*f ,ynMa od oktobra 1047 •eUnik - ()d , januar ja,9S« kot pol tedni k - Od •januarja 1960 trikrat te-8 °- in sicer ob pone-Jklh. sredah in sobotah KRAMI — SPFDA, T>NF t, OKTOBRA 1965 -LETO XVI. — ST. 115 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič —Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor -— Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan ^ I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEG A LJUDSTVA ZA GORENJSKO 0 Problematiki štovanja 7-letnega ČSEgjarskep razvoja Čakati ni kor istno *I>ubl!»? Poudarili strokovnjaki *» n,jT* gospodarske zbornice !S> vi? Z novlnarJi minulo 2. '^e]a Ub!,anI' 'e ^daJ de,° d^ke* 7-letnega plana goli^ fa?! -r nvv°i* nekako v . Ta naj bi bila nada- Novan.^^acilskih priprav s :Kv k em različnih strokov-I^'eistn.10 DrlPravill študije in % «Uko o dosedanjem raz- 5>^Stt,?\,u'k,",ev'?c V Drl rasanJ, ki so se poja-Iffetj! fpr*J*nJem proučevanju. 'J^UpJ na^ b» bi' material 1,ra*!lčniJLn v razPiavo delavcem Oi!Sr Or8anom. ^n'?aciionekatere gospodarske y in i uZ delom §e niso tako £l° Oa x°ve komisije za se-"™c«t i? čakaJo na »nekakšne ^ovn'i *J. Pa Jih tokrat ne bo! Prizadevnejših go-0rganizacij so analizi-Prejšnje rezultate, jih "a i. l Podjetja nimajo W Potreh dra' ki bi ,ahko iz-!;iovSe^ne analize (ali pa toN n^rokovniake vključene Perspektive naših kmetijskih posestev Desetkrat več kot danes Okroglo 10.500 ton mleka in 3600 ton mesa letno samo iz treh družbenih kmetijskih organizacij bo končno povsem zadostilo potrebam potrošniških središč Gorenjske po tem blagu Kakor-v industrijskih podjetjih tako tudi v naSih kmetij j ko težav, celo popolnoma zadostl- skih organizacijah izdelujejo predloge o sedemletnem I,a svoJe potrebe. Predlog predvl- razvoju te dejavnosti. Stvari še niso gotove in utegnejo id,ela\da bI bll° \ ta namen okrog x it. i. * j. . . , f \. 141M krav molznic In okrog 2200 še v raznih razpravah pa tudi v samem izvajanju utrpeti „ovcd, v phflnJ2 ter moderno ure- znatne spremembe. Za uresničitev teh ciljev je namreč I Jeni ln mehanizirani obrati za treba zagotoviti precej denarja, ln sicer samo na treh ! vzrejo bekonov. socialističnih kmetijskih posestvih- v Kranju, škof ji Loki j Kmetijstvo »na fifumb« in v Radovljici (samo o teh je tudi beseda v tem sestavku) okrog štiri milijarde dinarjev. aa ali proizvodnjo mleka v okviru potreh LJubljane. Ne glede na določene spremembe pa so ti načrti dokaj obetajoč). Zlasti še, I ker napovedujejo, da se bo po saI'), vendar to ne bi J^ok za odlašanje pri ila »~!^a ^ tem primeru i>> bi|aradiv«- V tem , C^'Mpoko mreČ lahko v Pomoč C tofcnir?118 društva (kot dru- m tehnikov, dru- C °3b0-i hs,?v itd) in sindi-t'u]aelavcev posameznih ■ ' Jim Politične organiza-l>ri zlasti velja za Hrastje, Mavčiče, Zabnieo, Voklo, Lahovče, Cerklje, Velhsovo, Šenčur in nekatere druge. Približno 2000 mlekarje bo dajplo letno okrog 6 milijonov litrov mleka, Razen tega je predvideno, da bodo dali na trg ojfrog 1 .?*v).000 k«t govejega mesa in približno milijon kilogramov Svinjine. To bo popolnoma zadostilo lokalnim nntPetflttB. Sedaj Nadaljevanje - | na 2. strani » I neje proučili ln obravnavali na posebni seji. , V nadaljevanju današnje seje je občinska skupščina obravnavala tudi pripojitev tovarne čokolade Lesce k podjetju Sumi Ljubljana. Vendar pa je s tem v zvezi skupščina sprejela sklep, da je treba to vprašanje še temeljito proučiti in zato bo ta zadeva še prišla na dnevni red ene izmed sej občinske skupščine. Na današnji seji občinske skupščine so odborniki prejeli vabila že za prihodnjo sejo skpuščine, ki bo v torek, 8. oktobra. — J. B. KRANJ, 1. oktobra — Danes so se pridružili akciji za vpis ljudskega posojila za obnovo Skopja tudi delavci na gradbiščih gradbenega podjetja Projekt Kranj. Med številnimi delavci, ki so sorazmerno vpisali precejšnje zneske, niso hoteli izostati tudi trije vajenci prvega letnika zidarske stroke. Objektiv jih je ujel prav tedaj, ko je vsak izmed njih vpisal po dva tisoč dinarjev. Nadal jevan ie na 2. strani nje odkupnih cen in predla*."'!, nai bi to problematiko podrob- torta^8k& ob 20- letnici prvega slovenskega v^^ta N e le spomini ^HeJta^0^°^evskega zbora bomo proslavili k erlh osrednjih prireditvah Ve &a ii.Kn i . ji t ' z povprečnimi in celo podpoVpreč- V ^rod bileJno obletnico zbora odposlancev sloven- nimi osebnimi dohodki vpisujejo hS^nii 80 zadnje dni zajele tudi Gorenjsko. Toda to razmeroma s svojimi dohodki več Prvi teden vpisovanja posojila za obnovo in izgradnjo Skopja Vse bliže cilju \Ta vpisnih mestih Gorenjske so že vpisali 242 milijonov dinarjev KRANJ, 1. oktobra — Do dvanajste ure danes so na vseh vpisnih mestih Gorenjske že vpisali skupno 242.723.000 dinarjev posojila za pomoč prebivavcem porušenega mesta Skopje. To je uspeh prvega tedna. Ker se bo vpisovanie nadaljevalo še 14 dni — do 15. oktobra, je predvideno, da bodo delovni ljudje Gorenjske izpolnili vsa pričakovanja kajti že sedaj smo se močno približali predvidenemu cilju. Na vseh vpisnih mestih kranjske občine so ljudje že vpisali okroglo 112 milijonov dinarjev, v jeseniški občini 47 milijonov, v radovljiški 38 milijonov, v škofjeloški 25 milijnov in v tržišk! ob-Činj 19 milijonov in 777 tisoč dinarjev ljudskega posojila. Na splošno se opaža, da delavci S?°i!J Poprave na obujanje spominov na" KOČEVSKI kakor višje kategorije. Organiz JjSa !i0er P°meni mogočen uvod v slovensko parla- dja P* ni stek ?godovlno. TE PRIPRAVE SO HKRATI TUDI qW*N*vEGA TEGA' ZA KAR S0 PREDSTAVNIKI W*Vj2 „EGA NARODA PRED DVAJSETIMI LETI V S» *b LOžILI TEMELJE. O tem, da so se na Go-kS^°Ven>riprave za praznovanje jubilejne obletnice pr-%V8c»n S!tega parlamenta usmerile prav semkaj — kar I^J pravnno — priča tudi dejstvo, da se je oz. se bo HvV*' 0»raznovanJa prenesel zlasti v šole in delovne ko- hP°r°cajo ^ radovljiške, jeseniške, kranjske iN ^Učfeh gorenjskih občin. Seveda pa bodo v občin t^*Si na Gorenisllcem tu<*i večje proslave. ADlJvilUu°do v soboto zve-V ^°CaV?T°Stno akademi- *s'cer :a.ni*'rala dve raz- SSrt^^knJ-karsko raz,?tavo W in razstavo šfc\& *o "Udarja Jakca, VA?- Po uer odprta šele $Ji>^ i„ Aktivih bodo RSi2^'kjer bodo * «W? naš kočevskega N^i^t, nadaljnji druž-J.S> t™ki. razvoj. Podob- \\ cs£ -z de,ovnih k°- S6CJ*1 LT trži*ke obči-f V0vani^ so pripra-^C* 2fi obIetnice kočev SljSf« kra-Zaživele po va-iK' V sieKVnih organiza-Vv«wni kin boto 7v^er pa V *v^.m,Ja- Ponekod "KofJeloški občini) pa bodo praznovanje kočevskega zbora združili s praznovanjem dneva republike. V praznovanje jubilejne oblet-nlce kočevskega zbora so se aktivno vključile tudi vse gorenjske Šole, kjer so ponekod pripravili celo posebna predavanja o prlčetku razvoja slovenske parlamentarne zgodovine. Tudi mlademu rodu bodo te za slovenski narod nad* vse pomembne dogodke prikazali skozi nadaljnja dogajanja oziroma skozi nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj na Slovenskem. Tako praznovanje obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju ne bo samo formalno praznovanje, temveč priložnost, ko bomo lahko s ponosom pregledali dosedanje uspehe ln z optimizmom zrli v Jutrišnji dan. — P. 1 zatekla pri stanovanjskih skupnostih in kmetijskih zadrugah tako, da mnogi ljudje svobodnih poklicev, kmetje, upokojenci in drugi ne- zaposleni marsikje ne vedo kje naj vpisujejo. To so ugotovili na današnjem sestanku občinske vpisne komisije v Kranju in podobno tudi drugod. Res pa je, da so tudi izven delovnih kolektivov ljudje pripravljeni vpisovati posojilo. V Šenčurju pri Kranju so kmetje že vpisali po 15,20 pa tudi 25 in več tisoč dinarjev. Gostilničar Potočnik v Bistrici je vpisal 100.000 dinarjev, neki obrtnik na Polici 200.000 dinarjev, med delav- I Turisti zadnjo septembrsko nedeljo Nadaljevanje na 2. strani Zavarovanci in vprašanja socialnega zavarovanja Ob koncu septembra so se na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin Radovljica in Jesenic začeli zbori zavarovancev. Zaključeni bodo predvidoma prihodnji teden. Z udeležbo na zborih, na katerih se člani skupščine razgovarjajo o dokaj pereči problematiki socialnega zavarovanja na tem območju, se ni mogoče pohvaliti. Udeležuje se jih po 40 do 60 za-Nadaljevanje . na 2. strani 4 6KOFJA LOKA, 2. oktobra — Včeraj Je obiskala Loške tovarne hladilnikov delegacija madžarske elektroindustrije, ki je obiskala našo državoznamenom, da prouči mogočnosti industrijsko-tehnlčnega* sodelovanja. S predstavniki podjetja so se razgovarjali o proizvodnji; del omenjene delegacije pa je obiskal tudi Iskro v Kranju (od koder je tudi posnetek). Dokaj lep dan Je v nedelje zvabil na Gorenjsko Številne iz letnike, tako da tudi za konec septembra ne moremo reči, ds je poletna turistična sezona žc pri kraju. Povprašali smo ne katera turistična društva in ho telske recepcije, koliko Je bile v nedeljo v posameznih krajih turistov, odgovori po so naslednji: % V BLEJSKIH hotelih in počitniških domovih je bilo v nedeljo nastanjenih 293 domačih in 239 tujih turistov, kar je precej manj kot v petek in soboto — to pa v glavnem zaradi tega, ker je bilo prej na Bledu zvezno posvetovanje urbanistov. Te dni bodo precej počitniških domov na Bledu zaprli, medtem ko dom književnikov in dom rudarjev ne obratujeta že od prej. — Obe številki sta za ta čas visoki in se do konca leta verjetno ne bosta dvignili, razen če ne bo na Bledu še kakšnega večjega kongresa oziroma posvetovanja. 0 V obratih hotela »Erika« vKRANJSKI GORI (Erika, Razor, Vitranc, Planica ter gostišči Slavec in Mojmir) je od sobote na nedeljo prenočilo vsega 68 izletnikov, medtem ko je bilo prehodnih gostov Okrog 250, kar pa je (lepa nedelja) za ta čas razmeroma veliko, ma v VRATIH nam je poveda- % Uslužbenka Aljaževega dola, da na Triglav tokrat ni šlo dosti planincev, saj so jih je z izletniki vred v domu ustavilo le kakih sto. Zanimivo je. da je bilo med njimi precej več tujcev kot pa domačinov. Da ta številka ni posebno visoka, pove podatek, da je bilo prejšnje meseee ob nedeljah v Vratih tudi po tisoč i/letnikov in planincev. — /.. SREDA, Žokt^JjS TE DNI PO SVETU 0 V ČETRTEK V MEHIKI Na povabilo predsednika Združenih držav Mehike Adolfa Lope-za Mateosa bo predsednik SFRJ Josip Broz Tito s soprogo od jutri do 16. oktobra na uradnem obisku v Mehiki. # PROSLAVA AVNOJ V SARAJEVU Glavna proslava II zasedanja AVNOJ in prvega zasedanja ZAVNOH BiH bo v Sarajevu. Ta ko je sklenil odbor za proslavo 20. obletnice II. zasedanja AVNOJ pod predsedstvom Djure Pucarja. # UPOR V AL2IRU Poročajo, dn ie predsednik Bcn Bela pozval Alžirce naj ustanavljajo državljanske odbore kot znamenje odpora proti uporniškemu poveljniku. Ta se je umaknil v gore Kabilije. Pod njegovim poveljstvom je od 8 do 10 tisoč vojakov, ki so bili v njegovi enoti med osvobodilnim bojem. Poveljnik podpira ilegalno organizacijo rr".>n'e socialističnih sil«,- ki je 7 r■■•la odprto akcijo proti Ben - RAZGOVORI V NEW YORKU V New Yorku se vzporedno z 7.....danjem Generalne skupščine nadaljujejo razgovori med zuna-ittlml minfetrl SZ, ZDA in Velike ^■•Hrtnijc. Ministri niso dosegli so- •\ o nobenem odprtem pro-T*- -i«, vendar so pogovori pote-' ,; v oriiateljskem in konstruktivnem tonu. $ KONFERENCA BRITANSKIH "ABURISTOV V Londonu se je začela 62. kon-t • • • lCa britanske laburistične stranke z geslom »Zmagati na prihodnjih volitvah«. Predsednik konference Davies je ob otvoritvi dejal, »da Velika Britanija gleda zadnji prizor zadnjega dejanja 12-letne konservativne vladavine.« V tednu matere in otroka Razstava o letovanjih KRANJ — V okviru prireditev v TEDNU MATERE IN OTROKA (od 6. do 13. oktobra).bo v avli stavbe občinske skupščine Kranj razstava o zdravstvenih letovanjih v letu 1963. Razstavo pripravlja center za letovanja in jo bodo odprli v nedeljo, 6. oktobra, ob 9. uri dopoldne. Razstava bo zanimiva tako za pedagoge in starše kot tudi za otroke, saj bo razstavljeno gradivo izredno pestro. Največ bo tu izdelkov, ki so jih pionirji naredili v krožkih na letovanjih: ročna dela i/ plastičnih mas, lesa, kartona, žice, papirja, razne risbe, izdelki otrok, ki so biji v ortopedski izmeni in so imeli na letovanju pouk, izdelki učencev pomožne šole itd. Na razstavi ho tudi precej fotografij z motivi o življenju v koloniji. Vse so izdelki foto krožkov. Posebni grafikoni bodo prikazovali letovanja otrok no občinah, vire sredstev za fi-nansiranjc zdravstvenih letovanj in primerjave z letovanji v lanskem letu in podobno. — S. NESREČE # MOPEDIST ZBIL PEŠCA » Na Jezerski cesti v Kranju je v nedeljo ob 20.50 mopedist Franc Logar zbil pešca Pavla Sajevica. Pešec je bil lažje poškodovan in so mu v kranjskem zdravstvenem domu nudili prvo pomoč. 0 MOPEDIST TRČIL V KOLESARJA Na cesti III. reda v bližini vasi Šmartno pri Cerkljah je v ponedeljek ob 15.45 trčil mopedist Franc Hobat v kolesarja Cvetana Djoktća. Do nesreče je prišlo zato, ker kolesar ni nakazal smeri, ko je zavil v levo. Oba sta bila težje telesno poškodovana in so jtl prepeljali v ljubljansko bolnišnico, na vozilih pa je za okrog 20.000 dinarjev škode. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki ® Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudieindogoo^ Mineva leto dni, odkar v Jeme-menu izbruhnila revolucija in so proglasil! »Jemensko arabsko republiko«. Septembrska revolucija je pomenila konec dolgoletne imamske oblasti, ki je z vso silo in srednjeveško mračnostjo tlačila in puščala v temi štiriinpolmi-lijonski jemenski narod. Skozi zastrto jemensko življenje je Ie od časa do časa zasvetila kakšna Iskrica, ki pa je kaj kmalu ugas- Sčina, s katero se je moralo spo-1 ni. »Mi se z eno roko borimo, z prijeti (ln se še naprej z vso silo spopada )mlada jemenska republika. Vodja revolucije ln sedanji predsednik republike el Sa-lal je kmalu po zmagi dejal, da morajo začeti »novo miroljubno revolucijo — družbeno, politično ln ekonomsko, da bi tako reformirali tisto, kar je zapustil stari režim. Živimo v 10. stoletju in začenjamo iz nič.« drugo pa skušamo delati«, Je naj bolje vse skupaj označil podpredsednik republike Hasan el Amri. Saudskl Arabiji npr. ni šlo v račun, da meji na Jemen, ki mu ne vladajo več imami; na drugi strani pa se s tem ni mogla sprijazniti Velika Britanija, ki se je zbala (in se še boji) za »svojo posest« in vpliv na Arabskem polotoku; zato je pomenila zanjo je- enska oLIetnica nila, in vse skupaj je bilo zopet j Seveda je novi Jemen že takoj menska revolucija neprijetnost, ki pogreznjeno v mrak neprosvetfje-1 v začetku naletel na hud odpor zna pripomoči, da bi bili prekri-nosti. Imamsko absolutistično ! monarhlstlčno-koloniallstičnih sil, žani računi na njenih vplivnih obvladanje je slonelo na povsem J k! so skušale restavrirati stari red močjih. Tam je seveda v nepo-fevdalnlh družbenih odnosih in za-! oz. z najrazličnejšimi sredstvi one-! sredni bližini Aden. ki ie njena piralo deželo pred zunanjimi vpli-. mogočiti razvoj nove tvorbe na i strateška baza za Srednji vzhod, vi, da se ljudstvo ne bi »okužilo« , Arabskem polotoku. Na eni strani j in končno —- tudi nafta je danda-in da ne bi namesto po ikizijah, je svet "pozdravil napredne Salalo-1 nes takšna, da kaj rada spolzi ve ideje in novo republiko in: med prsti in se prelije drugam, mnoge države so jo takoj prizna- ( Zato torej ni čudno, če so jemen-le (med njimi tudi Jugoslavija), ske spremembe tako sovražno in na drugI strani pa so bile dežele, | z negodovanjem sprejeli prav v ki so pomagale monarhistom (oz.; Londonu, še pomagajo), da bi se ti dokopali ponovno do oblasti. Jemenska mlada republika je tako začela ki jih prinaša žvečenje listja grmovja kata, zahrepenelo po višji civilizaciji in napredku. Ker so se nekateri zavedali, da tako ne bo šlo naprej, so se zbrali okrog polkovnika Salala ln se odločili za udar, ki naj b'\ jemensko barko usmeril v druge vode in ji omogočil lepšo vožnjo. — Revo- j obdobje boja z zunanjimi sovraž-lucija je tako začela obdobje dru- j niki in premagovanja številnih gačnih odnosov in novega življe-( notranjih nasprotij. Celotno eno-nja v tel deželi. Zaostalost na vseh področjih — to pa je bila dedi- KonČno je morala v vse to dogajanje okrog Jemena poseči Organizacija združenih narodov, da ne bi prišlo do hujših posledic. Jemenu je v najtežjih dneh stala (in ji še danes) ob strani Združe-letno življenje jemenske reoublike j na arabska republika z njo je Je-je prepleteno z bojem na obe stra-' men sklenil pakt o slcupni obram- Predsednik republike el Salal bi), ki ima za svojo politično in moralno dolžnost, da podpira Jemen v boju za neodvisnost. Brez pomoči ZAR bi bila jemenska revolucija večkrat v hudi stiski. Saudska Arabija se J« ^ *J2, zumom v aprilu mesecu da ne bo več P^ff^La^ el Badra in monarhističkihi «, bi tako počasi odstranili »J* fr sko vprašanje«, vendar pa j ^ šila ta sporazum. **krau J*-.tfe. Vel. Britanija ni pokazala n* %t ga posebnega navdusenJ«> ° ^fl, z jemensko republiko ijj^ in da ne bi inscenirala sem kakšnega incidenta. ^ Zaradi zaostalosti se JJJjLp-mensko republiko P°fJgd ogromne naloge, saj mor },. vse od začetka. Povsert rg» . vo je, da se postaviti na svoje nože «| ■ ^ zamujeno, zato tudi ^"jS jema vsakršno prijateljsko^^ Pri težnjah, da bi dežela ktf tf hitreje dosegla uspehe, to y vneti mladi, ki bi želeli, da m, Jemen hitreje razvijal. Je™ ^ republiko vznemirja ?fve°*rajtfij, sta nerešenih notranjih JPr ^ ki so grenka zapuščina PJ^J^ (Sever—Jug, plemena* (H, vplivom monarhlstov od « ^ časa upirajo, itd.). ^•"Jjrjftr se usmerjajo zlasti v ^ nje oblasti, enotnosti m J ^ feB, Seno graditev goapodaraw»\ w* smislu Je izrazil svoje zeii predsednik el Salal ob P* w obletnice jemenske revomw ^ Je poudaril, da mora dr»v ^ poti napredka« in da si J & ljudstvo še bolj PrizadevIYrHe -polnjevanje ciljev ^Jg*^ svoboda, socializem in en°u* do Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Liudje in dogodki j§ Ljudje in dof^ d* Nadaljevanje s I. strani V nedeljo dopoldne so v Koritcu pri Zalem logu odkrili spominsko obeležje prvemu sekretarju SKOJ za škofjeloško okrožje JANKU MARKELJNU i Čakati ni koristno nega akta začele komune, tako da so junija oziroma julija formirale svoje delovne komisije. Tudi republiški plan razvoja v letin 1964—1970 ima že precej zbranih podatkov in analiz, ki jih skupščinski odbori in komisije že obravnavajo in bo načrt verjetno sprejet že letos. Razveseljivo je predvsem to, da ie za sedemletni republiški načrt v teku težko pričakovana študija o potrebah po kadrih v našem gospodarstvu, medtem ko sekretariat IS za šolstvo pripravlja posebno analizo tudi o potrebah po učiteljskem kadru za šole vseh stopenj. Kaže, da je samo še na posameznih gospodarskih organizacijah vrsta, da pravočasno pripravijo potrebne materiale za sestavo 7-letnlh načrtov. Podatki o problematiki okrog sestavljanja teh načrtov, ki jih je zbral kranjski zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela, so sicer zaskrbljujoči, vendar obstajajo možnosti, da'se zadeva do izteka predvidenega roka le še nekako uredi. Omenjena analiza namreč pove, da se v 47 anketiranih podjetjih s skupno 52 tisoč delavci le 26 strokovnjakov ukvarja s tem problemom, zelo malo med njimi pa je takih, ki so za potrebe načrtovanja izdelali analizo o domaeem in zunanjem tržišču, kamor bodo usmerjali svoje Priprave na zimsko sezono V škofjeloški komuni je bilo do avgusta 1138 nočitev več kot lani vse leto ŠKOFJA LOKA, 1. oktobra — V prostorih gostišča Vin-carje so se včeraj popoldne sestali turistični in gostinski delavci z območja Škofjeloške komune ter predstavniki GTZ 7. namenom, da pregledajo dejavnost v pravkar minuli sezoni in spregovorijo o pripravah na zimsko sezono ter na 7-Ietni program razvoja turizma v komuni. uresničevalo skupni načrt-ljivo na način, ki b° Jorj«t^ privlačen in vsestransko * To zlasti v kooperacijii za.v $ vanje raznih krnu% P", „d. V pitanju govedi, Pl*m2"L d« # tem smislu je P^^maga* tako sodelovanje celo v q}) odročnim kmetovavcem. » vei danjem kmetovanju "'"T^oJ perspektive. Obratno pa' V^mej-zahteval, da se na najPr 0#og ših kmetijskih P*tf*StU»'» Loke razvije čimbolj na£ ^ tenzivna proizvodnja. — 3 Vse bliže cilju so še vedno.. Pri^1' ct pa so se ve««« -j- j0 V*» vpisujejo posamezniki ^jc-kot je njihov enoioes^d * ^ mek. Arhivar Maks BalaP«^!s8! vami Peko v Tržiču pa (ne \t in vplačal 200.0000 dhja«g 100.000, kot smo objav" pod' Iz kranjskega g^dPjoeg*^ jetja Projekt javljajo, ^ /al izredno zavest o vpisnika izpod raj 111 • Do vključno avgusta so zabeležili v škofjeloški komuni skupno 12.138 nočitev, od tega 10.390 domačih ln 1.748 tujih gostov, ki so prespali v gostinskih objektih oziroma v zasebnih tujskih sobah. Te številke dokaj zgovorno pričajo, da se turizem v škofjeloški občini le razvija, .zakaj lani je bilo v vsem letu skupno 11.000 nočitev, do konca letošnjega leta pa je pri- Vreme # VREMENSKA SLIKA Oslabljene frontalne motnje so zajele Slovenijo, za njimi pa priteka k nam še nekoliko hladnejši zrak. Nov val frontalnih motenj* je dosegel Britansko otočje in bo že jutri vplival na zahodne kraje Slovenije. # NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Danes dopoldne bo spremenljivo oblačno vreme, proti večeru pa bodo nastopile ponovne pooblačitve. V vzhodni in jugozahodni Sloveniji pa je možnost vmesnih padavin. Najnižje nočne temperature okoii 5, v Primorju 12 stopinj, medtem ko se bo čez dan povzpelo živo srebro do 17, v Primorju pa 20 stopinj Celzija. Izgledi za naslednje dni: pretežno oblačno, v zahodni Sloveniji padavine. # STANJE VREMENA V TOREK OB 13. URI Planica — delno oblačno, 16 stopinj; Lesce-Bled — zmerno oblačno, 17 stopinj, zračni pritisk 1014 milibarov, pritisk počasi pada; Jezersko — zmerno oblačno, 13 stopinj; Triglav-Kredarica — v oblakih, plus 2 stopinje Celzija, piha'slab jugovzhodnlk. čakovati, da se bo število nočitev približalo 18.000. Mimogrede bi omenili, da je bil najuspešnejši mesec glede nočitev avgust, ko je prenočilo 2.973 domačih in 1.024 tujih turistov. Značilno za turizem na področju škofjeloške komune je, da se stacionarni turizem, razen v nekaterih objektih, ne more razvijati; vedno bolj pa se uveljavlja izletniški turizem. Glede zimskega turizma — predvsem spet izletniškega, ki naj bi se razvijal na Sorici, Soriški planini, Starem vrhu, Cešnjici, Dražgošah in Javorjah — so dali poudarka na brezhibno poročanje o vremenskih in snežnih razmerah kakor nih kapacitetah. Posebno pozornost pa so v razpravi namenili tudi seveda o prostih prenočitve-pluženju cest do omenjenih krajev. Zato so sklenili, da bo treba pravočasno rešiti to vprašanje s cestnim podjetjem. Omenili bi le primer: če bi cesto od Sorice do Soriške planine, kjer je litostroj-ski dom plužili — čez zimo tam ne manjka smučarjev — bi pot precej skrajšali. Poudariti je potrebno pobudo, ki bo nedvomno prispevala k razvoju zimskega turizma, da turistični in gostinski delavci sestavijo koledar zabavnih prireditev. Na teh prireditvah pa naj bi ser- virali zgolj domače specialiteteH). Za sedemletni program razvoja turizma v komuni pa so imenovali komisijo, ki jo sestavljajo po en član vsakega turističnega društva v komuni; le-ta pa naj bi čimprej naredila globalni koncept. Se to: sklenili so, da bo potrebno do konec leta izdelati temeljit pregled dejavnosti turizma v posameznih območjih in panogah. Pri zbiranju podatkov pa bo treba upoštevati tudi promet v trgovinah, PTT storitve, avtobusne prevoze itd. — St. š. Na Bledu so odprli razstavo gorenjskih slikariev ------..... Skupna likovna manifestacija BLED — Včeraj so v prostorih festivalne dvorane na Bledu odprli deveto in s tem zadnjo razstavo v letošnjem zelo bogatem razstavnem obdobju od maja do vključno oktobra. Zadnja, ki so Jo odprli včeraj, je po obsegu razstavljenih del največja, po številu sodelujočih slikarjev pa najpomembnejša. Likovna komisija je uspela združi t i na skupni razstavi kakih dvnjset likovnikov z vse Gorenjske (tudi iz kamniškega območja). J. B. izdelke. Začudi nas tudi dejstvo, da v vsej tekstilni industriji samo dva visoko kvalificirana' strokovnjaka sistematično proučujeta problematiko razvoja te panoge. J. 2. 2 Desetkrat več kot danes potrebuje Kranj z okolico približno 2 do 3 milijone litrov mleka letno in okrog 800.000 kg mesa. Taka je potreba po mesu ob potrošnji 35 kg povprečno na osebo, kar ni veliko, saj imajo nekatere dežele celo 50 in več kilogramov letno na prebivavca. Vendar tudi povprečna potrošnja ne bo porabila vsega in bo, če bodo ti načrti uresničeni, precejšen del viškov za izvoz. Razen tega bodo leta 1970 že lahko dali na trg okrog 1000 vagonov krompirja, okrog 40 vagonov zelenjave, 50 vagonov sadja itd. Obeti v Škof ji Loki Sedemletni načrt predvideva desno od ceste iz Jeprce proH fckofji Loki in železnico dve veliki farmi z 860 ha plodnih njiv in košenln, od katerih bo v glavnem živelo 5.500 mladih govedi in okrog 2.000 prašičev letno. Tam bo namreč imelo škofjeloško Kmetijsko gospodarstvo osrednje proizvodne zmogljivosti. Manjši čeprav pomembni obrati so predvideni še na Suhi z 200 mlekarica-mi, obrat Mesnina kot posebna ekonomska enota z letno zmogljivostjo do 1.800 ton mesa in obrat sušilnice in mešanice za močna krmila z ustreznimi skladišči ob industrijskem tiru na Trati. Tudi načrti tega posestva so zelo pogumni. Obseg njihovih zemljišč naj bi se razširil od sedanjih 264 ha na-1.100 ha, vrednost njihovih izdelkov oziroma pridelkov pa se bo povečala od 95 milijonov na milijardo dinarjev letno, kar, podobno kot v, Kranju, pomeni približno desetkrat več. S pomočjo mehanizacije se bo vrednost proizvodnje povečala na zaposlenega delavca od sedanjih 3 na približno 7 milijonov dinarjev letno. Zato bodo vložili okroglo milijardo in 750 milijonov dinarjev investicij, vključujoč tudi klavnico, ki bo postala še dokaj popolnejša, kot je sedanja v dovl jici. Kar jc poglavitno, kot predvideva njihov sedemletni načrt, bi v --------v - , t1- na r 1970 letu samo to kmetijsko go- j ''c izvedli ^\p.°t7gk0fja 1***, spodarstvo v celot! krilo potrebe ! mkv po mleku na tem območju in tu-!MLIP cesnjica^ njihovi dulavci, kicl-^V'diiia1'^' ■ o.uuu «zllikov čeprav se prejemki PM&tffi sučejo okrog 20.000 dp denarjev. Zelo lep uspeh v0jnih sežen na vpisnih 1 jLA VP»- pošt kjer so P"PaAd"$o 0 v L°" sali v Kranju /e 2.-638ll*L0jila. ki 2,150.000 dinarjev ^ Marsikateri kolektivi aii zagotovili poročevalsKc is(>va-pa še sploh niso zaceh. t (po njem. V Kranju soje o pod: ».nem tednu!) imenom«» ^ /pisnih mest v manjsm i fce n skoraj vse stao^pi* krajevne skupnosti, kjej, ' ^ nje še ni steklo. Zato boa , komisije obiskovali te ora^j & je in pomagali pri org« ga dela. Za vpisovanje:v kem prebivalstvu pa W» ^ zirali individualne. oW ča53. da vpisniki ne bi izgu™* ^ 4 Zavarovanci if vprašanj« W*P* ssl zavarovanj* varovancev, prave po večini načenjajo najrazličflej^ 0p nja. o katerih, zavarovan« potrebna pojasnila- ^ggf Na območju komunah^ £ , nosti socialnega »'^SSuj^ Ra- lavcev občin Kranj;. ^^lt lin Tržič niso določi«?^ 1 tumov za izvedbo ^ rovancev. Tako so ne K* *et v - 'c* v i r odlaša* °' di potrebe po mesu. To je danes ! rov pa z n[in^/^i sklicanjem zborovJ>t ^jiiP«.^, (0* tih velik problem. Predvideno je, d<. i ■ X1 n: bi v letu 1970 letu lahko nudili I ral' ^tetl. t'uki o podjetjih v kranjs*'.,. skPP5 potrošnikom nad 900.000 11 it rov I - - -mleka in okrog 1,445.000 kg teleč-1 JJ/prasanj«^ P"^ iega, svinjskega in govejega mesa ;uu tA Ml- *an*' «ld*' kljaja^8* In za vse to bi skrbelo in delalo samo 94 kvalificiranih delavcev, agronomov in kmetij, tehnikov. Seveda v tem obsežnem načrtu ni vključena samo zmogljivost kmetijskega gosnodarstva, čeprav bo ta Imela vodilno mesto. Lastne proizvodnje močnih krmil bi Imeli le okrog 40 odstotkov. Zato je predvideno, da bo v tem načrtu sodelovalo v različnih oblikah ce: lotno kmetijstvo tamkajšnjega območja vštevšl individunlno kmetijstvo obeh dolin, ki bi prek kmetijske zadruge ali neposredno joseg«51 29 "milijonov dinarjev,^-^ , vedno bolj verete gusta je primanjkljaj Ob !i zavarovancev in JJ še posledice, če se bo to hodnje nadaljevalo. ^ sw- V Tržiču so sc^Z kt socf pen. posvet o p«*lemj^ , £ nega zavarovanja, ^valnih K-bodo predstavniki družnic. organov f^h\c^ in drugi, ki v SV lahleo posredovati d«w jih kolektivih. — *• »Iz ------_____ j jgjikomun 0 Iz naših komun • Iz naših komun 9 Iz naših komun • Iz naših komun 9 Iz naših komun 9 Iz naših komun 9 T/ naših komun !»v. Sžljgijc v zdravstvene objekte v Kranjski občini 'radliena dela nove Porodnišnice bodo letos končana °*mih mesecih je bilo investirano v zdravstvene objekte 253 milijonov v ^dnjo bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Ujo ^U S° do začetka letošnjega leta porabili že 222,9 mi-**tib d'narJev» ,etos oziroma v letošnjih prvih osmih me-p0r pa še nadaljnjih 113 milijonov dinarjev. Gradnjo Vsa nl*nice namreč letos Intenzivno nadaljujejo in bodo tor ?8dbena dela zaključena do konca leta 1963. Investi-vRra« °dda* že tu^l vsa instalacijska dela in dela pri ^"vanjii medicinske opreme; v teku so tudi vsa obrt-lu 1)ridela' Premično opremo pa bodo naročili Še ta mesec aPrj£8toJnl predvidevajo, da jo bodo dobili do začetka lice • ^r^odnJega leta. Gradbena dela pri urejanju pral-ln Postavitvi kotlarne prav tako napredujejo. *uci 0 ranie bolnišnice za gine- V celoti pa je bilo v letošnjih 'STJ* poi*odništvo v Kranju osmih mesecih porabljenh za in- llh Inf0r,Ire?,V,devanj,h' po zad" vesticij &Na?aciJah Pa Je splošna banka že odobrila Hv |j!š,nl 150 milijonov di- Več? ovatl Je- da DO mo" litiju" del tega kredita upo-. ** »tog. »Nnje „ Je uli, P°man )kan je sredstev % avrI° nadaljnja dela e v zdravstvene objekte v kranjski občini 253 milijonov di- narjev, od tega skoraj vsa sredstva za bolnišnico za ginekologijo in porodništvo, za zdravilišče Novigrad in za reševalno postajo zdravstvenega doma. Manjša sredstva (75 tisoč dinarjev) so porabili tudi za lekarniško postajo v Stra-žišču. Novozgrajene pritlične prostore v samskem domu »Tekstil-indusa« v Stražišču. je dobila v najem kranjska lekarna z obvezo, da tu uredi lekarniško postajo. Po načrtu bo ureditev ln oprema veljala tri milijone dinarjev, vendar pa so bili doslej Izdelani ln plačani le načrti. Postaja bo urejena ln opremljena do 29. novembra. Problematlčneje pa je vprašanje, če bo do tedaj napeljan tudi kabel za električni tok, ki bi napajal celotno stavbo. — P. Otvoritev kranjske blagovnice Kranj, 1. oktobra — Aadapta-cija stavbe trgovskega podjetja »Kokra« Kranj se približuje koncu. Otvoritev je predvidena za 5. oktober, zadnjo besedo o tem bo izrekla kolavdaci jska komisija, ki si je prenovljene prostore ogledala v ponedeljek. Podjetje se na otvoritev dobro pripravlja, saj namerava devet oddelkov nove blagovnice kolikor moč založiti. Prodajna površina v pritličju in v prvem nadstropju meri 800 kvadratnih metrov, od tega 500 kvadratnih metrov čistega prodajnega prostora. V oddelkih bo blago porazdeljeno po naslednjih skupinah: žensko modno blago, moško modno blago, galanterija, pozamenteri ja, manufaktura, športne potrebščine, konfekcija, dekorativno blago in otroški oddelek. — S. na ob- Sobd?? konjsko lekarno H JeJ~.KtJe bilo doslej potro-%v %a°brih 16 milijonov di-V«m r>vr?di ustavitve del streha >a ° ,]ektu §e ni dokončno iz, h v^iih °b velikih nalivih ali t n'kih • Snežnin padavinah pri bil«m str°)'nico zamaka. Za-S st J?°trebno dokončno nad-Načm ,° (tako kot Predvi-S Potem er bi namreč lahko ?>],>naro!,M.treho dokončno i/dc-S Ce ?! P!očevinaste odkap-,,°stor ?l uredili tudi zunanji rNa 8 stavbe, bi tudi v Hla ^zamakala več. Za vsa 3g t bilo potreba najti 2% u bilijonov dinarjev. J*' da so za dokončanje % i™,trebna še precejšnja de-Va ln da je treba za-po urbanističnem lty .,re. da bi našli za » ^Itev x e,šo odroma cenej-wJtlop ' e bi zgradbo povezali ^l»kto!e8a trgovskega in sta- 'tl^abluiV5 miUjonov dinar-C^e n,h tudi ™ ureditev nja Kratr °itaJe zdravstvenega V°^li!,'a,n.a tem obiektu tre" l io okov Jejo 2adnja dela in siceD°rabli> -00 "~ stavbo pa sicer fcv slcoraajC|;Prcce> sredstev, in »CH*„ rnili)°riov dinar-kr ^ovi POrabili tudi za zdra- fii^Čai d' Sama Stavba je hiM\ « -m že od začetka Ju-°Pai,;?Jernu namenu. Tre-ureJajo še okolico. V škofjeloški občini so izdelali osnutek statuta Podaljšati rok za razpravo V občinskem statutu bo treba konkretneje določiti mesto in vlogo družbenih služb in organov delavskega samoupravljanja kalnega sveta je mnenja, da o samoupravljanju in tudi o gospodarjenju ne moremo govoriti kot o že Izdelanem sistemu, ker Je okrog obeh še dosti nerešenih Minuli mesec so občani škofjeloške komune že začeli razpravljati o osnutku občinskega statuta. Pričakujejo, da bo komisija za sestavo osnutka na ta način dobila izkristalizirane skupne težnje in probleme občanov, ki bodo v statutu postavljeni tako, da bodo omogočali kar "ajhi-, vpra§anj |n ^ KorUtno M trejše uveljavljanje socialističnih odnosov in boljšanje ziv- b^ da b| ^ pristojtl| organl pred sprejetjem statuta o tem povedali svoje. Zlasti nai bi se pogovorili o poglavilh, ki odrelajo razmerje med občinsko skupščino in delovnimi organizacijami. ljenjskega standarda naših ljudi. V eni izmed številnih razprav o osnutku je odbor delavcev družbenih služb pri občinskem sindikalnem svetu — z namenom, da pro uči mesto in vlogo družbenih služb v statutu — ugotovil, da so le-te v osnutke naštete samo kot službe za zadovoljevanje potreb občanov, ni pa jim dano primerno mesto in opredeljena njihova, nom upravljanja vloga pri krepitvi gospodarskega | nizacljah prisoja V zvezi z ugotovljenim je odbor sprejel sklep, naj vse sindikalne podružnice družbenih služb prično javno razpravo o osnutku, predloge pa naj posredujejo strokovnemu odboru, ki jih bo sporočil občinski skupščini. Le bežen pregled osnutka statuta daje tudi občutek, da se orga-delovnih orga-premalo odgo- družbenega življenja v občini I vorno mesto. Izvršni odbor slndl- Trgovina in gostinstvo nimata visokošolskega kadra Škofjeloški občinski odbor SZDLIz srednjih šol. Podatki kažejo, da Da bodo občani, člani delovnih kolektivov in družbeno-političnih organizacij osnutek lahko natančni) proučili, bo treba rok za razprave in sprejemanje pripomb preci podaljšati. Vendar pa v tem primeru raznrave ne bi smele biti mani intenzivne, pač pa bi morale biti bolj noglobljene in konkretne. — J. 2, je pred nedavnim Izdelal analizo o stanju delavcev z visoko Izobrazbo v delovnih organizacijah občine. Prišel je do zaključka, da bo vzporedno z razvijanjem gospodarstva treba štipendirati vedno več delavcev in mladine, ki pride ežave vasi Šutna %L v 2»k •Vet krajevne skup jSifr dve'1 k imel mil?Uli zaporedni seji, na 'Oitj obravnaval naloge V*'i Su?^ razprave so posve-'n c"a- ker ima zelo slabe MT'iavo • • sIabo električno \ Ut"e n!H dri1go- Z8°rnJi del hk15* ie a iavne ceste. Pro-koj V0st P05al tako pereč, da WCeu l iIa-da bodo ta- 6 ce« 8radni° primerne T, Ja odnv! ' za katero l*c bila ^ va, j0brena že v letu 1961. 0 Om tUd^ ,7-redno slabo mrežje in javno raz- svetljavo. V družbenem planu občinske skupščine je zagotovljeno za to milijon in pol dinarjev in želeli bi, da se le-to uredi vsaj do jesenskih dni. V Žabnici s.o pred kratkim uredili tudi avtobusno postajališče, ki je stalo okoli pol miljona dinarjev. Ko bodo ponovno urejali javno razsvetljavo pri spomeniku NOB, bodo namestili namesto dosedanjih navadnih žarnic neonsko razsvetljavo. Na dnevnem redu je bilo še krajevno pokopališče, ki ga razširjajo in bo urejeno do 1. novembra. — R. je v gospodarstvu zaposlenih 59 delavcev s fakultetno izobrazbo, Izmed katerih jih je 44 v Industriji, ostali pa še v gradbeništvu, kmetijstvu ln gozdarstvu. Torej je v industriji na vsakih 76 zaposlenih eden z visoko izobrazbo, vendar je v tej panogi tovrstno razmerje najboljše. Družbene službe — kot so prosveta, zdravstvo, javna uprava ln druge — zaposlujejo 61 delavcev z zaključeno fakulteto. — Miselnost, da vis«ko kvalificirane delavce potrebujejo samo družbene službe ln Industrija, Je v občini privedla tako daleč, da v trgovini ir> gostinstvu ni niti enega, ki bi imel zaključeno fakulteto, v obrti pa le eden. In da je problem še večji — prav te panoge sedaj na fakultetah še nimajo štipendistov. Pomanjkanje všokosojskega kadra Je v škorjeloSkl občini torej občutno, vse pa bi se dalo nekako urediti, čc bi posamezne delovne organizacije !m«le jasnn program potreb po strokovnjakih, ki bi ga v okviru možnosti počasi uresničevale. — ž. Xa kratkem valu 9 BI.F.D — Folklorna skupina z Bleda jc bila najpogostejši izvajavec večerov narodnih plesov in pesmi na blejskih noletnih prireditvah med turistično sezono. V dvorani kazine in v hotelih je več kot dvajsetkrat izvaiala spored narodnih plesov. Zadnji nastop v letošnji poletni sezoni prireditev so imeli člani blejske folklorne skupine minuli četrtek v dvorani Jelovica. V nedeljo pa je bil v zdraviliškem oarku promenadni koncert godbe na pihala. © BOHINJSKA BISTRICA — V Stari Fužini v Bohinju so imeli režiserji radovljiške komune dvodnevni seminar. Od skupaj 15 Svobod in prosvetnih društev jo poslalo na seminar svoje režiserje le 8 Svobod, medlem ko se ostali niso odzvali. Na seminarju so obravnavali organizacijske zadeve, izmenjavo igravskih skupin med društvi, izbiro del za uprizarjanje in metode režiran ia. Priredili so tudi klubski večer. Seminar je vodil predsednik dramske komisije sveta Svobod Lovro Strgar. *** drii*1Uobra — Sinoči Ja v dvorani kina Center v Kranju nastopil ansambel narodnih plesov in pevski zbor kulturno umet-u$tva »stif Naumov« iz Makedonije Iz naših kolektivov Delavke pri eni izmed zadnjih faz obdelave smuči »Elan« na tujih smučinah Devet desetin smuči izvozijo — Velike investicije in še večji načrti — Vse kaže na občuten preseg proizvodnega plana Tovarna športnega orodja »Elan« iz Begunj sodi med tista podjetja, ki se izredno hitro razvijajo. Delavci, ki so odšli iz tovarne pred nekaj leti, se po vsej verjetnosti v tem času ne bi več znašli v delavnicah, saj v njih kar naprej izboljšujejo, uvajajo nove stroje in nove postopke. Elanovi izdelki so cenjeni in je po njih doma in v svetu veliko povpraševanje. Ker pa je prav pri tej vrsti izdelkov Izpopolnjevanje skoraj na dnevnem redu, mu seveda morajo vztrajno slediti, saj bi sicer prav gotovo ne bili uspešni. Razvojni in raziskovalni službi posvečajo vso pozornost. Za petino nad planom Tako ni čudno, da vrednost proizvodnje stalno narašča. Pred petimi leti je dosegla pol milijarde dinarjev, za letos so s planom predvideli 1 milijardo in 100 milijonov dinarjev, vendar vse kaže, da bodo plan presegli kar za 200 milijonov dinarjev. Perspektivni plan razvoja podjetja v prihodnjih sedmih letih sloni na predvidenih 2 milijardah v letu 1970. Za »Elan je značilno, da skoraj tri četrtine izdelkov izvozi. Smuči pomenijo 78 odstotkov proizvodnje, izvozijo pa jih 90 odstotkov, kar v letošnjem letu pomeni prek 80 tisoč parov. Največ smuči prodajo v Kanado in ZDA in v nekatere države Zahodne Evrope, Pohvale športnikov K največjim svojim' uspehom v zadnjem času prištevajo rezultate slovenskih kanuistov na kanujih »Elan« ln rezultate športnikov, ki so sodelovali na 5. evropskem prvenstvu v orodni telovadbi ▼ Beogradu. Niti en tekmovavec ni našel napake na tem orodju. Zaradi tega je podpredsednik Mednarodne glmnastične federacije iz ženeve priporočil to orodje tudi za olimpiado v Tokiu, vendar so menda japonski fotoreporterji v Beogradu tako temeljito slikali to orodje, da v primeru, če bi želeli enako orodje, verjetno nc bi imeli težav. V »Elanu« po vsakem pomembnejšem tekmovanju, na katerem športniki na njihovem orodju dosežejo vidnejše uspehe, povabijo tekmovavce in se z njimi pogovorijo o njihovih pripombah. Zaradi belih smučarskih rokavic Za letošnjo sezono so prvič pripravili cluksirane smučarske palice. Uredili so posebno delavnico, ker elegantne smučarke niso hotele več kupovati navadnih aluminijastih palic, ker so imela od njih črne rokavice. Tudi pri zunanji podobi smuči so spet naredili korak naprej. Na zadnjem sejmu športne opreme v Kolnu so prav zaradi te?a dosegli dobre kupčije. Sodijo, da se inozemski kupci radi odločajo za njihove smuči tudi zaradi tega, ker jim vsak tip smuči izdelajo v poljubnih bat vab in z zaželenimi ozna kami. Tako nekatere tipe izdelajo tudi v petih ali šestih izvedhan. V tem času se pripravljajo za sejma v Kolnu in v VViesbacmu (na prvem so zbrani proizvajava, na drugem pa trgovci športne opreme). Že v novembru bodo začeli delati za naslednjo smučarsko sezono. Novo skladišče Ker že v začetku zime začno i proizvodnjo za naslednjo smučarsko sezono, se v skladiščih praktično naberejo Izdelki šestih mesecev, ki jih v največji meri odpošljejo v juniju in Juliju. Prav pred kratkim so začeli graditi novo skladišče končnih Izdelkov, ker je staro leseno In je zato precejšnja požarna nevarnost, razen te V ŽIROVNICI želijo ustanovili stanovanjsko skupnost. O ustanovitvi bodo razpravljali na zborih volivcev, ki bodo v teh dneh. Nov družbeni organ — stanovanjska skupnost, bo velikega pomena za nadaljnji razvoj Žirovnice in njene okolice. Pogled na gradnjo tako imenovanih »vodnjakov« — temeljev za novo tržiško stolpnico Prenovljeni prostori turistične pisarne v Kranjski gori KRANJSKA GORA — Preteklo soboto je Turistično društvo v Kranjski gori odprlo prenovljene prostore svoje turistične pisarne, ki bodo prav gotovo precej pripomogli k še uspešnejši dejavnosti tega turističnega društva pri pospeševanju turizma v tem sicer že izrazito turističnem kraju. Odločitev, da se Je turistično društvo kljub pomanjkanju sredstev odločilo za- prenovitev turistične pisarne, je vsekakor pohvalna, čeprav je turistične delavce dokaj začudil račun, ki ga je za preureditev turistične pisarne tlorisne površine 6x4 metre poslal projektivni biro Tamar iz Ljubljane arhitekt Janez Lajovic. Iz računa je namreč mogoče povzeti, da je arhitekt porabil za Izdelavo načrta za preureditev turistične pisarne 277 ur, za kar je računal 363.701 din. TD v Kranjski gori se s to ceno nI strinjalo. Prvi metri asfalta na naši visokogorski cesti KRANJSKA GORA, 30. septembra — Danes popoldne je tu ob hotelu Erika Cestno podjetje v Kranju položilo prve metre asfalta na našo visokogorsko cesto, ki pelje na Vršič. Po asfaltiranju ceste na Podkorensko sedlo — tudi ta dela je pretekli teden opravilo Cestno podjetje v Kranju — Je torej prišla na vrsto tudi vršiška cesta, ki Je z naraščajočim turizmom oziroma s čedalje večjo turistično povezavo med Gorenjsko In Primorsko vedno bolj obremenjena. Spričo tega Je asfaltiranje te nase vlsokoalpske ceste še toliko pomembnejše. Občinski statut bodo obravnavali občan* P0 smiselnih celotah__ Statut naj bo plod dela občanov TRŽIČ — Družbenopolitični aktiv v tržiškt komuni Je *?'„ & okvirni načrt, kako naj bi med občani čim bolje o^JJo prave o občinskem statutu. S temi razpravami namreč že J ^ da bi bil statut dejansko Splod dela vseh občanov in ne s*»» ske komisije oziroma podkomisij. lM, tak" w\ Občinski statut občani ne bodo hernega občana in gaJ „„me^ obravnavali na enem sestanku v celoti, temveč po posameznih smiselnih poglavjih. Krajevne organizacije SZDL bodo pripravile javne tribune, na katerih bodo obravnavali posamezna poglavja statuta. Prek lokalne radijske postaje pa bodo sproti in zadostno obveščali občane, kje in kdaj ter o katerem poglavju statuta bo krajevna organizacija SZDL organizirala javno tribuno. Tako bodo lahko na posvet prišli res tisti občani, ki se za določeno področje še posebno zanimajo. Takšna udeležba bo nedvomno tudi najboljše poroštvo, da bo statut uzakonjal res realne in potrebne želje ter da bo prav zato vsebinsko dokaj bogat. čila v oblikovanje tega nega akta. — P. K turističnemu kraju sodi tudi prikupno urejena turistična pisarna, ki jo je Kranjska gora dobila pretekli teden. Tokrat zadnja skupina Jesenice, 30. septembra — Danes opoldne se je tu ustavila na kosilu zadnja skupina turistov, ki je koristila dogovor med.hotelom Pošta na Jesenicah in švedsko potovalno agencijo RESEBYO iz Stockholma. Hotel Pošta ima namreč z omenjeno agencijo stalno pogobo, v kateri je določeno, da imajo skupine turistov, ki jih vodi ta agencija na izlete po Jugoslaviji, v hotelu Pošta na Jesenicah kosilo. Takšne skupine turistov so vse od 15. maja sleherni ponedeljek prihajale v hotel Pošta na kosilo. Omenjena švedska potovalna agencija je turistom razdelila posebne natiskane kupone kot dokaz oziroma potrdilo, da so upravičeni koristiti storitve, ki jih določa dogovor med potovalno agencijo in hotelom Pošta. Švedska potovalna agencija je prej vodila svoje skupine na kosilo v Beljak, kasneje pa je agencijo pridobil hotel Pošta na Je- senicah. Zanimivo in razveseljivo pri tem pa je, da je agencija s storitvami, ki jih nudi hotel Pošta na Jesenicah, zelo zadovoljna in so se celo izrazili, da je na Jesenicah mnogo boljše in cenejše, kakor pa je bilo v Beljaku. Danes je bila torej na kosilu v hotelu Pošta zadnja skupina v letošnji sezoni. Tudi to je torej eden izmed znakov, da turistična sezona pojenjuje. Da se sezona nagiba h kraju, je bilo mogoče razbrati tudi po številu turistov, ki so koristili dogovor med potovalno agencijo in hotelom Pošta. Na višku sezone so namreč skupine štele tudi po 200 turistov, medtem ko zadnje skupine niso bile več tako številne. Nedvomno je primer, kako je hotel Pošta navezal ugodne poslovne stike s švedsko turistično agencijo, zelo pohvalen in lahko služi tudi kot spodbuda ostalim gostinskim nodietiem. — P. Na teh javnih tribunah bodo občani dali nedvomno kopico predlogov. Vse te predloge pa bodo člani podkomisij, ki se bodo posvetov udeleževali, zapisovali in posredovali občinski komisiji za izdelavo statuta. Tako bo imela ta pred izdelavo osnutka dovolj gradiva, ki ga bo prav gotovo lahko s pridom uporabljala. Vendar pa s tem zbiranje predlogov za izdelavo osnutka občinskega statuta še ne bo končano. V želji, da bi bilo čimveč razprav, bodo v okviru komune organizirali še nekaj dodatnih razgovorov, na katerih bi med preostalimi občani aktivno sodelovali tudi tisti, ki delajo v ustreznih občinskih forumih. Takšni razgovori naj bi na primer obravnavali telesno kulturo, kulturo ln prosveto, gospodarstvo, zdravstvo, družbene dejavnosti itd. Predvidene razprave o občinskem statutu, ki se bodo v kratkem pričele, bodo sicer obsežno delo, vendar pa najboljša pot, da bo izdelava statuta zajela res sle- Slab odnos do koncertne Jesenice — V ponedeljek zvečer se je pričela na Jesenicah letošnja koncertna sezona, ki jo organizira svet Svobod in prosvetnih društev ter glasbena šola. V go-steh je bil priznan komorni »trio Lorenz« iz Ljubljane, ki je bil od maloštevilnih poslušavcev deležen toliko večjega priznanja. Izvajavci, nadarjeni bratje Lorenz, rojaki z Javornika, so z izvajanjem W. A. Mozartovega tria št. 4 v C duru, Bohuslav Marti-nouvega tria in B. Smetanovega tria .(Ob smrti hčerke) poslušavce tako navdušili, da so bili deležni izrednega aplavza in so se morali po zadnji točki trikrat vrniti na oder. Mojstrstvo mladih umetnikov prehaja že v virtuoznost, zato so več kot uspeli in nudili Jeseni- Ali že veste ^ ...da sedemletni Jjjj tivni plan razvoj« * * tržiški občini predV,,ldlte»; drugih velikih del lu%jUb<» Izgradnja Zelenic«, VT^ 9 skega mejnega P^i *n športnih objektov) tnj^ taci Jo 50 zasebnih » ^ W ležišč ln Izgradnjo ^fti. tela B kategorije v » fl» ...da Je okrajna »^f Ljubljana potrdila oo & garancijo za in^estiC'J j ^ dit v znesku 40,868^ >. Kredit potrebuje oD' jci.jj gradnjo doma na t* jj p> jeti kredit bo vrnila , s triodstotno mero. ^ffl i ...da Je v tovarni]^ žič arhivar Maks bo kmalu upokojen, p v sto tisoč dinarjev j^JJ obnovo in Iz; •••da ™me?^°J^ v okviru izgradnje/ centra na Zelenici ^ # tudi sankaško proj* p<{J od platoja vijugate V ^ jih do spomenika x & cem. In še s tem *^ miv podatek! Jjg^*, zala vsem medna«J mam, dolga bo"% ^ povprečno strmino tov- —i ...dabodovdoji^ nih organizacij v d„ v. - o odločitvi vašcan^^. zgradili tovrsten ^o, že poročali — \roSio& Ifl roma v večjem Pr . stcn1'pj, tirali dve Prenr"rebfr3V bosta omogočali P no da bodo lahko ov rahljali za različne sezone ,8kl <* ki. S tem, da so «f^j, joči, pa ne moremo p0ivp uspel koncert v v m Kljub številnim lePaK° niti' polovica dvora" ^di^j« Na koncertu ni bd^e^ predvsem tiste, Ki V razrede glasbene soie- i0[e je.za gojence glasben^ nina predraga, o° ■-mo, * vi5' uvesti dijaško vstop" c& „ merneje pa bibilo* go^ V jih razredov glasbe" w fli gočiti brezplačen vst°^o^ krat kljub številnim ^r^fi bilo mogoče dvorano ^ „,w gledališča napolnijev, jj, merna uvedba ahon-f, ^ tega pa pošiljanje v : i K Številnim letošnjim rekonstrukcijam gorenjskih cest m j« v ceste na Vršič- ,- prlkUuči10 J oktobra 1%S 3 mali oglasi •mali oglasi tcij^jf1 dvocilindrski motor 125 "•"tke Rumi. Zg. Duplje 29 3689 kfc^*ober star hr"šev mošt lSJrtFranc Cebavs. Ljubno 12 *bT^r kozo- Naslov v oglas-O ku 3684 ^em prodam avto topolino v 1 «anju. Gorcnjcsavska c. Mi**, 3685 ifGor.«. eseno barako za orod-.CS^acska c. 1 3687 5- Certr Pusica za rejo. Zalog 3687 IttvTTi stavb«o parcelo. Na-^°8'asnem oddelku 3688 ^ Prašičkov starih 6 rrod^'Brniki 70 3690 «4taT° s°one cvetlice. Naslov v ^dnitM^T820 najugodnejšemu «U 4 Ku- Gorjanc, Kranj, Koro-3692 sta —0 cenjene potrošnike, W* .Pr«J«H novo pošiljko ^ »UeLi,nevnc «°be in moder-H S ^hlnjskjh oprav. Ši-Vffi' 3693 ^J^ftte, Pol- ali kvalificirano ^ViH^^takoJ ali po dogovori V offi rba v hiš'- Ponudbe od-V.*>stWSni oddelek pod »Kranj V.rj*Vo« 3694 .-.'lej^j zyečer sem izgubil od ! ^bm Krania rjavo aktovko >ijo«Sjt!- Prosim najditelja, Snid« .nagracU vrne vratarju aenJ v Kranju ali Tržiču wSlai 3695 Sfoisi "»Jditelja otroškega če- fti.C c mi ga vme' Dolžan. 4*neta Žagarja 3696 Kegljaški klub Triglav Kranj, Sejmišče 3 sprejme dve postav-ljavkl za postavljanje kegljev v popoldanskem času. Stanovanja ne nudimo. Javiti se vsak dan na kegljišču na Sejmišču 3 3697 Soklič Janez, 1945 Boh. Bistrica naj dvigne v oglasnem oddelku dokumente. bja Desettisoči vaših sotrpinov, ki so kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim »Donat« vrelcem. Vprašajte zdravnika. Zahtevajte »Donat« v svoji trgovini — te pa ga dobijo v grosi-stičnem trgovskem podjetju »živila« Kranj, Veletrgovini »LOKA« škofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka«, Jesenice. Radovljica 2. oktobra nemški film NOVELA O ŠAHU ob 18. in 20. uri 3. oktobra angleški film NIKOLI NE POPUŠČAJ ob 20. uri 4. oktobra angleški barvni CS film MILIJONARKA ob 20. uri Ko]«],., 80stlSča Posavec ^in yubitelje dobre je-leWeihKP Jače» da ima od 25. ■$ šola. Interesenti naj se zglasijo v tajništvu podjetja. ■'■rt. Obveščamo cenjene potrošnike, da bo od 1. do 5. oktobra 1963 v prostorih nove tržnice v Kranju sejem sadja in kmetijskih pridelkov Izkoristite ugodno priložnost za nakup ozimnice tfi 46. Pred vratarjevo hišico se je ustavil mlekarjev voziček. Vratar ni prišel iz hiše, da bi pomagal mlekarju spraviti posode z mlekom na dvorišče, zalo je kotalil težke kangle kar sam počasi drugo zs drugo Sredi velikega dvoriščnega prostora je obstal in gledal ne navaR GOLOSOVSKI ^lim verjeti 42 i« avtornobll!« je ukazal Černiš. '-Sli i* *adnja vrata avtomobila ln posadil Lagutenka na se-I 2S» u 8edel "Predaj, k vozniku. V« Isi ukazal: ^Ci^ako postajo!« ^JJ ' ko Je opel pelial z dvorišča, Je Igor zagledal v zr- SSk »r^nna, ki je pritekel Iz poslopja in mahal z rokami. foiT^lo*a *c V7e' samokres in ustrelil v zrak. »Odkrili so MSt k** bo Poganjanje!« je pomislil Igor. Ni se zmotil. Ne-^^Uda!?I,ne'e Je za hrbtom zagledal žaromete motornih koles. lE**- mu Klostermann me je kmalu obiskal in se poropnl: »Kako se počutite, gospod obeileutnant?' Spraševal je posmehljivo. Odgovoril sem mu: ./. vami se ne želim pogovarjati, prema i hita riba ste, pogovoriti se želim osebno z gospodom Ger-dom.' Kaipak — v resnici se mi sploh ni ljubilo pogovarjati s tem okostenelim nepridipravom. Takšne želje sploh nisem imel, vendar pa bi bil to razlog da bi zvedel, kaj se je /godilo Z Galjo.« »Pa ste karkoli zvedeli?« »Zvedel, vendar mi ni povedal Klostermann. temveč drugi zaporniki med sprehodom. Gerd je bil ustreljen isfo noč, ko sem pVodrl v zapor in odpeljal Lagutenka. To je utegnila storili le Galja. Takoi mi je postalo jasno, da tudi ona ni odnesla cele glave. Tako sem sklcnal in postal ravnodušen. Vsak dan sem pričakoval, da me bodo odpeljali na streljanje. Toda dogodki so se razvijali lako. da se mi je slednjič zazdelo, da se gestapovske oblasti sploh ne zanimajo več zame. Še pretepali me niso več. Sicer pa mi tudi skoraj niso več dajali hrane. Prejemal sem le nekakšno repno juhico pa nobenega kruha. V treh tednih sem tako shujšal, da me še mati nć bi spoznala. Cele dneve sem preleial in poskušal tako obvarovati nekaj moči. Kasneje se ie pokazalo, da so me sklenili prepeljati v Nemčijo, ker so sodili, da sem velik sovražil^ in Denaren grešnik...« »Pa ste bili v Nemčiji?«. C81 • *% S> SR F O A Ob dvajsetletnici prvega parlamenta slovenskega naroda avce očevja Spomini gorenjskega poslanca STANETA BIZJAKA, ki Je bil na poti v Kočevje celo ranjen Kot je znano, so se zgodovinskega kočevskega zbora slovenskih poslancev pred dvajsetimi leti udeležili z Gorenjskega: VINKO HAFNER, BLAŽ OSTROVRHAR in STA-NE BIZJAK. Prvi je danes na odgovornem službenem irostu v Beogradu, simpatični »ljudski tribun« Blaž je padel tik pred osvoboditvijo, Stane Bizjak pa je sekretar Zveze združenj borcev NOV Slovenije v Ljubljani. Povzemamo nekatere njegove spomine: Nekje na osvobojenem ozemlju Tiste dni, ko so mi prinesli obvestijo za odhod na ta zbor, sem bil v Cerknem, ki je vr-ve!o v razburkanem morju splošne mobilizacije in prekipevalo v razpoloženju po umiku in razpelu fašističnih okupatorjev. I/lastno sem odprl pismo, s katerim me je kurir iskal in iz njega naglo razbral, da sem tudi jaz med delegati, ki naj bi šli na zbor odposlancev slovenskega naroda. Zaradi previdnosti in varnosti ni bil naveden kraj zbora in je bilo omenjeno le, da bo ta prve dni oktobra nekje na osvobojenem ozemlju Dolenjske ali Notranjske. Nerad sem se ločil Iz tistega živahnega cerkljanskega kotla. Vendar sva se s spremljevavcem Va-siljem, ki je bil doma nekje lz Blejske Dobrave, že naslednji dan odpravila na pot. Nenavadno je bilo za takratno partizansko življenje, zlasti pa še za razmere na Gorenjskem, da sva se lz Cerknega lepo z avtom pripeljala v Novak«. Od tam pa sva »skočila v Davčo, kjer je bil takrat sedež pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko in hkrati središče uporniškega gibanja tega območja. Iz Davče naprej Javil sem se Lenartu — Jožetu Slugi. Povedal mi je, da je ostala skupina s poslanci že odšla in tudi nekaj več povedal, za kaj gre. Tisti večer sem še poslušal radijska poročila in zvedel, da je vsa Dolenjska in Notranjska osvobojena. Tako sva z Vasiljem naslednji dan, menda je bilo to 25. septembra, krenila iz Davče proti Hotav-Ijam. Tam so naju pričakali kurirji z Žirovskega vrha, med katerimi je bil tudi Pavle Inglič-Bar, politični delavec poljanskega območja. Ker so Nemci imeli zelo zavarovano cesto Škofja Loka—Žiri—Idrija, smo morali biti med hojo zelo previdni. Cesto smo prečkali na najožjem kraju doline pri Trebi ji ob prehodu čez Po-ljanščico pa, se sploh nismo sezu-li in Bar me je kar nesel prek vode, da ne bi nadaljeval poti z mokrimi nogami. Usoda novih škornjev Ustavili smo se na skriti kurirski postaji nekje na žirovskem vr-, hu. Tam ml je politični delavec Milan ŽakelJ prinesel čisto nove škornje. Bil sem jih več kot vesel. Naslednji dan so naju kurirji, že vodili čez žico, ki so jo posta- j vili Nemci med prejšnjo Ljublian-j sko pokrajino in Gorenjsko. Kraj ie bil zelo zapuščen, kajti tam so bili do nedavna belogardisti, ki pa J so po italijanski kapitulaciji zbe- j žali drugam. Zato smo nemoteno hodili in brez nevarnosti prečkali -~\.o Ljubljana—Postojna nekie nad Vrhniko zatem pa zavili proti-železniški postaji Verd.« Zatem tovariš Bizjak opisuje, kako je na Ljubljanskem Vrhu z Vasiljem zaman čakal kurirje. Z Vasiljem sta se naslednji dan kar na slepo podala v neznano pokrajino, kjer si je pomagal samo s specialko. Blizu Pokojišča sta zašla med sovražnikove položaje. Stane je bil ranjen v nogo. Bil je zadet v kost tik pod vrhom novega škornja. Vasilij mu je pomagal na varno. Potem je poiskal vodo, kajti Staneta je hudo mučila žeja in utrujala bolečina. Po dveh dnevih sta šele uspela dobiti zvezo s partizani, ki so ranjenega Staneta odnesli v ljubljansko brigado. Od tam pa je na neki muli^ kasneje pa z avtom končno le pri-snel v Kočevje na zborovanje, kar si je prišteval v veliko srečo in za odgovorno nalogo. Kljub velikim bolečinam se je bled in izčrpan udeležil slavnosti zborovanja. Poročila z Gorenjskega Ipr- o jO bil prvi odmor, so se to-variši iz de'*vn«v»» rre;"led-stva pometali med drsate v dvorani. Kidrič, Kardelj, Maček in drugi so se približali skupini, v kateri sem stal tudi jaz. Takoj so se začeli zanimati za razmere na Gorenjskem in mimogrede izrek" grajo, z^ka' ne nošiljamo no-bstdh pomočil. Povedal sem jim, da smo jih pošiljali redno, da pa -o kuririi s temi poročili padali ''rug za druTlm in da Imam kont-'o vseh poročil za vseh šest mesecev naztj. To so bila obsežna ooročila, ki smo jih nošiljall centralnemu komiteju KPS o razmerah na Gorenjskem. V zadnjih Šestih mesecih, kolikor so ta poročila zajemala, so nam na področju Dolomitov, zlasti nad Vrhniko, Horjulom, Smrečjem ln šent-joštom drug za drugim padali kurirji s poročili. Tako so vsa ta naša poročila dobivali belogardisti ln gestapovci, razen tistih seveda, kar jih kurirji niso uničili aH poskrili pred smrtjo. Ranjenec v dvorani Nenadoma pa me je Kardelj vprašal, kaj ml je. Začudil sem se ln odkimal z glavo, da nič. Potem pa, ko me je določneje vprašal, če sem ranjen, nisem mogel več tajiti, še danes ml nI jasno, kako je mogel to spoznati, kajti to sem skrival pred vsemi in tudi palico sem skril. Na vsak način sem hotel prisostvovati zasedanju poslancev. Kardelj je poklical dr. Lunačka-Igorja in še nekega drugega zdravnika in jima naročil, da me mo-"•^ta takoj spraviti v bolnišnico. Temu sem se uolral na vse načl-a ta dva sta mte kratko malo »are+irala« ?n me z avtom odposlala. Tako je bilo mojega zasedanja konec« S»anc opisuje, til v b°|r Zatem srečnega se ie počuti' v, "^ici« ei, kako se je potem W "dravil in ha,*- ter se 1 in Motrani irrt njo zakasnitvijo vrača renjsko. S pismom komandanta ^ ga, štaba NOV in P",. v 8* Rozmana jc Stane PrlSepred^ štirinajste divizije in vil komandantu MiJ70 sp^ Ta mu je dodelil -tno®0 ^ sivo trinajstih tovarišev ouškomitraljezi, t ^f1^^ minometalcema in ^ v+afttf Tako so potovali prek ^ ^ či, Crne vasi, prečkali so.ub|jjff nico in cesto Postojna^ j^jif in se bližali Gorenjski. " hodu pravi Stane tekoie* Sledovi v sneg«* »Prek Dobrave 8to0^4 našli kurirsko kar na Ključ. Tam smo - p karaVWlaV^l nI kurirji so nas P™ MfP'? Jell in pogostili s topi" L# se nam Je po dolgem P - * hajkanju in »stiskanju v p» kot prilegla. Prav i. < • j moralo je biti 27. ok.%)ik< padel sneg. Bilo ga JJ^ $f so bili sledovi zelo vh» rf* zato kurirjem svet0^\^Z ;am> ^tJHjf a kajti ml smo pustili p0^ejj^ umaknejo drugam- ve prihoda ln odhoda. ^ smo zvedeli, da so PjLfl-lU so hodili za nami, oa ^ f kurirji, ki so bili tam, Bilo nam je hudo. ^ Pozno zvečer 28. °kt0^> približali osvobojenim ^ sem pustil spremstvo j* nevarne poti. Z Vb&*£* odšla v Davčo na P°kr mite za Gorenjsko.« Šport # Šport 0 Šport # Š« Soor* Šport 9 Š«r« Šport • Šport 9 Šport 9 Spor* f) Šport • SjSlI Solidno četrto mesto za odbojkarice Triglava V nedeljo so si odbojkarice I. ženske republiške lige razdelile še zadnje točke v letošnji sezoni. Nove slovenske prvakinje — članice Maribora — so letos premočno osvojile prvenstvo. V vseh dvanajstih kolih niso doživele niti enega poraza ln so tako zaključile prvenstvo z osvojenim največjim možnim številom točk. Po zaslugi najboljšega količnika v setih je mesto vice šampiona pripadlo igravkam Ljubljane pred Branikom z istim številom točk. Če pogledamo cah Gorenjske 1 smo lahko le Ekipa Jesenic jc ie po predstavni* tej konkurenci, lelno zadovoljni, namreč v jesen- skem delu tekmovanja izstopila iz lige (ob zaključku spomladanskega dela prvenstva je bila s 7 i 'kami na šestetn mestu pred imnikom) in so tako barve Gorenjske branile le igravke kranjskega Triglava, ki so ob zaključku tekmovanja zasedle četrto mesto. Mesto v »zlati sredini« je prav gotovo zadovoljivo, vendar bi mlade igravke Triglava z malo več športne sreče, ki jih je zapustila prav v zadnjih kolih, lahko primaknile k svojemu izkupičku še kakšno dragoceno točko in «1 potegovale za mesto prav pod iiom. lestvica republiškega Sindikalno rokometno prvenstvo Minuli petek je komisija za rokomet pri ObZTK v Kranju organizirala občinsko sindikalno prvenstvo za leto 1963. Turnirja so se udeležile le tri tovarniške ekipe: Tekstllindus, Selca in Iskra. Zmagala je ekipa Iskre, ki je premagala Savo a 15:8 ln Tekstilinus •s 21:4. V tekmi za drugo mesto je Tekstllindus premagal Savo z rezultatom 17:10. Zmagovalna ekipa je prejela lep prehodni pokal. Prvenstvo Je bilo tokrat prvič, odslej pa bo na sporedu vsako leto. — š. ' Okrajna košarkarska liga Olimpija: Triglav (mladinke) 64:62 V prvenstveni tekmi okrajne košarkarske lige so slovenske prvakinje Olimpije prikazale zrelejšo igro, vendar bi zmago bolj zaslužile gostje, ki so bile nekajkrat oškodovane na račun slabega' sojenja. Zadnje minute igre so pripadale predesem Kranjčankam, vendar jih je prehitela ura. Koše so dosegli — Kodek 23, Mikelj 10, Bežek 7. Prežel j 7, Tinta 5, Močnik 4, Balderman 2 in Kunst 2. — P. Končna prvenstva Maribor Ljubljana Branik Triglav Novo mesto Kamnik Jesenice VI. republiški odbojkarski ligi za moške, kjer nastopa 10 najboljših slovenskih ekip (poleg 12 12 0 36: 1 24 12 8 4 25:13 20 12 8 4 26:14 20 12 6 6 16:22 18 12 5 7 17:23 17 12 4 8 12:28 16 12 0 12 0:36 0 j Ljubljane ln Hoč, ki tekmujeta v zvezni ligi), Imajo do zaključka ! še dve koli, vendar je nekaj mo-I štev odigralo šele po 13 ali 14 tekem. V tej konkurenci nastopa j kot edini gorenjski predstavnik ! ekipa Jesenic. Jeseničani, k| so trenutno s 5 zmagami in 10 porazi (20 točk) na 6. mestu, imajo do konca še 3 dvoboje. Zamaslov novega prvaka SRS za moške se potegujeta samo še mariborski Branik in ravenski Fuži-nar, ki sta se z 29 točkami toliko oddaljila od zasledovavcev, da se v borbo za prvo mesto ne more vmešati nihče drug. Tembolj pa bo zato zanimiv prav spopad za tretje mesto, za katerega sta prav gotovo glavna kandidata Kanal in Novo mesto. Torej nas čakajo še lepe in zanimive borbe, kajti verjetno se vse do zadnjega kola ne bo dalo napovedati končnega vrstnega reda ekip v tej res močiv konkurenci. — M. Kuralt Nogometni problemi na Gorenjskem Na zadnji seji izvršnega odbora gorenjske nogometne podzveze oziroma tekmovalne skupnosti za nogomet pri kranjski občinski zvezi za telesno kulturo se je razprava v glavnem sukala okrog problematike nogometnih klubov na Gorenjskem: Iz leta v leto namreč zanimanje za nogomet popušča, zlasti pa je padlo letos, ko tekmovalna skupnost vodi samo še tekmovanja, ne pa Judi tako imenovane nogometne politike, kot jo je prej podzveza. Sko raj da ni kluba, ki ne bi imel svojih težav, zato je tekmovalna skupnost priporočila gorenjskim občinskim zvezam za telesno kulturo, naj jim po svojih močeh skušajo pomagati. Tako je na Jesenicah, kjer so imeli še pred kratkim štiri moštva, ostalo le še eno, ki je po svoji kvaliteti daleč za prejšnjimi. Tudi na Bledu nimajo pionirskega moštva, kot ga nimajo še klubi v Železnikih, Naklem in Lescah (oziroma se z njim zaradi pomanj kanja denarnih sredstev ne moreio vključiti v tekmovanje), medtem ko se v škofji Loki borijo s precejšnjimi finančnimi težavami. Občinskim zvezam so tudi predlagali, naj pomagajo oddaljenejšim moštvom, da se bodo lahko vključila v tekmovanje. Primer za to je moštvo iz Bohinjske Bistrice, ki vsako leto odigra celo nekaj prijateljskih tekem, nima pa »poguma«, da bi igralo v gorenjski ligi. ^ V kranjski občini je situacija še najboljša, zato so se odločili, da bodo pri občinski zvezi formirali stalni nogometni center, ki bo vodil tekmovanja v okviru občine, v katera se vključuje vedno več nogometnih ekip. - Problem je na Gorenjskem tudi sodniški kader, ker ni bilo pred leti nikogar, ki bi sistematično skrbel za nove sodnike. Sedaj starejši že zapuščajo igrišča, za mlade pa šele pripravljajo tečaj, ki se naj bi ga udeležila vsaj po dva kandidata iz vsakega nogomet-neg kluba, sicer bo v prihodnje treba sodnike iskati v drugih pod-zvezah, to pa bodo zaradi večjih izdatkov občutili predvsem klubi sami. — ž rt Na tretji dirki zaključnega dela gutln Regvart, ki je zbral vseh 15 državnega prvenstva v speedwayu je bil najboljši *g*j4 tfyffP gutm Kcgvnri, ki je zprai vsen io možnih točk, medtem ko je bil Mariborčan Perko tU*^ g/fi' drugI. Tekmovavec kranjskega avto-moto društva Milan KALIŠNIK (na sliki levo) »e J. jfl M1 dobro uveljavil in Je po tej dirki s 33 točkami na četrtem mestu. Jože MOČNIK (a^flLđ0^ v skupni razvrstitvi pa Je sedaj šesti, medtem ko tretji Kranjčan Matevž ROZMAN 1» v&tjr nI imel sreče, saj se mu jc že v prvi vožnji pokvarii stroj in je odstopil od nadaljnj^j^ji Kljub temu pa ima zelo lepe možnosti za visoko uvrstitev na prvenstvu, ker' se od • dirk tri najboljše štejejo v lrmkurenci. če bo torej v nedeljo v Osijeku osvojil kakih .... s _____1? ti__,1 ~.,\ zavzame odlično 6. mesto. (Foto F. Perdan) Atleti nizajo uspehe % Tudi drugega dne so kranjski atleti na prvenstvu SFRJ za starejše mladince dobro odrezali. Protlč je osvojil drugo mesto v teku na 200 m, Franci Haf- ; krat 100 m), Plrjevec (4 krat 1001 družbi najbaflj*^ jn metrov), švab (daljina, višina, atletov tudi Veram ^ ^ trpskok), Satler (krogla), Franci štafeta Triglava. Hafner (1500 m zapreke), in Sa-I # Komisija z\otiiflO v~.tfO ,,,, ...... jovčev (daljina). Obe slovenski j ObZTK Kranj jf V^^K ner pa je bil tretji v teku 1500 m \ ekip: bosta precej oslabljeni, saj kdaj bo gorenj s Q tc k^dl zapreke. Na splošno smo z našlo- slovenskih barv ne bodo branili J atletiki. To popm ^vei*1 .^f^ pom Kranjčanov v Zagrebu lah- Vivod in Zuntar (zaradi nastopaj bo 13._oktobra n t b'1 druga in 2 tretji mesti, kar je so- bančičeva, tako da bodo težko bo teden dni P<^ ^oju V'flcfi razmerno velik uspeh. — Nekate- \ ohranili prvi mesti z lanskega tradicionalnern njS]j3 * tekmovanja v Ljubljani. |--Primorska—-G°r V Kočevju bosta nastopala v I mestu. — M. Je ko zelo zadovoljni, saj je ekii -t za državno reprezentanco v dvo-nu v Kranju- A"gpreZeI,t^flil* vi šestih tekmovavcev osvojila 4 boju z ZAR) ter Ljubejeva in Ur- tudi gorenjska J^e n^p^fir^ ri rezultati: 200 m: 1. Karasi (Pula) 22,6, 2. Protič (Triglav) 22,8; 1500m zapreke: 1. Čižek (Branik) 4:35.2, 2. Kovač (Senta) 4:38,8, 3. Hafner (Triglav) 4:42,2. • V soboto in nedeljo bodo kranjčani nastopili v Tuzli, kjer Šahisti za pioirrski pra šahovska sekcija pionirskega bodo branili barve slovenske j oc}retia »Stane Žagar« na osnovni mladinske reprezentance, in na j g0u kvalitetnem mitingu, ki bo prjre- JprejS jen v okviru proslave v Kočevju Udeležba Kranjčanov v sloven ski reprezentanci je precej števil na in sta z več atleti zastopana | počastitev pionirskega praznika v izbirni ekipi le celjski Kladivar j organizirala ekipni, turnir gorenj-in mariborski Branik. Nastopili skih pionirskih moštev. Priredite-bodo Protlč (100 m, 200 m, 4 krat, lju je uspelo zbrati 8 ekip iz raz-100 m, švedska štafeta), Marjan nih krajev radovljiške in jeseni- v Lipnici pri Kropi je v ljih letili dosegla nekaj vrhunskih uspehov. Da bi njeni igravci pričakali letošnja tekmovanja čimbolj pripravljeni, je v Galjot (100 m, 200 m, 4 krat 100 m, švedska Štafeta). Stane Galjot (4 ške občine. koval ^^J^ŠŠ »Stane Žagar« LIP" tt ^ jenska šola **f™\lt< V ne čufar« J^JJ^JJL *J ca II 14,5, 5- Sov'^i^ »A. T. Linhart- ? >^ fl Jesenice II 9,5 J" ^e- jfj. Kamna gorica ^ to^'Vv Najboljši tretjekategornik rv„ o joj^ iz. Krope, ki je f*tf/ agal vse ^ ^ m podvig uspel Po večurnih Igrah se je izobli-1 ku iz Krope oa drug1 a