen odrediti, da se pravnomočna
sodba izvrši. Kolikor ni sam izvrševalno obla-
stvo, 4  stori, česar je treba, da se pošlje sodba, s
katero je kdo obsojen na kazen, izvrševalnemu
oblastvu 5  v vernem prepisu z označbo, da je
izvršna.

( 3 ) Če se pojavi dvom o tolmačenju sodbe, o
dopustnosti izvršitve sodbe ali o računanju kazni,
o vštetvi pripora ali preiskovalnega zapora, od¬
loči o tem sodišče. 6  Okrožno sodišče zasliši pri
takšnem odločevanju državnega tožilca. Zoper re¬
šitev sodišča imajo stranke pravico pritožbe v
treh dneh, ko se rešitev razglasi ali vroči. Toda
s pritožbo se ne zadrži izvršitev, razen če odredi
sodišče drugače.

( 4 ) Če izhaja sodba od višjega sodišča, odloči
o dvomih glede tolmačenja to sodišče, ko je za¬
slišalo višjega državnega, tožilca, odnosno vrhov¬
nega državnega tožilca.

1  Priziv in revizija. Vendar more priti do nastopa
kazni na prostosti, čeprav sodba še ni pravnomočna;
gl. §§ 333., 394.

2  Gl. § 421. zik.; datira od 16. febr. 1929. kakor kp.

3  Prim. §§ 14., 15. tega zakona (cit. v op. 2 ).

316

4  N. pr. okrožno sodišče, pri katerem se izvršu¬
jejo kazni na prostosti.

5  § 8. zak. cit. v op. 2 : ..Izvrševanje kazni v ka¬
zenskih zavodih vodi upravnik kazenskega zavoda".

6  Gl. § 77. kz.

Odločbi: Beograd,  kas. sod., z dne 28. marca
1932. [Policija, 1932, str. 808]: Kadar je v sodbi točno
označeno na kakšen način se zamenja denarna kazen
z zaporom v primeru neizterljivosti, tedaj je za po¬
stopanje glede ugotovitve neizterljivosti denarne kazni
in glede odločbe o zamenjanju pristojno oblastvo
okrajni (sreski) načelnik. (Pripomba izdaj.: Ta od¬
ločba je samo v zvezi s čl. 22., odst. 2., ukz. razum¬
ljiva.)

Zagreb,  S. S., z dne 1. maja 1931 [Pravosudje,
1932., str. 58]: Sodba je izvršljiva ob času njene
pravnomočnosti ne glede na to, ali je bila že tedaj
ali šele kasneje obtožencu razglašena. Ako je sodbo
izdalo višje sodišče, odloči o dvomih v tem pogledu
le-to.

§ 413 . — ( 1 ) Sodba, s katero se obtoženec
pravnomočno oprosti obtožbe ali se ta zavrne, se
izvrši takoj in obtoženec se izpusti, če je v pre¬
iskovalnem zaporu, takoj v prostost, razen če ga
je treba iz drugih zakonitih razlogov 1  še na¬
dalje pridržati v zaporu.

( 2 ) Oproščenemu obtožencu se da na njegovo
zahtevo prepis sodbe.

( 3 ) Tudi oškodovancu, ki je s svojim zasebno¬
pravnim zahtevkom napoten na civilno pravdo,
se da na njegovo zahtevo prepis sodbe, ki mu
je potrebna, da pokrene ali nadaljuje civilno
pravdo.

1  Če gre n. pr. za zahtevo tuje države, da se njej
izroči (§ 491.).

§ 414 . — Vsaka pravnomočna sodba, s katero
je izvestna oseba proglašena za krivo, se mora

31"

izvršiti takoj, čim se ugotovi, da ni za izvršitev
nobene zapreke (§§ 415., 418. in 419.).

Odločbi: Zagreb, S. S., z dne 1. maja 1931.
[Slov. Prav. št. 205.] Sodba kasacijskega sodišča dobi
pravno moč takoj, ko je izrečena na javni ali v tajni
seji, ker zoper njo ni več pravnega sredstva. To velja
tudi za sodbe drugih kazenskih sodišč, ki izrekajo
sodbe na zadnji stopnji. Te sodbe se morajo izvršiti
takoj, ker je s tem ugotovljeno, da v tem pogledu za
izvršitev ni nobene zapreke.

Zagreb,  S. S., z dne 1. maja 1931. [Policija, 1932.,
str. 193.]: Kazen se računa obsojencu, ki se nahaja v
preiskovalnem zaporu, izza dne, ko je bila sklenjena
odločba kasacijskega sodišča, ne pa, ko je bila ta
sodba obsojencu razglašena.

§ 415. — (*) Smrtna kazen se ne sme izvršiti,
preden se ugotovi, da obsojenec ni pomiloščen. 1

( 2 ) Izvršitev smrtne kazni ali kazni na pro¬
stosti zaustavi duševna ali močnejša telesna bo¬
lezen, pri ženskah tudi nosečnost, vse dotlej,
dokler trajajo te zapreke, pri porodnici pa, do¬
kler ne mineta dva meseca od poroda. Vendar
pa je nosečnost zapreka za izvršitev kazni na
prostosti samo, če je v tako visokem stanju, da
bi se moral zgoditi porod v času, dokler traja
kazen.

( 3 ) Če ima obsojenec nalezljivo bolezen, se
sme odgoditi izvršitev teh kazni, kazni na pro¬
stosti pa tudi, če je nalezljiva bolezen razširjena
v najbližji okolici obsojenca, ki je v prostosti.

( 4 ) Če se obsodi duhovna oseba na kazen, s
katero se po zakonu izgubi duhovniški čin, se
obrne predsednik sodišča predhodno na pristojno
duhovno oblastvo, da ji odvzame duhovstvo naj¬
dlje v tridesetih dneh. Če duhovno oblastvo v
tem roku ne odvzame duhovstva, se odredi izvr¬
šitev tudi brez tega.

1  Gl. §§ 283., 285., odst. 1.

318

§ 416. — ( 1 ) Smrtna kazen se izvrši v prostoru,
nedostopnem širšemu občinstvu, 1  drugi dan zju¬
traj, ko se je obsojencu priobčilo, da se bo iz¬
vršila. Ob nedeljah in praznikih smrtne kazni
ni izvrševati. Če ovirajo izvršitev smrtne kazni
zapreke, navedene v § 415., se omenjena priob-
čitev niti ne izvrši, dokler te zapreke ne pre¬
stanejo.

( 2 ) To priobčitev izvrši sodišče, ki je sodilo
na prvi stopnji, vpričo državnega tožilca ter
opozori obsojenca, naj se pripravi na smrt, če
želi, s svojim duhovnikom, 2  ki se mu da, če ga
ne izbere sam. Po potrebi opozori sodišče obso¬
jenca, da se ne bo ivršitev kazni z ničimer za¬
držala, tudi ne s kakršnokoli prošnjo za pomilo¬
stitev.

( 3 ) Razen službenih oseb, ki so pozvane za to,
smejo posetiti obsojenca njegovi sorodniki in
druge osebe, s katerimi želi govoriti ali jih samo
videti.

1  „Intermuralno“.

2  Duhovnikom ali svečenikom svoje veroizpovesti.

§ 417. — P) Smrtna kazen se izvrši vpričo
enega sodnika, zapisnikarja, državnega tožilca
in sodnega zdravnika. Usmrtitvi prisostvuje tudi
pristojni duhovnik.

( 2 ) O času in kraju izvršitve se obvestita pred¬
sednik (načelnik) občine, kjer se kazen izvršuje,
in branilec, da moreta prisostvovati izvršitvi.
Prisotnost je dopuščena tudi uradnikom sodišča,
državnega tožilstva in policijskega oblastva, ter
obsojenčevim najbližjim sorodnikom.

( 3 ) Če naj se izvrši smrtna kazen na več ob¬
sojencih, se stori to po redu, določenem v sodbi, 1
vendar pa tako, da nobeden ne vidi usmrtitve
drugega.

319

( 4 ) Truplo usmrčene osebe se izroči na zahtevo
sorodnikom, da ga pokopljejo povsem preprosto
brez nikakršnih slovesnosti, če ne bi bilo zoper
to posebnih zaprek; drugače pa se truplo za¬
koplje na mestu, ki je odrejeno za to.

( 5 ) O izvršitvi smrtne kazni se sestavi zapis¬
nik, ki se položi med spise, ko so ga podpisali
sodnik, zapisnikar, državni tožilec in zdravnik.

i Gl. § 282., odst. 2.

§ 418. — ( 4 ) Začetek izvrševanja kazni na pro¬
stosti, ki ne preseza enega leta, se sme za kratek
čas odgoditi, če bi bil obsojenec, ko bi se zaprl
takoj, ob poljska dela ali drug zaslužek ali če
bi se ogrozila prehrana njegove nedolžne rod¬
bine, ali iz drugih tehtnih pridobitnih ali rod¬
binskih razlogov in ni suma, da pobegne, ali če
bi dal zadostno jamstvo, 1  da se zavaruje izvršitev
kazni.

( 2 ) Ta odlog sme dopustiti na prošnjo okrožno
sodišče, 2  ko je zaslišalo državnega tožilca, enkrat
najdlje na tri mesece, ko je dobila sodba pravno
moč. Daljši odlog, toda ne preko šestih mesecev,
sme dopustiti iz posebno tehtnih razlogov samo
apelacijsko sodišče na predlog sodišča prve stop¬
nje. Prošnja za to se izroči sodišču prve stopnje,
ki jo zavrne, če ne najde razloga, da bi jo pri¬
poročilno predložilo apelacijskemu sodišču.

( 3 ) Rešitve sodniškega senata ni treba pri
okrožnem sodišču, če se senatni predsednik in
državni tožilec strinjata, da se dopusti zahtevani
odlog ali da se prošnja priporočilno predloži
apelacijskemu sodišču. 3

( 4 ) Zoper rešitev po gorenjih predpisih ni
pravnega sredstva.

320

( 5 ) Če pa se pojavijo nevarne nalezljive bo¬
lezni ali če to opravičujejo drugi posebno tehtni
razlogi, sme dopustiti minister pravde, večkrat
in na daljši čas, po potrebi proti jamstvu, 1  odlog
izvršitve kazni tudi pri daljših kaznih na pro¬
stosti, kolikor ne presezajo dveh let. 4

1  Gl. § 131.

2  Pri državnem sodišču za zaščito države odločata v
vsakem primeru to sodišče samo, pa minister pravde
Prim. čl. 32. ured. o izvrš. zak. o drž. sod.

3  Okrajšani postopek po § 76.

4  Dobe odloga izvršitve kazni na prostosti štejejo
od dne poziva na nastop kazni.

§ 419. — ( 4 ) Kolikor ne preseza kazen na pro¬
stosti, izrečena zoper vojaškega obveznika, enega
leta, se odgodi njena izvršitev na zahtevo voja¬
škega oblastva, če je obsojenec pozvan na voja¬
ško dolžnost, dokler se ta ne dovrši.

( 2 ) Če zahtevajo posebno tehtne koristi vo¬
jaške službe, sme postopati minister pravde na
zahtevo ministra za vojsko in mornarico po § 418.,
odst. 5.

§ 420. — j 1 ) Za vštetev preiskovalnega zapora
v kazen so odločilni ob izrekanju sodbe predpisi
kazenskega zakona. 1

( 2 ) Vendar pa se všteje v kazen tudi čas, 2  ki
ga je prebila oseba, obsojena na kazen na pro¬
stosti, v zaporu po razglasitvi sodbe prve stopnje,
kolikor je bil zadržan začetek izvrševanja kazni
z okolnostmi, nezavisnimi od obsojenčeve volje,
zlasti pa zbog tega, ker so uporabile zoper sodbo
pravno sredstvo osebe, ki so za to upravičene
tudi zoper njegovo voljo. Ta čas se všteje tudi
takrat, kadar bo imelo pravno sredstvo, ki se je
uporabilo v obsojenčevo korist, najsi le delen

321

uspeh v vprašanju o krivdi, kazni in stranski
kazni, kakor tudi v primeru, v katerem se sodba
razveljavi po § 354. in § 355., odst. 1., in se izreče
nova soclba, ko se je izvedlo novo postopanje, ali
tudi brez tega. 3

( 3 ) Ta čas se všteje naposled tudi v ono časno
kazen na prostosti, ki je odrejena namesto smrtne
kazni, odpuščene po kraljevi milosti. 4

1  Torej „sodbe“, ki je vpoštevala predpise § 77. kz„
§§ 281., odst. 1., št. 4.; 293., odst. 2., kp.

2  Podaljšanje preiskovalnega zapora, zlasti obliga¬
tornega.

3  Razpis ministrstva pravde z dne 20. junija 1932.,
štev. 143.747/31 [Pahorukov, Zbirka raspisa, str. 38]
pravi: V sodbi se mora samo navesti, koliko časa se
od izdržanega pripora ali preiskovalnega zapora všteje
v izrečeno kazen, če se v sodbi takšno vštetje prizna.

4  Ministrstvo pravde je dalo svoje mišljenje v raz¬
pisu z dne 24. okt. 1951., štev. 122781/31 |Pahorukov,
Zbirka raspisa, str. 27], da v časno kazen na prostosti,
ki je bila namesto smrtne kazni ali dosmrtne robije
milostnim potom določena, n e sme všteti preisko¬
valni zapor, če to ni odrejeno v ukazu o pomilostitvi,
dočim je z razpisom z dne 23. maja 1931. štev. 122781/31
[Pahorukov, str. 92] izreklo, da se pod pogojem' iz
odst. 2. § 420. mora všteti  čas, ki ga je na smrt
obsojena oseba prebila po razglasitvi smrtne sodbe, v
časno kazen na prostosti, izrečeno na mesto smrtne.
(Prip. izdaj.: V drugem primeru pač sploh ni prišlo
do uporabe pravnega sredstva. Pod tem vidikom si
mišljenji ne nasprotujeti).

Odločbe: Zagreb,  S. S., z dne 5. dec. 1930.
[Breberina - Ilič, str. 89.] Po § 77. kz. se vračuna v
kazen ves tisti čas, ki ga je prebil obsojenec v pri¬
poru in preiskovalnem zaporu, torej tudi v priporu
pri policiji kot poizvedovalnem oblastvu. (Enako:
Zagreb,  apel. sod., z dne 18. okt. 1933. [Breberina-
Ilič, str. 90.]).

Beograd,  kas. sod., z dne 11. maja 1932. [Bra-
nič, 1932, str. 311]: Pri kaznivih dejanjih, pri katerih je
kumulativno zagrožena kazen na prostosti in denarna,
se všteje, če je obtoženec ob času izrečene sodbe pre-

21

stal že več časa v zaporu, kot znaša čas, na katerega
je bil obsojen, presežek prestanega zapora v izrečeno
denarno kazen po § 7. uredbe o določitvi in zamenje¬
vanju denarnih kazni.

Beograd,  kas. sod., z dne 7. maja 1930. [Bra-
nič, 1931, str. 206]: Pripor in preiskovalni zapor se ne
vštevata pri določitvi očuvalnih in vzgojnih sredstev,
ki vsebujejo odvzem prostosti.

Beograd,  apel. sod., z dne 26. maja 1934. [Vesel-
Timoškin, str. 85]. Dopustno je všteti pripor in pre¬
iskovalni zapor v kazen dosmrtne robi je. (Prip. izd.:
Praktično le za poznejšo pomilostitev na časno kazen
ter za primer iz § 27., odst. 1., št. 3. zik. na prostosti).

§ 421. — Kazni na prostosti se izvršujejo po
predpisih zakona o izvrševanju kazni na pro¬
stosti. 1

1  Gl. op. 2  pri § 412.

§ 422. — ( x ) Če je treba ugotoviti glede po¬
gojno obsojene osebe, 1  je li minila doba pre*
skušnje brez prikora, izda rešitev sodišče, ki je
sodilo o tem na prvi stopnji; če pa je treba od¬
rediti izvršitev pogojne sodbe, izda rešitev o tem
sodišče, ki je pristojno za dejanje, zbog katerega
se preklicuje odlog izvršitve kazni.

( 2 ) Zoper take rešitve je dopustna osebam,
omenjenim v § 324., pritožba v treh dneh, ko se
je rešitev razglasila ali vročila. Pritožba zadrži
izvršitev.

1  Gl. §§ 65. do 68. kz.

§ 423. — j 1 ) Če je izrečeno s kazensko sodbo,
da se mora obsojenec po prestani kazni izgnati 1
iz vse države ali iz kakšne banovine, 2  spo¬
roči to državni tožilec zaradi nadaljnje naredbe
ministru za notranje posle, odnosno banu 3  ba¬
novine, 2  v katere območju je sedež sodišča.

323

( 2 )Če se mora obsojenec izgnati iz poedinih
krajev ali okrajev, se obvesti o tem policijsko
ali okrajno oblastvo.

1  Gl. § 57. kz. Samo za inozemce se more izreči
izgon iz države. Taki inozemci se ne smejo nastanje-
vati v oddelku za svobodnjake, niti ne pogojno od¬
puščati (gl. § 4., odst. 2., zik.).

2  V prvotnem besedilu: „oblasti“; izmenjano s čl. 5.
zak. z dne 9. okt. 193t.

3  Prej: „velikemu županu"; gl. zak. o nazivu in
razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 3. ok¬
tobra 1929.

§ 424 . — ( 1 ) Denarna kazen se izvršuje tako,
da se pozove obsojenec, če je ne plača takoj po
razglasitvi pravnomočne sodbe, naj jo plača v
roku, določenem v sodbi, ker bi se sicer prisilno
izterjala.

( 2 ) Sodišče prve stopnje je upravičeno, na ob¬
sojenčevo prošnjo podaljšati plačilni rok za
nekaj časa, toda najdlje za leto dni od dne, ko
je dobila sodba pravno moč; na prošnjo pa sme
dopustiti, da se plača denarna kazen v istem
roku tudi v delnih odplačilih. Rešitve sodniškega
senata pri okrožnem sodišču ni treba, 1  če se pred¬
sednik in državni tožilec strinjata, da je taki
prošnji ugoditi. Zoper te rešitve ni pravnega
sredstva.

( 3 ) Če obsojenec v postavljenem roku ne plača
denarne kazni ali delnega odplačila, se izterja
prisilno.

( 4 ) Če bi bil z izterjavo denarne kazni obso¬
jencu ogrožen obstanek ali če bi bil s tem za¬
držan, izpolniti svojo dolžnost, da vzdržuje rod¬
bino ali da povrne oškodovancu škodo, mu sme
dopustiti sodišče na prošnjo, da odsluži denarno
kazen s svobodnim delom v korist fonda (§ 7.),
ako je ob času prošnje prilika za tako delo.

21 *

524

Kako naj se izvrši taka odredba, predpisuje po¬
sebna uredba. 2 *

( 5 ) Če se denarna kazen ne more izterjati in
tudi ne odslužiti z delom, odloči sodišče, da je
zbog neizterljivosti izvršiti kazen, v katero se po
sodbi izpreminja denarna kazen. Če sodišče ni
odredilo te kazni, izda naknadno rešitev, s katero
izpremeni denarno kazen naknadno v kazen na
prostosti.

1  Gl. § 76.

2  Gl. uredbo o odsluževanju denarnih kazni in na¬
domeščanju teh kazni s kaznijo na prostosti z dne
31. dec. 1929, Sl. N. 5/1/4 iz 1. 1930., Ur. L. št. 83/19 iz
1. 1930. Prim. §§ 43., 44. kz.

§ 425. — č) Odredbe § 424., odst. 1. do 3., o
pobiranju denarnih kazni se uporabljajo tudi na
pobiranje drugih denarnih vsot, glede katerih je
razsojeno, da se morajo plačati. 1

( 2 ) Sodbe, s katerimi je pravnomočno izre¬
čeno, da se morajo kakšni predmeti odvzeti, uni¬
čiti ali storiti za neporabne, se izvršujejo, če se
ti predmeti že ne hranijo pri sodišču, tako, da se
obsojenec pozove, naj jih v osmih dneh izroči
sodišču; če ne ugodi temu pozivu, odredi pri¬
stojno sodišče, da je te stvari odvzeti obsojencu
ali osebi, pri kateri so, ali obla9tvu, pri katerem
se hranijo zanj, in da jih je shraniti pri sodišču.
Če se odvzamejo .predmeti v korist fonda, ome¬
njenega v § 7., se prodado na najbližji sodni
javni prodaji tudi pod cenilno vrednostjo, denar
pa se izroči fondu; drugače se ti predmeti uničijo
ali store za neporabne, če niso primerni za kri¬
minalni muzej. 2

1  Gl. § 428.

2  Gl. §59. kz. in §70. uredbe o izv. očuv. odr. Prim.

§§ 95.—97. kpr., dalje tudi §§ 54.—56. zak. o zašč.

325

avtor, pravic. — Stvari, namenjene službi božii, ko¬
likor se ne bi morale vrniti zakonitemu lastniku, se
izroče najbližjemu duhovnemu oblastvu (§96. kpr.). —
Konfiscirane predmete, ki se nanašajo na ponarejanje
domačega ali tujega denarja, kolkov ali poštnih
znamk, pošl je sodišče po končanem postopku v hrambo
onim oblastvom ali ustanovam, ki so poklicane, izda¬
jati denar, kolke ali poštne znamke (§ 70, odst. 2., ur.
o izv. očuv. odr.)

§ 426. — Očuvalne odredbe, izrečene s pravno¬
močno sodbo ali rešitvijo, se izvršujejo po pred¬
pisih uredbe, ki jo izda minister pravde. 1

1  Prim. § 60. kz. in uredbo o izvrš. očuvalnih od¬
redb z dne 13. januarja 1930.

§ 427. — i 1 )  O vsaki obsodbi obvestijo sodišča
s kazenskim listom državnega tožilca svojega
območja, pri katerem se vodi kazenski vpisnik
(register) o osebah, obsojenih posebe zbog zlo¬
činstva in posebe zbog prestopka. Kako je ure¬
diti te vpisnike, da je možna enotna statistika, se
predpiše s posebno uredbo. 1  Obvestila iz kazen¬
skih vpisnikov se smejo dajati samo javnim ob¬
lastvom (§ 482.).

( 2 ) Če se izreče s sodbo izguba častnih pravic
ali druga stranska kazen ali kakšna očuvalna
odredba, obvesti sodišče, čim dobi sodba pravno
moč, ono oblastvo, ki je pristojno, odrediti o tem
vse, česar je treba. 2

( 3 ) Če je po kazenski sodbi zapreti osebo, ki
je v javni službi ali na položaju, na katerega je
treba postaviti namestnika, se pošlje pravno¬
močna sodba v vernem prepisu takoj njenemu
neposrednjemu starejšim. 3

( 4 ) Državnemu tožilcu je dolžnost, skrbeti za
točno izvrševanje teh predpisov o potrebnih ob¬
vestilih. 4

326

1  Gl. §§ 127., 128. kpr. in §§ 41—51 tpr.

2  Čl. 152. zak. o notr. upravi z dne 19. junija 1929.
določa: Kadar je uslužbenec obsojen s kazensko
sodbo, ki ima po obstoječih predpisih za neposredno
posledico izgubo službe, izvede se to brez nadaljnjega
postopanja administrativnim potom. — Po čl. 16. zopz.
se sme izreči odpust iz službe brez pravice do pokoj¬
nine eventualno tudi pri obsodbi na denarno kazen.

3  Čl. 153. zak. o notr. upravi z dne 19. junija 1929.
določa: Redna sodišča kakor tudi vsa druga oblastva,
morajo, ko započno zoper uslužbenca postopanje zbog
kaznivega dejanja in ko ga kaznujejo, o tem obvestiti
neposrednjega starejšino dotičnega uslužbenca.

4  Razpis min. pravde z dne 8. marca 1952., št. 26243
(Pahorukov: Zbirka ugovora in konvencija, str. 506):
Kazenski list za tuje državljane je dostavljati mini¬
strstvu pravde najkasneje do 10. aprila, 10. julija,
10. oktobra in 10. januarja vsakega leta, brez ozira
na to. kakšen je dogovor med našo in tujo državo ali
da takšnega dogovora ni.

Odločba: Zagreb,  S. S. B., z dne 20. maja
1930. [Slov. Prav. št. 174]: Obsojenec, ki je bil obsojen
na izgubo častnih pravic, izgubi vse pravice, ki so v
§ 47. kz. navedene, a ne samo njih posamezne dele.

§ 428. — j 1 ) Pravnomočne sodbe kazenskega
sodišča o zasebnopravnih zahtevkih izvršuje 1  ci¬
vilno sodišče na zahtevo zainteresirane osebe
(§ 303.).

( 2 ) Stroški kazenskega postopka, ki se morajo
povrniti državi, se izterjajo po določbi prvega in
drugega odstavka § 424., stroški izvršitve kazni
pa po posebni uredbi . 2

( 3 ) Za prisilno izterjevanje stroškov kazen¬
skega postopka, ki se morajo povrniti državi,
veljajo isti predpisi kakor za prisilno izterje¬
vanje denarnih kazni . 3  Za prisilno izterjevanje
stroškov, ki se morajo povrniti zasebnikom
(§§ 317. in 322.), se uporabljajo predpisi civilnega
sodnega izvršilnega postopanja.

327

1  Neposredno na podlagi prepisa sodbe s klavzulo
o pravnomočnosti.

2  Gl. § 314-.; dalje §§ 129. n^sl. kpr.

8  Gl. §§ 424., 425.; dalje §§ 154. — 157. kpr.

XXIII.  poglavje.

Izredna omilitev kazni in pomilostitev.

§ 429. — ( 1 ) Omiliti in zmanjšati pravnomočno
izrečeno kazen je dopustno po tem zakonu (§ 430.)
ali pa po milosti, če ni pogojev tega zakona.
Pravnomočno izrečena kazen se sme odpustiti
samo po kraljevi milosti. 1

( 2 ) Kralj ima pravico pomilostitve tudi za
kazni, izrečene zbog kaznivih dejanj, ki se pre¬
ganjajo na zasebno tožbo. 2

( 3 ) Tudi poleg postopka, pokrenjenega radi
omilitve, zmanjšanja ali odpuščanja kazni, kakor
tudi v primeru odpuščanja kazni, se sme zahte¬
vati obnova kazenskega postopka. 8

1  Gl. čl. 30, odst. 1., 2., ustave, ki se ne da drugače
izpremeniti nego z izpremembo ustave po njenih do¬
ločbah.

2  Gl. čl. 30., odst. 3., ustave, ki se da z navadnim
zakonom izpremeniti.

3  Gl. §§ 359. nasl.

§ 430. — p) Omiliti pravnomočno izrečeno
kazen je dopustno, če se pojavijo, ko je dobila
sodba pravno moč, razlogi za omilitev, ki jih
ni bilo, ko se je izrekla sodba ali se vsaj takrat
ni vedelo za te razloge, pa bi bili očividno pro-
vzročili milejšo odmero kazni.

( 2 ) Čim se okrožno sodišče ali sodnik poedinec
okrožnega sodišča, ki je izrekel sodbo, uveri, da
obstoje taki razlogi, predlaga v takem primeru
apelacijskemu sodišču po službeni dolžnosti ali
na zahtevo državnega tožilca ali obsojenca ali

328

njegovega zakonskega druga ali sorodnika (§ 324.)
po zaslišanju državnega tožilca, naj kazen omili.
Okrajno sodišče poda ta predlog po okrožnem
sodišču, če je to odmerilo kazen (§ 398., odst. 4.,
§ 399. in §§ 405. do 409.). V takem primeru doda
svoje mnenje tudi okrožno sodišče, ko je zasli¬
šalo državnega tožilca. 1  Če spozna sodišče, da
zahteva strank za omilitev kazni ni osnovana, jo
zavrne.

( 3 ) O predlogu sodišča prve stopnje za omili¬
tev odloči apelacijsko sodišče, ko je zaslišalo
višjega državnega tožilca. Če je odmerilo kazen
kasacijsko sodišče (§ 344., odst. 3., § 346., št. 3.,
§ 350., št. 5., §§ 352. do 355. in § 357.) in če usvoji
apelacijsko sodišče predlog za omilitev, ga poda
kasacijskemu sodišču, ki odloči o njem dokončno,
ko je zaslišalo vrhovnega državnega tožilca.

( 4 ) Zoper rešitev okrajnega, okrožnega in
apelacijskega sodišča, s katero se je zahteva ali
predlog za omilitev kazni zavrnil, ni pravnega
sredstva.

( 5 ) Zahteva za omilitev kazni ne zadrži izvr¬
šitve kazni, razen če odredi sodišče prve stopnje,
ko priporoča omilitev, da se izvršitev zadrži. 2

1  Če ni okrožno sodišče odmerilo kazni, gre pred¬
log okrajnega sodišča naravnost pred apelacijsko so¬
dišče.

2  Predloge po § 430 . rešuje državno sodišče za za¬
ščito države samo; gl. čl. 32 . ured. o izvrš. zak. o
drž. sod.

Odločba: Sarajevo,  vrh. sod., z dne 31 . okt.
1930  [Timoškin, str. 279 ]: Okrožno  sodišče, ki je
kot sodišče druge stopnje odmerilo kazen, v primeru,
da okrajno sodišče zbog omenjene okolnosti pošlje
spise po § 430 . preko njega apelacijskemu sodišču, ne
sme dotično prošnjo za omilitev samo  zavrniti.

329

§ 431. — j 1 ) Postopek za posamično 1  amnestijo,
ko je dobila sodba moč ali se je tudi že izvršila,
kakor tudi postopek, da bi se pravnomočno izre¬
čena kazen omilila, zmanjšala ali odpustila po
milosti, se sme pokreniti po službeni dolžnosti ali
na čigarkoli prošnjo. Tak postopek je dopusten
tudi brez posredovanja sodišč. Sodišče, h
kateremu dospe taka prošnja, jo
predloži ministru pravde v nadalj¬
njo rešitev. S tem se ne poseza  v
predpise § 430. 2

( 2 ) Te prošnje praviloma ne zadržujejo izvr¬
šitve. Če pa izda kraljeva pisarna o prošnjah, ki
se pošljejo njej, ali minister pravde posebno
navodilo o postopanju s temi prošnjami ali o
odlogu izvršitve, je postopati po tem navodilu.
Razen tega sme odrediti sodišče prve stop¬
nje, 3  da je čakati z izvršitvijo kazni, ki jo je
samo izreklo, če se opira prošnja na posebno
vpoštevne okolnosti, ki so se pojavile šele po iz¬
rečeni sodbi, in če bi se drugače svrha prošnje
povsem ali deloma izpodnesla.

1  T. j. za osebo, individualno določeno, izdano.
Ustava, čl. 30.. odst. 1., predvideva splošno in posa¬
mično amnestijo. Prva ni urejena v § 43).

2  Prvotno besedilo se je glasilo: „sodišč, razen če
gre za pomilostitev osebe, obsojene na smrt (§§ 283.
in 356.).“ Izprememba se je izvršila z zakonom z dne
9. okt. 1931.

3  Prvotno (pomotno) „sresko sodišče"; izprememba
kot po op. 2 .

§ 452. — j 1 ) Razsodbo, s katero je
obsojen obtoženec na kazen smrti,
predloži okrožno sodišče 1  ministru
pravde z vsemi spisi vred, če se zo¬
per razsodbo v zakonskem roku ne
uporabi pravno sredstvo, apelacij-

330

sko sodišče, odnosno kasačij sko so¬
dišče pa, če zavrneta priziv, odno s -
no revizijo, pa najsi da ni bila
vložena prošnja za pomilostitev.

( 2 ) Minister pravde predloži raz¬
sodbo kralju zaradi pomilo s t i t v e. 2 8

1  Brez sklepa senata, po predsedniku.

2  Ves ta paragraf je prišel v kp. z zakonom z dne
9. okt. 1931. kot posledica ukinitve § 356., odst. 3.
Prejšnji § 432. je v prvotnem besedilu urejal pota za
predložitev prošnja za posamično amnestijo ali pomi¬
lostitev.

3  Gl. tudi čl. 29. in 35., odst. 4., uredbe o izvrš. zak.
o drž. sod.

XXIV.  poglavje.

Posebne vrste postopanja.

I.

Postopek zoper mlajše  m a 1 o 1 e t n i k e.

1. Sodnik za mlajše maloletnike in njegov
postopek.

8 433. — Mlajši maloletniki so po tem zakonu
one osebe, 1  ki so dovršile ob času storjenega
kaznivega dejanja 2  štirinajsto leto, a niso dovr¬
šile sedemnajstega leta.

1  Gl. § 14., št. 1., kz. Prim. § 149. kz., pa tudi
§ 381. kz.

2  O „času storitve" gl. § 11., odst. 2., kz.

§ 434. — t 1 ) Pri vsakem okrožnem sodišču se
ustanovi poseben oddelek kot „sodišče za mlajše
maloletnike". 1

( 2 ) Obtožbo zastopa državni tožilec za mlajše
maloletnike, ki se postavi v kraju okrožnega so¬
dišča. 2

331

( 3 ) V postopku pred okrožnim sodiščem kot so¬
diščem za mlajše maloletnike mora imeti mlajši
maloletnik branilca. Če ga ne izbere sam ali
njegov zakoniti zastopnik, mu ga postavi sodnik
za mlajše maloletnike 3  v kateremkoli delu po¬
stopka, ako se nobeden izmed upravičenih bra¬
nilcev sam prostovoljno ne zglasi za to.

1  Gl. § 10., št. 2 ... „za zločinstva" mlajših malo-
letnikov; za kvalifikacijo je odločilno naznanilo.

2  Gl. § 12., odst. 2., zak. o drž. tož.

3  Po službeni dolžnosti: gl. § 60., odst. 2.

§ 435. _ (!) Tudi pri okrajnih sodiščih, ki
imajo skušene sodnike in pa prostore, prikladne
za ločeno postopanje zoper mlajše maloletnike,
in na katerih sedežu so pedagoški izobražene
osebe ali društva za zaščito maloletnikov, usta¬
novi minister pravde z uredbo 1  poseben oddelek
kot »sodišče za mlajše maloletnike". To sodišče
obseza območje svojega sodišča in enega ali več
sosednjih okrajnih sodišč, pri katerih ni pogojev,
da bi se ustanovil poseben oddelek kot sodišče za
mlajše maloletnike. 2

( 2 ) Postopek in sojenje vrši tudi tukaj sodnik
poedinec kot sodnik za mlajše maloletnike (§ 9.,
št. 1.).

1  Gl. uredbo o osnovanju sodišč za mlajše malo¬
letnike z dne 22. avg. 1930., št. 72502, Sl. N. 200/LXXI;
Sl. L. 27/175. Med drugim je v § I., št. 7. rečeno: Pri
okrajnih sodiščih se osnujejo posebni oddelki kot so¬
dišča za mlajše maloletnike: pri vseh sedanjih okraj¬
nih sodiščih v območjih vrhovnega sodišča v Sarajevu,
banskega stola v Zagrebu, višjih- deželnih sodišč v
Ljubljani in Splitu za območje vsakega teh okrajnih
sodišč.

2  Gl. razpis min. pravde z dne 1. julija 1931.,

št. 77659. (Pahorukov, Zbirka raspisa, str. 36). Tudi
okrajna sodišča, pri katerih ni ustanovljen posebni

332

oddelek kot sodišče za mlajše maloletnike, so pri¬
stojna za postopanje in sojenje v zadevah mlajših
maloletnikov. V takih primerih se sme okrajni sodnik
posluževati zaupnikov, če je kaj takih oseb, ki se
morejo imenovati za zaupnike.

§ 436. — j 1 ) Za vsako sodišče za mlajše malo¬
letnike imenuje predsednik apelacijskega sodišča
za tri leta pri sodiščih svojega območja izmed
bolj skušenih sodnikov dotičnega sodišča sodnika
za mlajše maloletnike, višji državni tožilec pa
postavi za okrožno sodišče kot sodišče za mlajše
maloletnike državnega tožilca za mlajše malolet¬
nike izmed članov državnega tožilstva v kraju
okrožnega sodišča. 1  To imenovanje in postavlja¬
nje se vrši po potrebi še dalje od treh do treh let.

( 2 ) Kjer je treba, se sme odrediti tudi več
sodnikov za mlajše maloletnike. Če pa je sodnik
za mlajše maloletnike zadržan, izvrševati svoj
poklic, odredi starejšina dotičnega sodišča na¬
mestnika, 2  ki utegne izvrševati tudi vsa nujno
potrebna službena dejanja v stvareh mlajših ma¬
loletnikov.

( 3 ) Sodnikom za mlajše maloletnike se sme
poveriti z uredbo celoma ali deloma opravljanje
poslov skrbstvenega oblastva za osebe, zoper ka¬
tere postopajo ta sodišča zbog kaznivega de¬
janja. 3

1  Gl. op. 2  pri § 434.

2  Prim. §§ 19. do 21. zus.

3  Prim. § 26., odst. 4., kz.

§ 437_č) Kolikor se ne odreja v tem oddelku

glede postopka sodišč za mlajše maloletnike kaj
drugega, 1  se uporabljajo tudi drugi predpisi tega
zakona.

333

( 2 ) Postopek zoper mlajše maloletnike se mora
začeti in dovršiti hitro.

1  Gl. zlasti §§ 443., 444., 446.

§ 438. — P) Če so sodelovali pri kaznivem
dejanju mlajši maloletniki in druge osebe, sta¬
rejše od sedemnajstih let, se izloči 1  postopek
zoper mlajše maloletnike. Če ne more biti izlo¬
čitev brez škode za sam postopek in presojo
stvari, odloči o tem dokončno na predlog sodnika
za mlajše maloletnike pri okrožnem sodišču
okrožno sodišče (§ 11., št. 1.), pri okrajnem so¬
dišču pa starejšina okrajnega sodišča, najsi je ta
obenem sodnik za mlajše maloletnike. Brez te
rešitve ne sme redno sodišče nadaljevati postopka
zoper mlajšega maloletnika (§ 206., odst. I.) 2

( 2 ) Vsekako pa je treba paziti, da ne prihajajo
mlajši maloletniki v dotiko z odraslimi obdol¬
ženci, zlasti takrat, kadar se pokaže že v toku
poizvedb, da je nujno treba odrediti omejitev
prostosti mlajših maloletnikov, a ni možnosti, da
bi se spravili mlajši maloletniki za čas postopka
v kak zasebni ali državni zavod ali k primerni
rodbini, in se. to tudi ne more nadomestiti z dru¬
gim ukrepom niti s pomočjo društva za zaščito
maloletnikov.

( 3 ) Če ni nikakor mogoče izločiti postopka
brez škode za sam postopek, preišče, razpravlja
in presodi stvar redno sodišče, ki se drži, kolikor
gre za mlajše maloletnike, predpisov kazen¬
skega zakona, veljavnih za mlajše maloletnike,
z uporabljanjem sredstev, ki so določena v tem
oddelku.

( 4 ) Če dovrši mlajši maloletnik 3  pred pokre-
njenim ali dovršenim postopkom sedemnajsto
leto starosti, se začne ali nadaljuje postopek

pred rednim sodiščem, ki pa vendarle uporablja
sredstva, določena za maloletnike, toda samo za
dejanje, ki ga je storil kot mlajši maloletnik, iz-
vzemši vzgajanje. Če izreče redno sodišče v ta¬
kem primeru oddajo v zavod za poboljševanje,
se pošljejo spisi ministru pravde, da odredi, v
kateri zavod za poboljševanje naj se odda malo¬
letnik.

1  V § 22. je govora o ..razdvajanju" [razdružitvi],
tu o ..izdvajanju" [izločitvi].

2  Ako bi se postopek pred okrožnim sodiščem na¬
daljeval zoper mlajšega maloletnika brez formalnega
sklepa kazenskega senata, pa bi prišlo do ugovora
zoper obtožnico, bi moralo apelacijsko sodišče po
službeni dolžnosti obtožnico vrniti, da se popravi for¬
malni nedostatek. V primerili, v katerih ne pride do
rešitve stvari izven sodbe, a zoper odločbo sodišča do
pritožbe, mora višje sodišče, pazeč po službeni dolž¬
nosti na pristojnost sodišča, odločbo vrniti v dopol¬
nitev postopka, ker se sicer vprašanje pristojnosti ne
more rešiti (§ 331., odst. 4.)

3  Mišljen je primer, da storilec o času storitve
kaznivega dejanja še n i izpolnil sedemnajstih let,
pač pa že, ko se je začel postopek pred sodiščem.

Odločba: Sarajevo,  vrh. sod., z dne 19. sep¬
tembra 1930 [Timoškin, str. 282]: Ni podlage za trdi¬
tev, da bi sodišče moralo, ko je obsodilo obtoženca
zbog zločinstva, izreči, da se odda samo v zavod za
poboljšanje. (Sporno).

§ 439. — ( 1 ) Če spozna sodnik za mlajše malo¬
letnike, da je pristojen, odredi, čim prejme na¬
znanilo zoper mlajšega maloletnika zbog kazni¬
vega dejanja, potrebne poizvedbe na predlog dr¬
žavnega tožilca ali pri dejanju, ki se preganja
na zasebno tožbo, na zahtevo zasebnega tožilca;
pri okrajnem sodišču pa, kjer ni upravičenega
tožilca, 1  tudi po službeni dolžnosti. Te poizvedbe
vrši sam osebno ali s pomočjo javnih organov in

oblastev ali s pomočjo zaupnikov, katere on do¬
loči. 2 3

( 2 ) Zaupnike sodnik zaobljubi (§ 440.) ter jim
da navodila, kaj in kako naj poizvedo ter mu
sporoče pismeno ali podado ustno na zapisnik.

1  Tu velja § 375., odst. 1., štev. 1., v nasprotju s
štev. 2. Nemogoče je, da bi sodnik za mlajše malo-
letnike postopal po službeni dolžnosti, če pride, na¬
znanilo radi kaznivega dejanja, ki se preganja na
zasebno tožbo, pa le-ta ni od zasebnega tožilca vlo¬
žena (gl. § 442., odst. 1.)

2  Tu velja tudi § 385., odst. 3.

3  Gl. op. 2  pri § 435.

§ 440. — ( 1 ) Za zaupnike sme postaviti in za¬
obljubiti sodnik za mlajše maloletnike poštene
in zanesljive moške in ženske osebe, zlasti iz
krogov, ki se bavijo z vzgajanjem mladine in
oskrbovanjem sirot, kolikor so te osebe v takih
razmerah, da se morejo baviti z mlajšim malo-
letnikom in mu biti v pomoč z nasvetom in
skrbjo za primerno zaposlovanje in pošteno živ¬
ljenje. 1

( 2 ) Zaradi uspešnega izbora zaupnikov se sme
obračati sodnik na vsa oblastva, na društva za
zaščito in vzgojo maloletnikov kakor tudi na du¬
hovnike in učitelje.

( 3 ) Zaupniki obveščajo občasno sodnika tudi
o vedenju mlajšega maloletnika, ki je poverjen
njih skrbi in nadzoru (§§ 449. in 454.), ter poro¬
čajo sodniku o vsem, kar so pribavili na njegov
poziv ali brez tega. 2

( 4 ) Poštene siromašne zaupnike, ki se bavijo
v večji meri ter s posebno ljubeznijo z zaščitnim
nadzorom takih maloletnikov, sme ministrstvo
pravde nagraditi. 3

336

1  Prim. analog. §§ 57. do 59. uredbe o izvrševanju
očuv. odredb z dne 15. jan. 1930. (Velja za očuval.
odredbo zaščitnega nadzora).

2  Gl. § 66. v op. 1  cit. uredbe glede pravice pri¬
tožbe.

3  Za to se uporabijo povprečnine, gl. § 314a.,
odst. 1.

§ 441. — j 1 ) Sodnik za mlajše maloletnike do~
žene predvsem 1  maloletnikova leta, ga zasliši in
poizve poleg dejanja in stanja stvari vse, cesar
je treba za oceno individualnosti mlajšega inalo-
letnika, stopnje duševne in moralne zrelosti in
njegovih živi jenskih razmer kakor tudi vseh
drugih razmer, v katerih in zbog katerih je sto¬
ril kaznivo dejanje.

( 2 ) Zaradi tega sme začuti sodnik po potrebi
tudi roditelje ali zakonitega zastopnika, duhov¬
nika, učitelja, gospodarja in zdravnika mlajšega
maloletnika, nadalje skrbstvena in administra¬
tivna oblastva, društva in zavode, ki so imeli
posla s tem maloletnikom.

( 3 ) Oprostitev od dolžnosti pričanja (§ 169.)
ni dopustna v postopku zoper mlajše maloletnike,
če se pričevanje tiče samo posvedočbe činjenic,
ki se nanašajo na to, da se dožene mladoletni¬
kova individualnost, stopnja duševne in moralne
zrelosti, kakor tudi na njegove življenske raz¬
mere.

( 4 ) Po potrebi sme ukreniti sodnik tudi v toku
postopka prikladne začasne odredbe za skrb, za
zaščito in za nastanitev mlajšega maloletnika, če
misli, da bi bilo nevarno, ko bi ostal v dotedanji
okolici, kakor tudi za ločeno čuvanje v primerni
rodbini. 2  Vendar pa sme sodnik te odredbe po
razmerah tudi vsak čas ustaviti.

( 5 ) Če pripre mlajšega maloletnika zbog ka¬
znivega dejanja drugo oblastvo, ga mora izročiti

33 ?

najdlje v štiri in dvajsetih urah sodišču za mlajše
maloletnike; dotlej pa ga čuva ločeno od odraslih
priprtih oseb.

( G ) Za ostvarjanje zasebnopravnih zahtevkov
(§ 295.) je napotiti oškodovanca na civilno
pravdo, če bi se z njih razpravljanjem zadrže¬
val postopek zoper mlajšega maloletnika.

1  To je nujno po § 3. kpr.

2  Prim. § 27. kz.

§ 442. — ( 1 ) Čim dovrši sodnik potrebne po¬
izvedbe, pošlje spise, kolikor ne gre za postopek
na zasebno tožbo, državnemu tožilcu za mlajše
maloletnike zaradi predloga. V postopku na za¬
sebno tožbo pozove sodnik zasebnega tožilca, ki
je vložil naznanilo, naj izroči tožbo v osmih dneh
po prejemu poziva.

( 2 ) Državni tožilec mora podati svoj predlog
čimprej sodniku za mlajše maloletnike. Postopek
s postavitvijo pod obtožbo je tukaj dopusten
samo, če gre za zločinstvo, 1  kolikor ni že s po¬
izvedbami nedvomno ugotovljeno, da mlajši ma-
loletnik ni zrel, poj miti narave in pomena svo¬
jega dejanja in ravnati po tem pojmovanju. 2

( 3 ) V tem poslednjem in v vseh drugih pri¬
merih poda državni tožilec 3  samo obrazložen
predlog za nadaljnji postopek ter označi v njem
vzgojno sredstvo, ki naj bi se uporabilo, ali pa
izjavi, da ne vidi osnove za nadaljevanje po¬
stopka. Tako izjavo poda državni tožilec, če spo¬
zna, da ni pogojev, ki morajo biti dani po tem
zakonu tudi za nadaljevanje kazenskega po¬
stopka zoper odrasle osebe. Razen tega sme po¬
dati tako izjavo, če je kaznivo dejanje tako ne¬
znatno, 4  da ni pregon zbog tega dejanja ne v

338

interesu javnosti ne v interesu prihodnjega ve¬
denja in moralnega razvoja mlajšega malo-
letnika.

( 4 ) Če zasebni tožilec v predpisanem roku ne
vloži tožbe, 5  je smatrati, da je odstopil od nje, in
sodnik ustavi postopek ter odredi po potrebi
sredstva, ki se mu zde priporočljiva za skrb in
nadzor glede mlajšega maloletnika.

1  To je prvi  pogoj pozitivne  narave; drugi
tak pogoj pa je, da se utegne izreči s sodbo oddaja
v državni  (ne: privatni!) zavod za vzgajanje ali
poboljšanje (§ 444.). Pogoje negativne  narave gl.
v nadaljevanju tega .stavka.

2  Gl. § 27. kz.

3  Namesto obtožnice.

4  Načelo oportunitete stopi na mesto načela lega-
litete.

5  Prim. § 51., odst. 2.

§ 443. — ( 4 ) Sodnik sme na predlog ter izjavo
državnega tožilca, če se ta ne tičeta obtožbe po
§ 442., odst. 2., in na zasebno tožbo odrediti na¬
rok, 1  če smatra, da nadaljnje ugotavljanje krivde
in uporaba odredbe, po kateri se pošlji mlajši
maloletnik v državni zavod za vzgajanje ali po-
boljševanje, ni v interesu njegovega duševnega
in moralnega razvoja. Na ta narok’ pozove mlaj¬
šega maloletnika. njegovega branilca in, če je
treba, tudi roditelje ali zakonitega zastopnika in
zaupnika; ko jih je zaslišal o odredbah, ki jih
predlaga državni tožilec, ali o tožbi zasebnega
tožilca, izreče in razglasi s potrebnim poučilom
rešitev, s katero sme, ne da bi ugotavljal krivdo:

1. ustaviti postopek, če je uverjen, da je kaz¬
nivo dejanje povsem neznatno, 2 , ali če usvoji iz¬
javo državnega tožilca, da ni osnove za nadalje¬
vanje postopka; ali

339

2. odrediti, da se prepusti mlajši maloletnik
domačemu kaznovanju 3  ali, če hodi v šolo ali je
bil že nastanjen v zavodu za vzgajanje, kazno¬
vanju šole ali tega zavoda, ali mu dati ukor ali
ga odpustiti na preskušnjo za dobo enega leta
pod neprestanim nadzorom zakonitega zastop¬
nika ali zaupnika, ki ga sam odredi; 4  ali

3. odrediti, da se izroči maloletnik zaradi
vzgajanja ali čuvanja zoper zanemarjenost pri¬
merni rodbini ali zasebnemu zavodu za vzga¬
janje. 4  Vendar pa je to dopustno samo, če se
uveri, da je mlajši maloletnik zanemarjen ali
da je že pokazal znake pokvarjenosti ali da se
je po pravici bati, da se bo v dosedanji svoji
okolici pokvaril, ne glede na to, ali je mogel poj-
miti naravo in pomen svojega dejanja ali ju ni
mogel pojmiti in ravnati po tem pojmovanju. 5

( 1 2 ) Če mlajši maloletnik na sodnikov poziv ne
pride na narok in tudi ne opraviči izostanka,
ukrene sodnik, česar je treba zaradi njegovega
prihoda, sme ga pa tudi privesti z zaupnikovo
pomočjo ali na drug prikladen način.

1  Ta narok ni „razprava“ v smislu „glavne ali
ustne" razprave za starejše maloletnike in polnoletne
osebe pred okrožnim ali okrajnim sodiščem. On je
samostalno sredstvo (v nasprotju z „ustno razpravo"
iz § 444.), da se doseže izvestna vzgojna odredba ali
pa ustavitev postopka glede mlajšega maloletnika.

2  Gl. § 446., odst. 1., št. 2. Prim. § 442., odst. 3.. in
§ 75. kz. Ni razlike, ali gre za mlajšega maloletnika
po § 27. kz. ali po § 28. kz.

3  Bolje bi bilo »strahovanje", ker je samo to
mišljeno.

4  Gl. §§ 27., 28. kz.

5  Ne sme pa biti izkazana potreba, da se odda
mlajši maloletnik v državni zavod za vzgajanje ali
poboljševanje.

340

§ 444. — P) Ko dobi postavitev pod obtožbo
(§ 442.) moč, odredi sodnik ustno razpravo. To
odredi tudi spričo drugega predloga, kakor tudi
na zasebno tožbo, če misli, da bi se morala izreči
oddaja v državni zavod za vzgajanje ali pobolj-
ševanje. 1  Na razpravo pozove sodnik mlajšega
maloletnika in njegovega branilca, zasebnega to¬
žilca, pri okrožnem sodišču tudi državnega to¬
žilca za mlajše maloletnike, pri okrajnem sodišču
pa samo na njegovo zahtevo 2  (§ 382., odst. 2.),
potrebne priče, izvedence in zaupnike kakor tudi
druge osebe zaradi potrebnih pojasnil in obvestil.
O razpravi obvesti sodnik maloletnikove rodi¬
telje ali drugega njegovega zakonitega zastop¬
nika tudi takrat, kadar jih ne pozove kot priče. 3

( 2 ) Če pozvani maloletnik ne pride na raz¬
pravo, sme se po predpisu § 443., poslednjega od¬
stavka, privesti.

1  Po predpisu § 443., odst. 1. Tu je določba § 28.,
odst. 5. in 6., kz., izpolnjena, ki govori le v obče o
zavodu za vzgajanja.

2  Pravočasnost je pogoj.

3  Prim. § 441., odst. 2. in 3.

§ 445. — 0) Za izključitev javnosti ustne raz¬
prave in za razglasitev sodbe se uporabljajo
predpisi §§ 223. do 226. Pristop na razpravo sme
dopustiti sodnik samo še članom društva za za¬
ščito in vzgajanje maloletnikov in osebam, ki
jim je opravičeno do tega, da so na razpravi.
Brez sodnikove dopustitve se ne sme objaviti po
tisku ne potek postopka ne sodba zoper mlajšega
maloletnika, a tudi v dopuščeni objavi se ne sme
označiti maloletnikovo’ ime niti z začetnimi čr¬
kami. Kršitev te odredbe se kaznuje po kazen¬
skem zakonu. 1

541

( 2 ) Ne ustna razprava ne končna rešitev stvari 2
ni dopustna brez prisotnosti mla jšega maloletnika.

( 3 ) Za zasliševanje pozvanih oseb veljajo
občna pravila tega zakona.

( 4 ) Če prisostvuje državni tožilec za mlajše
maloletnike pri razpravi tudi pred sodnikom za
mlajše maloletnike okrajnega sodišča, mora iz¬
javiti v svojem končnem predlogu, kakšne od¬
redbe so po njegovih mislih umestne v malolet-
nikovem interesu. O njegovem predlogu se smejo
izjaviti tudi maloletnikov branilec in maloletni-
kovi roditelji ali drug njegov zakoniti zastopnik
in zaupnik.

1  Čl. 66., št. 1 . tisk, zak. je v pogledu postopka zo¬
per mlajše maloletnike derogiran po določbi § 149. kz.
(arg. čl. 6., odst. 1., št. 2., ukz.).

2  Razglasitev sodbe.

§ 446. — j 1 ) Sodnik ni vezan na predloge
strank (§ 445., odst. 4.). Na podlagi ustne raz¬
prave sme izreči po svobodnem prepričanju:

1. sodbo, s katero proglasi mlajšega malolet¬
nika za krivega storjenega kaznivega dejanja,
če spozna, da je zrel, pojmiti naravo in pomen
svojega dejanja in ravnati po tem pojmovanju,
ter odredi oddajo 1  v državni zavod za vzgajanje
ali poboljševanje; ali

2. sodbo, s katero ga oprosti obtožbe iz raz¬
logov, omenjenih v § 280., ali zbog tega, ker ga
nima za zrelega, pojmiti naravo in pomen svo¬
jega dejanja in ravnati po tem pojmovanju, ali
ker je uverjen, da je kaznivo dejanje povsem
neznatno. A tudi v takem primeru ali če obtožbo
zavrne (§ 276.), sme odrediti sodnik kakšno izmed
vzgojnih odredb, označenih v § 445., št. 2. in 3.,

ki se mu zdi potrebna in prikladna v interesu
duševnega in moralnega razvoja mlajšega malo-
letnika. 2

( 2 ) Nezadovoljni stranki se vroči sodba v ver¬
nem prepisu, kolikor se ni vročitvi odpovedala.

( 3 ) Pri zgoraj pod št. 1. navedeni
sodbi se ne uporabljajo predpisi o
povprečnini  (§§ 314., odst. 1., št. 1., in 314.a.). 3

1  Mišljeni so samo mlajši maloletniki iz § 28. kz.
Oni iz § 27. kz. se smejo oddajati samo v privat-
n e zavode iste vrste.

2  Z rešitvijo, poleg oprostilne sodbe.

3  Ta odstavek je bil dodan z uredbo z dne 20. mar¬
ca 1935.

Odločbi: Sarajevo,  vrh. sod., z dne 15. maja
1933. [Timoškin, str. 284]: Za vračunl jivost mlajšega
maloletnika je potrebna zrelost njegovega intelekta,
kakor tudi njegove volje. Cim samo v enem teh
pravcev ni zrel, se ne sme šteti za vračunljivega.

Sarajevo,  vrh. sod., z dne 19. sept. 1930. [Ti¬
moškin, str. 282]: § 446. ne zabranjuje uporabe nikafc-
šne druge odredbe, ki je. v § 28. kz. predvidena; niti
ni v § 446. ustanovljena nobena utesnitev v tem prav-
cu. Samo z ozirom na § 438., odst. 4., ne sme sodišče
izreči oddajo v zavod za vzgajanje.

§ 44?. — ( a ) Zoper rešitve, izdane po § 443.,
št. 2. in 3., je dopustna pritožba (§§ 328. in 330.),
zoper sodbe, izrečene po § 446., pa je dopusten
priziv (§ 392. i. nasl.).

( 2 ) O pritožbi in o prizivu zoper odločbe
sodnika za mlajše maloletnike pri okrožnem so¬
dišču odloča apelaeijsko sodišče, zoper odločbe
okrajnega sodnika pa okrožno sodišče v stalnem
senatu za mlajše maloletnike. 1

( 3 ) Apelaeijsko, odnosno okrožno sodišče od¬
loči o pritožbi, ko je zaslišalo višjega državnega
tožilca, odnosno državnega tožilca za mlajše ma¬
loletnike.

343

( 4 ) Zoper rešitev apelacijskega, odnosno okrož¬
nega sodišča o pritožbi ni nadaljnjega pravnega
sredstva.

1  Gl. § 19. zus.

§ 448. — ( 1 ) Apelacijsko, odnosno okrožno so¬
dišče za mlajše maloletnike odloča o prizivu po
predpisih § 397. i. nasl. A tudi v seji zasliši razen
državnega tožilca za mlajše maloletnike po mož¬
nosti še branilca, če se je izrekla oddaja v dr¬
žavni zavod za vzgajanje ali poboljševanje.

( 2 ) O ustni razpravi, katere javnost se izključi
po predpisu § 445., odst. 1., se obvestijo v prvi
vrsti poleg mlajšega maloletnika 1  njegov brani¬
lec, ki ga je branil, njegovi roditelji ali njegov
zakoniti zastopnik, gospodar in zaupnik, če se ne
pozovejo kot priče. Če branilec ne pride na raz¬
pravo, sme odrediti predsednik po službeni dolž¬
nosti branilca iz kraja, kjer je apelacijsko, od¬
nosno okrožno sodišče, ako smatra to za po¬
trebno.

( 3 ) Tudi v postopku sodišč za mlajše malo¬
letnike je dopustna zahteva za zaščito zakona
(§§ 41., 357. in 410.).

1  Neprihod mlajšega maloletnika na ustno raz¬
pravo pri iudex-u ad cpiem ni omenjen. Arg. a contr.
iz § 445. odst. 2., sledi, da ni zadržka, da se vrši in
konča razprava pri iudex-u ad quem, ne da bi bil
mlajši maloletnik prisoten. „

2. Izvrševanje odredb, ukrenjenih zoper mlajše
maloletnike.

§ 449. — O Izvršitev odpusta na preskušnjo
(§ 443., št. 2.) in skrb za nadzor 1  mlajšega malo¬
letnika v dobi preskušnje pripada sodniku za

344

mlajše maloletnike, ki je ukrenil to odredbo na
prvi stopnji. Ta sodnik da navodila osebi, ki ji je
poveril nadzor in skrb glede maloletnika, kako
naj ga obvešča o njegovem vedenju in življenju.

( 2 ) Če stori mlajši maloletnik v dobi pre-
skušnje pred dovršenim sedemnajstim letom kaz¬
nivo dejanje težje narave, se pokrene zakoniti
postopek (§ 439. i. nasl.). Če se vda pijančevanju,
nemoralnemu ali potepuškemu življenju ali če
sicer pokaže znake malovrednosti ali če se pre¬
greši zoper odrejeni nadzor in odrejeno skrb ali
če stori povsem neznatno 2  kaznivo dejanje,
sodnik pa misli, da niso ostrejše odredbe niti
priporočljive niti potrebne v interesu maloletni-
kovega duševnega in moralnega razvoja, sme
ukreniti, ko je ugotovil činjenice in razbistril
stvar, kakšno izmed naredb:

1. da se podaljša čas preskušnje še za eno
leto; 3

2. da se izmenja skrbnik in se poostre nad¬
zorne odredbe;

3. da da mlajšemu maloletniku ukor ali da
prepusti njegovo kaznovanje 4  domu ali šoli;

4. da se mora mlajši maloletnik učiti obrta ali
hoditi v šolo, ki ustreza njega letom, izobrazbi
in razmeram;

5. da mora prihajati mlajši maloletnik ob od¬
rejenih dneh k sodniku polagat račun o vedenju
in življenju.

1  Zaščitni nadzor po § 56. kz.

2  Gl. § 446., štev. 2.

3  Prim. § 28., odst. 3., kz.

4  Gl. op. 3  pri § 443.

§ 450 . — (*) Sodnik sme izdati naredbe, do¬
pustne po § 449., št. 1. do 5., posamič ali jih po

345

svoji izprevidnosti združiti tudi več obenem, a
one, ki so omenjene v § 449., št. 2. do 5., tudi več¬
krat ponavljati, dokler ne dovrši maloletnik ena¬
indvajsetega leta starosti. 1

( 2 ) O teh naredbah obvesti sodnik skrbnika
m državnega tožilca za mlajše maloletnike.

( 3 ) Zoper sodnikove naredbe ima samo državni
tožilec pravico pritožbe na okrožno, odnosno ape-
lacijsko sodišče, kolikor ni zadovoljen s tem, da
ostane mlajši maloletnik še nadalje na preskušnji.
Pritožba ne zadrži izvršitve.

( 4 ) Če izteče doba preiskušnje in niso bile po¬
trebne druge odredbe razen onih, ki so omenjene
v § 449., št. 2. do 5., se postopek, ki je bil po-
krenjen, ustavi. Drugače pa se postopek, kolikor
ne bi zadoščala odredba, označena v § 449., št. 1.,
nadaljuje in se uporabljajo ostrejše odredbe.

1  Prim. § 27., odst. 3., kz.

§ 451 . — P) Vzgajanje se izvaja pod nadzo¬
rom javnih oblastev pri primernih rodbinah in v
zasebnih zavodih za vzgajanje ali v državnih za¬
vodih za vzgajanje. 1

( 2 ) O načinu vzgajanja v državnih zavodih
izda minister pravde sporazumno z ministrom za
prosveto uredbo, pri čemer skrbi za to, da se da
mlajšim maloletnikom, ki so se ob času, ko so
izvršili kaznivo dejanje, uspešno učili, po mož¬
nosti prilika nadaljevati tfčenje. 2  Z dnem, ko se
odda maloletnik v zavod za vzgajanje, prestane
za dobo, dokler traja vzgajanje, očetovska ali
skrbstvena oblast, kolikor gre za maloletnikovo
vzgajanje, ter preide na starejšino zavoda.

( 3 ) Če pokaže maloletnik, oddan na vzgajanje,
ko je prebil vsaj leto dni v zavodu za vzgajanje,
znak popolnega poboljšanja, ga sme sodnik za

346

mlajše maloletnike, ko je zaslišal njega, uprav¬
nika zavoda, državnega tožilca za mlajše malo¬
letnike, po možnosti pa tildi roditelje ali zako¬
nitega zastopnika, pogojno odpustiti proti pri¬
kladnemu zaščitnemu nadzoru . 1 2 3

( 4 ) Če mine leto dni po pogojnem odpustu
brez prikora, je smatrati maloletnika za do¬
končno odpuščenega iz zavoda. Drugače pa sme
sodnik odrediti, da se oddaj maloletnik iznova v
zavod, če ni še dovršil enaindvajsetega leta in
če ni storil težjega kaznivega dejanja . 4

( 5 ) Če stori tak mlajši maloletnik, ko je že
dovršil petnajst let, v zavodu ali izven zavoda
zločinstvo in je toliko zrel, da more pojmiti na¬
ravo in pomen svojega dejanja in ravnati po
tem pojmovanju, se kaznuje po predpisih kazen¬
skega zakona, ki veljajo za starejše maloletnike . 5
Dokler je v zavodu, se kaznuje zaradi drugih
kaznivih dejanj disciplinski . 0

1  Gl. § 446., odst. 1., št. 1. Glej razpisa min. pravde
z dne 31. dec. 1929. št. 107.114 in z dne 12. avg. 1931.,
št. 76497 (Pahoruhov, Zbirka razpisa, str. 11 in 17.):
Sodišča morajo, preden pošljejo deco ali mlajše ma¬
loletnike v vzsrojevalni zavod, o eotrebi oddaje v za¬
vod obvestiti min. pravde in počakati, da le-to odloči,
v kateri zavod naj se dotična oseba pošlje.

2  GL: a) uredbo o ustanavljanju in delovanju
državnih zavodov za vzgajanje in pobol jševanje
otrok in mlajših maloletnikov z dne 18. jan. 1930.,
Sl. N. št. 23/IX/40, Ur. L. št. 131./30: dalje: b) uredbo
o načinu vzgajanja v zavodih za vzgajanje otrok in
mlajših maloletnikov z dne 24. aprila 1930., Sl. N.
105/XXXIX/216, Sl. L. 35/200.; c) uredbo o delovanju
in načinu vzgajanja v državnih zavodih za poboij-
šanje mlajših maloletnikov z dne 7. nov. 1930., Sl. N.
št. 27/XCIII/577„ Sl. L. št. 284/45., slednjič razpored
ministra pravde za oddajanje maloletnikov (malo-
letnic) v zavode za vzgajanje in poboljšanje z dne
31. dec. 1929., Sl. N. št. 5/1/6 iz 1. 1930., Ur. L. št. 96/21.

3  Gl. § 27., odst. 3., kz,

4  Če ga je storil, se postopa po §§ 439., 444.

5  Gl. § 28., odst. 7., kz., ki pa govori o tem. da je
mlajši maloletnik mogel  pojmovati itd. (torej o
času storitve zločinstva).

6  Prim. § 28., zadnji stavek, kz.; analogija iz § 69.
kz. •— Disciplinsko-vzgojne ukrepe odredi upravnik
zavoda v sporazumu z vzgojevalno-strokovnim oseb¬
jem: gl. čl. 39 v op. 2  cit. uredbe b).

Odločba: Beograd,  kas. sod., z dne 12. apr.
1935. [Policija, 1935., str. 707. Pravosodje, 1935., str. 813.]:
Pristojnost sodnika za mlajše maloletnike glede iz¬
rekanja in vodenja zaščitnega nadzora se določa
z ozirom na predpis § 17. po kraju, kjer odpuščeni
maloletnik stalno ali začasno po odpustitvi iz za¬
voda živi, ker se da samo na ta način zaščitni nad¬
zor na korist maloletnika izvrševati.

§ 452 . — ( 1 ) Obsodba mlajšega maloletnika na
oddajo v zavod za poboljševanje se izvršuje v
posebnem državnem zavodu za poboljševanje
maloletnikov, ki ga odredi minister pravde. Mi¬
nister pravde izda z uredbo posebne predpise o
tem, vpoštevajoč poboljševanje maloletnikov s
poukom in navajanjem na koristno in praktično
delo. 1  Glede očetovske in skrbstvene oblasti velja
predpis § 451., odst. 2., stavek 2.

( 2 ) Če pokaže maloletnik v času, ko biva v
zavodu, z vedenjem in delavnostjo znak popolnega
poboljšanja, ga sme minister na predlog zavod¬
ske uprave, ko je prebil maloletnik tri leta, po¬
gojno odpustiti iz zavoda, in sicer, če ni še do¬
vršil enaindvajsetega leta; pod zaščitnim nadzo¬
rom, ki ga odredi sodnik za mlajše maloletnike. 2
Zato mora starejšina zavoda sodnika takoj obve¬
stiti o pogojnem odpustu, maloletnika pa napotiti,
naj se javi sodniku za mlajše maloletnike.

( s ) Če se pregreši maloletnik, pogojno odpu¬
ščen iz zavoda, v enem letu zoper dolžnosti, ob
katerih je bil odpuščen, tako da ni upanja za

348

njegovo nadaljnje pošteno življenje, ga pošlje
minister pravde nazaj v zavod zaradi nadaljnjega
poboljševanja. Če stori tak maloletnik, ko je do¬
vršil petnajst let, v zavodu ali izven zavoda zlo¬
činstvo, je postopati po § 451., odst. 5. Po tem
predpisu je postopati, če stori tudi lažje kaznivo
dejanje. 3

( 4 ) Če mine enoletna doba po pogojnem od¬
pustu brez prikora, je smatrati takega malolet-
nika za popolnoma prostega.

1  Gl. op. 2  pri § 451.

2  Gl. § 28. kz.

3  Gl. § 451., odst. 5., v zavodu. Če je izven zavoda,
velja pa § 28., odst. 7., zadnji stavek, kz., da se
kaznuje „zaradi drugega kaznivega dejanja" (ne:
zločinstva) v toku vzgajanja ali poboljševanja di¬
sciplinski.

§ 453. — Če se vidi za časa poboljševanja vsaj
v enem letu po vedenju in po delavnosti mlaj¬
šega maloletnika, da je treba za njegovo trajno
preobrazbo in poboljšanje kakor tudi za njegovo
nadaljnje pošteno življenje samo vzgajanja, 1
sme odločiti sodnik za mlajše maloletnike na
predlog zavodske uprave, ko je izvršil potrebne
poizvedbe, da je odstopiti od nadaljnjega pridr-
ževanja v zavodu za poboljševanje ter izročiti
maloletnika v zavod za vzgajanje, ako ni že do¬
vršil enaindvajsetega leta.

1  Disciplinsko-vzgojne ukrepe odreja upravnik za¬
voda v sporazumu z vzgojno-strokovnim osobjem; gl.
čl. 50. v op. 2  pri § 451. pod b) cit. uredbe.

§ 454 . — č) Za reden zaščitni nadzor in za pri¬
kladno oskrbovanje pogojno odpuščenih malo-
letnikov (§§ 451. in 452.) skrbi sodnik za mlajše
maloletnike ob sodelovanju starejšine zavoda, iz

349

katerega je bila ta oseba odpuščena, in ob sode¬
lovanju zaupnikovem (§ 440.) in društva za za¬
ščito maloletnikov.

( 2 ) Zato pošlje starejšina zavoda istočasno, ko
misli odpustiti maloletnika, sodniku za mlajše
maloletnike svoj obrazloženi predlog v tej smeri. 1

1  Gl. odločbo pri § 451.

IL

Postopek zoper neznane, odsotne
in pobegle storilce kaznivega  de-
j a n j a.

§ 455. — P) Vsako kaznivo dejanje, ki se pre¬
ganja po službeni dolžnosti, 1  najsi se ne ve, kdo
ga je storil, ali najsi je storilec odsoten ali je
pobegnil, se mora poizvedeti na predlog držav¬
nega tožilca ali tudi po službeni dolžnosti; 2  zlasti
pa je treba dognati njegove sledove in priba-
viti vse mogoče dokaze.

( 2 ) Če gre za dejanje odsotnega ali pobeglega
osumljenca, za katerega bi bila obramba obvezna,
se mu postavi ob njegovih stroških branilec po
službeni dolžnosti. Priče se v takih poizvedbah
zaprisežejo. 3

( 3 ) Šele, ko se ne more v stvari nič storiti, 4
se kazenski postopek ustavi, 5  dokler se storilec
ne izsledi; spisi pa se polože v arhiv in se hra¬
nijo. Ko se zve za storilca, je postopek nadalje¬
vati (§ 359., št. L), dopolniti in nadalje postopati
po zakonu.

1  Zločinstvo ali prestopek.

2  Po službeni dolžnosti samo, če gre za primer
§ 375., št. 1.

350

3  Izjema od § 176., odst. 2.; ni da bi bilo to do¬
ločeno samo za poizvedbe; tudi za preiskavo velja
isto.

4  Ni izključeno, če gre za odsotnega ali pobeglega
storilca, da se izvede glavna ali ustna razprava v nje¬
govi odsotnosti, seveda pod pogojem, da je obtožnica
zoper njega postala pravnomočna (§ 237a) in da za
zločinstvo ni zagrožena težja kazen kot kazen na
prostosti do 5 let.

5  Ustavitev je začasna (gl. § 359., odst. 1.) ter oživi,
ko prestane zapreka odsotnosti.

§ 456 . — Če gre za odsotnega storilca kazni¬
vega dejanja, 1  o katerem se ne ve za gotovo, ali
je pobegnil, a ni pogojev, da bi se izdala zoper
njega naredba, da ga je privesti in odrediti pri¬
por (§§ 112 . in 113 .). poskrbi preiskovalni sodnik,
da zve za njegovo bivališče, pa izda šele, če na
vročen poziv ne pride pred sodišče, naredbo, da
ga je privesti, ali pa ukrene, kakor je pač treba,
kakšno izmed odredb, ki se predpisujejo v na¬
slednjih paragrafih.

1  Mišljeno je samo zločinstvo, ne pa v pristojnost
sodnika poedinca okrožnega sodišča spadajoči pre¬
stopek; gl. § 463., odst. 1.

§ 457 . — Če se ve ali more smatrati po okol-
nostih, da je osumljena oseba pobegnila ali da se
skriva, ali če se dolži zločinstva, pa so dane okol-
nosti, ki bi opravičevale, da se pripre (§ 113 .),
ukrene preiskovalno oblastvo ob potrebni obzir¬
nosti vse, česar je treba, da se ta oseba dobi, po
razmerah celo s preiskavo stanovanja ali tako,
da se pošlje razpis na druga oblastva, v katerih
območju bi se mogla zalotiti, nadalje s posebnim
pregonom, v primeru zločinstva 1  pa tudi s ti¬
ralico.

1  Gl. § 459.

351

§ 458. — ( 1 ) Če se je nadejati, da je mogoče
osumljenca, ki je pobegnil ali se skriva, doseči
s pregonom, odredi preiskovalni sodnik, v nujnih
primerih pa tudi okrajno sodišče ali policijsko
oblastvo, da ga gredo preganjat določeni služ¬
beni organi z naredbo, 1  ki jih morajo podpirati
vsa oblastva.

( 2 ) Taki organi smejo tudi prestopiti mejo
svojega okraja ter nadaljevati pregon tik do dr¬
žavne meje.

1  Mišljeno je, kakor v § 415. avstr. k. pr. r., „od-
prto poverilno pismo“.

§ 459. — ( 1 ) Če je odsotna ali pobegla oseba
osnovano osumljena zločinstva, a se ne ve, kje
biva, in če so dani pogoji, da se pripre, se odredi
zanjo pismeni pregon (tiralica). To se stori tudi
takrat, kadar je oseba, osumljena zločinstva, 1
med poizvedbami ali pozneje v toku postopka
pobegnila iz zapora.

( 2 ) Tiralico odredi okrožno sodišče, v nujnih
primerih pa tudi sam preiskovalni sodnik.

( 3 ) V tiralici je treba po možnosti poleg imena
in priimka osumljene osebe kar najtočneje po¬
pisati in označiti zločinstvo, zaradi katerega se
preganja, ter zaprositi vsa oblastva, naj to osebo,
kjerkoli jo najdejo, primejo in odpremijo k pro¬
sečemu sodišču.

( 4 ) Tiralica se pošlje na najhitrejši način
okrožnim, 2  okrajnim, občinskim in policijskim
oblastvom, sodiščem onega kraja, kjer je osum¬
ljenec bival, in drugim nadzornim organom v
okolici. 3

( 5 ) Če je treba, se sme objaviti tiralica v po¬
licijskem glasniku, po okolnostih pa tudi v dru¬
gih novinah.

352

( 8 ) Če se ve, da biva oseba, preganjana s ti¬
ralico v tuji državi in se je nadejati, da je moči
zahtevati po veljavnih državnih pogodbah ali po
usvojeni vzajemnosti njeno izročitev, se obrne
okrožno sodišče, ko je zaslišalo državnega tožilca,
s predpisno prošnjo na ministra pravde, naj iz¬
posluje izročitev te osebe (§ 498.).

( 7 ) Tiralica se ne odreja nikjer zoper osebo,
ki se preganja samo zbog prestopka. Če pa bi bilo
važno, dobiti tako osebo, se pošlje policijskim in
drugim oblastvom njen osebni opis s pozivom,
naj jo poiščejo in naj obvestijo, če jo izslede, o
tem sodišče, ki jim vroči opis te osebe.

1  Prim. § 463., odst. 1.

2  Sedaj: banovinskim.

3  Gl. tudi določbo § 11., odst. 2.; § 16., odst. 2., zik.

§ 460. — ("j Tako kakor v tiralicah je moči
opisati in objaviti tudi predmete, pribavljene ali
proizvedene z zločinstvom. Če se tiče tak opis
predmetov večje vrednosti ali takih predmetov,
po katerih bi bilo možno storilca samega laže iz¬
slediti ali za bodoče preprečiti večje zlo ali večjo
škodo ali priskrbeti oškodovancu povračilo škode,
velja, da je take predmete takoj objaviti. Če gre
za ponarejanje lažnega denarja, se mora to takoj
naznaniti ministru za finance z opisom falzifi-
kata. 1

( 2 ) Kdorkoli kaj ve ali zve o takih predmetih,
mora to takoj naznaniti oblastvu. 2

1  Prim. § 200.

2  Prim. § 90. in pa § 135. kz.

Odločba: Zagreb,  S. S. B., z dne 1. okt. 1930.
[Sl. Prav. št. 186]: Določba § 135. kz. velja le za osebe,
ki same niso udeležene na zločinu.

353

§ 461. — Tiralica (§ 459.) 1  in opis predmetov
(§ 460.) se prekličeta na isti način, kakor sita bila
objavljena, takoj, ko prestanejo razlogi, iz ka¬
terih sta bila odrejena.

1  Gl. razpis min. pravde z dne 1. sept. 1931.,
št. 102127 o izdajanju in preklicavanju tiralic.

§ 462. — l 1 )  Obdolžencu, ki je odsoten ali na
begu, ki pa izjavi, da je pripravljen, priti pred
sodišče, če se mu zajamči varnost za neoviran
prost prihod, sme minister pravde, ko je pribavil
mnenje višjega državnega tožilca pri apelacij-
skem sodišču, v čigar območju je ono sodišče,
kjer teče postopek, zajamčiti, po potrebi tudi
proti jamstvu, varnost, da se bo pustil v pro¬
stosti za čas, dokler se ne izreče sodba prve
stopnje.

( 2 ) To velja samo za ono zločinstvo, zaradi ka¬
terega se je dal prosti prihod. 1  Prosti prihod pre¬
stane, če obdolženec ne pride pred sodišče na
redno vročeni poziv, pa ne opraviči dovolj svo¬
jega izostanka, ali če se pidpravlja na beg, če se
izogiblje nadaljevanju 2  preiskave z begom ali s
prikrivanjem svojega bivališča ali če ne izpolni
kateregakoli izmed pogojev, ob katerih mu je bil
prosti prihod zajamčen. 3

1  Načelo specialitete, kakor -analogno-^ v § 496.,
odst. 2.

2  Gl. §§ 559., št. 1., in § 455., odst. 3.

3  Glede prostega prihoda (salvus conductus) v po¬
stopku pred drž. sodiščem za zaščito države gl. čl. 34.
uredbe o izvrš. zak. za zaščito drž.

§ 463. — ( 1 ) Če ostanejo vsa poskušena sred¬
stva (§§ 456. do 462.), da bi se dobila pred so¬
dišče odsotna oseba, ki je osumljena zločinstva,

23

brez uspeha, najsi so se izvršila vsa potrebna in
možna poizvedovalna dejanja, se kazenski po¬
stopek ustavi, dokler se ta -oseba ne dobi, ter se
nadaljuje šele, 1  ko se je dobila.

( 2 ) Postavitev pod obtožbo, glavna razprava in
sodba 2  niso dopustne zoper odsotno osebo, ki se
ne more dobiti pred sodišče.

1  Gl. § 455., odst. 5., in pa op. 4  pri tem paragrafu.

2  Spričo noveliranega predpisa § 327a. je treba to
tako razumeti, da ni postavitev pod obtožbo dopu¬
stna, ker niti ne more postati pravnomočna, zatorej
pa niti glavna razprava in sodba ne. (Pravzaprav sta
nemogoči.) Samo za zločinstva, za katera je zagro¬
žena kazen na prostosti težja od petih let velja
§ 463., odst. 2., brez utesnitve. Drugače pa je po § 18.
zak. o drž. sod. za zašč. drž.

§ 464. — ( 1 ) Ko ustavi sodišče nadaljnji po¬
stopek, določi v svoji rešitvi stroške kazenskega
postopka, ki so bili do tedaj plačani. 1  Če misli
sodišče, da se je nabralo zadosti dokazov za ver¬
jetnost krivde odsotne osebe, sme odrediti, da
naj se zaplenijo za zavarovanje teh stroškov in
za izterjavo denarne kazni, ki bi jo verjetno za¬
dela, kakor tudi za zavarovanje, odškodnine
oškodovancu poedini predmeti, ki so lastnina od¬
sotne osebe. 2

( 2 ) Rešitev, s katero je odrejena ta zaplemba,
se objavi v „Službenih Novinah“, po potrebi pa
tudi v drugih novinah ob stroških odsotne osebe.
Z objavo te rešitve izgubi ta oseba pravico, raz¬
polagati z zaplenjenimi predmeti. 3

( 3 ) Čim prestanejo pogoji zaplembe, se za¬
plemba predmetov razveljavi in se to razglasi. 4

1  Prim. analogno določbo § 320. Pritožba ni izklju¬
čena, gl. § 328., odst. 1.

355

2  Prim. § 143., odst. 1. in 2. Toda tu ne gre samo
za corpora delicti, ampak za dele imovine odsotne
osebe, tudi nepremičnin.

3  Civilnopravna določba.

4  Glede zaplenitve imovine radi povračila škode
državi zbog kaznivih dejanj veleizdaje gl. zakon z
dne 14. sept. 1929. Sl. N. XC/224, čl. 3., U. L. št. 427/107.

§ 465. — Če je nemogoče, dobiti kakšnega iz¬
med več obdolžencev pred sodišče, se zaradi tega
ne sme zadrževati dovršitev postopka zoper druge
prisotne obdolžence, z izjemo primera, da bi bila
prisotnost tudi onega obdolženca odločilnega
vpliva na uspeh postopka in da se je nadejati,
da se oni obdolženec kmalu dobi. 1  V poslednjem
primeru se nadaljevanje postopka za kratek čas
prekine. 2

1  Prim. predpise o razdružitvi v § 2{J., odst. 1.

2  Prekinitev je istega značaja kakor v § 241.

XXV. poglavje.

O povračilu škode neopravičeno obsojenim ose¬
bam in o povrnitvi pravic, izgubljenih s kazensko
sodbo.

1. Povračilo škode neopravičeno
obsojenim oseba  m.

§ 466. — ( x ) Kdor je bil v kazenskem postopku
neopravičeno obsojen zbog kaznivega dejanja, 1
ima pravico, zahtevati od države povračilo imo-
vinske škode, ki jo je trpel zbog neopravičene
obsodbe. 2

Za neopravičeno se smatra obsodba:

1. če je bil zoper osebo, ki je bila pravno¬
močno obsojena, pozneje na podlagi obnove ka-

zenskega postopka, dopuščenega v njeno korist,
obnovljen kazenski postopek pravnomočno ustav¬
ljen;

2. v vseh primerih, kjer je bila pravnomočno
obsojena oseba pozneje s pravnomočno sodbo
oproščena obtožbe 3  ali se je ta zavrnila, 4  razen
če se je zavrnila zbog nedostajanja predloga ali
zahtevka ali zbog odstopa zasebnega tožilca ali
zbog nepristojnosti. 5

( 2 ) Toda zahtevek za povračilo škode ni dopu¬
sten, če je provzročil obsojenec s svojini lažnim
priznanjem ali drugače namerno svojo obsodbo,
kakor tudi ne, če ni uporabil 5  zoper sodbo prve
stopnje, s katero je bil obsojen, pravnega sred¬
stva ali če iz skrajne malomarnosti ni zaprosil
zoper sodbo, izrečeno v njegovi odsotnosti, niti
za postavitev v prejšnji stan, kjer je to dopustno. 6

1  Po kz. ali posebnih kazenskopravnih zakonih.

* Sodba je morala biti kondemnatorna. Ce je
trpel obtoženec, ki je bil v preiskovalnem zaporu,
zbog tega imovinsko škodo, pa je bil s sodbo opro¬
ščen od obtožbe, nima pravice zahtevati od države
povračilo. (Drugače po bivšem avstr, zak iz 1. 1918.)

3  Gl. § 280.

4  Gl. § 276., toda izjeme so tu določene; k njim
spadajo — smiselno ■— tudi primeri abolicije.

5  Analogno določbi § 311., odst. J., št. 1.

8  Gl. § 326., odst. 2.

§ 467. — Zahtevek, ki ga je podal na pod¬
stavi pogojev § 466. upravičenec, preide 1  na
njega zakonskega druga, otroke in roditelje,
vendar pa samo toliko, kolikor so izgubili z ne¬
opravičeno obsodbo vzdrževanje, ki ga jim je
bil pokojnik po zakonu 2  dolžan. Razen v tem
primeru Ismejo podati ob omejitvi iz prvega

357

stavka iste osebe zahtevek tudi po obsojenčevi
smrti, če so dani pogoji § 466.

1  Po njegovi smrti.

2  O. d. z., po katerem se določa tudi vrstni red
upravičencev.

§ 468 . — 0) Pravica do povračila škode pre¬
stane, če ne poda upravičenec pristojnemu so¬
dišču (§ 469.) svojega zahtevka v šestih mesecih
od dne, ko se mu je priobčila pravnomočna sodba,
s katero je bil oproščen obtožbe ali je bila ta za¬
vrnjena, ali 1  rešitev o ustavitvi postopanja (§466.).
Tak rok velja tudi za upravičenčevega zakon¬
skega druga in sorodnike (§ 46?.), če upravičenec,
preden izteče rok, umre, pa sam ni podal zah¬
tevka in se mu tudi ni odpovedal.

( 2 ) Če se dopusti obnova kazenskega postopka
v korist neopravičeno obsojene osebe šele po
njeni smrti, prestane pravica zakonskega draga
in rodbine do povračila škode, ako ne poda svo¬
jega zahtevka v šestih mesecih od dne, ko je
dobila pravno moč nova sodba 2  o oprostitvi od
obtožbe ali o zavrnitvi obtožbe ali nova rešitev
o ustavitvi postopka.

1  Scilicet tudi tu: „Ko se mu je priobčila..." (gl.
odst. 2.)

2  GL §§ 563., odst. 1., in 570., odst. 2. Prva obsodba
je izgubila zbog obnove postopanja svojo moč.

§ 469 . — ( J ) Upravičenec (§ 467.) se obrne za¬
radi povračila škode najprej na ministra pravde,
ki more odrediti za pogajanje in poravnavo z
upravičencem svojega zastopnika.

( 2 ) Če se ne doseže poravnava ali če ne prej¬
me upravičenec v enem mesecu rešitve od mi¬
nistra pravde, sme podati v postavljenem roku

558

(§ 468.) ob pogoju, da se je obrnil na ministra
pravde, svoj zahtevek za povračilo škode kazen¬
skemu sodišču prve stopnje, ki je izreklo prejš¬
njo razveljavi jeno sodbo.

( 3 ) Ta zahtevek se sme podati pismeno ali pa
ustno na zapisnik pri sodišču. V zahtevku se mo¬
rajo označiti okolnosti, ki ga opravičujejo, vrsta
in vsota imovinske škode.

( 4 ) Sodišče prve stopnje je pristojno za uvedbo
postopka in za poizvedbe. O zahtevku samem od¬
loča kasacijsko sodišče.

§ 470. — ( J ) Sodišče, pristojno za poizvedbe
(§ 469.), odredi po službeni dolžnosti potrebne po¬
izvedbe in zbere dokaze, da se doženejo okol¬
nosti, s katerimi so obrazloženi zahtevek, vrsta
in višina škode. Po potrebi se smejo zaslišati
priče in izvedenci, ako je treba, tudi pod prisego.
Enako skrbno pa se preiščejo vse okolnosti, ki
opravičujejo zahtevek, kakor tudi one, ki ga iz¬
podbijajo.

( 2 ) Ko se dovrše poizvedbe, se obvesti upravi¬
čenec, ki ima pravico, pregledati spise, z navo¬
dilom, da sme podati v osmih dneh pismeno ali
ustno na zapisnik pri sodišču svojo izjavo zaradi
obrazložitve zahtevka. Ko ta rok izteče, se po¬
šljejo vsi spisi, najsi upravičenec ne poda svoje
izjave, državnemu tožilstvu, da izjavi tudi ta v
osmih dneh svoje mnenje. Čim to mnenje pri¬
spe, pošlje sodišče prve stopnje vse spise v re¬
šitev kasacijskemu sodišču.

§ 471. — (*) Če kasacijsko sodišče smatra, da
ni treba dopolniti poizvedb, odredi dan za javno
razpravo.

359

( 2 ) O razpravi se obvesti upravičenec s pri¬
pombo, da sme priti osebno ali poslati advokata
kot zastopnika ali pa zaprositi, ko priloži obenem
potrdilo oblastva, da je siromak, v treh dneh po
prejemu obvestila kasacijsko sodišče, naj mu po¬
stavi zastopnika.

( 3 ) O razpravi se obvesti tudi vrhovni državni
tožilec.

( 4 ) O razpravi se sestavi zapisnik.

§ 472. — P) Razprava se začne s tem, da raz¬
loži poročevalec, ki ga odredi za to senatni pred¬
sednik, stanje stvari.

( 2 ) Potem obrazloži svoj zahtevek upravičenec
ali njegov zastopnik. Če ni prišel nobeden od
njiju, se prečitata izjava, ako jo je upravičenec
podal sodišču prve stopnje, in izjava državnega
tožilca. Nato odda svojo izjavo vrhovni državni
tožilec ter poda svoj predlog.

( 3 ) Če je stvar po uspehu razprave zrela za
razsojo, izda kasacijsko sodišče, ko je pazljivo
ocenilo vse okolnosti po svobodnem prepričanju,
rešitev tako o opravičenosti zahtevka kakor tudi
o vrsti in o znesku škode, ki naj se povrne.

( 4 ) Denarne kazni in stroški kazenskega po¬
stopka, ki jih je plačal upravičenec na osnovi
sodbe, s katero je bil obsojen’ se mu povrnejo v
popolnem znesku.

( 5 ) Kasacijsko sodišče razglasi svojo rešitev z
razlogi javno.

( 6 ) Na plačilo stroškov, provzročenih s po¬
stopkom za povračilo škode, se sme obsoditi ose¬
ba, ki je zahtevala povračilo škode, samo, če je
očividno, da se je podal zahtevek zgolj iz objesti.

360

§ 473. — 0) Rešitev, s katero se upravičencu
odreja povračilo škode, pošlje kasacijsko sodišče
s spisi vred ministru pravde, da se izplača vsota,
ki je odrejena kot odškodnina.

( 2 ) Obenem se vroči po sodišču prve stopnje
strankam rešitev v vernem prepisu.

( a ) Če kasacijsko sodišče zahtevek odkloni,
vrne spise sodišču prve stopnje zaradi priobčitve.

§ 474. — Dopustne niso ne odredbe radi za¬
varovanja 1  ne izvršilne odredbe glede zahtevkov
za povračilo škode, ki so določene po § 472., ra¬
zen edino v korist zahtevka za zakonito vzdr¬
ževanje.

1  Gl. § 464., odst. 1.

§ 473. — Kolikor ni v predhodnih paragrafih
tega oddelka odredb za postopek, se uporabljajo
občni predpisi tega zakona.

II. Povrnitev pravic, izgubljenih s
kazensko sodbo.

§ 476. — P) Postopek zaradi povrnitve pravic,
izgubljenih s sodbo (rehabilitacija) 1  po predpisih
kazenskega zakona, se sme začeti samo na proš¬
njo 2  obsojenčevo ali na prošnjo njegovega zakon¬
skega druga, njegovih otrok in roditeljev, če pa
je maloleten, tudi na prošnjo njegovega varuha.

( 2 ) Prošnja se poda pismeno ali pa ustno na
zapisnik pri okrožnem sodišču, 3  v čigar območju
obsojenec živi ali biva.

( 3 ) Prošnja sme obsezati zahtevo, da bi se pro¬
glasil obsojenec samo za vrednega, izvrševati,

361

odnosno pridobiti izgubljene pravice, ali samo,
da bi se razveljavila obsodba, izrečena zoper
njega, ali za oboje.

1  Gl. § 90. kz., ki pa vsebuje tudi določbe o izbrisu
sodbe same. Primerj. tudi § 481., odst. 1.

2  Ne po službeni dolžnosti.

3  Tudi če gre za sodbo okrajnega sodišča.

Odločba: Sarajevo,  vrh. sod., z dne 31. dec.
1936. [Arhiv, 1937., str. 282]: Če prosilec za rehabili¬
tacijo umre, smejo (že započeti) postopek nadaljevati
njegov zakonski drug, njegovi otroci in starši.

§ 4??. — ( 1 ) Okrožno sodišče pribavi zastran
vložene prošnje spise od sodišča prve stopnje,
ki je sodilo, ter dožene predvsem, ali so dani po¬
goji kazenskega zakona.

( 2 ) Če je iz spisov razvidno, da še ni pretekel
čas, odrejen z zakonom za tako zahtevo, zavrne
okrožno sodišče prošnjo z rešitvijo ter ustavi po¬
stopek. Če je čas, odrejen z zakonom, pretekel,
odredi sodišče sodnika, 1  ki izvrši potrebne po¬
izvedbe in dožene činjenice, na katere se sklicuje
prosilec, ter zbere dokaze tako o okolnostih, ki
so obsojencu v korist, kakor tudi one, ki so mu
v škodo.

( 3 ) Zato sme zahtevati odrejeni sodnik poro¬
čilo o obsojenčevem vedenju od sodišč, uprav¬
nih in policijskih oblastev, v katerih območju
je obsojenec živel ali bival v času, odreje¬
nem z zakonom, kakor tudi od kazenskih za¬
vodov, kjer je obsojenec prestajal kazen. Po po¬
trebi sme zaslišati sodnik priče, ako treba, tudi
pod prisego, o obsojenčevem vedenju in o tem,
ali je poravnal škodo, ki jo je provzročil s svo¬
jim dejanjem.

1  Gl. § 104. kpr.

362

Odločba: Z a g r e b , S. S. B., z dne 27. marca
1930. [Slov. Prav., št. 168]: Pri rešitvi o predlogu za
izbris sodbe ne šteje poznejša obsodba za vprašanje,
ali je bil predlagatelj s sodbo, ki naj se briše, prvič
kaznovan, pač pa utegne biti odločilnega pomena za
presojo njegovega vedenja med preskusno dobo.

§ 478. — Tako poizvedovalni sodnik kakor
tudi naprošena oblastva morajo strogo paziti, da
se s poizvedbami ne okrne obsojenčev družabni
položaj. Zato naj v prošnjah. ki jih pošiljajo, po
možnosti zamolče kaznivo dejanje; vsak dopis,
ki se tiče predmeta, pa naj pošljejo zaprtega.

§ 479. — ( J ) Na osnovi izvršenih poizvedb sme
poizvedovalni sodnik ustaviti postopek, če ni po¬
gojev, odrejenih v kazenskem zakonu za povr¬
nitev pravic. Zoper tako sodnikovo rešitev se sme
pritožiti obsojenec v treh dneh po razglasitvi na
okrožno sodišče.

( 2 ) Če sodnik misli, da so dani vsi pogoji, iz¬
roči poizvedbe državnemu tožilcu zaradi predloga.
Državni tožilec prouči spise ter poda sodišču svoj
predlog.

( 3 ) Predsednik okrožnega sodišča pošlje stvar
v razpravo sodniškemu senatu.

§ 480. — (*) Senatni predsednik pozove na raz¬
pravo po potrebi obsojenca in državnega tožilca.
Če misli, da je treba pozvati na razpravo za po¬
polno razjasnitev stvari zanesljive osebe kot
priče, pozove tudi te. Če je prijavil obsojenec
branilca, se pozove tudi ta.

( 2 ) Razprava se vrši na sodnem zasedanju ob
popolni izključitvi javnosti z največjo obzir¬
nostjo glede obsojenčeve osebnosti po možnosti
na oni dan, ko ni kazenskih razprav.

563

( 3 ) Z izostankom onega, ki prosi za povrnitev
pravic, se ne prepreči dovršitev razprave in tudi
ne dokončna rešitev stvari.

( J ) Ko se razprava zaključi, zasliši sodišče
stranke ter izreče in razglasi svojo rešitev.

( 6 ) O razpravi se sestavi zapisnik.

§ 481. — ( 4 ) Če sodišče misli, da ni treba na¬
daljnjih poizvedb in da tudi prošnje ni zavrniti,
izreče rešitev, s katero proglasi prosilca za vred¬
nega, izvrševati, odnosno pridobiti izgubljene
pravice, ali s katero odredi, da obsodba, izrečena
zoper njega ne velja več in da se izbriše v ka¬
zenskih vpisnikih in zapiskih državnega tožilstva,
upravnih in policijskih oblastev ali eno in drugo.

( 2 ) Ta rešitev se pošlje po službeni dolžnosti
na znanje voditeljem kazenskih vpisnikov, 1
upravnim in policijskim oblastvom.

( 3 ) Rešitev se izroči v overovljenem prepisu
tudi rehabilitirani osebi, če to zahteva.

( 4 ) Zoper rešitev sodišča, s katero se p r o -
š n j a 2  zavrača, imajo prosilec, njegov branilec
in rodbina (§ 476.), odnosno skrbnik, pravico do
pritožbe na kasacijsko sodišče.

( 3 ) Če zavrne sodišče prošnjo zaradi tega, ker
še ne smatra prosilca za vrednega, da bi se mu
povrnile pravice, sme ta kakor tudi osebe, na¬
vedene v § 476., ponoviti prošnjo po izteku enega
leta od dne, ko je dobila rešitev pravno moč.

1  Gl. § 41. nasl. tpr.

2  Prvotno je stalo „pritožba“. Popravek te tiskovne
napake je bil izvršen z zakonom z dne 9. okt. 1931.

Odločba: Beograd,  kas. sod., z dne 12. ju¬
nija 1936. [Pravni život, 1927., str. 25]: Po § 481. kp.
sme obsojenec vsako leto vložiti prošnjo za rehabi¬
litacijo, ne glede na to, da je bil na prejšnjo prošnjo
zavrnjen.

"64

§ 482. — ( 1 ) S sodno rešitvijo se povrnejo iz¬
gubljene politične pravice in možnost, zopet pri¬
dobiti izgubljeni položaj in druge izgubljene
pravice.

( 2 ) Z naredbo, s katero se razveljavlja izre¬
čena obsodba, je rehabilitirana oseba oproščena
dolžnosti, priznati pred sodiščem ali pred dru¬
gimi oblastvi na vprašanje o prejšnjih kaznih,
da je bila kaznovana zaradi kaznivega dejanja,
glede katerega je rehabilitirana. Toda razvelja¬
vitev izrečene obsodbe ne poseza v pravice dru¬
gih oseb, ki jih te opirajo na sodbo.

( 3 ) Razen tega se mora označiti ta obsodba,
če je prišla ob veljavnost, v izpiskih iz kazen¬
skega vpisnika, kadar se dajo sodiščem in držav¬
nim tožilcem, za razveljavljeno . 1  Ob vsaki drugi
izdaji obvestil ali izpričeval na osnovi kazenskih
vpisnikov, pa tudi ne v kazenskih listih, se raz¬
veljavljena obsodba niti ne sme omenjati.

1  Gl. §§ 47., 49., 50. tpr.

§ 483. — Stroške postopka za povrnitev pravic
trpi (§ 313.) prosilec samo, če zavrne sodišče
prošnjo zbog tega, ker misli, da obsojenec ni za¬
služil povrnitve pravic; drugače jih trpi vedno
država.

§ 484. — l 1 ) V primerih, kjer določa kazenski
zakon povrnitev in možnost za pridobitev izgub¬
ljenih pravic že z iztekom dobe, za katero se je
izrekla izguba častnih pravic, 1  sme zahtevati ob¬
sojenec po izteku te dobe od sodišča prve stopnje,
ki je izreklo obsodbo, naj mu izda potrdilo, da
je po zakonu prestala izguba častnih pravic, iz¬
rečena z obsodbo.

36 :

( 2 ) Zoper rešitev sodišča, s katero se to od¬
reka, ima prosilec pravico pritožbe po predpisih
tega zakona . 2

1  Gl. § 90., odst. 2., kz.

2  Gl. § 328. nasl.

§ 485. — Kjer ni zakonitih pogojev za povr¬
nitev pravic, se more doseči povrnitev samo po
kraljevi milosti . 1

1  Gl. §§ 429., 431.

XXVI. poglavje.

Pravna pomoč med domačimi in inozemskimi
sodnimi oblastvi. Postopek za izročanje zločincev.

§ 486. — ( 1 ) Glede pravne pomoči med doma¬
čimi in inozemskimi sodnimi oblastvi, zlasti pa
glede postopka za izročanje zločincev , 1  veljajo
pravila, določena z državnimi pogodbami.

( 2 ) Če teh pogodb ni ali če gre za pravne akte,
glede katerih ne določajo pogodbe ničesar ali ne
kaj drugega, je postopati po predpisih §§ 487.
do 499. 2

1  Extradition, Auslieferung. Ne gre vedno za sto¬
rilce zločinstva, ker se v državnih pogodbah naha¬
jajo tudi odredbe glede storilčev prestopkov. Gl. pa
§ 494.

2  Gl. čl. 20., odst. 2., ustave: Zabranjeno je izro¬
čanje svojih državljanov. Predpis § 12. kz. ponavlja
isto, pa določa, da se inozemci ne smejo izročati zbog
političnih kaznivih dejanj.

§ 487. — l 1 ) Prošnje (rekvizicije) domačih sod¬
nih oblastev za izvršitev pravdnih dejanj v ka¬
zenskih stvareh, 1  poslane sodnim oblastvom tujih

"66

držav, se odpremljajo praviloma po diplomatski
poti. 2

( 2 ) Te prošnje rešujejo inozemska sodna obla-
stva po predpisih zakonov svoje države.

1  Gl. § 52. kpr.j Spise o političnih kaznivih de¬
janjih smejo sodišča tujim sodnim oblastvom priob¬
čevati samo z dovoljenjem ministra pravde.

2  V nekaterih konvencijah pa je predpisano, da
občujejo naša in tujezemska sodišča med seboj na¬
ravnost. Prim. § 488., odst. 5.

§ 488. — (*) Prošnje za izvršitev dejanj, pri¬
hajajoče od inozemskih sodnih oblastev, se po¬
šiljajo domačemu okrožnemu sodišču, v čigar ob¬
močju živi ali biva oseba, kateri naj se izroči
poziv ali drug spis ali ki naj se zasliši ali sooči,
odnosno v čigar območju naj se izvrši pravdno
dejanje.

( 2 ) Da se ustreže tem prošnjam, so odločilni
predpisi domačih zakonov. Taki prošnji sodišču
ni treba ustreči, če je dejanje, ki se ga tiče proš¬
nja, politično kaznivo dejanje, 1  ali če po doma¬
čem kazenskem zakonu ni kaznivo dejanje. Proš¬
nji za izvršitev sodbe inozemskega kazenskega
sodišča ni ustreči. 2

( 3 ) Za zasliševanje prič ali za izvršitev kakšne¬
ga drugega pravdnega dejanja odredi okrožno
sodišče sodnika ali pa se obrne zaradi tega na
pristojno okrajno sodišče svojega območja. Če
inozemsko sodno oblastvo zahteva, se priča tudi
zapriseže, kolikor je po zakonu zaprisega do¬
pustna. 3

( 4 ) Če se pozove priča v tujo državo, odredi
sodišče, naj se ji vroči poziv z navodilom, da se
mu odzove in da sme zahtevati za potne stroške
in zamudo časa potrebno vsoto, ki se ji izplača

36 "

na prošnjo inozemskega sodnega oblastva. čim
izjavi, da bo ustregla pozivu.

( 5 ) Če bi prispela prošnja inozemskega sod¬
nega oblastva neposredno k domačemu sodišču,
se izvrši zahtevano pravdno dejanje, ako bi bilo
nevarno odlagati, in to se takoj sporoči ministru
pravde, ki se mu obenem pošlje sestavljeni za¬
pisnik.

( 6 ) Če okrožno sodišče dvomi, ali bi bilo ugo¬
diti prošnji inozemskega sodnega oblastva, naj
zahteva navodilo neposredno od ministra pravde. 4

1  Gl. op. 9  pri § 281.

2  Prim. pa § 76., odst. 3., kz.

3  Gl. § 178.

4  Gl. § 2., odst. 4., uredbe o ureditvi min. pravde.

§ 489. — ( 4 ) O zahtevi sodnega oblastva tuje
države, da bi se mu izročil inozemec, 1  obdolžen
zločinstva ali obsojen zbog njega, zaradi pregona
ali zaradi izvršitve kazni, odloči ono okrožno so¬
dišče, v čigar območju ta inozemec živi ali biva,
ali, če se to ne more dognati, v čigar območju
se zaloti ali pred katero se privede. 2  To sodišče
je pristojno tudi takrat, kadar naj se izročitev
takega inozemca po predpisih kazenskega zakona
ponudi 3  inozemskemu sodnemu oblastvu.

( 2 ) Če ponudi obdolženčevo ali obsojenčevo iz¬
ročitev inozemsko sodno oblastvo ali če se zah¬
teva izročitev od njega, je pristojno, ako pristoj¬
nost domačega sodišča ni že določena, ono okrož¬
no sodišče, ki ga odredi za to stvar kasacijsko so¬
dišče, ko je zaslišalo vrhovnega državnega to¬
žilca. 4

1  Gl. op. 2  pri § 486.

2  Gl. § 17., odst. 1.

368

3  V predpisih kazenskega zakonika primeri „po-
nudbe“ niso urejeni; pač pa ni niti po § 7. kz. niti
po § 12. kz. takšna ponudba izključena. Gl. analog,
določbo odst. 2. § 489.

4  Forum mandatum po § 23., odst. 3.

§ 490. — ( 4 ) Izročitev se zahteva in izvrši po
diplomatski poti. 1

( 2 ) Zahtevi inozemskega sodnega oblastva za
izročitev morajo biti priloženi: točen obdolžen¬
čev opis, da se dožene njegova istovetnost; po¬
trdilo o njegovem državljanstvu; a za to, da se do¬
žene kaznivo dejanje, pa tudi osnova suma ali
za dokaz obsodbe potrebni pravdni spisi v iz¬
virniku ali v vernem prepisu, in sicer ali ob¬
tožnica ali sodba ali tiralica ali naredba za pri¬
por ali kakšen spis, enak tej naredbi, ki navaja
obdolženčevo ime, odkod je, poklic, naravo, po¬
men, naziv in težo (kaznivost) kaznivega dejanja
kakor tudi osnove suma; naposled izpisek iz be¬
sedila kazenskega zakona tuje države, ki ga je
uporabiti na dejanje obdolžene ali obsojene
osebe.

( 3 ) Če so sestavljene omenjene priloge v je¬
ziku tuje države, mora biti priložen tudi prevod
v jeziku zaprošene države. 1

1  Scilicet: če ni v meddržavni konvenciji drugače
določeno. Gl. op. 2  pri § 487.

§ 491. — I 1 ) Na predpisno prošnjo (§ 490.) tu¬
jega sodnega oblastva za izročitev ali, če naj se
ta ponudi po predpisu kazenskega zakona, 1  pri¬
pre domače sodišče obdolženega ali obsojenega
mozemca ali pa ukrene, česar je treba, da ne po¬
begne, 2  razen če je razvidno že iz prošnje same,
da izročitev ni dopustna. Zoper tako odredbo 3  ni

369

pravnega sredstva, pa tudi ni takega inozemca
izpustiti v prostost proti jamstvu . 4

( 2 ) Inozemčev pripor se sme odrediti v nujnih
primerih tudi na neposrednjo, najsi brzojavno
(telefonsko) prošnjo inozemskega sodnega obla-
stva 5  tudi brez predpisanih prilog, če je v prošnji
povedano, da se je že izdala odredba za pripor.
Toda priprta oseba se izpusti v prostost, če ne
prispe od dne, ko se je odredil pripor, k sodišču,
ki je odredilo pripor, redna predpisna prošnja v
treh tednih, ako prosi za izročitev kakšna so¬
sednja država, ali v petih tednih, ako prosi za
to kakšna druga evropska država. Za države iz¬
ven Evrope znaša rok deset tednov. Zato se na-
redba takega pripora takoj sporoči ministru
pravde.

1  G), op. 3  pri § 489.

2  Predpostavlja se torej pripor po § 113., odst. 2.,

št. 2.

3  Scilicet: pripora!

4  Izjema od § 151., odst. 1.

5  Izjema od pravila ..diplomatskega pota" po § 490.,
odst. 1. Primeri nujnosti so označeni v § 3 kpr., toda
le eksemplifikativno.

§ 492. — ( 4 ) Priprti i nožem ec se nemudoma
privede k preiskovalnemu sodniku, ki dožene
predvsem njegovo istovetnost in mu priobči, da
se zahteva ali da se mora ponuditi njegova iz¬
ročitev, zbog česa in na kakšnih osnovah suma,
ter mu da priliko, da se more opravičiti.

( 2 ) O zaslišanju ali opraviobi priprtega ino¬
zemca se sestavi zapisnik. Po zaslišanju ga pouči
sodnik, da sme najeti branilca, ali pa mu ga od¬
redi, če je po tem zakonu obramba obvezna , 1  ob
njegovih stroških 2  tudi po službeni dolžnosti.

24

370

1  Prim. § 60 ., -vendar je treba to določbo analogno
uporabljati, čim tuja država ne pozna institucij
uvedbe preiskave ali vložitve neposrednje obtožnice.

2  Prim. § 317., odst. 1.

§ 493. — ( 1 ) Ko je okrožno sodišče zaslišalo
državnega tožilca in branilca, po potrebi pa tudi
pribavilo potrebna pojasnila ali obvestila, pre¬
skusi in dožene, ali so dani ali niso dani vsi po¬
goji za izročitev (§ 494.) kakor tudi za predajo
predmetov, na katerih ali s katerimi se je sto¬
rilo kaznivo dejanje in ki so se zaplenili pri ob¬
dolženem inozemcu.

( 2 ) Če teče zoper obdolženega ali obsojenega
inozemca pri domačem sodišču kazenski postopek
zbog kakšnega drugega kaznivega dejanja, izjavi
sodišče v rešitvi, da se odlaga izročitev, najsi so
dani vsi pogoji, do konca kazenskega postopka,
odnosno do izvršitve kazni, kolikor ne bi bilo
treba začasno 1  izročiti zahtevanega inozemca
zato, da se prekine zastaranje ali da se prepreči
druga tehtna škoda za sam postopek, tuji državi
proti obvezi, da ga pošlje nazaj, ko se postopek
tam dovrši.

( 3 ) Vsaka teh rešitev okrožnega -sodišča se
predloži v nadaljnjo rešitev neposredno ministru
pravde (§ 496.).

1  Gl. § 499.

§ 494. — Pogoji za izročitev so:

1. da je istovetnost obdolžene ali obsojene
osebe dognana in da ta oseba ni državljan kra¬
ljevine J ugoslavije; 1

2. da je dejanje, zbog katerega se zahteva ali
ponuja izročitev, zločinstvo tako po kazenskem

zakonu tuje države kakor tudi po domačem ka¬
zenskem zakonu, da pa ni politično zločinstvo; 2

3. da ni nastopilo po domačih zakonih zastara¬
nje pravice do pregona ali zastaranje pi*avice do
izvršitve kazni, preden je bila oseba, katere iz¬
ročitev se zahteva, priprta ali pozvana na za¬
slišanje, in da ni izročitev prepovedana ne po
državnih pogodbah ne po zakonih;

4. da niso inozemca, čigar izročitev se zah¬
teva, zbog istega dejanja že obsodila domača so¬
dišča in da ni prestal kazni ali da mu ni bila
odpuščena in tudi ni bil v pokrenjenem kazen¬
skem postopku pravnomočno oproščen, razen če
so dani v tem poslednjem primeru pogoji za ob¬
novo postopka; 3

5. da je za krivdo obdolženega inozemca do¬
volj dokazov in osnov suma; 4

6. da je v primeru, kjer se sme dejanje, zbog
katerega se zahteva izročitev, preganjati po do¬
mačih zakonih samo na zasebno tožbo ali na
predlog ali z odobritvijo pooblaščene osebe, do¬
kazano, da je podal oškodovanec ali upravičenec
zasebno tožbo ali predlog ali odobritev za pre¬
gon. 3

1  Naziv kraljevine je bil izpremenjen s čl. 5. zak.
z drie 9. oktobra 1931.

2  Gl. § 20. ustave in § 12., odst. 1., kz.

3  Prim. analogne določbe § 8. kz.

4  V pogledu: subjektivnem .(glede osebe krivca)
in objektivnem (glede obstoja kaznivega dejanja).

§ 495. — Če zahteva izročitev iste osebe več
1 njih držav zbog različnih kaznivih dejanj, se
da prednost prošnji za izročitev one države, v
katere območju se je storilo najtežje kaznivo de¬
janje, če pa so dejanja enako težka, državi, od
katere je prispela prošnja najprej.

24 *

§ 496. — j 1 ) Minister pravde preskusi vsako
rešitev sodišča . 1  Če spozna soglasno z rešitvijo
okrožnega sodišča, da res ni pogojev za izročitev,
izda rešitev, da izročitev ni dopustna. Če dvomi
o tem, zahteva še rešitev pristojnega apelacij-
skega sodišča, kateremu priobči svoje osnove
dvoma. Če izda apelacijsko sodišče, ko je zasli¬
šalo višjega državnega tožilca, rešitev soglasno
z rešitvijo okrožnega sodišča, je ta rešitev glede
pogojev za izročitev dokončna . 2

( 2 ) Če spozna okrožno ali apelacijsko sodišče,
da so pogoji za izročitev dani, izda minister
pravde rešitev, s katero se izročitev dopušča ali
ne dopušča. V rešitvi, s katero se izročitev do¬
pušča, pripomni minister pravde, da se izročena
oseba ne sme preganjati ne kaznovati zbog dru¬
gega kaznivega dejanja, storjenega pred izro¬
čitvijo, nego je ono, zbog katerega je izročitev
dopuščena ali ponujena, ako se ne dobi z novo
predpisno prošnjo za to njegov posebni pristanek,
nadalje da se ne sme izročiti izročena oseba
drugi državi zaradi pregona zbog kaznivega
dejanja, storjenega pred odobreno izročitvijo . 3

( 3 ) O svojih rešitvah obvesti minister pravde
sodišče z vrnitvijo spisov, vlado tuje' države pa
po diplomatski poti.

1  Gl. § 493., odst. 3.

2  Ni dopustna pritožba na kasacijsko sodišče.

3  Načelo specialitete pri izročitvi.

§ 497. — j 1 ) Če po rešitvi (§ 496.) izročitev ni
dopuščena, se izpusti priprti inozemec takoj v
prostost.

( 2 ) Če je izročitev odobrena, odredi okrožno
sodišče, da je spremiti inozemca do meje države,
kjer ga prevzamejo na mestu, ki se vnaprej*

373

najsi neposredno, dožene, organi države, ki je
izročitev zahtevala ali ki se ji je izročitev po¬
nudila.

( s ) Če naj se spremi izročeni inozemec čez
ozemlje tretje države, a ni njen državljan, se
zaprosi ta država, ki se ji predloži v vernem
prepisu kakšen izmed pravdnih spisov, omenje¬
nih v § 490., da dopusti spremljanje izročene ose¬
be čez svoje ozemlje ob sodelovanju svojih or¬
ganov.

§ 498. — ( 1 ) Zaradi izročitve osebe, ki jo je ob¬
dolžilo ali obsodilo 1  domače sodišče in ki živi ali
biva v tuji državi, predloži pristojno okrožno so¬
dišče (§ 489. odst. 2.), ko je zaslišalo državnega
tožilca, svoje poročilo neposredno ministru prav¬
de, da izposluje izročitev. Poročilu priloži sodišče
točen opis obdolžene ali obsojene osebe, po¬
trdilo o njenem državljanstvu, izpisek iz bese¬
dila domačega kazenskega zakona, ki naj se upo¬
rabi, in kakšnega izmed pravdnih spisov, ome¬
njenih v § 490., odst. 2.

( 2 ) V nujnih primerih se sme obrniti okrožno
sodišče zaradi začasnega pripora osebe, katere
izročitev zahteva, neposredno na inozemsko so¬
sednje oblastvo (§ 491., odst. 2.); 2  obenem pa mora
to takoj sporočiti ministru pravde, ki ukrene, če¬
sar je treba, če bi se delale izpolnitvi prošnje
zapreke.

( 3 ) Če osebe, ki jo je pravnomočno obsodilo
domače sodišče zbog več kaznivih dejanj, ne iz¬
roči tuja država zaradi izvršitve kazni zbog vseh
teh dejanj, postopa okrožno sodišče po predpisu
§ 360.. št. 2. 3

374

1  Gre torej le za obdolženca po § 6., odst. 3., ali
obsojenca po § 414. nasl., ne pa za osumljenca (§ 6.,
odst. 2.).

2  Prim op. 5  pri § 491.

3  Potrebna je „nova sodba".

§ 499 . — Če ni dogovorjeno z državnimi po¬
godbami kaj drugega, trpi stroške za izročitev
vsaka država v mejah svojega območja; 1  izdatke
za potovanje prič v tujo državo in za zamudo
časa kakor tudi za začasno spremljanje in pre¬
hrano obdolženih ali zaprtih oseb (§ 488 ., § 493 .,
odst. 2.) pa trpi država, ki je zaprosila za to. Ta
država trpi tudi stroške za spremljanje osebe, iz¬
ročene na njeno prošnjo, čez ozemlje tretje dr¬
žave (§ 497 ., odst. 3 .), če ni dogovorila z njo kaj
drugega.

1  Analogno tudi za predajo predmetov po § 493.,
odst. 1.

XXVII. pogla vje.

Končna odredba.

§ 500 . — Ta zakonik o sodnem kazenskem po¬
stopanju za kraljevino Jugoslavijo 1  stopi v
veljavo, ko se razglasi v „Službenih Novinah“; E
dan, ko dobi obvezno moč, pa se odredi s po¬
sebnim zakonom. 3

1  Ime kraljevine je bilo izpremenjeno s čl. 5. zak.
z dne 9. okt. 1931.

2  Zakonik o sodnem kazenskem postopanju je
stopil v veljavo dne 23. februarja 1929. (Sl. N. 45/XX.)

3  Obvezna moč je nastopila:

a) v območju apelacijskih sodišč Novi Sad, Sa¬
rajevo, Zagreb, Split, Ljubljana dne 1 . jan. 193(1.
(čl. 1. ukz.);

b) v območju apelacijskega sodišča Beograd dne
1. aprila 1931. (zak. z dne 17. dec. 1930.);

c) v območju apelacijskega sodišča v Skoplju: za
okrožna sodišča Vranje, Leskovac, Niš, Pirot dne
1. aprila 1931. (zak. z dne 28. marca 1931.); za druga
okrožna sodišča tega območja dne 1. novembra 1934.
(§ 21. odst. 3., finančnega zakona za 1. 1934/35 in čl. 3.
uredbe z dne 4. okt. 1954.);

č) za območje Velikega sodišča v Podgorici dne
1. novembra 1934. (gl. fin. zak. in uredbo cit. pod c).

Pregled noveliranih določb

zakonika o sodnem kazenskem postopanju
z dne 16. februarja 1929.

(Okrajšava N. (Novela!) pomeni: zakon o izpremem-
bah in dopolnitvah v kazenskem zakoniku, zakoniku o
sodnem kazenskem postopanju, zakonu o tisku in za¬
konu o izvrševanju kazni na prostosti z dne 9 . ok¬
tobra 1931 . Pri tistih določbah, ki nimajo nobenega
drugega citata, velja, da so izpremenjene z uredbo o
prostejšem in hitrejšem postopanju z dne 20. marca
1935 .)

§ 9., odst. 1., št. 2.: stvarna pristojnost okrajnih
sodišč v primerih uporabe § 62., odst. 2., (re¬
alni stek) in § ?6., odst. 2., kz. (spec. povratek).
(JN. iz 1. 1931.)

§ 15., odst. 1.: načelo ubikvitete sprejeto.

§ 22., odst. 1.: zaslišanje državnega tožilca od¬
pade.

§ 36.: povečanje disciplinske kazni radi zavla¬
čevanja.

§ 58., odst. 1.: sposobnost, biti branilec (§ 22.,
št. 3, pod 4.) finančn. zakona za 1. 1934/35).
§ 58., odst 1.: prepoved branilstva kot samo-
stalnega poklica (§ 22., št. 3. pod 4.) finan¬
čnega zakona za 1. 1934/35).

§ 65., odst. 2.: omejitev števila branilcev.

§ 67., odst. 2.: pogoji za občevanje branilca z
obdolžencem.

§ 73., odst. 2.: sodna priča ne dobi nagrade.

§ 75., odst. 2., št. 2.: kdaj posluje apelac. sodišče
v senatu petorice.

377

§ 110., odst. 1.: beseda „postopanje“ namesto ..pre¬
iskava" (N. iz 1. 1931).

§ 110., odst. 2.: odreditev začasnih očuvalnih sred¬
stev (N. Iz. 1. 1951).

§ 116., odst. 1.: pripor osumljenca radi privedbe
k pristojnemu sodišču (N. iz 1. 1931).

§ 116., odst. 2.: privedba priprtega osumljenca k
pristojnemu preiskovalnemu sodniku ali
okrajnemu sodišču (N. iz 1. 1931).

§ 118., odst. 2.: predlog drž. tožilca kot pogoj za
odreditev preiskovalnega zapora.

§ 122.: povečanje disciplinske kazni za kršitev
prepovedi oddaljenja iz določenega kraja.

§ 129., odst. 5.: preizkus trajanja preiskovalnega
zapora.

§ 156., odst. 2.: redakcijski popravek.

§ 145., odst. 1.: pregledovanje spisov.

§ 162., odst. 1.: disciplinska kazen zapora za ne¬
opravičen izostanek priče.

§ 163., odst. 1.: povečanje kazni za neopravičen
izostanek priče.

§ 164., odst. 1.: povečanje kazni priči, ki neče
priti ali priseči.

§ 181., odst. 2.: sodne priče.

§ 183., odst. 1. in 2.: število izvedencev.

§ 194., odst. 1.: število zdravnikov pri raztelesitvi.

§ 198., odst. 1.: število zdravnikov pri pregledu
telesnih poškodb.

§ 198. odst. 2.: redakcijski popravek.

§ 198.a: telesni pregled; odvzem krvi radi pre¬
gleda.

§ 199., odst. 1.: število zdravnikov pri preiskavi
duševne bolezni.

§ 203., odst. 2.: odprava oblikovnih pogreškov ob¬
tožnice.

378

§ 215., odst. 1.: poziv obtoženca na razpravo; mož¬
nost kontumaciranja.

§ 215., odst. 5.: kaznovanje občinskih častnih
zastopnikov in uslužbencev radi nevročitve
poziva.

§ 219., odst. 3.: ustavitev postopka pri odstopu od
obtožbe.

§ 219., odst. 4.: obvestitev oškodovanca o odstopu
državnega tožilca od obtožbe.

§ 221., odst. 2.: redakcijski popravek.

§ 221.a: ustavitev postopka v primeru obdolžen¬
čeve smrti.

§ 230., odst. 1.: povečanje disciplinske kazni za
motitev reda na razpravi.

§ 237.a: razširitev postopanja in contumatiam.

§ 238., odst. 2.: povečanje kazni za neupravičen
izostanek priče ali izvedenca od razprave.

§ 240., odst. 1., 3., 4. in 5.: preložitev glavne raz¬
prti ve.

§ 280., odst. 3.: začasne očuvalne odredbe (N. iz
1. 1931).

§ 283.: posvetovanje o predlogu za pomilostitev
od smrtne kazni. (Ukinjen z N. iz 1. 1931.)

§ 294.: popravek prepisa sodbe.

§ 505., odst. 3.: skupni razglasi o najdenih stva¬
reh.

§ 310., odst. L: stroški, ki obremenjajo obsojenca.

§ 311., odst. 2., št. 2.: povprečnina.

§ 314., odst. 1., št. 1.—3.: stroški kazenskega po¬
stopanja; povprečnina.

§ 314., odst. 2.: stroški za izvršitev kazni. (§ 25.
finančnega zakona za 1. 1933/34.)

§ 314.a: povprečnina.

§ 315.: pravica prič do brezplačne vožnje.

§ 327.a: prošnja za postavitev v prejšnji stan.

379

§ 527.b: postopek v primeru pritožbe zoper za¬
vrnitev te prošnje.

§ 338., odst. 6.: popravljena citacija §-a. (N. iz
1. 1931.)

§ 339., odst. 2.: izprememba v zvezi s § 77. kz.
(N. iz 1. 1931.)

§ 342., odst. 5.: povečanje kazni radi zavlače¬
vanja.

§ 355., odst. 1.: redakcijski popravek. (N. iz

1. 1931.)

§ 356., odst. 3.: postopek pri obsodbi na smrtno
kazen. (Ukinjen z N. iz 1. 1931.)

§ 358.: kdaj je pravno pojmovanje kasačijskega
sodišča obvezno. (N. iz 1. 1931.)

§ 373., odst. 1.: povprečnina.

§ 373., odst. 2.: postopanje in contumatiam.

§ 384., odst. 1.: advokatski pripravniki kot bra¬
nilci. (N. iz 1. 1931.)

§ 388., odst. 1.: povprečnina.

§ 398., odst. 1.: popravljena citacija §-a (od¬
stavka).

§ 399., odst. 1.: popravljena citacija §-a. (N. iz
1. 1931.)

§ 399., odst. 1.: popravljena citacija §-a. (N. iz
1. 1931.)

§ 406.. odst. 1.: uporaba načela iz § 358., odst. 2.
(N. iz 1. 1931.)

§ 408., odst. 2.: popravljena citacija §-a. (N. iz
1. 1931.)

§ 409., odst. 1.: postopek zastran prošnje za po¬
stavitev v prejšnji stan (v zvezi s § 327.a).

§ 423., odst. L: popravki v izrazih: „banovina“,
„ban“. (. iz 1. 1931.)

§ 431., odst. 1.: redakcijski popravek. (N. iz
1. 1931.)

§ 431., odst. 2.: pomilostitev. (N. iz 1. 1931.)

380

§ 432., odst. 2.: pomilostitev. (N. iz 1. 1931.)

§ 446., odst. 3.: ni povprečnine v postopanju zo¬
per mlajše maloletnike.

§ 481., odst. 4.: redakcijski popravek. (N. iz
1. 1931.)

S 494., št. 1.: izprememba imena države. (N. iz
1. 1931.)

§ 500.: izprememba imena države. (N. iz 1. 1931.)* -

* Ista izprememba imena države in na isti podlagi
je bila izvedena tudi v zakonu, s katerim se uveljav¬
ljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem
kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni
na prostosti z dne 16. februarja 1929.

581

Stvarno kazalo.

(Številka brez označbe pomeni paragrafe zakonika
o sodnem kazenskem postopanju. Čl. pred številko
pomeni člen ukz.)

Abolicija 208, 276, 466.
Absolutio ab instantia 275.
Adhezijski proces 295.
Advokati 58, 61. 62, 231,
317, 471.

Advokatska komora 1, 60.
Advokatski pripravnik 251,
384.

Amnestija 208, 431, 432.
Anonimna naznanila 91.
Apelacijsko sodišče:

izpodbijanje pristojnosti
211, 328,

izvrševanje sodne obla¬
sti 8,

postopanje ob ugovorih
206 do'210,
pristojnost 12,
sestava senata 75,
spori o pristojnosti 26.
Asertorna zaprisega 176,
255.

Avtentično tolmačenje 358.
Avtorske pravice 57.

Banovina 423.

Begosumnost 113, 131.
Benefieium adhaesionis 2 8.

295, 334, 398, 408.
Benefieium novorum 340,
394.

Besedilo kazenskega zako¬
na 498.

Blaznost 153.

Bolezen:

duševna, obtoženčeva 199,
253, 536, 359,
nalezljiva 415, 418,
odlog izvršitve kazni za¬
radi — 418,
prič 168.

Bolnišnice, državne 89.

Bračna zveza 4, 301.

Branilec:

advokatski pripravnik
384,

fakultativni 61,
izključitev 69,
kako se postavi 57,
kdaj se mora postaviti 60,
kot zastopnik ubogih 60,
nagrada 317,
obligatorni 61, 580, 492,
podpiše revizijo 325, 341,
po službeni dolžnosti 60,
63, 204, 492,
pravice 57 do 68,
število branilcev 65, 269,
več branilcev 68,
v izročitvenem postopa¬
nju 492,

382

za mlajše maloletnike 4-34,
zaslišan kot priča 168.
Brzojavke 86, 341, 491.
Brezplačna vožnja 315.

Causae arresti 113.

Centralni fond za kazenske
in podobne zavode: čl. 20.
Citiranje določb 281.

Čas:

zaslišanja 71,
storitve 433.

Častne pravice 427, 476 do
485.

Častni zastopniki občinski
215.

Čin jenice:

ako niso ugotovljene 350,
dokazane 293,
dokazi o njih 274,
dvom o njih 354,
kot predmet popolnega
priziva 392, 399,
nove v prizivu 394, 396,
399, 404,

nove v reviziji 340, 343,
obnova vsled novih — 362,
364.

odločilne 336,
opažene v službi 381,
ugotovljene 279, 281, 350.
Člani kraljevskega doma
166, 174, 177, 263.

Črnilo (pri zapisnikih) 70.

Daktiloskopski odtisk —
palca 71.

Dediči:

nosijo stroške kazenskega
postopanja 310,
oškodovančevi 295,
zasebnega tožilca 51.
Delegiranje 23, 40, 99.
Delitev kazni 369.

Denar, kovinski ali papir¬
nati 200, 460.

Denarna kazen: čl. 20.
ako se kdo brani izročiti
predmete 143,
izprememba v kazen na

prostosti 7, 287,
izvršitev 424, 425,
naložena izvedencem 186,
naložena priči 163, 164,
povračilo neopravičeno
obsojenemu 472.

Devolucijslco načelo 40, 324.

Diplomatska pot 487, 490,
491, 496.

Disciplinska kazen 107, 127,
143, 161, 186, 230, 451.

Diskrecionarna oblast, gl.
predsednik.

Dispozitivni del sodbe 288,
292, 339, 371.

Dninar ji 73.

Documenta vel facta novi-
ter reperta ac producta
361, 362, 364.

Dognanja 100.

Dokazi:

novi 217, 361, 362, 399,
novi v prizivu 394, 404,
obnova iz novih 361, 362,
364,

ocena 273, 274.

Dokazni postopek 254 do
267, 387.

Domače kaznovanje, gl.
strahovanje.

Dominus litis: 2, 118.

Dopolnitev postopanja 78,
96, 351.

Dostojanstvo sodišča 227,
229, 348, 387, 404.

Družbe 55.

Državna blagajna trpi stro¬
ške kazenskega postopa¬
nja 511.

383

Državne pogodbe, pravila
za pravno pomoč 486.

Državni tožilec:
izkl jučitev 48, 50,
izločitev 49,
namestniki 42,
na ustni razpravi 386,
ne sme izvrševati pre¬
iskovalnih dejanj 101.
ne sme prisostvovati po¬
svetovanju 43.
pokrenitev pregona 1, 2, 6.
44,

predlog, da se preiskava
uvede 98,

pristojnost 39 do 42, 45,
za mlajše maloletnike
434.

Državni uslužbenec 168.

Državni zavod za vzgaja¬
nje ali poboljševanje
442, 444, 451, 542.

Državno sodišče za zaščito
države: 1, 20, 34, 39, 60,
75, 97, 129, 204, 283, 366,
418, 462.

Duhovna oseba, izvršitev
kazni 415.

Duhovnik 416, 417.

Edicijska dolžnost 143, 145.

Edinoosebno sodišče: 8, 10.

Enajstorica 357.

Error: in facto 354, in

procedendo 336, in iudi-
cando 337.

Exclusio 28.

Fakultativna preiskava 97.

Falsifikacije 200, 460.

Ferialne stvari 87.

Fond za kazenske zavode,
dohodki 7, 132, 308, 424.
425.

Forum delicti: commissi 14,
116.

continuati 15,
continui 15,
delegationis 23,
(leprehensionis 17,
domicilii 17,
ordinatum 19,
praeventionis 14,
reoonventionis 20.

Fotografija 182.

Glasovanje 75, 77, 78.

Glavna razprava:
pristop 246,
začetek 248, 295.

Gluhost 60, 155, 160, 271.

Gostilne, preiskava 136.

Govori strank 268 do 270.

Hišna preiskava 92.

Hišna zadruga 28, 169.

Hišni red 124, 125.

Imovinske prilike 60.

Incidenčna vprašanja 77.

Industrijska svojina 4.

In flagranti, gl. zalotitev.

Inozemstvo 16, 18, 424, 487,
490, 491.

Instnikcionalni rok 88.

Intramuralnost 416.

Iteracijska nevarnost 115.

Izbira kazni 337.

Izbris sodbe 476, 477.

Izdeželnost 24, 263, 331.

Izgon 423.

Izguba častnih pravic 427,
484.

Izgredi 121.

Tzguba službe 427.

Izjava nasprotne straiike
331.

Izkaz verjetnosti 31.

38 +

Izključitev:
branilcev 69,
državnega tožilca 48, 50,
izvedenca 185,
javnosti razprave:
glavne 223 do 226,
prizivne 448,
o prošnji za povrnitev
pravic 480,
ustne 387, 445;
sodnika 28 do 30, 37, 367,
585,

zapisnikarja 38.

Izkupiček za prodane stva¬
ri 308.

Izločitev 32, 35, 438.
državnega tožilca 49, 50,
izvedenca 185,
kaznivega dejanja 22,
postopanja zoper mlajše
maloletnike 458,
sodnika 31 do 37, 367,
385,

zapisnikarja 38.

Izpreniemba denarne ka¬
zni v zapor 7.

Izprememba sestave senata
240.

Izredna omilitev kazni 429.

Izredna revizijskopravna
obnova kaz. postopka 355,
410.

Izredna revizijskopravna
razveljavitev sodbe 354,
410.

Izrek o krivdi 281.

Izročitev (ekstradicija) 2.,8,
276, 362, 459, 486, 491, 494.

Izročitev od narodne skup¬
ščine 337.

Izterjavanje stroškov za
privatne osebe 428.

Izterljivost:
denarne kazni 424,

kazenskih stroškov 309.
313, 428,

priziv zoper odločbo o —
332.

Izvedena priča 172, 184,

263.

Izvedenec:

izločitev in izključitev
185,

kdo se ne jemlje za — 185,
kot priča 183, 263, 265.
ne pride na glavno raz¬
pravo 238,

pristojbine 312, 314, 316,
322,' 323,

pri okrajnem sodišču 580,
stalno postavljen 184, 187,
255,

število 184, 194.

Izvid izvedenski 190, 191,
262.

Izvrševanje sodb 412 do 428,
izročitev tuji državi 497,
kdaj ni ovire 285,
kdaj se izvrši 414,
kdo izvrši 412,
o zasebnopravnih zahtev¬
kih 428,

v obnovitvenem postopku
368.

Izvrševanje odredb zoper
mlajše maloletnike 449.

Izvršitev kazni:
izvrševalno oblastvo 412,
odlog kazni na prostosti
418,

smrtne kazni 415 do 417.

Jamstvo 151 do 134, 380, 462,
491.

javna razprava 547, 400.
Javni prostor 136, 138.

385

Javnost:

glavne razprave 222 do
226,

kasacijske razprave 348,
472,

prizivne razprave 403,
448,

ustne razprave 387, 445.

Judex incapax, inhabilis,
suspectus 28.

Kapciozna vprašanja 154.
Kasači jsko sodišče:
delegacija 23,
odreditev pristojnega so¬
dišča 19,

poročevalci 344, 348,
postopanje o revizijah 23,
postopanje o zahtevi za
zaščito zakona 357,
pristojnost 13, 34,
sestava senata 75,
spori o pristojnosti 26, 27,
75,

glasovanje 78.

Kazen:

stranska 420, 427,
zvišanje 286.

Kazenski list 427, 481.
Kazenski vpisnik 427.
Kaznivo dejanje:
nadaljevalno, trajno 15,
novo razkrito 266, 284,
storjeno na glavni raz¬
pravi 234.

Koluzija 113, 120, 129.
Končni predlog 271.
Koneksiteta 20, 22.
Konfrontacija 158, 174, 252.
Kontumacialno sojenje 237a,
373.

Konvencija z Italijo 24.
Korporacije 55, 262.

Krajevna pristojnost 14 do
18, 25, 45, 211, 393, čl. 10.
Kraljevina Jugoslavija, na¬
ziv čl. 2, § 494, 500.
Kriminalni muzej 425.
Krstni boter 28.

Lažna prijava 281, 311, iz¬
povedba 562, 364.
Legalitetno načelo 39, 279.
Legatarji 51. 295.

Listine 144, 201, 262, 362,
364.

Lucida intervalla 199.
Maloletniki:

izključitev javnosti razpra¬
ve zoper — 223,
zasebni tožilci in udele¬
ženci 55.

Materialna dokazna teorifa
274.

Med d ržavna pomoč 24.
Meddržavne pogodbe 24.
Milost kraljeva 485.
Minister pravde 24, 42, 49,
50, 432, 468, 491. 493, 496,
da navodilo glede pravne
pomoči 488,

določi višino zapornih
stroškov 319,
dovoli odlog kazni 418,
izda rešitev o povračilu
škode 469,

izposluje izročitev 498,
odredi zastopnika 469.
Mlajši maloletniki:
državni tožilec zanje 434,
kdo so 433,

ki so dovršili petnajst let
451, 452,

ki so dovršili sedemnajst
let 438,

oddaja v zavod za po-
boljšanje 452,

25

386

oddaja v zavod za vzga¬
janje 455,

odpust na preskušnjo 449,
pogojni odpust 451, 452,
pristojnost za prestopke 9,
pristojnost za prizive 12,
pristojnost za zločinstva
10, 451, 452,
sodišče zanje 434, 435,
zaščitni nadzor 451, 452,454.
Mnenje:

izvedencev 190, 192, 265,
lažno 362, 364,
medicinske fakultete 192.

Moralna pravica avtorja 51.
Morje 16.

Motitev reda 107, 387.

Mož zastopnik žene 384.
Mrlič, pregled in raztele-
sitev 193 do 196.
Muslimanka 223.

Načelne odločbe 358.
Nadaljevalni delikt 15.
Nadaljevanje postopka 22,
51, 359, 378, 442, 464.
Nadzor kazenskih sodišč 12,
42.

Nagrada:

branilcev in zastopnikov
317, 332,

izvedencev in tolmačev
316,

zastopnikov zasebnega
udeleženca 314,
zaupnikov 440.
Namestovanfe, namestnik
30, 40, 42, 50, 384, 386, 427.
Napotitev na civilno prav¬
do 297, 302, 394, 413.
Naredba:
kaj je 74,

o preiskavi stanovanja in
osebe 139,

o preiskovalnem zaporu
119,

o priporu 115.

Narok glede mlajših ma-
loletnikov 443.
Nasnovatelj 21, 178, 269,

280.

Nasprotna tožba 51.
Nasprotni razlogi 312, 326,
333, 347, 3%, 402.
Navskrižno zasliševanje 257.
Naznanilo 89, 90, 91, 93, 375,
376, 378.

Ne bis in idem 276, 360,
494.

Nedelja 87, 241, 416.
Nedeljivosti načelo 40.
Neiztirljivost 309, 313, 412.
Nemost 60, 253.
Neposrednja obtožnica 2,
60, 96, 97, 203, 372, 492.
Neposrednost 227, 273.
Neprava obnova 360.
Nepristojno sodišče 116.
Nepristranost, dvomna 31,
32, 49.

Nevljudno vedenje 107.
Nevračunljivost 110, 199,

280.

Neznani storilec 98, 455.
Neznatno kaznivo dejanje
383, 442, 449.

Noč 140.

Nosečnost 415.

Notarji 58, 231.
Novorazkrito dejanje čl.
11 ,

Novorojenci 196.

Občinski uradi 82, 83, 215.

Obdolženec:

kdaj sme uporabiti prav¬
no sredstvo 324,
kdo je 6,

387

poziv na ustno razpravo
383,

prisostvovanje pri ogledu
181,

prisotnost pri preiskoval¬
nih dejanjih 103,
trpi stroške kazenskega
postopanja 311,
zasliševanje 151 do 160.
Obdukcija 92.

Objava:

sodbe 288 do 290,
sodbe v novinah 280, 281,
ustne razprave zoper
mlajše maloletnike 445.

Objava po tisku 445.
Objest 342, 472.

Oblast očetovska in skrb¬
stvena 451, 452.
Obligatorna preiskava 97.
Obljuba 130.

Obnova kazenskega po¬
stopka čl. 11, § 22, 284
304, 312, 411, 429, 468, 494.
odločba 367,

odreditev po kasacijskem
sodišču 355,

pogoji 359 do 362, 364, 365.
Obnova ustavljene preis¬
kave 109, 361,
glede umrlega obsojen¬
ca 363, 468.

Obramba 57 do 65, 311, 455.
Obrazec zaprisege 177.
Obrazložitev pravnega
sredstva 326, 330, 333, 339,
340, 349, 396, 402.
Obsodba, neupravičena 466.
Obsojenci čl. 20, § 363.
Obtežujoče okolnosti 293.

Obtožba:

postavitev pod — 202,
prekoračitev 336, 350,
razširitev 266,

subsidiarna 53,
zavrnitev 276, 336, 350.
Obtoženec:

izjava o razširjeni obtož¬
bi 266, 371,

ne pride na glavno raz¬
pravo 237,

oboli na glavni razpravi
237,

plača stroške kazenskega
postopanja 310,
začasna odstranitev od
glavne razprave 258.
Obtožnica:

izprememba, razširitev
266, 271, 273,
neposrednja 2, 60,
ni dopustna 208,
prečitanje na glavni raz¬
pravi 248,
preskus 203,
umaknitev 219,
vložitev nove 206, 219,
vsebina 202,
zasebnega tožilca 51.
Obvezna moč zakona čl. 2,
9, § 500.

Obvezna obramba 60, 455.
Ocena dokazov 274, 399.
Očetovska oblast 451, 452.
Očuvalne odredbe: 1 , 78,

92, 98, 100, 110, 269, 286,
328, 332, 388, 389, 400,

420, 426, 427,
sodba s katero se izreče¬
jo 388, 389,

ugotovitev pogojev 100.
Oddelki kasacijskega sodi¬
šča čl. 12, g 13.

Odlog:

denarne kazni 424,
kazni na prostosti 418,
419,

smrtne kazni 415.

25 *

388

Odmerjanje kazni 269.

Odobritev za pregon 2, 267,
276, 337, 359.

Odpoved pravnega sred¬
stva 325, 339.

Odpravek sodbe 291, 292,
388, 389.

Odpust na preskušnjo 443,
449.

Odpuščanje kazni 429, 430,
431.

Odredbe radi zavarovanja
474.

Odredbe zoper mlajše ma-
loletnike 449, 450.

Odreditev sodišča, glej: de¬
legiranje.

Odrejeni sodnik:

na glavni razpravi 216,
237a, 260, 265,
na prizivni razpravi 396,
ogled izven zasedanja
265,

oprava poizvedb 477.

Odsluženje denarne kazni
z delom 424.

Odsotni storilec kaznivega

dejanja 455.

Odsotnost obtoženčeva:
od glavne razprave 237a,
327, 327a, 373,
od prizivne razprave 409,
od ustne razprave 389.

Odstop:

od dokazov 255,
od obtožbe 52, 262, 276,
od pravnega sredstva 325,
od pregona 22, 379,
od prejšnjih izpovedb 251,
zasebnega tožilca 51.

Odstranitev od zasedanja
258, 260.

Odtisk palca 71.

Odvzem krvi 198a.

Odvzem predmetov kazni¬
vega dejanja 425.

Ogled 103, 122, 181, 182,
183 do 198, 262, 377, 385,
kako se izvede 183 do 178,
po okrajnem sodniku 377.

Okovi: čl. 18, § 127, 246,
dopustnost v priporu in
preiskovalnem zaporu
127,

odvzem — med zasliša¬
njem 151, 246.

Okrajno sodišče:
izvrševanje sodne oblasti
8, 9.

Okrajni sodnik:
odredi preiskavo stano¬
vanja in osebe 159.
odredi pripor 117,
poizvedbe 92.

Okrožno sodišče:

izvrševanje sodne oblasti

8 ,

postopanje pred sodni¬
kom poedincem 372, 373,
pristojnost 10, 11,
sestava senata 75.

Olajšave kazni:
priziv zoper odločbo o
njih 332 (pozitivno), 592,
396 (negativno),
priznanje v sodbi 281.

Olajševalni razlogi 430.

Olajšujoče okolnosti 293.

Omilitev kazni 352, 429,
430, 431.

Opis obdolženčeve osebe
380, 490, 498.

Opis predmetov 460, 461.

Oportunitetno načelo 39,
442.

Oprostitev 280, 354, 413, 441.

Osebe na slabem glasu 138.

Osumljenec 6.

389

Oškodovanec 1, 2. 6. 52, 69,
(05, 180, 2(9, 269, 37.1, 377,
441.

Otroci:

nadaljujejo postopanje

51 ,

postavitev branilca 57.
Otvoritev zasedanja 236.

Patent 4.

Paznik 246.

Pisma: 103, 126, 147, 149,
262, 380,

v tujem jeziku 106.
Plenarna seja kasacijskega
sodišča 75.

Pobeg 1.13, 377, 380, 418,
490, 491.

Pobegli storilec 455.
Pobuna 121.

Podkupitev 362, 364.
Pogojna obsodba: 281, 288,
332, 337, 388, 389, 422,
izvršitev 422,
razglasitev 388, 389.
Pogojni odpust čl. 3, § 452,
iz zavoda za poboljšanje
452,

mlajših maloletnikov 45.1.
Pogreški v sodbi 294.
Poizvedbe: 89 do 96,

na prizivni razpravi 404,
o prošnji za povračilo
škode 470,

o prošnji za povrnitev
pravic in rehabilitacijo
477 do 479,

o zahtevku obnovitvenem
566,

pri okrajnih sodiščih 379,
380,

ustavitev 96,

za ustno razpravo 377,
378, 380. 385,

zoper mlajše inaloletnike
439, 442.'

Policijska oblastva:
naznanilo 90, 91, 99, 114,
I 16 , 139, 477,

pregled stanovanja in
osebe 93, 140,
sodelovanje pri poizved¬
bah 89, 92, 93,
sodelovanje pri preiska¬
vah 99.

Policijski zapisnik 336.

Policijski zapor čl. 22, § 378.

Politične pravice 482.

Politični delikt 281, 486,
489, 494.

Pomagač 21, 178, 269, 280.

Pomilostitev: 43, 360. 415,

420, 431, 485,
postopanje 431, 432,
upoštevanje pri novi sod¬
bi 360.

Ponarejanje denarja, kol¬
kov, znamk 200, 460.

Ponavljanje dokazov 400.

Pooblastilo 58, 384.

Pooblaščenec 55, 58,384.

Popravek sodbe 294.

Poravnava, sodna 311.

Poročevalec:

apelacijskega sodišča 367,
397, 404,
glasuje prvi 75,
fta prizivni razpravi 404,
pri kasacijskem sodišču
344, 348, 472.

Porod 415.

Posebni zakoni čl. 9. § 1.

Poskus 15.

Poslušalci 229, 254.

Posvetovalni odbor čl. 23.

Posvetovanje 77, 78, 242,

288.

390

Postavitev pod obtožbo 17,
202 , 372 , 377 ,  442, 463.

Postavitev v prejšnji stan
312, 324, 326, 327a, 389,
391, 409.

Pošiljke: 126, 147, 149,
izročitev zaplenjenih 150,
sprejemanje zaplenjenih
149.

Pošta 86.

Potuha 21, 178 .

Povprečnina 409, 311, 314,
314a, 373, 588, 446.

Povračilo škode:
državi 464,

obrazložitev zahtevka 470,
uveljavitev zahtevka 469,
za razžalitev osebnosti ali
časti 295, 300,
zbog neopravičene ob¬
sodbe 466 do 475.

Povratniki 123.

Povrnitev pravic 466, 476.

Poziv 111, 214. 215, 380, 382,
383, 402.

Pravna dobrota prič 169.

Pravna moč:
obtožnice (formalna) 211,
sodbe 412.

Pravna pomoč 47, 99. 486
do 488.

Pravno pojmovanje, obve¬
zno 357, 358.

Pravno sredstvo:
kdo sme uporabiti 324,
odpoved, odstop 325,
redno 326,

samo v obdolženčevo ko¬
rist 327,
stroški 312,

zoper rešitev prošnje za
postavitev v prejšnji
stan 326.

Praznik (državni) 87, 241.
416.

Predhodna rešitev vpraša¬
nja 4. 77 ,  78, 274.
Predhodne poizvedbe 93.
Predlog za kaznovanje 2.

276, 311, 359, 375.
Predrugačenje sodbe 360.
Predložitev odredbe o pri¬
poru 117, 119, 380.
Predsednik:

diskrecionarna oblast 218,
251, 265,

odloči o dopustitvi novih
dokazov 218,

odredi razpravo 212, 214,
okrožnega sodišča 166,
senatni —, glasuje posled¬
nji 75.

Pregled spisov 52, 56, 66, so.

85, 102, 145, 380, 470.
Prehodne odredbe čl. 4 do
11 .

Preiskava: 97 do 110.
kdaj ni dopustna 377,
obligatorna 97, 278, 407,
po dopuščeni obnovi 370,
sklenitev 109,
ustavitev 108, 109.
Preiskava osebe:
kdaj se ukrene 137 do 141,
pljuč 196,
v preiskavi 103.

Preiskava stanovanja:
kdaj in kako se izvrši
138 do 141,

kdaj se sme ukreniti 135,
136,

med preiskavo 103

po policijskem oblastvu

93,

zoper pobeglo osebo 457.
Preiskovalni sodnik: 10.
odločanje o nesoglasjih II,

391

postavlja branilca 63.
poizvedbe 92, 94,
preiskave 98 do 110,
pritožbe zoper njega 11.
Preiskovalni zapor: 67, 246,
kdaj se odredi 119, 244,
podaljšanje zbog koluzije
129,

ukinitev 129, 130, 288,
vštetev v kazen 420.
Prekinitev postopka 279,
465.

Prekinitev zasedanja 232.
Prekoračenje obtožbe: 336,
346, 350,
oblasti 337,
zahtevka 393, 399.
Prekršitev:

formalnega zakona 335,

336, 340,

materialnega zakona 335,

337, 346, 352, 408.
Prekrški 9, 20, 39, 376.
Preložitev glavne razprave:

237, 238,

ako se razširi obtožba 266,
ako se einjenieno stanje
izpremeni 239,
rešitev o — 284.

Prepis sodbe:
komu se da 413,
pri nescglasnosti z izvir¬
nikom 294,
spisov 85.

Preskušnja 443, 449.

Prevod na jezik zaprošene
države 490.

Priče:
branilci 69,
izvedene 172, 263,
kako se zaslišijo 171 do
173,

kdo so 161,

krivo pričajo na razpravi
235,

ne smejo se zaslišati 168,
oprostitev od pričevanja
169, 170, 441,
podpišejo zapisnik 71,
poziv na glavno razpravo
215,

prisega 176, 177, 255, 381,
455,

privod 163,

pri zasliševanju obdol¬
ženca 151,

sodne 70, 73, 107, 141, 151,
181, 380.

Pričevanje:
izključitev 168,
lažno 235, 362, 364,
odklonitev 164, 441,
oprostitev od dolžnosti
pričevanja 169, 441.

Pričnina 314, 315, 322, 323.
Pridržanje pravice pregona
234, 384.

Priglasitev pravnega sred¬
stva 213, 325, 326, 333,
392.

Prijava 95.

Prikrivalec 21, 178.
Priobčevanje odločb 79.
Pripor: 59, 110, 113, 119, 120,
491,

ajco ga je nevarno odla¬
gati 116,

fakultativni 113, 116,
izvrševanje 123 do 128,
obligatorni 113, 116,
prestanek 129,
rešitev o — 115.
udeležencev pri pobuni,
izgredih itd. 121,
v izročitvenem postopku
490,

392

v postopanju pred okraj¬
nim sodnikom 380,
vštetev 332,
začasni 498,
z mesta 235.

Priprave za glavno razpra¬
vo 25, 212, 329.

Pripravljalno postopanje 9.

Prisega:

izvedenčeva 187, 255,
na glavni razpravi 255,
nedopustnost 178,
opomin na službeno -
381,

zapisnikarja 70.

Piistanek obtožencev 266,
298.

Pristojnost sodišča: 25,
ako je ista oseba osum¬
ljena več kaznivih de¬
janj 20,

apelacijskega 12,
kasacijskega 13,
krajevna 14 do 16,
odrejena po kasacijskem
sodišču 19,

okrožnih kot edinooseb-
nih sodišč 10,
okrožnih kot zbornih so¬
dišč 11,

pri poskusu, nadaljeval¬
nem in trajnem kazni¬
vem dejanju 15,
se ne more več izpodbija¬
ti 211,

stvarna 10 do 14.

Pristop 246.

Pritajilec 21.

Pritožba:

dopustnost 328, 329,
kako se odloči o njej 531,
zoper odločitev sodnika
36,

zoper naredbe glede mlaj¬
ših maloletnikov 450,
163, 164, 238,

zoper pokaznitev izve¬
denca 186,

zoper pokaznitev priče
163, 164, 238,

zoper preiskovalni zapor
119, 205,

zoper pripor 117, 119, 380,
zoper pristojnost sodišč
11 do 13,

zoper rešitev o pričninah
in pristojbinah 323,
zoper rešitev v postopa¬
nju zoper mlajše malo-
letnike 447,

zoper ukinitev preisko¬
valnega zapora 134,
zoper zavrnitev priziva
395,

zoper zavrnitev prošnje
za postavitev v prejšn ji
stan 391,

zoper zavrnitev revizije
342.

Pritožilec 6, 36, 336, 358,
342, 348, 352, 395.

Privatni (zasebni) zavod za
vzgajanje ali poboljšan je
446, 451.

Privedba (privod): 21, 111,
215, 237a, 314, 319,
k zaslišanju 112,
mlajšega maloletnika 445,
444,

na glavno razpravo 236,
na ustno razpravo 389,
odsotnega 456.

Priziv:

dopustnost 332, 390,
nepopolni 354,
obrazložitev 333, 394. 595,
popolni 390, 392, 394,
rok 333. 394,

393

zoper odločbe o stroških
323.

Priznanje krivde: 250, 254,
266,

lažno 466.

Profesorji prava 58.

Promisoipa prisega 160, 187.

Prosti prihod 462.

Prošnja za pravno zaščito
76. '

Prošnja za povrnitev pra¬
vic:

kako in kje se poda 476,
poizvedbe 477 do 479,
ponovitev 481,
razprava 480.

Prvostopno sodišče čl. 15.

Razdružitev postopanja 22,

438.

Razglašanje sodb 280, 288,
289, 356,' 388.

Razprava:
glavna 222. sl.,
glede mlajših maloletni-
kov 340,'
javila 347,
nova čl. 11,
prizivna 400,
ustna 382, 385 do 389,
začetek 248, 295, 387.

Razširitev obtožbe 266.

Raztelesitev 193 do 196.

Razveljavitev 331, 350, 406.

Recusatio 27.

Reformatio in melius 324,
in peius, prepoved 327,
350, 358, 371, 405.

Register kazenski 427, 481.

Rehabilitacija 476, 481,
vsebina rehabi 1  itacije 482.

Rekvizicija 487.

Remitiranje 345, 378, 199,
406.

Reparacija idealne škode
281.

Replika 269.

Resume 240.

Rešitev (naredba):
kaj je 75,

o dvomih glede tolmače-
čenja sodbe 412,
o izključitvi javnosti 224,
225,'

o preiskovalnem zaporu
119,

o priporu 114,
posebna 238, 281, 321.

Revizija:

dopustnost 335 do 337,
izpodbijanje pristojnosti
apelaci jskega sodišča
211 ,

rešitev 344 do 376,
v obdolženčevo korist zo¬
per oprostilno sodbo
338,

zavrnitev 342, 345,
zoper novo sodbo 358.

Roki:

podaljšanje 88, 326.
vobče 82, 87,
za obtožnico 109,
za poziv na glavno raz¬
pravo 215,

za prošnjo za postavitev
v prejšnji stan 326, 391;
za priglasitev:
pravnega sredstva 326,
priziva 333, 394,
revizije 339;
za pritožbo:

zoper pripor, odrejen po
okrajnem sodniku 380,
zoper zavrnitev priziva
395,

394

zoper zavrnitev prošnje
za postavitev v prejšnji
stan 391,

zoper zavrnitev revizije
342,

za ugovor 204;
za vložitev:

nasprotnih razlogov 326,
priziva 333,
revizije 339;

za zaslišanje obdolženca
118.

Salvus conductus 462.
Samomor obdolženca 132.
Senati, sestava 75, 357.
Siromak 471.

Skrbnik 450.

Skrbstvena oblast 436, 451.
Slab glas 263.

Sledovi 91, 93, 95, 104, 198a,
455.

Sklad za pokrivanje stro¬
škov 314a.

Slovesna obljuba 73, 381.
Služba božja 425.

Službena prisega 381.
Službeni jezik 227.
Slutvo-obnova 359.

Smrt:

obdolženca 221a. 411,
oškodovančeva 295,
zasebnega tožilca 51,
upravičenca 2, 467.

Smrtna kazen: II, 75, 97, 98,
113, 119, 120, 205, 240, 282,
285, 314, 356, 359, 365, 415.
432,

izvršitev 415 do 417,
obsodba, postopanje 43,
431, 432.

Snidenje kazni 43.

Sodba:

formalna 275, 276,

kasacijska 356, 357,
materialna 275, 276,
obnova zbog več sodb
362.

odločba o stroških 309,
odločba o zasebnoprav¬
nih zahtevkih 297,
pismeni odpravek 292,
popravki 294,
prepis 294, 413,
prizivna 399, 405 do 408,
razglasitev 223, 288 do 290,
vsebina 275,

zoper mlajše maloletnike
446.

Sodišča za mlajše malolet-
nike 434, 435.

Sodna hramba 143, 145. 189.
Sodne odločbe 74.

Sodne počitnice 87.
Sodniki:
branilci 62,

izključitev 28 do 30, 37.
izločitev 31 do 37,
kaznivo dejanje 362, 364,
preiskovalni 33, 34, 59.
upokojeni 58.

Sodnik (poedinec): 10,
izsledovalni 162,
nadzorni 127,
obnova zbog nepristoj¬
nosti — 359,

odrejeni, gl. odrejeni
sodnik,

postopanje pred njim
372 do 389.

Sodnik (poedinec) za mlaj¬
še maloletnike 8. 91,
279, 436.

Sodni ogled:
kdaj se ukrene 181.
po preiskavi 262, 265,
v preiskavi 103, 104.

395

Sodniška kvalifikacija
čl. 24.

Soglasnost pri posvetova- J
nju 282, 554, 355.

Sojenje in absentia 230,
237a.

Soočba:

na glavni razpravi 252,
256, 257,

na ustni razpravi 389,
v preiskavi 158, 174.

Sorodstvo 28, 169.

Sostorilec 280.

Specialitetno načelo 462,
496.

Splav 89.

Spor o pristojnosti čl. 13,
§ 26, 46.

Spremljanje izročene ose¬
be 497, 499.

„Sreska sodišča" čl. 12.
Stanovanje 93, 103, 135, 262.
Starejši maloletniki:
pristojnost senata 11,
pristojnost za prestopke
9, 10.

Starejšina sodišča: 30,
odredi izvršitev sodbe
412.

Statistika 427.

Stek, odmera kazni 78, 286.
360,

realni 351.

Stenografski zapisnik 244.
Storilec, postopanje zoper
neznane, odsotne, po¬
begle 455.

Strahovanje 443, 449.
Stranke 6, 39, 86.

Stroški kazenskega posto¬
panja:

določitev 322,

dolžnost, povrniti jih
310, 311,

drugega branilca 237,
izločitev 310,
izročitve 499,
izterjavanje 428,
izterljivost 309, 313, 321.
izvršitve kazni 314, 320,
kaj se smatra za stroške
314,

odločba v sodbi 281, 309.
posebna rešitev 321,
postopanja za povrnitev
pravic 483.

povračilo za jamstvo 152,
povračila neopravičeno
obsojenemu 472,
prič in izvedencev 312,
314 do 316,
pritožbe 233, 323,
pri ustavitvi kazenskega
postopanja 309,
privoda 314, 319,
priziv zoper odločbo o
njih 323, 332,
povzročeni s pravnimi
sredstvi 312,
sodnih oseb 314, 318,
solidarno povračilo 510.
zagotovitev 280, 281, 293.

Stvarna pristojnost 8 do 13,
25, 336, 408.

Subsidiarna obtožba 53.

Substitucijsko načelo 39.

Sugestivna vprašanja 154.
172, 257,

Sumne stvari:
hramba 306,
javna prodaja 506, 3C8.
opis in razglas 305.

Suspendiranje 26, 107, 134,
326, 331, 339, 355, 394, 431.

Svaštvo 28, oprašča od pri¬
čevanja 169.

Svečenik 416, 417.

396

Svobodnjaki čl. 22, § 425.

Svobodno delo 424.

Svobodno prepričan je čl. 15,
S 274, 371, 472.

Škoda, idealna 281, dru¬
gačna 297.

Tajnost:

glavne razprave 226,
ustne razprave 445.

Takse 314.

Tekma, nelojalna 51.

Telefonska prošnja 491.

Telegram 125, 147, 149, 491.

Telesna poškodba 198, 273.

Tenor sodbe 288.

Tepež (prekvalifikacija) 273.

Tiralica:

izdaja 237a, 380, 459, 490,
okrajnega sodišča nedo¬
pustna 380,
preklic 461.

Tiskovni delikti 11, 16, 20.

Tolmač 106, 160, 175, 243,
nedostojno vedenje 230,
pristojbina 316.

Tolmačenje sodbe 412.

Tot gradus, quot gen era -
tiones 28.

Tožilec:

izjava ob izločitvi 22,
kdo je 1, 6,
končni govor 269,
predlogi v preiskavah 101,
prisotnost pri preisko¬
valnih dejanjih 103,
razširitev obtožbe 266,
subsidiarni 53, 295, 311,
več tožilcev 269,
zaslišan za pričo 180.

Ubikviteta 14.

Udeleženec 1, 21, 114.
Ugotovitev 100, 273.

Ugovor zoper obtožnico:
204,

pristojno sodišče čl. 14,
§ 12, 204,

rešitev 206 do 210,
rok za vložitev 204.

Ukor 449.

Umrli obsojenec 363, 370.
Uničenje predmetov 425.
Univerzitetna uredba 192.
Upravičenec 6.

Upravičeni tožilec 1.
Upravnik zavoda 412, 451,
452.

Upravno sodišče 27.
Ustavitev postopanja 110,
219, 22la, 455.

Ustna razprava: 110. 376,

411,

odgoditev 384,
poziv na —: 382,
pred okrajnim sodnikom
376, 385, 387 do 389.

Ustnost 227.

Verjetnost 31, .49, 235.
Verski predstavnik 168.
Vezanost na sodbe 358.
Vojaške osebe 120.

Vojaški kazenski zakonik
čl. 5, čl. 7, § 8.

Vojaško sodišče 21, 27, 277.
Vojna 139,

Vozni in polni izdatki 314,
318.

Vpisnik obsojenih oseb 427.
Vrednostni papirji 131.
Vrhovni državni tožilec 41,
346, 354, 357.

Vrhovno sodišče čl. 14.
Vročitev 82 do 84.

397

Vršilci dolžnosti državnega
tožilca 39.

Vštetev preiskovalnega za¬
pora 420.

Začasne odredbe 441.

Začetek glavne razprave
248.

Začetek ustne razprave 387.

Zadržanje 26, 107, 163, 326,
331, 333, 339, 342, 355, 368,
394, 430, 431, 465.

Zahteva za obnovo kazen¬
skega postopka čl. 11,
§ 29, 54, 359 do 366.

Zahteva za zaščito zakona
13, 41, 73, 75, 357, 358,
410.

Zakon (brak), veljavnost:
4.

Zakoniti zastopnik:

kdaj sme uporabiti prav¬
no sredstvo 324, 481,
maloletnikov 55, 384,
oškodovančev 6,
postavitev hranilca 57,
sme izpodbijati od očbo
s prizivom 332, 394.

Zakon o izvrševanju kazni
na prostosti čl. 3.

Zakon o tisku čl. 6., čl. 10.,
§ 85 .

Zakon o pobijanju zlorab
v službeni dolžnosti 281.

Zakon o zaščiti javne var¬
nosti in reda v državi
čl. 6.

Zakon o ureditvi rednih so¬
dišč čl. 12.

Zakonito vzdrževanje (ali¬
mentacija) 474.

Zakonski drug:

kdaj sme uporabiti prav¬
no sredstvo 324, 594,

obvestitev o glavni raz¬
pravi 214,

oproščen pričevanja 169.

Zakotni pisači 384.

Zalotitev pri dejanju 113,
114, 234, 376.

Zamenjanje kazni 412.

Zamuda 315, 326.

Zapadlost jamstva 132.

Zapisnik:

izven glavne razprave 70,
o glavni razpravi 242 do
245,

o izvidu 190, 264,
o kasacijski razpravi 348,
471,

o kaznivih dejanjih, stor¬
jenih na glavni razpra¬
vi 234,

o poizvedbah okrajnega
sodišča 95,

o postopanju pred okraj¬
nim sodnikom 380,
o prizivni razpravi 403,
o ustni razpravi 387, 388,
o zaslišanju obdolženče¬
vem 151, 251,
o zaslišanju prič 169, 171,
174, 176,' 263, 264, .

policijskih oblastev 93,
336,

popravki, predrugačbe,
dodatki 72,

posvetovalni in razprav¬
ni 70, 348.

Zapisnikar:

izključitev, izločitev 38,
podpiše sodbo 291.

Zaplemba 103, 142, 143, 262,
380, 464.

Zaprisega, obrazec 177.

Zaročenec 169.

Zasebna tožba: 1, 51.

Zasebni tožilec: 1, 51,

598

izostanek od glavne raz¬
prave 256,
kdo je 1, 6,

nedostojno vedenje 250,
obvestitev o končanih
poizvedbah 95,
poziv na glavno razpravo
215,

poziv na ustno razpravo
582 (514),
smrt 51,

trpi stroške kazenskega
postopanja 511,
ustavitev poizvedb 96,
108,

vložitev obtožnice 51,
zahteva obnovo postopka
561,

zastopanje po državnem
tožilcu 51, 586.

Zasebni udeleženec: 1, 51,
izostane od glavne raz¬
prave 215,
kdo je 6,

ne sme izpodbijati odloč¬
bo s prizivom 552,
njegove pravice 52 do 54,
269,

obvestitev o ustavitvi
preiskave 108,
poziv na glavno razpravo
215,

poziv za vložitev obtož¬
nice 95, 109,

pridružitev kazenskemu
postopanju 1, 5, 295,
sme izpodbijati odločbo
s prizivom 594,
trpi stroške kazenskega
postopanja 511.

Zasebnopravni zahtevki:
izvršitev sodbe o — : 428,
napotitev na civilno prav¬
do 297, 299,

odločba v sodbi 281. 295.
297,

prijava 295, 296.
Zaslišanje, formalno; 95,
151, 167.

Zastaranje 559, 561, 408,

495, 494. >

Zastopnik (pravni) 55. 57,
107, 214, 542,

zasebnega tožilca ali ude¬
leženca 55,

kazen radi objesti ali
zavlačevanja 549,
ubogih 60, 517.

Zastrupi jenci 197.

Zaščitni nadzor 449, 451,
452, 454.

Zaupne osebe ali zaupniki
70, 229, 514a, 459, 440, 445
do 445.

Zaustavitev smrtne kazni
415.

Zavarovanje stroškov 464.
Zavlačevanje 545.

Zavodi za čuvanje ali
zdravljenje 110.

Zavodi za mlajše malolet-
nike 451, 459, 442, 444.
Zavrnitev obtožbe 276, 550,
priziva 598,

zavrnitev prošnje za re¬
habilitacijo 481,
zavrnitev revizije 542.
Zbiranje dokazov 255, 470.
Zborno sodišče 8, 10.
Zdravnik kot priča 168.
Zdravniški pregled 92,
zdravniško mnenje 192,
Zmanjšana vračunljivost 199.
Znižanje kazni 429, 450.
Zrakoplov 16.

Zrelost 442, 446, 451.

Žandarmerija: 8, 89, 95.

Popravki.

Na str. 18., vrsta 5. (od zdolej), naj se čita na¬
mesto ..oblastmi" — „ob!astvi“.

Na str. 23., vrsta 12. (od zgorej), naj se čita na¬
mesto „dne“ — „z dne“.

Na str. 44., vrsta 10. (od zdolej), naj se čita na¬
mesto ,.zahtevek" ■— „zahteva“.

Na str. 50., vrsta 18. (od zgorej), naj se čita na¬
mesto „zahtevek“ — „zahteva“.

Na str. 57., vrsta 17. (od zdolej), naj se čita na¬
mesto „udeležnec“ — ..udeleženec".

Na str. 62., vrsta 11. (od zdolej), naj se čita na¬
mesto ..branilca" — ..branilca".

Na str. 68., vrsta 12. (od zdolej), naj se čita na¬
mesto ..neoporečne" — ..neoporečene".

Na str. 84., vrsta 17. (od zdolej), naj se čita na¬
mesto „nadaljni“ — ..nadaljnji".

Na str. 135., vrsta 8. (od zdolej), naj se čita na¬
mesto „predpostavlja“ — ..predpostavlja se".

Na str. 175., vrsta 15. in 14. (od zdolej), naj se čita
namesto „s ne da" — „se ne da".

Na str. 201., vrsta 9. (od zgorej), naj se čita na¬
mesto „konečni“ — „končni“.

Na str. 232., vrsta 1. (od zgorej), naj se čita za
besedami „S. S. B.“ — „z dne 21. marca 1932".

Na str. 243., vrsta 17. (od zgorej), naj se čita na¬
mesto „izpobija“ — ,.izpodbija".

Na str. 251., vrsta 13. (od zdolej), naj se čita za
besedo „13ranič“ — „1937".

Na str. 258., vrsta 5. (od zgorej), naj se čita na¬
mesto „Op. pis." — „Op. izdaj."

Na str. 270., vrsta 9. (od zgorej), naj se čita na¬
mesto „z uredbo z dne 20. marca 1955“ — „z zakonom
z dne 9. oktobra 1931".

Na str. 313., vrsta 4. (od zdolej), naj se čita na¬
mesto „le to“ — „le-to“.

400

Na str. 315., vrsta 2. (od zdolej), naj se čita na¬
mesto „G1. § 421. zik.; datira od 16. febr. 1929 kakor
kp.“ — „G1. § 421; zik. datira od 16. febr. 1929 kakor
kp.“.

Na str. 318., vrsta 16. (od zdolej), naj se čita na¬
mesto „ Intermuralno“ — „Intramuralno“.

Na str. 321., vrsta 10. (od zdolej), naj se čita na¬
mesto „se vračuna 11  — „se všteje".

Na str. 340., vrsta 16. (od zdolej), naj se čita na¬
mesto „izpolnjena“ — „izpopolnjena“.

Na str. 340., vrsta 16. (od zdolej), naj se čita na¬
mesto „v obče" — „vobče“.

Na str. 346., vrsta 19. (od zdolej), naj se čita na¬
mesto „razpisa“ — „raspisa“.

Na str. 354, vrsta 9. (od zgorej), naj se čita na¬
mesto „§ 327.a" — „§ 237.a“.

Na str. 363., vrsta 4. (od zdolej), naj se čita na¬
mesto „Pravni život, 1927." — ..Pravni život", 1937".




COBISS

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000500153