iO^
Ptuj, torek, 14. februarja 2006
letnik LIX • št. 12 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc cena: 150 SIT
ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993
V
Štajerski
0\
čisto maiSkene cene. ^
Populi do 600.000 SIT	V^^
Dominko d.o.o., Zadiuini tig 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
Obiščite naš
prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Šport
Judo • Klemen Ferjan odlično nastopil v Parizu
Stran 7
Rokomet • Ptujske rokometašice imajo novega trenerja
Stran 8
JL
Namizni tenis •
Senzacija na Ptuju Stran 9
fô^DIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Foto: Črtomir Goznik
Kronika	Gospodarstvo
Izmir • Muslimanski Ormož • Še eno skrajneži napadli du- sladko leto za hovnika M. Kmetca Tovarno sladkorja
Stran 2	Stran 4
Po naših občinah Ptuj • Bo Mestna občina obračunala s Komunalo
Stran 5
Tednikov pogovor Danilo Toplek •
"Nobeno podjetje ni osamljen otok!"
Stran 3
Po naših občinah Lenart • Zavržena kazenska ovadba zoper župana
Stran 5 Po naših občinah Sv. Jurij • Avtocesta Lenart-Sp. Senarska do konca leta 2008
Stran 5
Po mestni občini Ptuj • Da je za psi potrebno počistiti, nekateri še ne vedo Stran 16
Izmir • Muslimanski skrajneži napadli slovenskega duhovnika Martina Kmetca
"Obsojen si na smrt, ubili te bomo!"
V TUrčiji se vse bolj širi verska nestrpnost, ki jo podžigajo skrajneži, najbolj radikalna nacionalistična stranka Sivi volkovi. Žrtev njihovega napada je bil tudi p. Martin Kmetec v Izmirju, kjer deluje v župniji Sv. Elene, ki šteje okrog 100 kristjanov.
"Devetega februarja okrog 14.30 ure popoldne sem slišal razbijanje po vratih in ko sem odprl, sem zagledal skupino sedmih, osmih mladih, vsi so imeli nad 20 let, bili so razjarjeni. Kmalu sem vedel, koliko je ura. Vprašal sem jih, kaj želijo. Odgovorili so, da želijo govoriti z menoj. Vprašal sem jih, kdo so in zakaj želijo govoriti z menoj. V tem trenutku me je eden od njih napadel, zgrabil za vrat in
Uvodnik
me sunil na dvorišče. Kričal je: 'Mi smo nacionalisti (Sivi volkovi - najbolj radikalna nacionalistična stranka v Turčiji); s teboj je konec.' V turščini in v kontekstu, v katerem je bilo izrečeno posebno znamenje z roko, pomeni: obsojen si na smrt. 'Ubili te bomo.' Uspel sem zapreti vrata, a so navalili nanje in zlomili ključavnico. Znova so mi grozili s smrtjo in se potem oddaljili kričeč: 'Allah-akbar' - s teboj je ko-
Adijo, kmetijstvo!
v slovenskem jeziku je adijo le prijeten pozdrav ob slovesu in ne pomeni čisto nič posebnega; pač, da se od nekoga poslovimo do naslednjega srečanja. Beseda pa izhaja iz francoske »adieu«, ki v dobesednem prevodu pomeni »zbogom«, ta izraz pa ima že čisto drugačen pomen: slovo za vedno, ne vidimo se več.
Postaviti se pred takšno dejstvo je pa že malo težje in dokler se le da, si vedno pred dokončnim slovesom mečemo pesek v oči in iščemo vse možne variante, da se od nekoga ali nečesa, kar nam je drago in pomembno, ne bi kar na kratko poslovili. In to se že lep čas dogaja z našim kmetijstvom. Agonija »crkavanja« se vleče že lep čas in se verjetno še bo, ker nima nihče dovolj »jajc«, da bi kratkomalo rekel: dragi slovenski kmetje, ali postanite podjetniki ali pa se prijavite na Zavod (saj veste, kateri).
Vse floskule o pomembnosti slovenskega kmetijstva postajajo vse bolj prozorne; tisti, ki so dojeli, kam pelje pot, so že davno podjetniki, čeprav njihova dejavnost uradno še spada pod t. i. kmetijsko. V tem kontekstu tudi kmetijsko ministrstvo nima več prave funkcije - namesto njega bi v tem prehodnem obdobju lahko nastala, recimo, dva direktorata: eden pod pristojnostjo gospodarskega ministrstva za »kmetijska podjetja«, drugi pa pod ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (ta bi lahko dodeljeval subvencije Dejstvo je, da je tudi stara Evropa že spoznala, da intenzivnega kmetovanja in kmetijstva ne bo mogla več dolgo ščititi, pa naj za njim stojijo še tako močni lobiji. Zato se tudi že formira in sprejema lepa nova beseda: podeželje, ki pa nikakor ne pomeni kmetovanje, ampak pač vzdrževanje neurbaniziranega okolja v čimboljšem stanju. Za ta namen bo še padalo nekaj denarja, vedno manj oz. nič pa za to, da bi se (umetno) ohranjala rentabilnost neke kmetijske proizvodnje.
Torej, potegnjeno pod črto in brez velikega filozofiranja ter olepševanja: romantika malega kmetovanja je mimo, preživeli bodo le tisti, ki se obnašajo podjetniško, kar pa (razen surovine) nima ničesar več skupnega s kmetijstvom. Zato - čemu še kmetijsko ministrstvo? Kmetov tako ne bo več, podjetja (in podjetniki) pa spadajo pod gospodarstvo.
Da bo malo lažje reči zbogom, si morda lahko omislimo ministrstvo za podeželje, toda njegova funkcija bo že drugačna, saj ne bo skrbelo za preživetje kmetov, ampak za gospodarstvo oz. podjetništvo izven mest . pa smo spet tam: adijo, kmetijstvo.
SM
nec. Poklicali smo policijo, odpeljali so me na postajo, kjer sem dal izjavo. Zdaj nas stražijo policaji pred hišo in za cerkvijo," je po napadu za Štajerski tednik povedal p. Martin Kmetec, doma iz Vidma pri Ptuju, ki deluje v minoritskem redu v Turčiji od leta 2001.
Po njegovem naj napad ne bi bil posledica verskega fanatizma, kot je dejanje označil apostolski vikar Anatoli-je Luigi Padovesem, temveč naj bi šlo za napad iz objestnosti. Nekaj dni pred napadom na p. Martina Kmetca je turški mladoletnik umoril 61-letnega duhovnika v kraju Trabzon, pri tem pa domnevno vzklikal "Bog je velik". Turška policija je za zdaj zavrnila domnevo, da naj bi bil umor povezan z razširjeno jezo muslimanov po svetu zaradi objave spo-
P. Martin Kmetec od leta 2001 deluje v minoritskem redu v Turčiji, v župniji Sv. Elene v Izmirju na zahodu Turčije, ki šteje okrog sto kristjanov.
rnih karikatur preroka Mohameda.
Tri dni pred napadom na p. Martina Kmetca v Izmirju
se je nekdo brutalno znesel tudi nad kipom Matere božje z Jezusom v niši gotskega prezbiterija minoritske cer-
kve na Ptuju. Tudi to dejanje je v tem trenutku označeno kot vandalizem.
MG
Sedem (ne)pomembnih dni
Čigava svoboda

Danski predsednik vlade Rasm ussen ^L— je pred tedni domišljavo za-^Ba^H vrnil skupino muslimanskih ambasadorjev, ki so se z njim hoteli pogovarjati o zanje problematičnih karikaturah, objavljenih v nekaterih danskih časopisih o muslimanskem preroku Mohamedu, češ da je v njegovi državi svoboda tiska in da se potemtakem z njimi nima o čem pogovarjati _
Svoboda je seveda ena izmed največjih dobrot (in potreb) človeštva, ni in ne more biti omejena zgolj na eno skupino (srečnežev), na en narod, en kontinent ali eno civilizacijo. Je univerzalna in kot takšna na nenehnih preizkušnjah. Nihče si ne more lastiti pravice, da samo on ve, kaj je (resnična) svoboda, tako kot ne more nihče kar tako trditi, da so za svobodo jasno začrtane meje ali da za svobodo sploh ni meja. S tega vidika se ne zdi niti razumljivo niti modro, da se danski premier ni hotel pogovarjati s predstavniki muslimanskih držav in jim - če nič drugega - pojasnjevati svoje poglede na svobodo in medsebojne odnose med ljudmi, narodi in civilizacijami. Medsebojno nerazumevanje, precenjevanje
enih in podcenjevanje drugih je namreč eden izmed poglavitnih krivcev za mnoge sodobne travme, nesporazume in tudi hude konflikte. Svoboda predvsem pomeni tudi dialog in zavračanje dialoga, kakršno si je privoščil vodilni danski državnik, ne pomeni nič drugega kot pomanjkanje občutka za spoštovanje drugih in za sobi-vanje z njimi.
Ko zahtevamo svobodo (in spoštovanje) zase, moramo svobodo (in spoštovanje) priznavati tudi drugim. Moja svoboda ne more biti nekaj, kar ogroža svobodo in dostojanstvo drugih. S tega vidika tudi svoboda medijev ne more biti nekaj, kar je zgolj pravica novinarjev in drugih, ki se pojavljajo v njih. Hkrati je to tudi velika odgovornost in zaveza. Potemtakem nobenega teksta, nobene objavljene fotografije ali karikature ni mogoče kar tako in vnaprej zaščititi (in razbremeniti možnosti ugovora) zaradi nekakšne abstraktne »svobode«. Če nekdo v imenu svobode naredi (namerno ali nenamerno) napako, če provocira žali ali prizadeva in krni svobodo in dostojanstvo drugih, se preprosto ne more skrivati v plašč nekakšne »svobode« in biti zaradi nekakšne svobode vnaprej in za vse prilike zaščiten in nedotakljiv.
Zaradi zaščite in utrjevanja svobode je treba kdaj tudi priznati zlorabe svobode, predvsem pa nenehno tehtati, kako kaže ravnati, da se bo prostor svobode resnično širil za vse in ne zgolj za nekatere. Seveda problem še zdaleč ni omejen zgolj na objavljanje karikatur, ki očitno vznemirjajo in žalijo čustva muslimanskih vernikov. Ne gre zgolj za konflikt dveh različnih civilizacij, čeprav je lahko ta še posebej neprijeten in nevaren. Srečujemo se z različnimi nestrpnostmi tudi v našem katoliškem svetu in te nestrpnosti še zdaleč niso omejene zgolj na eno ateistično ali teistično stran. Nestrpnost (in kratenje svobode) se kažeta na vsakodnevnem političnem prizorišču, v kulturi, v športu. O svobodi se moramo pogovarjati, zaradi svobode moramo biti sposobni tudi, da se opravičimo. Hrvaški in slovenski predsednik Mesić in Drnovšek sta zagotovo ravnala kot velika politika, ko sta se te dni »muslimanskemu svetu« opravičila zaradi ponatiskova-nja za muslimane problematičnih karikatur v enem izmed hrvaških in enem izmed slovenskih tednikov. Njuno opravičilo je iskreno in razvidno, razbremenjeno kakršnekoli posebne »vzvišenosti« ali občutka, da je opravičevanje že
samo po sebi nekaj slabega. V takšnih razmerah imamo vso pravico zahtevati, da tudi »prizadeti« muslimani »normalizirajo« ton svojih protestov in da se - predvsem tudi v svojem interesu - odrečejo skrajnost-nih tonov in skrajnostnih oblik protestov. Tako kot ni risanje tendenčnih podob muslimanskih verskih simbolov nekaj, kar bi lahko primerjali z vrhunskimi dokazili in dosežki svobode, tako seveda nimajo nobene zveze s svobodo muslimanski napadi na posamezne zahodne ambasade in druge ekstremne protestne akcije. Seveda je treba zaradi resnice priznati, da vse to ni kakšna posebna pogruntavščina zgolj muslimanskega sveta. Takšne oblike »protestništva« izvajajo tudi mnogi drugi narodi in države, bojkot, kakršnega zdaj uprizarjajo v nekaterih muslimanskih državah za izdelke iz Danske, pa so še ne tako davno prakticirale celo nekatere evropske države in Združene države Amerike, ko so se zapletle v nesporazume v zvezi s krizo v Iraku. Seveda ničesar takšnega (in podobnega) nikjer ne podpiram, rad bi samo opozoril, da vse skupaj, vse »zlo« ni omejeno zgolj na muslimane. Sicer pa si lahko želimo samo še več takšnih nastopov, kot je bil to nedeljo nastop predstavnika muslimanske verske skupnosti v Sloveniji na POP TV, ko se je jasno distanciral od objavljanja spornih karikatur in tudi od vseh skrajnostnih muslimanskih reakcij v zvezi s tem.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je naslednik Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Nagrajenec GZS Danilo Toplek
Nobeno podjetje ni osamljen otok
Danilo Toplek je s kidričevsko "fabriko" tesno povezan vse življenje, saj sta bila v njej zaposlena že njegova starša. In tako se je ob njej rodil, od njenega kruha odraščal in študiral, se v njej pred 30 leti zaposlil ter hitro zrasel v prvega moža Taluma, ki ga vodi že 22 let. Očitno zelo uspešno, kajti pred dnevi je za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke prejel prestižno nagrado Gospodarske zbornice Slovenije.
Gospod Toplek, kaj pomeni to visoko priznanje vam in kaj za Talum?
"Vsekakor ti priznanje, ki ga dobiš od svojih stanovskih kolegov, pomeni več kot priznanja na podobnih izborih. Priznanje Gospodarske zbornice podeljuje komisija, v kateri so sami priznani gospodarstveniki, ki znajo najbolje oceniti napore, znanje in dosežke svojih stanovskih kolegov. Zato mi pomeni zares veliko in prepričan sem, da pomeni veliko tudi mojim sodelavcem, pa verjetno tudi vsem zaposlenim v Talumu."
S tovarno ste povezani vse življenje. Od takrat, ko ste leta 1984 postali direktor, je že 22 let in razlika je velika, saj je veljalo, da je bila TGA velik požeruh elektrike. Je danes drugače?
"Moja pot je bila resnično precej hitra, mogoče na nek način celo nenavadna, bila je pač splet nekaterih okoliščin in posledica situacije, v kateri se je takrat nahajala TGA. Ko sem leta 1984 skupaj z ekipo sodelavcev prevzel vodenje Taluma, smo bili resnično mlada ekipa, tako da smo dostikrat morali izkušnje nadomestiti z vztrajnostjo, s tem da smo trdno verjeli v tisto, kar smo počeli in kar smo želeli. Res je, da je bila TGA tipičen predstavnik industrije aluminija tistega časa, z dokaj zastarelo tehnologijo, katere značilnost je bila velika specifična poraba električne energije na enoto proizvoda. Veliko je bilo fizičnega dela, delovne razmere so bile zelo težke, veliko je bilo onesnaževanje okolja. Vse to smo želeli rešiti z uvedbo nove tehnologije, izgradnjo nove elektrolize ter opustitvijo proizvodnje glini-ce. Proces temeljite prenove je trajal celih 20 let in še traja. Gre za kontinuirano razvojno politiko in ravno to je bilo tisto, kar je motiviralo mlado generacijo, ki je v sedemdesetih letih prišla v fabriko."
V tem času se je proizvodnja aluminija povečala za skoraj štirikrat, emisije v okolico pa so se zmanjšale na polovico. Zagotovo je to odsev projekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija - MPPAL, kot ste ga imenovali?
"Vsekakor! V prvi fazi projekta MPPAL je poleg izgradnje prve polovice elektrolize C bil največji prispevek v tem, da smo opustili lastno proizvodnjo glinice, ki je bila tisti čas okoljsko najbolj sporna zaradi velikih emisij praha, žvepla in CO2, po drugi strani pa seveda zaradi velikih količin rdečega blata, ki smo ga odlagali na deponiji. Drugi del projekta modernizacije MPPAl je bil v tem, da smo leta 1988 elektrolizo B predelali s Soederbergove anode
na predpečeno anodo in leta 1991 prenehali proizvodnjo v zastareli elektrolizi A. S tem smo prepolovili vse emisije v okolje, kompletne količine pa so se znižale, tako da Ta-lum danes izpolnjuje vse najstrožje evropske standarde s področja ekologije. To med drugim dokazuje tudi okolje-varstveni certifikat, ki smo ga pridobili že pred leti. Talum je tudi zavezanec direktive IPCC in s tem zavezan k uporabi BAT tehnologije. Vse te zahteve bo Talum izpolnjeval tudi po letu 2007, ko bo konec prehodnega obdobja, ki velja za vso evropsko aluminijsko industrijo."
Zaprtje elektrolize B pomeni veliko spremembo tako v pozitivnem kot v negativnem smislu.
"Vsekakor oboje. Vedeti je treba, da je bila elektroliza B zgrajena leta 1963, modernizirali smo jo leta 1988 in proizvodnjo povečali z dotedanjih 30.000 na 35.000 ton letno. Predelana je bila na predpečeno anodo, s čimer so se bistveno izboljšali tako tehnološki kot okoljevarstve-ni parametri. Vendar kljub temu ta elektroliza izpolnjuje pogoje poslovanja le v tako imenovanem prehodnem obdobju, ki se konča sredi prihodnjega leta. Do takrat imajo vsi, ki razpolagajo s to tehnologijo - v svetu in tudi v Evropi jih je še ogromno - na razpolago dve možnosti: ali to proizvodnjo modernizirajo ali pa jo zaprejo. V Talumu smo naredili kar nekaj študij in vložili ogromno naporov za to, da bi elektrolizo B spravili na nivo, ki bi izpolnjeval vse omenjene pogoje, vendar smo kmalu ugotovili, da je tehnično sicer vse možno, ekonomsko pa bore malo. Gre za veliko število relativno majhnih peči, ki zahtevajo ogromen vložek, pa še vedno ne bi bilo mogoče doseči takega zajemanja emisij plinov, kot to dosegamo v elektrolizi C, kjer praktično zajemamo 100 odstotkov vseh plinov. Poleg tega pa se je potrebno zavedati, da so tudi vitalni deli elektrolize B, to so predvsem transformatorji in usmerniki, že na koncu življenjske dobe."
Pred zmanjšanjem števila zaposlenih
Kako boste po zaprtju elektrolize B nadoknadili manjkajočo proizvodnjo?
"V elektrolizi B proizvajamo 35.000 ton aluminija letno. Gre za najčistejši aluminij, tako da bo izpad te proizvodnje imel kar nekaj negativnih posledic na naše poslovanje. Na eni strani bo to zahtevalo spremembo proizvodnega programa, najti pa bo treba druge kupce. Žal pa bo to imelo tudi negativen vpliv na
Foto: M. Ozmec
Mag. Danilo Toplek je na nagrado Gospodarske zbornice Slovenije upravičeno ponosen.
število zaposlenih v Talumu. Če bomo želeli zagotoviti dolgoročno zaposlenost za preostale, bomo hočeš nočeš morali zmanjšati število zaposlenih."
Ena od rešitev je tudi v povečevanju količin pre-tapljanja odpadnega aluminija. Je to vaša bodočnost?
"Že takrat, kot smo se odločali za drugo fazo MPPAL, smo dobro vedeli, kje je naša pot, čeprav nekateri tako imenovani vseznalci tega še danes ne razumejo. Zavedali smo se, da elektrolize B ne bo mogoče spraviti na tak nivo, ki bi omogočal nadaljevanje proizvodnje, istočasno pa smo se zavedali, da že takrat snovanega projekta pretalje-vanja odpadnega aluminija ni mogoče realizirati čez noč. Ni mogoče kar tako preiti iz proizvodnje primarnega aluminija na proizvodnjo izključno na osnovi sekundarnega aluminija. Projekt sekundarnega aluminija, ki ga uresničujemo prav v tem obdobju in katerega najpomembnejši del naj bi bil končan v januarju prihodnjega leta, bazira na dveh osnovnih zadevah: na povečevanju uporabe odpadnega aluminija v kombinaciji s proizvodnjo primarnega aluminija iz elektrolize C. To nam daje možnost, da bomo lahko relativno hitro nadomestili ne le izgubljen aluminij iz elektrolize B, ampak tudi povečali celotno proizvodnjo."
Ste s poslovanjem Talu-ma v lanskem letu zadovoljni?
"Sem, kajti v letu 2005 je
naša blagovna proizvodnja znašala 158.225 ton, kar je za odstotek več od planiranega in približno enak obseg kot predlani. Od tega smo lani izdelali 120.642 ton aluminija iz naših elektroliz, preostanek pa pomeni pretapljanje sekundarnega in kupljenega aluminija iz drugih virov. Ustvarili smo 62,3 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje in 796 milijonov dobička iz poslovanja. Tega smo z odločitvijo uprave in nadzornega sveta dali za rezerve. Tudi v lanskem letu smo več kot 2 milijardi tolarjev namenili za investicije. Takšen rezultat je bil dosežen z 950 zaposlenimi v samem Talumu in okoli 240 zaposlenimi v šestih hčerinskih firmah. Dodati moram, da imamo izredno kvalitetno proizvodnjo, saj znaša interni kakovostni izmet le 0,47 %, kar je v naši industriji, pa verjetno tudi v drugi, izredno malo.
Skrbimo tudi za varnost pri delu, saj smo imeli lani le 24 poškodb pri delu, pa tudi za zdravje zaposlenih, ki se odraža tudi v povprečni bolniški odsotnosti - ta je lani znašala 4,43 ure na zaposlenega, kar je za slovenske razmere in še posebej za tovrstno industrijo številka, na katero smo lahko ponosni. Potrebno je poudariti, da vse to dosegamo na eni strani z velikimi vlaganji v zagotavljanje varnih naprav in varnosti pri delu, po drugi strani pa tudi z izobraževanjem vseh zaposlenih. Lani se je usposabljalo in izobraževalo 5270 delavcev, kar pomeni 23,4 ure na zaposlenega."
Težav zaradi električne energije še ni konec
Ob tovarniškem prazniku ste zaposlenim povedali, da imate resne težave zaradi nezagotovljene električne energije. Ali je danes stanje že bolj gotovo?
"Pravzaprav velikih sprememb ni pričakovati. Evropa - in Slovenija pri tem ni nobena izjema - pri svoji energetski politiki očitno želi ponoviti vse napake, ki so jih naredile ZDA. Leta in leta se je premalo vlagalo v proizvodne vire električne energije in v prenosne sisteme. Kot da se lahko vsi problemi rešijo le s tako imenovanim prostim trgom električne energije. V Evropi električne energije primanjkuje, saj je le še nekaj držav, ki imajo konstantne presežke. Žal med njimi ni Slovenije. Posamezne države svojo industrijo, med katero sodi seveda tudi aluminijska, rešujejo na različne načine. Zavedajo se, da te industrije ne morejo prepustiti prostemu trgu, ki je bil posebej v letu 2005 močno zmanipuli-ran in je prišlo do velikanskega dviga cen. Če Evropa ne bo takoj ustrezno reagirala, sem prepričan, da bo ogrozila svojo celotno industrijo. V nekaterih deželah, predvsem v Nemčiji in v Franciji, so na srečo že reagirali in upam le, da bodo tudi pri nas. Prav težave s ceno električne energije, ki smo jo bili primorani sprejeti, resno ogrožajo naše pozitivno poslovanje v naslednjih letih."
Aluminij je tudi borzna kovina, saj njegova vrednost kotira na borzi. Slišati je, da je v zadnjem času negativni moment zaradi visoke cene električne energije vsaj delno omilila dokaj visoka cena aluminija na borzah.
"S tem se ne strinjam popolnoma, čeprav so v tem trenutku cene aluminija na londonski borzi enormno visoke, preko 2400 dolarjev za tono. A te cene niso povzročene zaradi pomanjkanja ponudbe, premajhnih zalog ali težav pri proizvodnji. Povzročene so predvsem s špeku-lativnimi vlaganji finančnih fondov na borzi. Vprašanje je le, kdaj bodo ti vlagatelji našli kakšno drugo priložnost in se preselili na kakšno drugo kovino ali drugo področje vlaganja. Takrat bo seveda prišlo do hitrega močnega padca cene aluminija.
Žal pa je te visoke cene izredno težko realizirati na trgu, kajti potrošniki aluminija, med katerimi je največji avtomobilska industrija, se na vse mogoče načine branijo tako visokih cen. Ne more-
jo si privoščiti takega nihanja cen svojih izdelkov. Po drugi strani pa so tako visoke cene dvorezni meč tudi zaradi dejstva, da na ta način aluminij izgublja svojo pozicijo v primerjavi z drugimi materiali."
Talum je že 52 let nekakšen generator razvoja širšega območja, tudi v regiji, saj je na njegovo proizvodnjo vezanih okoli 3000 delovnih mest. Kaj bi se zgodilo, če bi se ta generator vendarle ustavil?
"Redkokdaj razmišljamo tako negativno, vendar moram reči, da smo se v zadnjem času bili tudi sami prisiljeni pozabavati s takim črnim scenarijem, če se tega ne lotijo tisti, ki bi lahko s svojimi odločitvami ali neodločitvami povzročili, da bi do takega scenarija dejansko lahko prišlo. Ekonomski inštitut Pravne fakultete v Ljubljani je v študiji o tem prišel do števila, ki ga omenjate. Jasno je, da na nobeno podjetje ni mogoče gledati kot na izoliran otok v nekem okolju. Tudi Talum daje kruh mnogo večjemu številu, kot je število zaposlenih v njem. Na eni strani gre za vrsto dobaviteljev in izvajalcev storitev, ki direktno zaslužijo del svojih prihodkov v Talumu. Po drugi strani pa se je potrebno zavedati tega, da v primeru, če tako podjetje kot zaposlovalec izgine, se zagotovo zniža kupna moč v širšem okolju in posledice bi čutili tudi tisti, ki na prvi pogled nimajo nobene zveze s proizvodnjo aluminija."
Kakšen pa je Danilo To-plek v privatnem življenju?
"Prijatelji, ki me bolje poznajo, vedo, da so moja velika ljubezen knjige, vendar zadnje čase redko najdem čas ali motivacijo, da bi prebral kaj težjega. Po drugi strani pa potrebujem fizično aktivnost, zato veliko kolesarim, da na ta način sprostim svoje 'ventile'. Za razliko od posla sem pri športu izrazit individualist. Na eni strani je to posledica kroničnega pomanjkanja časa, tako da je težko uskladiti termine s prijatelji. Tako največkrat ostanem sam s kolesom, s katerim prevozim vsako leto kar lepo število kilometrov. Izziv mi pomeni tudi kolesarjenje na gorskih prelazih v Alpah ali v Dolomitih in še kje. Zadnje čase me je pritegnil tudi tre-king. Lani sem tako s prijatelji opravili kar lepo pot v pogorje Mont Everesta, letos pa nas čaka malo težji podvig, saj želimo osvojiti enega od šestti-sočakov, tudi v pogorju Mont Everesta. Priprave bodo trajale vse leto, tako da se bomo pred Nirekha Peakom podali za trening med drugim tudi na Grossglockner in Mont Blanc."
M. Ozmec
Ormož • Po mesecih negotovosti padla odločitev
Še eno sladko leto
Na četrtkovi skupni tiskovni konferenci Tovarne sladkorja Ormož in Združenja pridelovalcev sladkorne pese se je končala negotovost: sladkor se bo v Ormožu predeloval še leto dni, če bodo pridelovalci do 15. marca uspeli zagotoviti, da bo v Sloveniji s peso zasejanih okrog 7.500 hektarjev površin. To naj bi zadostovalo za doseganje kvote okrog 49.000 ton sladkorja. Pogodbe bodo pričeli sklepati najkasneje do 20. februarja.
Direktor TSO Jurij Dogša je na kratko povzel minule dogodke in namen reforme, ki ima za cilj v Evropi znižati proizvodnjo sladkorja za 3,5 milijona ton, predvsem na področjih, kjer se pesa prideluje manj konkurenčno in kjer so manjše tovarne. Zelo neobičajno se mu je zdelo, da je komisija sprejela reformo novembra, saj bi v običajnem letu takrat že bili v aktivnih pripravah za novo sezono. Pogodbe tako še sedaj niso podpisane, saj se mu zdi neodgovorno, da bi pogodbe sklepali, preden so se prepričali, da so vsi pogoji za naslednjo kampanjo takšni, da jo bo mogoče izvesti tako z vidika pridelovalcev kot tudi tovarne. V tem času so potekali intenzivni pogovori z vlado, lastniki tovarne, nadzornim svetom in združenjem pridelovalcev, ki so skupaj iskali in tudi našli možne rešitve za nadaljevanje proizvodnje, da se pridobi dovolj časa za prestrukturiranje tako pridelovalcev kot tudi tovarne.
Kdor si zna preračunati, bo peso sejal
Predsednik združenja pridelovalcev pese Franc Jurša je povedal, da so se ob razmišljanjih, kako zagotoviti maksimalno količino pese, odločili, da vzamejo letošnje leto kot referenčno za odškodnino, ki jo pridelovalci dobijo zaradi ukinitve proizvodnje. Ta odškodnina bo znašala okrog 360 € na hektar in se bo vsako leto dvigovala. Ne glede na proizvodnjo bodo odškodnino dobivali še naslednja tri leta. Odškodnina bo gotovo pozitivno vplivala na odločitev kmetov v prid sejanju pese.
»Prvi bodo za sklepanje pogodb imeli priložnost tisti kmetovalci, ki so peso pridelovali tudi pretekli dve leti. Sklenili bodo lahko pogodbe za površine, izračunane po ključu: povprečna pridelava zadnjih dveh let, povečana
Franc Jurša je prepričan, da se bodo kmetje letos radi setev sladkorne pese.
Foto: vk
odločili za
Jurij Dogša je bil zelo zadržan, ni želel govoriti.
Foto: vki
o podrobnostih dogovora z vlado
za količnik 0,4. Če do 5. marca ne bo dovolj površin pod peso, bodo lahko pristopili k podpisu pogodb tudi tisti, ki v minulih letih niso pridelovali pese. Če bo pese primanjkovalo, bodo posamezniki lahko sklenili pogodbe tudi za večje površine, vendar le do kvote, ki je določena. Eno leto, ki smo ga pridobili, pomeni ogromno, v tem času se lahko marsikaj spremeni,« je menil Franc Jurša.
V imenu pridelovalcev je spregovoril tudi podpredsednik združenja Franc Obran, ki je povedal, da so kmetje za-
Popravek!
Edini uradno registriran pripravek je Cruisier!
V Štajerskem tedniku z dne 3. februarja je v članku z naslovom Kazni za kršitelje od 20 do 200 tisočakov prišlo do neljube napake v zvezi z navajanjem uradno registriranega pripravka oz. insekticida za tretiranje koruze proti koruznemu hrošču. Pravilno se glasi, da je edini, že od novembra 2005, uradno registriran insekticid Cruisier! Kmetje, ki bodo kupili koruzo, tretirano s Cruisierjem, tudi ne rabijo pošiljati evidenčnih podatkov na FURS, so še sporočili s podjetja Singenta. Za napako se opravičujemo.
dovoljni z doseženim, ker pač ni kulture, ki bi lahko v kolobarju uspešno nadomestila peso. »Leto je dolgo, zgodi se lahko marsikaj, tudi na svetovnem trgu, upam, da bomo peso lahko sejali naprej in da bo prestrukturiranje tovarne uspelo.« Podobnega mnenja je bil tudi drugi podpredsednik, Franc Vršič, ki v združenju zastopa delniške družbe; te obdelujejo okrog 20.000 hektarjev njivskih površin. V duhu integrirane pridelave želijo ohraniti čim večji nabor poljščin, pesa pa je med njimi najbolj akumulativna.
Za leto dni 6 milijonov € »kazni«
Če bo letošnja kampanja dejansko stekla, pa bo tovarna po določilih sprejete reforme dolžna vplačati v evropski sklad za prestrukturiranje 126,4 € po toni kvote, ki jo je dobila od EU. Pri tem se ne upošteva znižanje kvote, zato znese »kazen« za nadaljnjo leto proizvodnje 6,69 milijona €. V primeru, da se proizvodnja nadaljuje tudi v sezoni 2007/8, bi morali plačati 9,02 milijona €, v letu 2008/9 pa bi prispevek znašal 6 milijonov €. Prispevki so zelo visoki in
so ena izmed oblik prisile EU, da se reši nekaterih tovarn.
Vsi govorniki so se na tiskovni konferenci za pomoč izdatno zahvaljevali tudi vladi, vendar konkretno o tem, kaj jim je vlada obljubila, niso želeli govoriti. »O problemu smo se pogovarjali kompleksno, ker ne gre le za eno kampanjo, ampak za prestrukturiranje proizvodnje. Vlada, združenje in TSO smo našli kompromis, v katerem smo si nekako porazdelili rizike predstoječe kampanje in si zaobljubili prestrukturiranje. Nadzorni svet je jasno povedal, da smo pripravljeni prevzeti še eno kampanjo, za prestrukturiranje proizvodnje pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji v okolju, v katerem se proizvaja. V Evropi je veliko podobnih projektov in vse vlade s svojimi uredbami stimulirajo porabo biogoriv. Smo v fazi preučevanja razširjene študije, ki bo odgovorila, ali je prestrukturiranje izvedljivo in kakšna je donosnost; zaenkrat kaže zelo pozitivno in oba lastnika kažeta interes,« je povedal Jurij Dogša.
Lanski presežki pese
Ob tej priložnosti je direktor Jurij Dogša hotel počistiti tudi z vsemi govoricami okrog presežkov in C-slad-korja lanske kampanje, češ da so presežki nastali zaradi kupovanja pese na Madžarskem in v Avstriji. Povedal je, da so sklenili pogodbe za 7.880 hektarjev površin, tako da ob sklenitvi pogodb količine niso prekoračili. Do presežkov je prišlo zaradi izrazito visokih donosov (52 ton pese na hektar) in zaradi evropskega znižanja kvote Sloveniji za dobrih 3000 ton. Nekateri pridelovalci so sklenili pogodbe za 15, zasejali pa so čez 20 hektarjev površin, zato je bilo pese preveč. »V EU je običajna praksa, da se presežki plačajo po izredno slabih cenah, ker morajo ves ta sladkor izvoziti izven dežel EU, kjer so cene sladkorja nekajkrat nižje. Res pa je, da je bila leto poprej obratna situacija, proizvedli smo 37.000 ton sladkorja, kar pomeni, da nismo dosegli niti A-kvote in so vsi pridelovalci ne glede na to, koliko pese so dobavili, dobili vso peso plačano po najvišji ceni.
Žal mi je, da je prišlo do neljubega zapleta, vendar tovarni ni v interesu imeti C-pese. Potrebno pa je povedati, da je delež slovenskih pridelovalcev v C-pesi 12,2 %, madžarskih 25 % in avstrijskih 27 %.«
viki klemenčič ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Vandali v minoritski cerkvi
Ptujski vandali ne mirujejo. V noči s 5. na 6. februar so se znesli nad kipom Matere božje z Jezusom v velikosti 1,5 metra, ki je stal v niši gotskega prezbiterija. Razbili so ga v celoti, tako da se ga ne da več sestaviti, jepo-vedal župnik p. Tarzicij Kolenko. Tudi akademski kipar in restavrator Viktor Gojkovič, ki si je ogledal razbitine, je povedal enako. Kip je predpetimi leti daroval sin Ptuj-čanke, kije živela na Tratah. Prinesel ga je iz Anglije kot spomin na mater. Materialna škoda se približuje milijonu tolarjev. V minoritskem samostanu so ogorčeni, saj takšne skrunitve ne pomnijo. Po preselitvi knjižnice na novo lokacijo se je tod neselil navidezni mir, vandalsko početje se je nekoliko umirilo.
MG
Ptuj • Kdo bo odstranil kupe snega?
Že ta konec tedna bo Ptuj doživel prvo od treh velikih pustnih povork, ki se bodo vile po ptujskih ulicah in trgih. Na sobotni otvoritveni povorki, v kateri se bodo predstavili pustni liki in maske iz cele Slovenije, pričakujejo organizatorji okrog deset tisoč obiskovalcev. Upati je, da bo mesto prijazno do vseh, ki ga bodo 18. februarja, ko na Ptuju prevzema oblast princ karnevala, obiskali, in sneg odstranilo vsaj s tistih ulic in trgov, kjer bo potekala karnevalska pot. Denarja za kaj več v proračunu MO Ptuj za letos bojda ni, sredstva za skupno rabo so močno okleščena. Seveda bi se dalo sneg s ptujskih ulic in trgov odstraniti tudi s pomočjo »brigadirjev«; včasih jih je mesto imelo veliko, moči tradicije pa se prav gotovo ne bi izneverila tudi današnja generacija mladih, če bi jim kdo le nakazal, da je to problem.
MG
Ormož • Z izredne seje občinskega sveta
Razlogi za sklic 12. izredne seje so bili precej formalne narave, zato poglobljenih in vsebinskih razprav ni bilo.
Služba vlade RS za regionalno politiko in razvoj je namreč napovedala razpis za sofinanciranje priprave regionalnih razvojnih programov in regionalnih institucij za začetek februarja, zato je bilo treba pohiteti z vzpostavitvijo napovedanega razvojnega območnega partnerstva. Brez razprave so člani sveta soglasno potrdili soglasje za podpis pogodbe o vzpostavitvi območnega razvojnega partnerstva za območje Prlekije, ki ga je župan Vili Trofenik nedavno predstavil na tiskovni konferenci, o čemer smo že poročali. Mudilo se je tudi s soglasjem k vstopnini, ceni učnih listov in odpiralnemu času za ogled zbirk Muzeja Ormož, ki samostojno deluje od 1. januarja letos. Obisk muzeja bo za predšolske otroke, učence OŠ iz občine Ormož, dijake Gimnazije Ormož in goste ormoških institucij brezplačen. Učenci OŠ, dijaki in študenti izven občine Ormož bodo za ogled zbirk v gradu Ormož ali gradu Velika Nedelja odšteli 240 SIT, odrasli pa 360 SIT, za hkratni ogled obeh zbirk pa 300 oziroma 500 SIT. Ogled zbirk z učnimi listi pa znaša 120 SIT. Zbirke bodo dostopne javnosti od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro, v soboto od 9. do 14., v nedeljo in ob prazniki pa bo muzej zaprt. V primeru predhodne najave več kot treh obiskovalcev pa so zbirke odprte po dogovoru.
Svetniki so določili tudi novo letno naročnino za Uradni vestnik občine Ormož, ki znaša 3.580 SIT, in za Poročevalec občine Ormož, ki stane 5.270 SIT.
vki
Foto: MG
Foto: MG
Ptuj • Javna naročila za razsvetljavo, urejanje zelenih površin, vzdrževanje ulic
Obračun s komunalo?
Storitve, ki jih ptujsko Komunalno podjetje izvaja s sredstvi proračuna MO Ptuj, so vse bolj pod drobnogledom. Tako imenovano skupno rabo pa so mestni svetniki že z letošnjim proračunom oklestili za 50 milijonov tolarjev. Kljub temu je postavka še debela 180 milijonov tolarjev.
Foto: Črtomir Goznik
Kdo bo po novem urejal in čistil ptujske javne površine, parke, zelene površine, otroška igrišča, parkovno opremo, cvetoče grede in korita?
Sv. Jurij • Podpis pogodbe za gradnjo avtoceste
Lenart-Sp. Senarska do konca leta 2008
Minuli teden so na sedežu izpostave Darsa v Sv. Juriju podpisali pogodbo za gradnjo avtocestnih odsekov Maribor-Lenart in Lenart-Spodnja Senarska s tremi slovenskimi podjetji (SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina in Cestno podjetje Maribor).
V MO Ptuj so zaradi vse pogostejšega nezadovoljstva občanov s storitvami vzdrževanja zelenih poršin na območju MO Ptuj, vzdrževanja javne razsvetljave, in vzdrževanja ulic, trgov in cest za vse te
storitve objavili javna naročila v Uradnih listih Republike Slovenije, ki so izšli 6. in 27. januarja letos, ki omogočajo, da ponudbe za opravljanje teh storitev pod konkurenčnimi pogoji oddajo tudi drugi. Tudi s tem želijo na nek način povečati kakovost opravljenih storitev domačega komunalnega podjetja, s katerim kljub temu, da je MO Ptuj največji lastnik z več kot 40 odstotki, ne najdejo konsenza.
Kritike na račun izvedbe omenjenih storitev pa so že tudi stalnica na sejah mestnega sveta. Znane so zahteve mestnih svetnikov, da bi se za ta dela razpisale koncesije. Ker je pot do njih zapletena, so se v mestni občini kot neke vrste vmesno postajo najprej odločili za objave javnih naročil. Ponudbe za vzdrževanje javne razsvetljave so odpirali že včeraj. 20. februarja jih bodo odpirali za urejanje in čiščenje javnih površin (mestnih parkov in ostalih zelenih površin), otroških igrišč in parkovne opreme ter cvetočih gred in korit. Novega izvajalca pa MO Ptuj išče tudi za vzdrževanje ulic, trgov in cest. Iz ponudb bo razvidno, ali v MO Ptuj lahko v bodoče računajo na kvalitetnejšo urejanje v postavki skupne rabe in celo tudi za manj denarja.
Brez dvoma pa so omenjena javna naročila neke vrste obračun s Komunalnim podjetjem Ptuj, ki na zahteve mestnih oblasti ne odgovarja pričakovano. Mestni park je že dolgo sramota mesta, ob tem da bi že moral doživeti drugačno hotrikulturno in drugo zasaditev, ga dodatno onesnažujejo vandali, za vandale pa je moč ožigosati tudi vse, ki vodijo svoje kosmatince na jutranjo in večerno toaleto, ne da bi počistili na njimi. Mesto ima premalo cvetličnih gred, ima pa srebrno priznanje s tekmovanja ocvetličenih mest, za cvetlice v koritih pa bolj ali manj tako skrbi Turistično društvo Ptuj. V jubilejnem letu delovanja TD Ptuj bi lahko na novo uredili paviljon v Mestnem parku, kjer bi se lahko dogajalo marsikaj koristnega za mesto in kar bi lahko ta zeleni prostor Ptuja naredilo bolj kvalitetnega, morda spreobrnilo tudi vandale. Ptujski cvetličarji bi si lahko v njem uredili neke vrste tekmovalni cvetlični poligon. Mesto bi lahko vsakemu zainteresiranemu cvetličarju podarilo v upravljanje eno izmed cvetličnih gred, ki bi jih bilo potrebno še urediti, ker jih resnici na ljubo sedaj ni. Vsako bi opremili z napisom, da jo ureja ta in ta. Medsebojna tekmovalnost, ker bi vsak želel biti boljši od drugega, bi tudi mestu prinesla veliko koristnega. Pogostejši obiski uradnih oseb v parku bi prav tako naredili svoje, da bi poslej vsi Ptujčani imeli obvezne promenadne poti v Mestni park, ker bi tam imeli kaj videti, zdaj tega »pogleda« ni. Morda pa takšne rešitve prinašajo ponudniki z omenjenih javnih naročil? Odgovor bo znan v kratkem.
MG
Pogodba, ki sta jo v imenu Darsa podpisala predsednik uprave Rajko Siročič in Stanislav Debeljak, je sklenjena za 2,8-kilometrski odsek Maribor-Lenart in 2,2 km prvega odseka od Lenarta proti Spodnji Senarski. V imenu izvajalcev so pogodbo podpisali generalni direktor SCT Ljubljana Ivan Zidar in generalni direktor Primorje Ajdovščina Dušan Črnigoj ter namestnik direktorja CP Maribor Dušan Slatinek. Gradnja teh dveh avtocestnih odsekov bo stala 11,5 milijarde tolarjev. Odseka pa tvorita tudi funkcionalno celoto, zato ju je treba graditi istočasno. Sklenjena pogodba zajema izgradnjo petih kilometrov avtocestne trase med priključkoma Pernica in Lenart, premostitvenih objektov, izgradnjo priključka Lenart in enajst prestavitev cest, izvedbo vodnogospodarskih ureditev, hortikulturne in krajinske ureditve, komunal-
no energetske infrastrukture in protihrupnih ukrepov.
Predsednik uprave Darsa Rajko Siročič je ob podpisu poudaril, da je gradnja na trasi od Maribora do madžarske meje zaradi geoloških razmer zelo zahtevna, vendar od izvajalca pričakuje, da bodo dela končali v 20 mesecih.
S prejšnji teden sklenjeno pogodbo so tako oddana vsa glavna gradbena dela na skupno 7,8-kilometrskem avtocestnem odseku med Mariborom in Lenartom ter prvih 2,2 kilometra trase naslednjega odseka, to je Lenart-Spodnja Senarska. Skupno 10-kilometrski odsek med krožiščem Pesnica na avtocestnem odseku Pes-nica-Slivnica in priključkom Lenart (pri Črnem lesu) bo predan prometu predvidoma leta 2007. Preostalih 5 kilometrov trase avtocestnega odseka Lenart-Spodnja Se-narska bo predano prometu predvidoma konec leta 2008.
V letošnjem letu se bodo na navedenih petih kilometrih trase nadaljevali odkupi zemljišč in nepremičnin, izdelana bo projektno-tehnična dokumentacija in pridobljena bodo gradbena dovoljenja. Po izvedbi mednarodnega javnega razpisa za izgradnjo navedenega odseka je v letu 2006 predviden tudi začetek gradnje.
Pomurski avtocestni krak med Mariborom in Pinca-mi je še posebej pridobil na pomenu s povečanim tranzitom po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Del tega tranzitnega prometa danes prevzema glavna cesta G1-3, ki pa glede na svoj potek skozi naselja ter neugodne elemente ne zagotavlja primernega standarda. Ob tem se izrazito slabšajo življenjski pogoji prebivalcev ob tej cesti in tudi prometna varnost, zato je nadaljevanje gradnje avtoceste nujno.
Zmago Šalamun
Lenart • Zavržena kazenska ovadba Civilne iniciative
Župan upravičen do nosilcev za smuči
Okrožno državno tožilstvo je delno zavrglo anonimno prijavo civilne iniciative Lenart, drugo anonimno prijavo pa v celoti, ker ni bil podan utemeljen sum, da je ovadeni storil navedeno kaznivo dejanje.
Kriminalisti PU Maribor so preverjali anonimno prijavo civilne iniciative Lenart o sumih nepravilnosti in morebitne zlorabe uradnega položaja župana občine Lenart. Iz prijave izhaja, da je Občina Lenart za službeni avtomobil, ki ga uporablja župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, kupila prtljažnik za smuči, ki naj bi ga župan koristil tudi v privatne namene. Kriminalisti so ugotovili, da je prtljažnik res bil kupljen s sredstvi Občine Lenart (29.761,08 SIT), in ugotovili, da se župan mag. Ivan Vogrin udeležuje smučarskih tekmovanj, ki jih organizira Skupnost občin Slovenije,
niso pa ugotovili, da bi ovadeni ta prtljažnik uporabljal v zasebne namene. Iz druge anonimne prijave podane na Urad RS za preprečevanje pranja denarja v Ljubljani pa izhaja, da naj bi bila v družbi Interles, d. o. o., katere direktor je župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, opravljena različna potovanja, ki jih dejansko ni bilo. Iz podjetja pa naj bi bilo več sredstev nakazanih preko študentskih napotnic sorodnikom. Pri preverjanju obeh prijav kriminalisti niso ugotovili, da bi obstajal utemeljen sum, da bi bila storjena navedena kazniva dejanja.
Kot neutemeljen se je iz-
kazal tudi podatek, da naj bi bila iz sredstev občine financirana tudi zgoščenka, ki jo je pred štirimi leti izdala Anita Kralj. Kriminalisti so ugotovili, da je zgoščenko izdala v samozaložbi. Ivan Vogrin pa je posnel svojo zgoščenko, ker ni imel dovolj materiala, se je z Anito Kralj dogovoril, da je dovolila uporabo nekaterih njenih pesmi, ki jih je nato uvrstil na svojo zgoščenko.
Kriminalisti so tudi zavrgli prijavo, da se iz sredstev občinskega proračuna v Lenartu plačujejo zabave ob rojstnih dnevih zaposlenih v Občini Lenart.
Zmago Šalamun
Ptuj • V gimnazijskem evropskem razredu
Novinarska ura s tujimi profesorji
Z veseljem sem se odzval povabilu evropskega razreda na ptujski gimnaziji, ko so me povabili na novinarsko uro v sklopu predmeta Slovenija v svetu. Ob tej priliki smo skupaj pripravili tiskovno konferenco, ki sta jo vodila dijakinja Lucija Tratnik in dijak Matej Gregorec, sogovornici pa sta bili profesorici iz tujine, ki sodelujeta v evropskem razredu pri predmetu Slovenija v svetu, in sicer Gi-zelle Allin iz Velike Britanije in Marketa Kopicova iz Češke republike.
Učitelj spoštovan, nagrajen pa ne
Na knjižni polici
Gizelle je povedala, da je prišla v Slovenijo v septembru, in to iz severnega dela Velike Britanije, da je profesorica matematike. Slovenija in Ptuj sta je zelo všeč. Tudi Marketa Kopicova, ki prihaja iz Češke, iz kraja Usti nad Labem, blizu nemške meje, je prišla v Slovenijo septembra, v Sloveniji in na Ptuju ji je zelo všeč, ljudje so zelo prijazni in se pri nas prijetno počuti.
Pogovarjali smo se tudi o šolskih sistemih v Veliki Britaniji in na Češkem ter jih primerjali s Slovenijo. V Veliki Britaniji imajo osnovno šolo razdeljeno na dva dela (elementary in secondary), kot je bilo pri nas nekoč, s šestnajstimi leti gredo učenci v ko-lidž. Dijaki v Angliji ne delajo mature, za vpis na univerzo
pa morajo imeti dober uspeh v srednji šoli. Tuji študentje morajo za vpis na angleške univerze opraviti mednarodne teste.
Razredi so po številu učencev večji, pouk se začenja pozneje, ob tri četrt na devet, in končuje petnajst minut pred šestnajsto uro. Na Češkem je šolski sistem podoben našemu, kar priča pravzaprav o skupnem razvoju šolanja nasploh v obeh državah.
Angleščina svetovni jezik
V Veliki Britaniji se zavedajo, da postaja angleščina svetovni jezik, kljub temu pa se v njihovih šolah učijo tuje jezike danes celo bolj, kot so
Ob koncu novinarske ure v evropskem razredu na ptujski gimnaziji je nastala tudi skupinska fotografija. V ospredju od leve: moderator Matej Gregorec, profesorica Marketa Kopicova iz Češke, moderatorka Lucija Tratnik, profesorica Gizelle Allin iz Velike Britanije in profesorica Aleksandra Pal.
se učili pred tridesetimi leti. Učijo se nemščino, francoščino in španščino. V angleščino pa so sprejeli že veliko besed iz amerikanščine, ki jih prej niso uporabljali. Na Češkem je angleščina zelo popularna, tuji jezik se uči v osnovni in srednji šoli. Učijo se tudi nemščine, posebej na predelih ob meji z Nemčijo. Ruščina, ki je v devetdesetih letih prišla v nemilost, pa postaja zaradi gospodarskih povezav ponovno zelo pomemben jezik. Tako kot pri nas pa tudi v Veliki Britaniji in na Češkem na univerzah ni več predmeta domačega jezika (kot je to na primer v skandinavskih državah).
Zanimive odgovore sta dali tudi obe sogovornici na vprašanje o študiju družboslovja in naravoslovja. Tudi v Angliji in na Češkem je trend študija družboslovja. Na Otoku so v prejšnjih letih družboslovje v glavnem študirale ženske, sedaj pa tudi moški. Glede opremljenosti šol sta obe sogovornici dejali, da so šole opremljene z računalniki, v Veliki Britaniji ima vsak učitelj svoj prenosni računalnik, glede šolskih zgradb pa so velike razlike glede starosti stavb in s tem tudi opreme, srednje šole so tudi v majhnih mestih. Na Češkem po mnenju Markete vlada vlaga veliko sredstev v šolstvo in posodobitev le-tega, vendar je denarja vedno premalo. Tako so se srednje šole že nekako posodobile z opremo, osnovne šole pa ne.
Poklic učitelja je v Veliki Britaniji zelo cenjen, spoštovan, kar pa se ne odraža tudi pri nagrajevanju, ni primerljiv z zdravnikom ali pravnikom, plača učitelja je na nivoju medicinske sestre. Na Češkem učiteljski poklic ni tako cenjen kot v Angliji, tudi tam pa se lahko primerjajo s plačami medicinskih sester, oba ta sloja pa se na Češkem borita za boljši status.
Evropski oddelek
Aleksandra Pal, profesorica angleščine, je dejala, da se program evropskega razreda še vedno uvaja v določenem številu. Pri predmetu Slovenija v svetu sta poudarjena angleščina in nemščina. Sodeluje tudi profesor iz Nemčije, ki pa se tokrat ni mogel udeležiti naše ure. Pri uri sodelujeta dva profesorja, domači iz jezikovnega področja, za tujega pa bi bilo najbolje, če bi bil s področja geografije ali zgodovine, da bi predstavil svojo državo. Pri predmetu Slovenija v svetu imajo pri angleškem jeziku svoj delovni načrt, torej ni enak kot pri rednih urah angleškega jezika. Pri tem predmetu gre bolj za projekte. Prvenstveno gre za to, da znajo dijaki svoj kraj, svojo državo v tujem jeziku predstaviti v svetu. Trenutno imajo projekt Izdelava razrednega časopisa.
Franc Lačen
Gimnazija Ptuj • Okolje gradi mostove
A	■	^	■	^mmm
Comenius srečanje v Nemčiji
Prejšnji teden se je ravnateljica Gimnazije Ptuj, Melanija Centrih, udeležila srečanja Comenius v Nemčiji v kraju Niederkassel, blizu Bonna na Kopernikus gimnaziji. Srečanja so se udeležile vse šole, ki že drugo leto sodelujejo v projektu Comenius, to so šole iz Nemčije, Italije, Poljske, Madžarske in Slovenije. Pregledali so dosedanje delo ter si ogledali nekatere znamenitosti, kot je Goten-bergov muzej, radijsko hišo West deutche rundfunk.
V decembru pa se je ravnateljica ptujske gimnazije udeležila srečanja v okviru projekta Okolje gradi mostove (Umvelt baut Brucken), v katerega so povezani z gimnazijo iz Heubacha, blizu Ulma. Ta projekt pomeni izmenjavo. Ptujski dijaki so bili decembra teden dni na pripravljalnem obisku v inštitutu Marientallu, drugi teden pa Ptujčani pričakujejo goste iz Heubacha. Ogledali si bodo Čisto mesto, ogledali pa si bodo tudi nekatere znamenitosti Slovenije, kot je Postojnska jama, sprejel pa jih bo tudi ptujski župan. Dijaki bodo ob koncu obiska pripravili časopisne članke v
Melanija Centrih na sprejemu pri nemškem predsedniku Horstu Kollerju
slovenskih in nemških časopisih, v Delu in v Sud deutche zeitung. Marca gredo ptujski dijaki ponovno v Nemčijo.
Ob začetku projekta so bili ravnatelji šol, ki sodelujejo v projektu v Berlinu, dva dni gostje Inštituta IZOP, sprejel jih je tudi predsednik Nemčije Horst Koller. To je eden izmed večjih mednarodnih projektov na izobraževalnem področju tudi za Nemčijo, vreden je okrog 25 milijonov evrov. Povezani sta vedno po dve šoli. Ena iz Nemčije in ena iz vzhodne Evrope. V projektu sodelujejo šole iz Poljske, Češke, Madžarske in Slovenije.
Fl
Tatjana Pirc Radio
Zakaj te imamo radi
Ljubljana. Modrijan, 2005
Danes si življenje brez radia težko predstavljamo. Lahko je naš najboljši prijatelj, ki ga poslušamo zaradi govora in glasbe, in tudi, ker je najhitrejši in najbolj prilagodljiv. Tatjana Pirc je v pričujočem delu združila svoje večletno ustvarjanje v tem mediju z navedbo in spoznanji iz literature, tako tuje kot domače, ki govori o radiu in medijih. Knjiga je poljudno delo, namenjena je tako radijskim ustvarjalcem kot poslušalcem. Pelje nas skozi radijsko zgodovino, program, največji poudarek daje glasu, besedi in govoru, podrobneje spregovori o specifičnih radijskih zvrsteh. Dalajlama je dejal v Etiki za novo tisočletje: »Če je izobraževanje eno najmočnejših orožij v našem prizadevanju za boljši, mirnejši svet, so naslednje orožje množični mediji.« Radio pride tudi tja, kamor drugi mediji ne morejo, daje občutek iskrenosti, ustvarja vtis bližine, je najlažje dostopen in poceni.
Da bi lažje razumeli pomen, namembnost in vsepri-sotno pojavnost radia, je dobro vedeti nekaj o njegovem razvoju. Ko je mlad radijski telegrafist David Sarnoff sprejemal poročila o preživelih na Titanicu, so ljudje spoznali, kako pomembno vlogo lahko ima radio pri reševanju življenj. 2. novembra 1920je bila ustanovljena prva uradna radijska postaja KDKA. Čeprav se jih ni videlo, so bili prvi napovedovalci na BBC-ju v znak spoštovanja do poslušalcev pri branju oblečeni v večerna oblačila. Prvi slavni napovedovalec je bil Jack de Manio, znan po sproščenem slogu in po tem, da nikoli ni pravilno napovedal ure. V začetku so bili samo moški govorci, ker je njihov glas bolj prepričljiv. Raziskave pravijo, da so visoki glasovi manj prepričljivi, strokovni in avtoritativni. Radio je postal nenehno navzoč v našem življenju in ustvaril je medijske osebnosti, ki jih prepoznamo po stilu, glasu, načinu govorjenja in jih kot prijatelje vabimo v naš dom. Postal pa je tudi močno sredstvo ekonomske in politične propagande. V začetku so si radijske novice predstavljali kot branje časopisnih novic, zato časopisi niso pustili, da bi jih radio prehitel. Včerajšnja novica na radiu pa sodi na smetišče zgodovine. Prvo, kar želi poslušalec zjutraj vedeti, je, ali je svet še tak, kot je bil, ko je šel spat! Sekunda je temeljna časovna enota na radiu. Dobra radijska ekipa je pripravljena tudi na nepričakovane dogodke. Po poklicnih merilih in načelih novinarske etike mora biti radijski jezik jedrnat, jasen in preprost. Voditelji in pogodbeni sodelavci so dolžni uporabljati slovenski knjižni jezik, pri vodenju pogovorov je dopusten splošni pogovorni jezik. Glas in govor sta radijskemu voditelju to, kar je glasbeniku instrument. Preprostost in razumljivost, tri do pet besed na sekundo, tako odpade deklamiranje, afektirano in patetično govorjenje. Melodija govora je povezana z vsebino in odvisna od nje. Govor je temeljni kamen radijskega programa. Lep glas ni dovolj, govorci z govorno napako pa ne sodijo na profesionalni radio, saj odvračajo pozornost drugam. Na nekaterih komercialnih postajah je grozljivo poslušati voditelje oddaj za mlade, ki ne poznajo osnov slovnice, znajo samo napovedati pesem in še kakšno cestno frazo. O tem, kdo je radijska osebnost, ne odločajo uredniki, ampak poslušalci. Za p^)-slušalce so najbolj mikavni ljudje, ki jih poznamo samo po glasu. Radijski voditelji govorijo poslušalcu, ki skuša najti zabavo, informacije in družbo. Naj zvestobo radijski postaji predstavlja glasba, ki jo je prav radio prinesel množicam. Na manjših postajah izbirajo glasbo voditelji, na večjih glasbeni uredniki. Pri svoji glasbeni usmeritvi mora radijska postaja nekaj časa vztrajati. Staranje ne pomeni, da poslušalci ne uživajo v moderni glasbi. Radio ni medij lepih obrazov, temveč odličnih novinarjev. Ti morajo spoštovati zasebnost posameznika, zavarovati vire informacij, zaščititi nastopajoče. Kar je napisano za radio, mora biti berljivo in poslušljivo. Radio ne dovoljuje leporečenja, besednih okraskov, ki poslušalca begajo. Klasični bralci ne bodo izumrli! Novinarje tisti, ki mora voditi intervju in spraševati v imenu poslušalcev. Poznati mora temo in osebo, s katero se pogovarja in v istem hipu zaslutiti, kaj se dogaja v glavah poslušalcev. Voditelj kontaktnih oddaj ne sme manipulirati s poslušalci. Kontaktne oddaje vodijo le najbolj izkušeni moderatorji. Kakovost radia in komercialni uspeh nista eno in isto. Čar radia je, da si podobe ustvarjamo v domišljiji, da ga gledamo v dušo. Radijska postaja z izbiro sodelavcev postavlja temelje svoji promociji ali jo ruši, zato naj ima pred očmi rek poslušalcev: »Na radiu so rekli!«
Vladimir Kajzovar
Foto: Fl
Foto: FL
Matjaž Lunder
»Našla se bo ustrezna rešitev«
Stran 8
Rokomet
Delni izid 18:4 Velike Nedelje
Stran 8

Namizni tenis
Senzacija Ptujčanov proti Mariborčanom
Stran 9
Odbojka
Spremembe v igri so se obrestovale
Stran 9
Strelstvo
Našm zmanjkala 2 kroga sreče
Stran 10 Mali nogomet
Igralci Tomaža zadovoljni s točko
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Ludvik Kotar
Vrh je med najboljšimi za najbolj drzne!
Dvajsete zimske olimpijske igre so se v Torinu in okolici začele zelo obetavno. Otvoritev je bila izjemna in me je prijetno presenetila glede na vse zapisano in povedano v mesecih pred olimpiado, ko smo prebrali ali slišali bolj malo spodbudnega. Tudi prva tekmovanja niso potrdila napovedi in ocen o nepripravljenosti tekmovališč ter spremljajočih objektov in služb. Morda je organizatorjem šlo v račun marsikaj, tudi vreme, ki včasih razgali napake do skrajnosti, kot so prometni zastoji, zamude in odpovedi, ali onemogoči tudi najbolj pripravljeno. Ali pa je to nova potrditev usmeritev današnjega časa, ko je najboljša novica le slaba novica? Skratka, začelo se je spodbudno, privlačno in tudi gledljivo za vse, ki so pri spremljanju vezani na televizijo.
Končne odločitve so zelo izenačene in napete do konca, zato tudi kar nekaj presenečenj, pa čeprav so blizu vrha tudi favoriti na papirju, kot rečemo vodilnim v svetovnih pokalih in zmagovalcem dosedanjih preizkušenj. Vsi gredo na vrh kot izključni cilj. Manj pripravljeni gredo na uvrstitev v finale ali najboljšo dosedanjo uvrstitev, najboljši pa na zlato medaljo. Zato je tako izenačeno in tudi delno nepredvidljivo. Delno zato, ker ni na vrhu prvi favorit ali favoritinja. Vrh je »rezerviran« za najbolj drzne med najboljšimi. Med temi se enim to izide, drugim pa ne, pa zato ni konca sveta. Dali so vse od sebe in tudi to šteje! V tej luči glejmo in ocenjujmo tudi nastope naših športnic in športnikov, ki v večini nimajo možnosti za vrh, pa če si to želimo priznati ali ne!
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Petra Maidič, Tadeia Brankovič in Primož Peterka
Kolesarstvo • Vuelta a Cuba, 2,2 UCI
Sladka zmaga Božiča
Ptujskim kolesarjem je po dveh drugih mestih uspelo zmagati v 4. etapi Vuelte a Cube, kategorije 2.2 UCI. Tudi tokrat je bil najuspešnejši Borut Božič, ki je kronal dobro delo perutninskega sprinterskega vlaka v zadnjih kilometrih dirke. Za Božičem je drugo mesto v skupinskem sprintu glavnine osvojil nosilec rumene majice domačin Pedro Perez, tretji je bil njegov rojak Alien Garcia. Vodja ekipe Srečko Glivar je ob tem
povedal: »Smo zelo zadovoljni. Prva zmaga je najslajša. Ocenjujem, da nam gre do zdaj zelo dobro, saj smo v vsaki etapi blizu vrha. Za zmago vedno potrebuješ še kanček sreče, kar nam je danes uspelo in tega sem zelo vesel.«
Le dan prej, v četrtkovi tretji etapi od Santiago De Cuba-Bayama v dolžini 125 km je Božič še drugič neuspešno naskakoval najvišjo stopničko, saj je zaostal le za Italijanom Biascijem. Mitja Mahorič
je osvojil deseto mesto.
V petek je bila na sporedu najdaljša etapa dirke od Hol-guina do Camagueya (206 km). Tudi tokrat si noben kolesar ni uspel prikolesariti večje prednosti, saj domači kolesarji poskušajo pripeljati etape v sprinterske zaključke, kjer imajo svoje adute. Zmagovalec petega tekmovalnega dne je postal Kubanec Michel Fernandez, drugi je bil Vene-zuelec Jackson Rodriguez, tretji pa ponovno Božič, ki
3. etapa - 9. 2.: Santiago De Cuba-Bayamo, 125 km
1.	Biasci Simoni (Ita), Partizan Whistle, +2.58.56
2.	Borut Božič (Slo), PP
3.	Pedro P. Perez (Kuba), Cuban National Team A
10. Mitja Mahorič (Slo), PP
4.	etapa - 10. februar: Man-zanillo-Holguin, 147 km:
1.	Borut Božič (Slo), PP 3;41:13
2.	Pedro P. Perez (Kuba), Cuban National Team A
3.	Alien Garcia (Kuba), Ciego De Avila
5.	etapa - 11. februar, Hol-guin-Camaguey, 206 km:
1.	Michel Fernandez (Kuba), I.S.C.F. Cuba, 4;32:02
2.	Jackson Rodriguez (Ven), Venezuelan National Team
3.	Borut Božič (Slo), PP
Skupni vrstni red po 5. etapi:
1.	Pedro P. Perez (Kuba), Cuban National Team A, 17:35:41
2.	Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj, +0:10
3.	Michel Fernandez (Kuba), I.S.C.F. Cuba, 0:17
Fcitd' Čr-tnmir- Cimnilt
Mitja Mahorič in Borut Božič (v prvi vrsti) sta v ospredju Dirke po Kubi.
je tudi nosilec rdeče majice najboljšega v posameznih etapah. Rezultat na stopničke pa ni prinesel prevelikega navdušenja v ptujsko ekipo. Tablo, ki označuje zadnji kilometer, so namreč organizatorji postavili prehitro in 25-letnemu Idrijčanu v ptujskem dresu je pred črto zmanjkalo moči še za eno zmago.
Božič je na 2. mestu v generalni razvrstitvi, v sobotni etapi pa je zaostanek za vodilnim Perezem zmanjšal na deset sekund.
UG
Judo • Super A-turnir v Parizu
Klemen odlično v Parizu
Francija - Pariz, 11. in 12. 2. 2006. V francoski prestolnici je ta konec tedna potekala druga letošnja tekma svetovnega pokala v judu, super A-turnir za judoiste in judo-istke. Za moški del reprezentance, ki so jo zastopali Sašo Jereb do 73 kg (JK Olimpija), Klemen Ferjan do 81 kg (JK Drava Ptuj), Boris Greif do 81 kg (JK Impol) in Grega Greif do 90 kg (JK Impol) je bila to letošnja prva tekma svetovnega pokala, za dekleta pa po Sofiji druga. Izjemne uvrstitve na največjem svetovnem tekmovanju v svetovnem pokalu sta osvojila Sašo Jereb (JK Olimpija) s 5. mestom do 73 kg in Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj), ki je s štirimi
^sr; tliy	Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj)

Prvi dan tekmovanja je na blazine stopil le najboljši slovenski judoist zadnjih let Sašo Jereb (JK Olimpija), ki je v kategoriji do 73 kilogramov osvojil končno 5. mesto. Sašo je bil v prvem krogu prost, potem pa je v nadaljevanju premagal Švicarja Davida Papauxa, Percyja Kunsa iz Konga in domačina Daniela Fernandesa. V polfinalu je slovenski tekmovalec klonil proti Salamu Mešidovu iz Rusije. V borbi za tretje mesto je moral Jereb po iponu priznati premoč še Belgijcu Dirku Van Ticheltu in je tako osvojil odlično peto mesto.
Drugi dan tekmovanja je za slovensko ekipo nastopila preostala četverica borcev, uspeh pa je z imenitnim 7. mestom dopolnil v kategoriji do 81 kg Klemen Ferjan (JK Drava). Klemen je v prvem krogu kategorije do 81 kg z 10:0 ugnal Nas-serja El Asrija iz Maroka, potem po tesnem boju Švicarja
Micha Eggerja, nato Slovaka Milana Randla, nakar je v četrtem boju moral po točkah priznati premoč Japoncu Takahašiju Onu, kar je pomenilo, da se bo Klemen boril v repasažu. Tam ga je počakal Gruzijec Grigol Šinikašvili, Klemen pa je dvoboj dobil. V svojem šestem dvoboju, ki je odločal, ali se bo Klemen nadalje boril za kolajno, je moral Klemen priznati premoč Rusu Ruslanu Gadzhijevu in tako na koncu osvojil sedmo
Rezultati: do 81 kg (44 tekmovalcev):
1.	Giuseppe Maddaloni (Italija)
2.	Dae Nam Song (Koreja)
3.	Robert Krawczyk (Poljska) 3. Takashi Ono (Japonska) 5. Ruslan Gadzhiev (Rusija)
5. Siarhei Shundzikau (Belo-rusija)
7. Klemen Ferjan (Slovenija, JK Drava Ptuj)
7. Giorgi Baindurashvili (Gru-
Izmed slovenskih judoistk je tokrat nastopila le Raša Sraka (JK Bežigrad), ki pa je v prvem dvoboju izgubila proti Kubanki Yallenis Castillo, v popravni borbi pa še proti Francozinji Le Brasovi in tako ostala brez uvrstitve. Podobna usoda je doletela tudi Borisa Greifa (JK Im-pol, do 81 kg), ki je v prvem krogu izgubil proti Nizozemcu Tijku Van de Looju, njegov brat Grega Greif (JK Impol do 90 kg) pa je uvodoma klonil proti Belorusu Sergeju Kuharenku in prav tako ostal brez repasaža in uvrstitve.
Po dobrem začetku Klem-na Ferjana na najmočnejši tekmi svetovnega pokala v Parizu lahko v nadaljevanju sezone pričakujemo marsikaj, saj je tekem za svetovni pokal še veliko, vsekakor pa je v ospredju letošnji glavni Klemnov cilj, to je Evropsko prvenstvo na Finskem konec meseca maja.
caiiî Unlď^rlnSlr
Rokomet • 1. A SRL - ženske
Zmago zagotovile v drugem polčasu
1. A SRL (Z)
REZULTATI 16. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Burja Škofije 34:24 (15 :14), Inna Dolgun - Celjske mesnine 25:25 (14:14), Olimpija - Kočevje Anubis 34:28 (17:14), Europrodukt Brežice - Polje Maks 36:24 (17:15), Loka kava KSI - Celeia Žalec 25:23 (11:11). Srečanje Izola - Krim Mercator bo odigrano jutri.
1.	KRIM MERCATOR	14	14	0	0	28
2.	INNA DOLGUN	16	11	2	3	24
3.	CELJSKE MESNINE 16	10	2	4	22
4.	OLIMPIJA	16	10	1	5	21
5.	CELEIA ŽALEC	16	10	0	6	20
6.	MERC. TENZOR PTUJ 16	8	2	6	18
7.	LOKA KAVA KSI	16	6	2	8	14
8.	KOČEVJE ANUBIS	16	7	0	9	14
9.	EUROPR. BREŽICE	16	4	2	10	10
10.	IZOLA	14 3 2 9 8
11.	MAKS POLJE 15 2 1 12 7
12.	BURJA ŠKOFIJE 16 10 5 2
Mercator Tenzor Ptuj - Burja Škofije 34:24 (15:14)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajšič, Majcen 1, Šijanec 6, Prapotnik 7, Ciora 1 (1), Ramšak 6, Strmšek 7, Lazarev 2, Potočnjak 3, Ke-lenc, Jaušovec 1, Hameršak. Trener: N. Potočnjak.
Želja po uspehu v športu je vedno prisotna, tudi takrat, ko imaš obilico težav, ko se je težko zbrati in ostati miren. Tako nekako so pričakale sobotno prvenstveno srečanje ptujske rokometašice. Burja res ni ravno ekipa iz samega vrha, vseeno pa moraš biti previden. Na tribuni športne
dvorane Center je namreč sedela zelo močna ekipa seveda poškodovanih ptujskih roko-metašic: Mojca Derčar, Simona Murko, Vanja Raškovič, Tjaša Brumen in Živa Kalan.
Vse to je vplivalo na igro v prvem polčasu, ko si domačinke nikakor niso mogle priigrati občutnejše prednosti in je že malce dišalo po presenečenju. V drugem polčasu pa so se mlada ptujska dekleta razigrala in si do 35. minute priigrala prednost štirih zadetkov (19:15), nato pa je njihova prednost rasla iz
minute v minuto. Na koncu je ostalo na semaforju 34:24, kar pomeni zmaga z desetimi zadetki prednosti. Zelo pomembno pa je, da se je po daljši odsotnosti vrnila reprezentantka Ana Mihaela Ciora, ki je v 44. minuti dosegla zadetek s sedemmetrovke, ob koncu pa je odigrala še slabih šest minut. Čeprav Ciora ne bo mogla takoj v popolni pogon, pa je to ob odsotnosti poškodovanih velika psihološka spodbuda.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Meta Šijanec (MT Ptuj) je proti Burji dosegla 6 zadetkov.
Mišo Toplak - novi trener ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Srečanje ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Burja Škofije je bilo zadnje, ki ga je kot glavni trener vodil Neno Potočnjak. Od včeraj naprej je trenersko delo prevzel celjski strokovnjak Mišo Toplak, ki si je sobotno prvenstveno srečanje ogledal s tribun. O prevzemu ptujskih rokometašic pa je Mišo Toplak dejal: »Na Ptuj sem prišel, da pomagam ŽRK Mercator Tenzor Ptuj izvleči iz te neugodne situacije. Najprej bomo videli, kako in kaj
je z igralskim kadrom, se dobro pripravili in v tej prvi fazi poizkušali čim prej vrniti in usposobiti poškodovane igralke. Možnosti za 5. mesto še obstajajo, sicer pa je tako, da dokler se igra, obstaja upanje. Moj pomočnik bo Neno Potočnjak. Moram povedati, da se poznava že dalja časa in upam, da bova dobro sodelovala.«
V ptujskem ženskem rokometnem klubu pa bo 1. marca delo direktorice kluba nastopila ptujska rokometna legenda Ines Mlač - Černe.
Danilo Klajnšek
Mišo Toplak
Nogomet • Matjaž Lunder (NK Drava):
»
Našla se bo ustrezna rešitev
Nogometaši ptujskega prvoligaša se pripravljajo na nadaljevanje prvenstva v 1. SNL. V elitnem slovenskem nogometnem razredu postaja vedno bolj vroče, čeprav klubi nimajo najboljših pogojev za normalno vadbo.
Prvi del priprav nogometašev Drave v Poreču je izpustil Matjaž Lunder. To je bil čas, ko se je slovenska nogometna reprezentanca do 23 let pripravlja za turnir na Portugalskem. Sam nastop pa ni prinesel nič kaj dobre volje za tega nogometaša Drave, ki je o tem dejal: »Tam sem bil že lani in mi je bilo vse dobro poznano. Je pa moja minuta-ža, ki je v drugem srečanju znašala pičlih 35 minut, katastrofalno mala; odkrito povedano sem pričakoval več. Biti samo na prizorišču, da si tam in nekaj deset minut, pa mene ne zadovoljuje. Sicer pa je bilo med igralci dobro vzdušje.«
Drugič so Ptujčani morali poiskati svoje zatočišče v Medžugorju, kjer so že bili in so jim bili pogoji dela poznani. O teh pripravah pa je Matjaž povedal: »Pogoje smo imeli zelo dobre in smo lahko nemoteno vadili pod vodstvom
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Lunder (Drava, modri dres)
našega trenerja. Odigrali smo tudi tri pripravljalna srečanja in moram reči, da sem s svojo igro zadovoljen, vem pa da se bo forma še stopnjevala. Igrali smo v različnih zasedbah, saj je trener dal priložnost vsem, ima pa tudi svoje zamisli in bi se rad o vsem prepričal.«
Po dolgi vožnji z avtobusom so nogometaši Drave v četrtek dobili prosti dan, v petek pa so že vadili. Ptujčani
so en trening opravili tudi v Kidričevem na umetni travi. Po odhodu Mateja Miljatovi-ča in poškodbah Aljaža Zajca in kapetana Emila Šterbala izgleda, kot da je Drava ostala brez celotne zadnje vrste. »Mislim, da imamo dovolj kvalitetnih nogometašev in se bo našla ustrezna rešitev; v kratkem pa se bosta vrnila Aljaž in Emil. Vse skupaj ni tako črno, žal pa so poškodbe
«
sestavni del športa,« je glede tega kratko odvrnil Matjaž Lunder, sicer izkušeni zadnji zvezni igralec Drave.
Odlične igre ob zaključku prvenstva v jesenskem delu tekmovanja so vsekakor dvignile temperaturo na Ptuju. Normalno je, da si navijači Drave najbolj želijo videti Ptujčane čim višje. O tem je Matjaž rekel: »Želim si, da bi pričeli nadaljevanje prvenstva tako, kot smo ga tudi končali, torej z zmago. Realno gledano je tretje mesto dosegljivo, na nas pa je, da igramo dobro, osvajamo točke in potem bi se moralo iziti po naših željah in seveda željah naših zvestih privržencev. Sem optimist.«
Iz ptujskega prvoligaša je odšlo kar veliko število nogometašev, nekaj jih je tudi prišlo. Ko so prestopni roki, potem je to vroča nogometna tema, saj včasih selijo igralce iz kluba v klub kar tako. Na vprašanje, če je bilo kaj ponudb za igranje v drugih klubih, je Matjaž kratko odgovoril: »Bilo jih je nekaj, a nič konkretnega in kot vidite, sem še vedno član NK Drava. V tej sezoni še nismo rekli zadnje.«
Danilo Klajnšek
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Tekma z Gold Clubom prestavljena
Jeruzalem Ormož - Varteks Varaždin 29:29 (17:12)
Jeruzalem: G. Čudič (10 obramb), Cvetko (2 obrambi), Dogša (1 obrambo); Rajić, Korez, Koražija 9 (2), Bezjak 6, Belšak 3, Ivanuša 2, B. Čudič 1, Lukaček, Blažević 7, Hrnjadovič 1, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik
V prijateljski, a zelo trdi tekmi je obema ekipama pripadel polčas po 17:12. Hrnjadovič pa je v zadnjem napadu namesto za zmago zadel le
vratnico. Še posebej lepo je izgledala igra jeruzalemčkov v 1. polčasu in le na taki igri se lahko gradi optimizem za uspešno nadaljevanja prvenstva. Ormožani bodo v sredo, 15. februarja, ob 19.15 uri v Ormožu odigrali še zadnjo pripravljalno tekmo pred nadaljevanjem prvenstva. Nasprotnik bo hrvaški 1. B-ligaš Ivanec. Tekma 16. kroga 1. A Telekom lige proti Gold Clu-bu je prestavljena na torek, 21. februarja, ob 19. uri.
UK
Rokomet • 1. B SRL (m)
Delni izid 18:4 V. Nedelje
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 12: KROGA: Velika Nedelja - Sevnica 36:23, Sviš - Goriš-nica 28:23, Pekarna Grosuplje - Dol TKI Hrastnik 30:32, Mitol Sežana
-	Istrabenz plini Izola 16:25, Dobova
-	Cerklje 36:30
1.	VELIKA NEDELJA 12 10 1 1 21
2.	DOBOVA	12 9 2 1 20
3.	SVIŠ	12 9 0 3 18
4.	DOL TKI HRASTNIK 12 8 0 4 16
5.	MIP GORICA LEA. 12 5 4 3 14
6.	ATOM KRŠKO 12 4 5 3 13
7.	SEVNICA	12 5 3 4 13
8.	ISTRABENZ P. IZOLA 12 5 3 4 13
9.	PEKAR. GROSUPLJE 12 4 0 8 8
10.	GORIŠNICA 12 2 0 10 4
11.	MITOL SEŽANA 12 2 0 10 4
12.	CERKLJE	12 0 0 12 0
Sviš - Gorišnica 28:23 (17:12)
GORIŠNICA. T. Valenko, M. Kelenc 1 (1), D. Kelenc 2, Štorman 2, R. Žuran 6 (1), Zorli, Lozinšek 2, Buzeti 2, Sok 4 (2), Vincek 1, Halilovič 1, Pisar 2, Bratuša, S. Žuran. Trener: Marjan Valenko.
V 1. B SRL ligi so pričeli drugi del prvenstva. Rokometaši Gorišnice so gostovali pri Svi-šu, sicer lanskoletnemu prvoligašu. Gorišniške rokometa-še v tej polovici sezone čaka težko delo glede obstanka v tej konkurenci, zato bodo na vsaki tekmi poizkušali dobiti kakšno točko ali celo dve. Sam začetek je bil zelo obetaven, saj so gostje dolgo časa držali korak z domačini in kar precej časa vodili, žal pa so v zadnjih minutah popustili in Sviš si je do konca prvega polčasa priigral pet zadetkov prednosti.
Uvodne minute drugega polčasa so bile obetavne, jih je pa bilo premalo in domačini so si nato z delnim izidom 6:0 ponovno priigrali zajetno prednost. V tem delu so rokometaši iz Gorišnice zastreljali tri sedemmetrovke in zapravili nekaj nasprotnih napadov. To je bila voda na mlin domačinom, ki so potem brez večjih težav obdržali prednost do konca.
Danilo Klajnšek
Velika Nedelja
-	Sevnica 36:23 (13:11)
Velika Nedelja: Kova-
čec (21 obramb), Munda (3 obrambe), Klemenčič; Mesa-rec 5, Kukec 6, Cvetko, Han-želič 6, Krabonja, Planinc 7, Kokol 1, Ivančič 7 (2), Vrečar
1,	Korpar 2, Kumer 1. Trener: Ivan Hrupič
S pomembno zmago proti zmeraj neugodni Sevnici so rokometaši Velike Nedelje začeli drugi del prvenstva, kjer si bodo poskušali zagotoviti uvrstitev v 1. A-ligo.
Gostitelji so bolje pričeli tekmo in v 13. minuti povedli s 4 zadetki, 7:3. Do tega trenutka pa je domači portir Ko-vačec že zbral devet obramb. Sledilo je osem črnih minut Hrupičevih varovancev brez zadetka in Sevnica je to izkoristila ter se približala le na gol zaostanka, 7:6. Minuta odmora domače klopi je koristila rokometašem Velike Nedelje, ki so s serijo 4:0 povedli s 5 zadetki, 11:6. V nadaljevanju so se razigrali tudi Sevničani (nastopili so brez Ošlovnika in Firbasa), ki so v 42. minuti celo prevzeli vodstvo z izidom 19:18. Toda do konca srečanja je igralo le eno samo moštvo - Velika Nedelja. Na levem krilu je za-blestel Hanželič (šest zadetkov), ki je vstopil v igro šele v
2.	polčasu, na golu je ustvarjal čudeže kapetan Kovačec, v napadu pa so svoje dodajali še Planinc, Ivančič, Kukec ter Mesarec in zadnjih osemnajst minut tekme je lider prvenstva dobil z neverjetnim delnim izidom 18:4. Pomembno zmago svojega moštva so domači gledalci pospremili na nogah in z glasnim aplavzom ter plesom cvetkovskih kurentov. Zmaga Velike Nedelje proti Sevnici je lepa popotnica za derbi v 13. krogu pri Svišu iz Ivančne Gorice.
UK
2. SRL VZHOD MOŠKI
REZULTATI 15. KROGA: Črnomelj - Arcont Radgona 28:25, Šmartno 99 - Radeče 27:28. Srečanje Aleš Praznik - Drava Ptuj je bilo preloženo. V tem krogu je bila prosta ekipa Klima Petek Maribor.
1.	RADEČE	13 12 1 0 24
2.	ČRNOMELJ 13 9 0 4 18
3.	KLIMA PETEK MB 12 7 2 3 16
4.	ŠMARTNO 99 12 5 0 7 10
5.	ARCONT RADGONA 13 2 2 9 6
6.	ALEŠ PRAZNIK 11 3 0 8 6
7.	DRAVA PTUJ 10 1 1 8 3
Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž, m)
Spremembe v igri so se obrestovale
1. DOL ŽENSKE
REZULTATI 18. KROGA: Šentvid - Nova KBM Branik 0:3, Sieving VITAL - Jesenice 3:1, Hitachi - Luka Koper 2:3. V tem krogu je bii prost Benedikt.
1. NOVA KBM BRANIK	17	17	0	51
2. LUKA KOPER	18	10	8	30
3. BENEDIKT	17	8	9	26
4. ŠENTVID	18	8	10	22
5. HITACHI	18	8	10	22
6. SLOVING VITAL	17	6	11	18
7. JESENICE	17	0	17	1
2. DOL ŽENSKE
REZULTATI 15. KROGA: Pomaranča bar Ptuj - Partizan Škofja Loka 3:0, Comet Zreče - Ecom Tabor 3:0, Misiinja - Aiiansa Šempeter 3:0, Formis Beii - Brasiovče 3:0, Broiine Kamnik - Čuium, s. p., Vaišped 3:0, ŽOK Kočevje - Prevaije 3.2
1.	POMARANČA BAR PTUJ	15	14	1	43
2.	PREVALJE	15	11	4	34
3.	BROLINE KAMNIK	15	11	4	33
4.	ŽOK KOČEVJE	15	11	4	32
5.	COMET ZREČE	15	11	4	31
6.	PARTIZAN ŠKOFJA LOKA	15	7	8	22
7.	MISLINJA	15	6	9	19
8.	FORMIS BELL	15	6	9	17
9.	ECOM TABOR	15	5	10	14
10.	ALIANSA ŠEMPETER 15 4 11 11
11.	ČULUM S.P. VALŠPED 15 3 12 7
12.	BRASLOVČE	15 1 14 7
ŽOK Pomaranča Bar Ptuj - Partizan Škofja Loka 3:0 (15, 13, 17)
ŽOK Pomaranča Bar Ptuj: Lorber, Cvirn, Draskovic, Robič, Andjelkovič, Vido-vič, Bilanovič, Kos, Švajger
Ptujčanke so v soboto v povratnem srečanju ligaškega tekmovanja na Ptuju premagale ekipo iz Škofje Loke, ki v zadnjih tekmah kaže zelo dobro formo in se tudi premika navzgor po lestvici.
Tekmice Ptujčank niso imele nobenih možnosti za osvojitev niza, kaj šele zmage. Ptujčanke so bile precej boljše v vseh prvinah odbojkarske igre, tokrat so igrale zelo aktivno in borbeno od samega začetka do konca. Na parket so ob zaključkih nizov stopile
Ptujčanke še naprej igrajo atraktivno.
tudi mlajše igralke iz klopi, ki sicer v obračunih z vrha lestvice niso dobile priložnosti. Ptujske odbojkarice so prednost pred zasledovalkami v prvenstvu še povečale, saj ekipa iz Prevalj na drugem mestu zdaj zaostaja že devet točk.
Trenerka, Sergeja Lorber: »Po zadnji zmagi sem precej razmišljala o igri naše ekipe, saj so se stvari začele ponavljati. Predvsem ni bilo tiste potrebne agresije v igri in mislim, da smo s spremembo postavitve v polju dosegle pričakovan učinek. Rezultat ali pokazatelj tega je visoka zmaga nad gostujoče ekipo.«
UG
2. DOL MOŠKI
REZULTATI 15. KROGA: Partizan Fram - Svit 1:3, Hoče - Kekooprema Žužemberk 0:3, Logatec - Termo Lub-nik 2:3, Astec Trigiav - TAB Mežica 3:0, SIP Šempeter - Prigo Brezovica 1:3, MOK Kočevje - Teiemach Žirovnica 1:3
1. ASTEC TRIGLAV	15	13	2	38
2. LOGATEC	15	12	3	38
3. SVIT	15	11	4	34
4. TERMO LUBNIK	15	12	3	32
5. PRIGO BREZOVICA	15	7	8	21
6. PARTIZAN FRAM	15	7	8	21
7. KEKOOPREMA ŽUŽEMBERK15		7	8	19
8. SIP ŠEMPETER	15	5	10	18
9. TELEMACH ŽIROVNICA	15	5	10	15
10. TAB MEŽICA	15	4	11	12
11. MOK KOČEVJE	15	3	12	11
12. HOČE	15	0	15	0
			DK	
Atletika • Dvoranska državna prvenstva
Srebrna medalja In četrta mesta
Pretekli konec tedna so se zvrstila štiri dvoranska državna prvenstva za štiri starostne kategorije. Poleg drugega dne državnega dvoranskega prvenstva v krožnih tekih, ki je gostovalo v avstrijskem Lin-zu, so bila še prvenstva v vseh treh pionirskih kategorijah. V Celju je letos prvič Atletska zveza Slovenije pripravila dvoransko prvenstvo za kategoriji U12 in U14, ki je Atletskemu klubu Keor Ptuj prineslo srebrno medaljo. V kategoriji pionirjev do 12 let si jo je priboril Mark Drevenšek v teku na 60 metrov. Po uspešnem nastopu v kvalifikacijah je še bolje nastopil v finalu, kjer je dosegel odličen čas za svojo starostno kategorijo - 9,05 sekunde.
Nasploh je Ptujčanom tokrat
Mark Drevenšek (U12) - drugi na 60 metrov
zmanjkalo nekoliko športne sreče, saj so osvojili še kopico uvrstitev na četrto mesto, ki velja za najbolj nehvaležno v športu. Skupna točka večine nastopov mladih atletov pa so tudi novi najboljši osebni rezultati, kar pomeni, da so nastopali na nivoju svojih trenutnih zmožnosti in pripravljenosti. V Celju sta prav tako na četrtem mestu končala Ta-
nja Nahberger (U12) v skoku v daljino in Goran Emeršič (U14) na 60 metrov z ovirami. Prav tako četrti je bil Peter Dobnik v skoku v daljino na državnem prvenstvu za pionirje kategorije U16 v Ljubljani. Tako kot na 60 metrov, kjer je končal v finalu kot peti, je v obeh disciplinah dosegel nova osebna rekorda, 570 centimetrov v daljino in 7,80 sekunde na 60 metrov. Enako velja za Urško Škerget, ki je na 60 metrov tekla 8,51 sekunde in zasedla deseto mesto.
Še eno četrto mesto za AK Keor Ptuj je pritekel Leon Večerjovič na 800 metrov na državnem prvenstvu za člane v krožnih tekih. Za razdaljo štirih krogov v dvorani je porabil 2 minuti in 3,89 sekunde. Pol minute hitreje (9:41,49) od svojega najboljšega dosežka je tekel Aljoša Vajda na 3000 metrov in s tem osvojil deveto mesto med mladinci.
UE
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Senzacija na Ptuju!
Moška ekipa NTK Ptuj je odščipnila točko favoriziranim Mariborčanom.
Foto: Langerhoic
V 11. krogu prve slovenske namiznoteniške moške lige so največje presenečenje pripravili igralci Ptuja, ki so od-ščipnili točko lanskoletnim državnim prvakom iz Maribora. Mirno pa lahko zapišemo, da so bili Ptujčani tisti, ki so izgubili drugo in možnost za odmevno zmago. Praktično bi lahko o zmagovalcu odločila igra dvojic, kjer sta Pavič in Piljak dokaj nesrečno izgubila 2:3. Odločilna igra je bila sicer deseta, ko sta za mizo stopila mladi domači igralec Ovčar in izkušeni Mariborčan Komac. Kljub borbeni in dobri igri je Komac po pričakovanjih zmagal in rešil vsaj točko svoji
le še malo počakati. 1. SNTL MOŠKI
REZULTATI 11. KROGA: Ptuj
-	Maribor Finea 5:5, Tempo Veienje
-	Edigs 6:1, Križe - Sobota 4:6, Meia-min - Krka 3:6, Kema Puconci - LM-KO Lendava 3:6
1. LM-KO LENDAVA	11	11	0	0	22
2. MARIBOR FINEA	11	8	2	1	18
3. KRKA	11	7	2	2	16
4. SOBOTA	11	6	2	3	14
5. KEMA PUCONCI	11	6	2	3	14
6. TEMPO VELENJE	11	6	0	5	12
7. MELAMIN	11	3	0	8	6
8. KRIŽE	11	1	2	8	4
9. PTUJ	11	1	2	8	4
10. EDIGS	11	0	0	11	0
Mlada ženska vrsta pa je morala priznati premoč gostjam iz Izole. Tudi v tem dvoboju bi se z malo sreče lahko tudi drugače končalo, tako pa bodo Ptujčanke na svojo prvo zmago v tem prvenstvu mora-
Ptuj - Maribor Finea 5:5
Ovčar - Zafošnik 1:3, Pavič
-	Komac 0:3, Piljak - Črep-njak 3:1, Pavič - Zafošnik 3:1, Ovčar - Črepnjak 3:0, Piljak
-	Komac 0:3, Pavič/Piljak
-	Komac /Zafošnik 2:3, Pavič
-	Črepnjak 3:1, Piljak - Zafošnik 3:1, Ovčar - Komac 1:3
1. SNTL ŽENSKE
REZULTATI 11. KROGA: Ptuj - Ar-geta 3:6, Prevent Radije - Iiirija 1:6, Kajuh Siovan - Tempo Veienje 6:1, Vesna - Iskra Avtoeiektrika 1:6, Fuži-nar Interdiskont - Merkur 6:2
1.	ISKRA AVTOELEK.	11	11	0	0	22
2.	ILIRIJA	11	9	1	1	18
3.	MERKUR	11	6	1	4	13
4.	KAJUH SLOVAN - 1	11	6	2	3	13
5.	FUŽINAR INTER.	11	5	3	3	13
6.	TEMPO VELENJE	11	4	2	5	10
7.	ARGETA	11	5	0	6	10
8.	PREVENT RADLJE	11	3	1	7	7
9.	VESNA	11	0	1	10	1
10.	PTUJ	11 0 1 10 1
Ptuj - Arrigoni 3:6
Rojko - Polončič 1:3, Mojsi-lovič - Ačimovič 3:0, Terbuc - Rahotin 0:3, Mojsilovič - Fa-torič 0:3, Rojko - Rahotin 1:3, Terbuc - Ačimovič 3:1, Rojko /Terbuc - Fatorič/Rahotin 3:2, Mojsilovič - Rahotin 0:3, Ter-buc - Fatorič 2:3
Danilo Klajnšek
Košarka • 2. SKL - vzhod
Z osmimi igralci do novega poraza
2. SKL VZHOD
REZULTATI 17. KROGA: ŽKK Mari-			
bor - Ptuj 89:76, Nazarje -			Preboid
86:67, Grosupije -	Janče 75:73, Je-		
žica - Ruše 90:63, Pivovarna Laško			
miadi - Iiirija 59:64			
1. ŽKK MARIBOR	17	15	2 32
2. GROSUPLJE	17	14	3 31
3. JEŽICA	17	13	4 30
4. JANČE	17	11	6 28
5. RUŠE	17	7	10 24
6. ILIRIJA	17	7	10 24
7. NAZARJE	17	7	10 24
8. PREBOLD	17	7	10 24
9. PIVO. LAŠKO ML.	17	3	14 20
10. PTUJ	17	1	16 18
Ptujčani povsem približali le na tri točke zaostanka. Srečanje je odločila napeta končnica, saj je bil rezultat tri minute pred koncem skorajda izenačen. Domači so vodili s štirimi točkami prednosti (80:76). V zadnjem delu igre pa se je pokazala kvalitetna razlika med ekipama, saj so Mariborčani z delnim rezultatom 9:0 ob koncu precej visoko slavili. V soboto čaka Ptujčane še zadnja tekma, ki jo bodo igrali na
domačem parketu proti mladi ekipi Pivovarne Laško, ki so jo do sedaj edino premagali.
Zlatko Marčič, trener KK Ptuj: »V drugem delu tekmovanja smo prikazali dokaj dobro igro in tudi vodilna ekipa lige se je za zmago morala zelo potruditi. Tokrat smo igrali zelo oslabljeni le z osmimi igralci in moram priznati, da se nam je kratka klop na koncu tekme precej poznala.«
UG
ŽKK Maribor - KK Ptuj 89:76
33:14, 10:26, 27:17, 19:19
KK Ptuj: Ferme 14, Cej 39, Bien 5, Šarič, Holc 4, Kneževič 2, Kramberger, Gavrič 12
Ptujski košarkarji so v soboto v predzadnji tekmi rednega dela prvenstva pričakovano izgubili na gostovanju pri ekipi ŽKK Maribor. S tem porazom ostajajo prikovani na dno lestvice.
Tekmo polno preobratov so boljše pričeli domači, ki so ob koncu prve četrtine vodili z 19 točkami prednosti. Do konca prvega polčasa so se jim
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani so prikovani na dno 2. SKL.
Foto: UG
Strelstvo • Dvoboj Hrvaška - Slovenija v Zagrebu
Našim zmanjkala 2 kroga sreče
V soboto se je v Zagrebu odvijal že 30. meddržavni dvoboj med strelskima reprezentancama Slovenije in Hrvaške. Po prvem dvoboju v Ljubljani, kjer je bil rezultat neodločen, so tokrat slavili gostitelji z rezultatom 5:3. Točke za Slovenijo so dosegli člani s puško in pištolo ter mladinci s pištolo. Nekaj smole je imela slovenska reprezentanca predvsem pri mladinkah s puško, kjer so ekipno zmago zapravile po zadnji seriji (295:287) in pri članicah s puško, kjer so hrvaške strelke zmagale z minimalno razliko 1176:1175. Če bi punce s puško dosegle 2 kroga več, bi z enakim rezultatom 5:3 slavila slovenska reprezentanca.
Med reprezentanti, ki prihajajo iz Spodnjega Podravja, se je najbolj izkazal Boštjan Simo-nič, ki je dosegel 571 krogov in zmagal med člani s pištolo. Aleksander Ciglarič je dosegel 564 krogov in zasedel 3. mesto, medtem ko je bil Cvetko Ljubič s 562 krogi 5. V ekipnem delu s pištolo so tako člani premagali svoje hrvaške kolege z rezultatom 1697:1691 in prispevali prvo točko za Slovenijo. Med mladinci s pištolo, ki so prav tako zmagali z rezultatom 1663:1651, je bil med našimi reprezentanti najboljši Simon Simonič, ki je dosegel 564 krogov in zasedel 2. mesto. Zmago je slavil Zvonko Markić, ki je imel enak rezultat kot Simon, vendar z boljšo zadnjo serijo (97:93). 3. mesto je zasedel naš Klemen Tomaševič s 555 krogi, Rok Pučko pa je s 544 krogi zasedel 5. mesto. Med članicami s pištolo so hrvaške strelke
Foto: Simeon Gone
Slovenska strelska reprezentanca
slavile trojno zmago, najboljša Vlatka Pervan pa je dosegla 376 krogov. Med našimi je bila najboljša Vesna Kržan s 368 krogi pred Majdo Raušl s 365 krogi, ki je imela nekaj tehničnih težav, in Ireno Toroš s 362 krogi. V ekipnem delu so slavile Hrvatice s 1124:1095 krogov. Med mladinkami s pištolo, kjer so prav tako zmagale hrvaške strelke z rezultatom 1091:1075 krogov, je bila najboljša Daria Grozdek s 371 krogi pred najboljšo Slovenko Mojco Porš s 367 krogi na 2. mestu in še eno Hrvatico Kristino Vrbek s 366 krogi na 3. mestu. Ptujčanka Mojca Lazar je dosegla 364 krogov in zasedla 4. mesto.
Med člani s puško sta slavila naša Rajmond Debevec s 596 krogi pred Izidorjem Hrešča-kom s 589 krogi na 2. mestu.
Nogomet • Prijateljske tekme
Uspešen samo Zavrč
Rudar (V) - Aluminij 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Komar (63), 2:0 Pavlovič (84)
ALUMINIJ: Pridigar, Golob, Mlinarič, Vrenko, Tomažič, Kus-rerbanj, Dončec, Topolovec, Eterovič, Dugolin, Veselič. Igrali so še: M. Rozman, Trstenjak, Vtič, Hertiš, T. Rozman. Trener: Edin Osmanovič.
Nogometaši Aluminija so odigrali pripravljalno srečanje v Velenju proti domačemu prvoligašu. Kljub porazu pa so zapustili dober vtis, saj so bili skozi vso srečanje enakovreden nasprotnik. Mladi fantje iz Kidričevega so krenili odločno v to srečanje in si v prvem polčasu ustvarili tri lepe priložnosti za zadetek. Od tega je dve zamudil Veselič, eno pa Eterovič.
Vse skupaj se ni spremenilo v drugem polčasu, kar se tiče igre in priložnosti. Priložnost za vodstvo gostov sta zamudila Veselič in Hertiš. Kar ni uspelo nogometašem Aluminija, je igralcem velenjskega prvoligaša. Najprej je zadel v polno Komar, šest minut pred koncem pa še bivši reprezentant Slovenije Pavlovič.
Zmaga in poraz Zavrča v Kopru
Nogometaši Zavrča so soboto in nedeljo preživeli na slovenski Obali, kjer so odigrali dve pripravljalni srečanji, za kar
trenutno v Zavrču ni možnosti. V soboto so igrali proti mladincem Kopra in jih premagali z 2:0 (0:0), zadetke sta dosegla Fridl in Strelec. V nedeljo pa so igrali proti tretjeligašu Korte, ki ima v svojih vrstah kar nekaj izkušenih nogometašev, ki so že nastopali v prvoligaški konkurenci. Zavrčani so to srečanje izgubili s 5:1 (2:0). Strelec zadetka pa je bil Poštrak. Trener Zavrča Miran Emeršič je imel na voljo sedemnajst nogometašev, nastopili so: Dukarič, Meznarič, Korez, Železnik, Gabrovec, Sluga, S. Kokot, M. Kokot, Golob, Poštrak, Murko, Zdelar, Strelec, Veselič, Lenart, Fridl, Črnko.
Bistrica - S. Nikolas 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 P. Molling (53)
BISTRICA: J. Stegne, Robar, Frelih, Simončič, A. Stegne, Plevnik, Jelenko, Dragič, Habja-nič, Polanec, Drosk. Igrali so še: Danilovič, Modrič, Dobaj, Horvat, Trunk, Hrišman, Hajšek, Leva, Obrovnik, Kopše.
Nogometaši štajerskega ligaša iz Slovenske Bistrice so v okviru priprav na pričetek prvenstva odigrali v Kidričevem na igrišču z umetno travo pripravljalno srečanje z avstrijskim nižjeli-gašem. Bistričani so bili veliko boljši nasprotnik v prvem polčasu, žal pa niso uspeli zatresti mreže.
Danilo Klajnšek
V ekipnem delu je prepričljivo slavila naša izbrana vrsta z rezultatom 1773:1761. Med mladinci s puško, kjer so trojno zmago slavili Hrvati, je bil najboljši Petar Gorša s 592 krogi. Med našimi je bil ponovno najboljši
Tadej Horvat s 583 krogi pred Urbanom Žigantejem s 579 krogi in Robijem Blažkejem s 573 krogi. V ekipnem delu so tako slavili hrvaški mladinci z rezultatom 1761:1735.
Simeon Gonc
Projekt Hura, prosti čas!
Vrata telovadnic bodo odprta
Naslednji teden, v času zimskih počitnic, Športni zavod Ptuj in Center interesnih dejavnosti Ptuj v sklopu slovenskega projekta Hura, prosti čas! pripravljata brezplačno športno vadbo otrok in mladine. Pod strokovnim vodstvom se bodo športne aktivnosti v Športni dvorani Mladika in dvorani nad streliščem Mladike odvijale od ponedeljka do petka prihodnji teden.
"Kar se tiče letošnjega leta, smo privabili nove sodelavce in mentorje, za katere upam, da bodo programu prinesli svežino. Se pravi, da bodo programi vsebinsko podobni, bodo pa znotraj izvajanja novosti. Stvari se bodo malo spremenile, saj opažamo da se otroci vračajo in ne želimo, da jim vedno ponudimo isto," je ob tem povedal vodja projekta Robi Jaušovec iz Športnega zavoda Ptuj. Te počitnice bo na voljo deset različnih programov, od veselega direndaja za najmlajše, nogometa, rokometa, hokeja, košarke, atletike, streljanja, plesa in še česa. Sedem strokovnih delavcev bo v času počitnic v petih dneh izvedlo 48 ur športnega programa za otroke in mladino. Jaušovec je še povedal, da pričakujejo udeležbo 600 do 800
otrok, saj je v tem času precej drugih aktivnosti od tistih na snegu do pustnega rajanja in še česa drugega Verjamejo pa, da si bo veliko otrok, ki želijo biti aktivni med počitnicami, izbralo šport.
Podoben projekt manjšega obsega pa izvajajo tudi v OŠ Juršinci. Športne aktivnosti, ki se bodo odvijale v dopoldanskem času, so nogomet, košarka, rokomet, odbojka, namizni tenis in badminton. "V naši šoli športne aktivnosti oglašujemo z okrožnico in plakati, tako da lahko pridejo tudi ostali. Vrata športne dvorane bodo odprta," razlaga vodja projekta v Juršin-cih Stanko Podvršek. V Juršincih projekt izvajajo že četrto leto. Z udeležbo so zelo zadovoljni, saj od dvesto učencev na celotni šoli jih vsak dan pride okrog 40. Programa nimajo natančno izdelanega, vsak dan se prilagajajo željam otrok in kot pravi Podvršek, jim ta sistem uspeva. Športne aktivnosti bodo potekale pod vodstvom štirih men-torj'ev vsak dan od 9. do 13. ure, če pa bodo otroci izrazili željo, se lahko ti termini podaljšajo. V šolski telovadnici imajo dovolj prostora za štiri športe hkrati.
UG
Mali nogomet • 1. SLMN
Zadovoljni s točko
1. SLMN
REZULTATI 14. KROGA: Puntar
-	Tomi Press Bronx 3:1, Nazarje Glin IPP - Gip Beton MTO 1:1, Tomaž
-	Oplast Kobarid 0:0, Slovenica AG. Kravos - Dobovec 2:2, ŠD Extreme
-	Svea Lesna Litija 3:3.
1. GIP BETON	14 12		1	1	76:40	37
2. DOBOVEC	14	7	3	4	56:48	24
3. TOMI P. BRONX	14	7	1	6	43:42	22
4. SLOVENICA	14	6	3	5	43:46	21
5. O. KOBARID	14	6	2	6	41:38	20
6. PUNTAR	14	6	2	6	47:51	20
7. SVEA L. LITIJA	14	5	4	5	55:46	19
8. NAZARJE GLIN	14	4	3	7	48:49	15
9. ŠD EXTREME	14	3	2	9	44:65	11
10. TOMAŽ	14	2	3	9	32:60	9
Tomaž - Oplast Kobarid 0:0
Tomaž: Bedrač, Razlag; Mag-dič, Školiber, Miklašič, Goričan, Bohinec, Gašparič, Kamenšek, Janžekovič, Cvetko, Zorec. Trener: Marjan Magdič.
V Ormožu pred okrog 200 gledalci všečna predstava Tomaža in Oplasta kljub dejstvu, da se je srečanje končalo brez zadetkov. Domačini so v prvem polčasu prikazali eno najboljših predstav v tej sezoni, manjkala je le pika na i - zadetek. Tega je v golu Oplasta večkrat z odličnimi obrambami preprečil vratar gostov Konavec. V 18. minuti pa se je izkazal tudi domači vratar Bedrač, ki je zaustavil 100 % priložnost kapetanu Kobaridčanov
Perendiji.
Že v 10 sekundi 2. polčasa so gostje preko Ručne, Perendije in Rajka Uršiča izpeljali najlepšo akcijo tekme, toda Bedrač je s čudežno obrambo pokazal, da je njegova poškodba že preteklost.
Oplast je bil v nadaljevanju boljši in nevarnejši, ampak tudi nenatančen pred golom Tomaža. V vratih gostiteljev pa je Bedrač zaustavil izjemni priložnosti Gorenjščku in Perendi-ji. Na drugi strani je priložnost za domačo zmago v 38. minuti zamudil Kamenšek, ki se je sam znašel pred golom Konavca, vendar je bila obramba vratarja Oplasta spet odlična.
V sami končnici je Perendija pri gostih zadel vratnico, gostitelji pa so preko protinapada (Bohinec, Goričan in Kamenšek sami proti Perendiji ter vratarju Konavcu) zapravili imenitno priložnost za tri točke.
Marjan Magdič, trener Tomaža: »S točko proti močnemu Oplastu smo zadovoljni in vsaka točka nam je velikega pomena. Še enkrat smo pokazali, da znamo igrati in upamo na osvojitev devetega mesta, kar je naš cilj do konca rednega dela prvenstva. Čestitam našim in gostujočim navijačem, ki so priredili lepo vzdušje.«
UK
Športni napovednik
SEMINAR ZA NOGOMETNE TRENERJE
UO ZNTS in DNT Ptuj razpisujeta seminar za nogometne trenerje na območju MNZ Ptuj, ki bo v dvorani Mestnega kina v Ptuju (Cvetkov trg 1) 18. 2. 2006 ob 8. uri. Strokovno izpopolnjevalni seminar je namenjen trenerjem, ki želijo pridobiti licence B in C, ki so pogoj za vodenje moštev v letu 2006.
Predavatelji bodo priznani strokovnjaki Drago Kostajnšek (filozofija igre), mag. Rudi Bračič (trener pedagog), prof. Dušan Dimič (prekinitev igre), Marjan Rajh (pravila nogometne igre), Matjaž Jakopič (delo z mladimi) in Silvo Pugelj (vloga trenerja pred tekmo, med njo in po njej).
Seminarja se bodo lahko udeležili vsi trenerji: ki imajo potrebno izobrazbo za vodenje ekip, ki se bodo pravočasno prijavili na seminar na priloženi prijavnici, ki bodo ob prihodu na seminar predložili potrdilo o plačani kotizaciji in licenci ter plačani članarini za leto 2006 (članarino trenerji plačajo pri svojem DNT).
Planinski kotiček
ZIMSKI POHOD PO HALOZAH
Planinsko društvo Ptuj prireja v soboto, 18. februarja 2006, zimski pohod po Halozah. Izlet je namenjen vsem, ki imajo radi zimsko idilo in hojo po haloških gričih izven markiranih poti, še bolje pa kar po zmrznjenem snegu - celcu.
Pohodniki se zberejo ob 9. uri na parkirišču pred železniško postajo na Ptuju. Odhod bo z osebnimi avtomobili do gostišča Vrček v Sovičah, naprej pa peš čez Repišče, Leskovec, Strmec in Soviče. Pot je dolga 12 km, kar bo približno 3 do 4 ure zmerne hoje, če bo sneg trd, pa se bo pot precej skrajšala. Vmes bo tudi počitek za okrepčilo, za fotografiranje itd. Hrano in topel napitek je priporočljivo vzeti s seboj v nahrbtniku. Potrebna je zimska planinska oprema za sredogorje. V primeru dežja ali močnega sneženja izlet odpade. Vodi vodnik PZS Franc Korpar.
Franc Korpar
RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV KANDIDATOV ZA ORGANE PLANINSKEGA DRUŠTVA PTUJ
Planinsko društvo Ptuj prireja 3. marca 2006 volilni občni zbor, na katerem bodo člani društva izvolili novo vodstvo v društvene organe. Izbrani kandidati za posamezno funkcijo bodo izvoljeni za obdobje dveh let, to je do leta 2008. Kandidate za posamezne funkcije lahko predlagajo člani PD Ptuj, Planinske skupine PD Ptuj, člani upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča PD Ptuj. Kandidati, ki želijo kandidirati za eno izmed funkcij, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: morajo biti aktivni člani planinskega društva Ptuj, poznati morajo planinsko dejavnost, morajo pristati na kandidaturo. Rok za vlaganje predlogov za kandidaturo je do 28. 2. 2006 na sedežu Planinskega društva, na Prešernovi 27. Obrazci za kandidaturo se dvignejo prav tako na sedežu društva, možno pa je kandidirati za naslednje funkcije: predsednika društva, podpredsednika društva, tajnika, načelnika mladinskega odseka, načelnika markacijskega odseka, načelnika orientacistov, načelnika za varstvo gorske narave, načelnika odseka za alpinizem in športno plezanje, načelnika vodniškega odseka, načelnika odbora za informiranje in propagando, gospodarja društva, za predsednika in člane nadzornega odbora ter predsednika in člane častnega razsodišča. Vabljeni k sodelovanju!
Tadeja Radek
Foto: UG
AvtoD^M
Prestižno nagrado prejela alfa romeo brera
Angleška avtomobilistična revija Autocar je svojo tradicionalno prestižno nagrado za najboljši dizajn podelila alfi romeu breri. Ob predstavitvi Giugiaro-vega koncepta je le-ta kmalu navdušil privržence športnih, a še zmeraj dosegljivih avtomobilov. Novo »športnico« so opisali kot impozanten kupe, ki pa še zmeraj kaže svoj tradicionalni značaj. Pri Autocaru pa niso bili navdušeni le nad zunanjo podobo, temveč tudi nad notranjim športnim okoljem, ki je povsem podrejeno vozniku.
Ljubitelji italijanske športnosti so tako dobili dodaten objekt občudovanja. Brera je športno luksuzni kupe z izjemno obliko in zmogljivo mehaniko in naznanja italijansko kombinacijo temperamenta in elegance. Agresivni prednji del je povzela tudi čisto nova alfa 159, na zadku pa najdemo štiri izpušne cevi in velika kolesa pod napihnjenimi blatniki. Notranjost kupeja obljublja (za to vrsto avtomobilov) nadpovprečno prostornost in udobje, steklena opcijska streha pa naj bi še povečala občutek prostornosti in preglednosti. Uživanju potnikov so namenili Bose avdio sistem, dvopodročno klimatsko napravo in kakovostne materiale. Ne boste verjeli, ampak osnovni 300-litrski prtljažnik je s podiranjem zadnjih sedežev moč povečati na ne tako skromnih 610 litrov. Brero bosta na začetku prodaje poga-
njala dva bencinska motorja z neposrednim vbrizgom goriva; in sicer 2,2-litrski JTS s 185 KM in 3,2-litrski V6 z 260 KM. Oba sta povezana z šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Športno podvozje je pri močnejši izvedbi moč dopolniti še z naprednim elektronsko nadzorovanim štirikolesnim pogonom Q4, ki se ponaša s kar tremi diferenciali in samodejno razdelitvijo navora med vsa štiri kolesa. Prodaja brere naj bi se po neuradnih informacijah generalnega uvoznika začela junija letos.
Chryslerjev dvosedežni kupe crossfire
Moje cvetje
Evropski avtomobilski trg je vedno bolj zanimiv tudi za ameriške proizvajalce vozil. In Chrysler ni izjema. Bežen pregled tehničnih podatkov crossfireja kmalu pokaže na ameriško-nemško sodelovanje. Mercedesov model SLK 320 namreč poganja enak motor, celo posodi za gorivo sprejmeta enako količino goriva. Za povrh vsega pa si crossfire deli okoli 40 odstotkov delov s prejšnjo generacijo mercedesa SLK. Ali mu omenjeno sorodstvo štejemo v dobro ali ne, je stvar posameznika, dejstvo pa je, da primerjalni testi z novejšimi mercedesi potem odpadejo. Od letne proizvodnje 20.000 crossfirejev jih je evropskemu tržišču namenjenih le nekje 3.000. Razlike se začnejo pri obliki chryslerja, ki ni ravno preveč evropska. Ker ne želi biti! Oblikovno prepriča s kratkimi previsi, skladno strešno linijo, dolgim nosom in širokimi boki, ki izražajo zajetno mero samozavesti. Športna in precej agresivna oblika je torej bolj ameriška. Za vstopanje v avtomobil se je treba kar dobro pripogniti, saj znaša višina vozila le 130 centimetrov. Dodatne opreme skorajda ni, torej naj bi bilo v avtomobilu vse, kar pričakujejo zahtevni kupci. Usnjena notranjost je kombinirana s površinami aluminija in deluje dokaj prestižno, kot se za športni dvosed tudi spodobi. Us-
njena sedeža sta tudi ogrevana in električno pomična. Na voljo so tri atraktivne barve usnjenega oblazinjenja; tudi kričeče rdeča. »Američana« z nemškimi geni poganja zmogljiv šestvaljnik. Že znani Mercedesov 3,2-litrski V6 zmore 218 KM, gre pa za aluminijasti motor, ki tehta sorazmerno skromnih 140 kg. 1388 kg težki crossfire tako zmore končno hitrost 242 km/h. Oprema, ki sodi pod aktivno varnost, je skoraj popolna in vključuje sistem za elektronsko stabilnost vozila ESP, prednji meglenki, progresivni servo volan, samodejno zatemnitev vzvratnega ogledala ter zavorni dodatek ABS z zavorno asistenco. Kot zanimivost naj omenim samodejno nastavljiv zadnji spojler, ki se aktivira nad hitrostjo 90 km/h in poveča stabilnost vozila. Z različnim kotom nastavitve spojlerja se regulira silo, s katero pritiskajo kolesa na podlago, kar pa ima seveda odločilen vpliv na vozne lastnosti. Klimatska naprava deluje dvo-področno, v crossfireju je tudi vrhunski
avdio sistem, osvetljen predal pred so-voznikom in še eden na konzoli, kaj več prtljage pa je treba spraviti v prtljažnik, ki ga je žal le za vzorec; torej 215 litrov. Vozniku je na voljo tempomat, ki v ameriških avtomobilih ne sme manjkati. V avto se vstopa z daljinsko centralno napravo, pri tem pa se sproži tudi osvetlitev pod armaturno ploščo in v vratih. In potem se vprašamo: kaj pa dodatna oprema? Ostaneta le navigacijski sistem in kovinska barva.
Danilo Majcen
LOGAN
Enkratna ponudba za vse,
ki jim je Dacia ogrela srce!
Logan Kenwood
Klimatska naprava, servo volan, elektriiĎni paket in radio CD Kenwood že za
1.865.000 SIT.


www.dacia.si
DÀC1A.
groupe Renault
Nekoliko toplejši dnevi zbujajo upanje
Prejšnji teden nas po dolgem času ni več tako zeblo, sončni žarki so se izmenjevali z meglo. Kljub temu se je dan že občutno podaljšal. Nizke nočne temperature na srečo še ne povzročajo prebujanja rastlin, kar se je zgodilo v podobnem času v lanskem letu. Klub temu je sedaj najbolj nevaren čas, da zimzelene rastline dobijo poškodbe zaradi fiziološke suše. Posebej občutljivi so rododendroni, pa tudi lovorikovci so v nevarnosti. Enkrat na teden jih je priporočljivo zaliti z mlačno vodo. Na en grm porabimo približno 10 l vode. Ko opazimo vegetacijo, pa tej vodi dodamo tudi pripravke na osnovi alg, da bodo rastline hitreje zacelile zimske poškodbe.
Sobne rastline
Vedno bolj se bodo poznale posledice suhega zraka v stanovanjih. Zato moramo še bolj pogosto rositi po listih. Še bolje je uporabiti trik, ki sem ga sicer že opisala, a ne škodi, da še enkrat ponovim. Korenine nobene rastline ne smejo stati v vodi dlje kot nekaj minut. Zato v okrasne lončke, ki ne prepuščajo vode, postavimo podstavek za lončke narobe obrnjen in rastlino postavimo nanj. Tako je lahko dno okrasne posode vedno prekrito z vodo, ki ne sme segati do vrha narobe obrnjenega podstavka. Ta voda bo vsaj manjšim rastlinam zagotovila več zračne vlage. Če nimamo neprepustnih okrasnih lončkov, potem izberemo večji podstavek in vanj po istem postopku obrnemo manjšega. V globljih okrasnih posodah lahko uporabimo tudi vedno vlažen pesek.
Balkonsko cvetje
Naši potaknjenci sedaj najbolj občutijo daljšanje dneva. Zato je sedaj še bolj nujno, da se z njimi nekoliko več ukvarjamo. Redno čistimo vse posušene liste, saj so ti lahko vir okužb. Še bolj previdni morate biti pri zalivanju. Rastline so sedaj pričele vegetacijo, zato so tudi veliko bolj dovzetne za glivice, predvsem pa bakterijske okužbe. Še vedno naj bodo bolj suhe kakor mokre. Priporočljivo jih je površičkati - skrajšati, da se bodo pred pomladjo razrasle v močne grme z več cvetovi. Temperature v prostoru naj ostanejo še vedno nizke, čez dan pa vsaj za pol ure odprimo okna, da prostore dobro prezračimo. Pri tem je treba paziti, da mrzel zrak ne bo pihal direktno po rastlinah.
Nakaljevati pričnemo tudi dalije, kane in predvsem gomoljne begonije. Tako bomo v aprilu na prosto presadili lepo razvite rozete, ki bodo hitro nastavile cvetove. Predvsem gomoljne begonije potrebujejo v začetku veliko časa, zato je zelo priporočljivo, da pričnemo delo že sedaj. Gomolje čez noč namočimo v toplo vodo in jih posadimo v pesek, žagovino, lahko pa tudi v substrat. Vendar gomoljev ne pokrijemo z zemljo ali peskom. Pri zalivanju ves čas pazimo, da ne zalivamo po gomoljih. To je zelo pomembno, da nam mladi poganjki ne bodo zgnili. Idealna temperatura za nakaljevanje je 15-18 °C. Ko poženejo lepe poganjke, jih prestavimo na svetlo mesto in zagrnemo z zemljo. Na prosto pa jih prestavimo šele, ko mine nevarnost nočnih pozeb. Begonije v kratkem dnevu ne nastavijo cvetov. Prvi popki se bodo pojavili šele konec aprila. Lahko jih sicer dodatno osvetljujemo, če želimo. Vendar to začnemo šele takrat, ko je listna rozeta dovolj razvita.
Dalije in kanne nakaljujemo v pesku ali žagovini, lahko pa jih posadimo tudi v dovolj velike lonce in jih na prosto presadimo skupaj s koreninsko grudo. Tako bodo zelo hitro zacvetele. Tudi njih je pred nakaljeva-njem dobro čez noč namočiti v vodo, saj so pozimi izgubile precej vlage.
Začimbe in dišavnice
Ne pozabite, trajne začimbe je že potrebno posejati, če želite sami vzgojiti svoje sadike. Mudi se predvsem s setvijo timijana in drobnjaka, med začimbnice pa lahko uvrstimo tudi zeleno in peteršilj. Za eno sadiko poseje-mo tri do pet semenk. Pikiranje ni več nujno, zato jih sejemo v multiplošče z majhnimi do srednje velikimi luknjami.
Miša Pušenjak
Ptuj • Grajska vinska zgodba z »brezčasnim« Jeruzalemom
V steklenico ujeta sorta
Pod naslovom Brezčasni Jeruzalem se je v drugi letošnji grajski vinski zgodbi predstavil ormoški Jeruzalem VVS. Na vinskem listu so se znašli šipon, renski rizling, sovinjon in beli pinot vinskega okoliša Jeruzalem Ormož, letnik 2004, ter laški rizling, letnik 2000. Povrhu pa še štiri sorte, ki so še trenutno v božjih in Danilovih rokah, ker še zorijo.
Vinsko zgodbo ormoškega Jeruzalema sta predstavila enolog Danilo Šnajder in vodja marketinga Božo Gra-bovac, pogovor je vodil Janez Vrečar. Ormoška vina pa je k hrani kombiniral someljer II. stopnje Smiljan Benkovič. Povedal je, da so ormoška vina zelo podobna ptujskim vinom, ne samo po sestavi, barvi in vonju. Odlično se dajo kombinirati k jedem, ki jih pripravljajo v gostinstvu Term Ptuj in kjer že pripravljajo jedilnike v kombinaciji z vini za nov hotel. Ormoška klet je klet belih vin, ki so v samem svetovnem vrhu, po številu lastnih vinogradov je Jeruzalem Ormož drugi v Sloveniji, takoj za Koprčani. V tujino izvozijo 17 odstotkov svoje proizvodnje. »V rokah imajo škarje in platno od cepljenke do steklenice, možnost, da iz dobrega naredijo najboljše,« je uvodoma povedal Janez Vrečar. Za glasbene utrinke je skrbel študent glasbe Dejan Rihtarič iz Vidma, ki je večer druženja in prijetnih užitkov še dodatno obogatil.
Enolog Danilo Šnajder je v kleti Jeruzalema Ormoža zaposlen od leta 1997, kjer od vsega začetka dela v tehnologiji vina. Ves ta čas je prisoten pri kreiranju »stila in smeri« ormoških vin, v začetku sicer malo manj, pozneje vedno bolj, od leta 2004 pa je popolnoma odgovoren za delo v kleti. Pri šiponu, ki se je z vinskega lista prvi znašel v kozarcih, je zanimivo to, da se z njim običajno končajo trgatve, nasprotno pa se z njim pričenjajo degustacije. Sorta šipon je najstarejša v vinorodnem okolišu Jeruzalem Ormož, ki je vedno slovel po njem. Šipon je nevtralno vino z značilno izraženo kislino, ki je lahko bolj ali manj izražena glede na tehnolo-
Foto: Črtomir Goznik
Someljer II. stopnje Smiljan Benkovič je eden najbolj zaslužnih, da v Grajski kavarni na ptujskem gradu že drugo zimo zapored potekajo Grajske vinske zgodbe, ki so se začele kot projekt Vino se predstavi.
gijo in odnos vinogradnika do te sorte. V letu 1998 so se bolj zavzeti vinogradniki na območju jeruzalemskih goric odločili, da bi začeli to sorto promovirati. Nastal je Klub šipon, ki si je v pravila zapisal, da se tej sorti dvigne kakovost, kar pomeni, da ne smejo biti trte preobremenjene, kdaj se sme trgati, kdaj je priporočljivo, da se vino ši-pon uživa. Šipon se vrača kot ena količinsko dostopnejših slovenskih starih sort spet v kakovostnejši višji nivo. Zelo dobro ga lahko kombiniramo s perutnino, morskimi sadeži
in ribami. Letos je presenetil letnik 2005, ki je dobil neko novo dimenzijo, z vrenjem so se pričele pojavljati arome po breskvah, ki jih prej pri tej sorti ni opazil, ki so bolj značilne za renski rizling, je pri predstavljanju šipona med drugim povedal Danilo Šnajder. Šipon je ena vodilnih sort, kar zadeva vina v Sloveniji, Božo Grabovac je kot prvi predsednik Kluba šipon eden najbolj zavzetih, da se je zgodba o šiponu začela odvijati v pravi smeri. »Šipon je naša jeruzalemska sorta, na nek način si jo lastimo. Je
Foto: Črtomir Goznik
Božo Grabovac, vodja marketinga v Jeruzalemu Ormožu, Janez Vrečar in enolog Danilo Šnajder v Jeruzalemu Ormožu na drugi letošnji grajski vinski zgodbi, ko se je z vini predstavil »brezčasni« Jeruzalem.
sorta, ki jo trgamo nazadnje, odganja med prvimi, ima pa tudi najdaljšo vegetacijo. Njegova težava pa je v tem, da mogoče preveč rad ugodi - karkoli si vinogradnik zaželi, mu šipon ugodi. Daje tudi najboljše suhe jagodne izbore. Sorta ima kakovostni potencial, vinogradnik se ga mora zavedati in ga mora znati tudi dobiti. Najboljše lege v jeruzalemskih goricah so bile vedno zasajene s šiponom, najbolj strme, južne, jugozahodne, ki mu tudi omogočajo, da doseže najboljše, kar lahko. V Klubu šipon, ki deluje od leta 1998 in ki mu tudi predsedujem, smo z rezultati dela zadovoljni, vsaj na tehnološkem področju. Več imamo še povedati na marketinškem področju, da poskušamo ta šipon spromovirati v vino, ki bo dobilo imidž, ki si ga zasluži,« je zgodbo o šiponu, ki so mu v zgodbi o brezčasnem Jeruzalemu posvetili največjo pozornost, sklenil Božo Grabovac.
Renski rizling - eden od paradnih konjev Jeruzalema Ormoža
Renski rizling sodi v Sloveniji med tista vina, ki so visoko cenjena. V Jeruzalemu Ormožu si ponosno dopovedujejo, da ni boljšega renskega rizlinga, kot raste v vinskem območju jeruzalemskih goric. Z ormoškim oziroma jeruzalemskim renskim rizlingom se je ormoška klet vedno uspešno dokazovala na različnih vinskih razstavah doma in po svetu. Med zadnjimi velikimi mednarodnimi priznanji je velika zlata medalja iz Bruslja. Renski rizling je ena izmed treh najpomembnejših belih sort na svetu ob šardoneju in sovi-njonu. Sorta prihaja iz Nemčije, v Sloveniji se je pričela pojavljati pred dobrimi 300 leti, prvi vinograd je zasadil vojvoda Janez v okolici Maribora. Najboljše lege renskega rizlinga so na Vinskem vrhu, v Jeruzalemu in Kogu. Te ponavadi še posebej pazijo, da niso trte preobremenjene. Letnik 2004 je bil za sorto eden najzahtevnejših, vremenske razmere ji niso bile najbolj naklonjene. Grozdje je bilo zelo nagnjeno k pridobivanju žlahtne in malo manj žlahtne gnilobe. V kleti je bilo zato zelo pomembno izbrati pravi mošt in kasneje donegovati vino, ki ima sortne značilnosti, ki se ne prepletajo z raznimi tujimi vonjavami, ki so zadnje čase pri potrošniku malo manj
Pa brez zamere
Dobro jutro, Janez
Nov arhetip Slovenca II.
Prejšnjikrat smo se malce poglobili v karakter povprečnega Slovenca. Oziroma opredelili smo prevladujoče tendence v nacionalnem karakterju. Predvsem tiste tendence, zaradi katerih nam gre slabše, kot bi nam lahko šlo. Danes ne homo vsega ponavljali, kogar zanima, naj gre pogledat eno številko nazaj, pa naj si prebere. Tukaj bomo naredili zelo kratko rekapitulacijo povedanega prejšnji teden, zgolj za potrebe današnje teme.
Torej, v stavku ali dveh - Slovenci nismo tako samozavestni, kot se sami sebi radi predstavljamo in verjamemo, da smo. Pač, naš nacionalni karakter je posledica zgodovinskih danosti in peripetij, na katere mi, ljudje sedanjosti, nimamo prevelikega vpliva. A vseeno nosimo našo genetsko prtljago, ki se je nabirala skozi stoletja. Pač, slovenski človek je povečini bil poljedelec, hlapec in tlačan. Tukaj ne gre iskati nekega pretiranega pesimističnega gledanja, ampak bolj kot ne preprosta dejstva. To vsekakor ne pomeni, da se moramo zdaj skupinsko smiliti sami sebi, ampak prav nasprotno. Potrebno je aktivno delati na tem, da se skušamo malce spremeniti. Da skušamo spremeniti naše gledišče, naš horizont gledanja na svet, če se izrazimo malce filozofsko. Ali, če gremo še bolj v filozofske vode, lahko skupaj z Nietzschejem rečemo, da poiščemo nov arhetip Slovenca. Se pravi, da zavestno zavzamemo malce drugačen odnos do življenja, do samih sebe in posledično do naše pozicije v svetu. Karpravzaprav sploh ni tako težko, kot bi si morda kdo mislil. Že če rečemo bobu bob in se ne izmikamo in ovin-karimo, naredimo zelo veliko. Če pa vsaj malo spremenimo, to je, naredimo bolj optimističnega, pogled na svet in smo malce bolj aktivni (na vseh področjih), pa sploh super. Pa imamo v tej naši deželi kak javni primer tega, o čemer sedaj govorimo? Imamo. Našega predsednika.
Janeza pravzaprav nikoli nisem imel ne vem kako rad. Kar seveda ne pomeni, da ga nisem imel rad ali celo, da mi je šel na živce. Do njega nisem gojil nekega pretiranega zanimanja. Pač, bilje en tak suhoparen in dolgočasen politik, kot jih imamo pri nas na tone. Nikoli se ni smejal, vedno se je izvijal iz direktnih vprašanj, nikoli ponudil direktnega odgovora ali, če hočete, rekel bobu bob. Spet, kot velika velika večina naših modrih mož, ki vodijo državo. Ampak potem se je Janez čudežno spremenil. Spremenil je svojo optiko gledanja na svet, videnja problemov, ki ta svet pestijo. In ni se bal reči bobu bob. Da so mednarodne institucije počasne, zbiro-kratizirane in v službi velikih korporacije ali, če hočete, kapitala. Kot kaže, je Janez razširil svojo pogled, prešel meje podzavestne zafrustriranosti tipičnega pripadnika našega naroda. Janez se več smeji, je bolj občutljiv na majhne, a zato nič manj pomembne stvari. Janez je bolj direkten in si upa. Kar nikakor ni slabo, tudi če se z njegovimi pogledi in potezami ne strinjate. Pomembno je to, da si upa, da ni zafrustriran z našo majhnostjo in neprepoznavnostjo. Janez je glede tega postal pravi predsednik, zgled marsikateremu predsedniku v svetu.
Janez, dobro jutro.
Gregor Alič
zaželene. Dolgo je na Štajerskem veljalo, da je potrebno za pravo kakovost dolgo čakati. Najbolj osnovni vtis pri renskem rizlingu je, da spominja na vinogradniške breskve. Z malo več domišljije pa se najde tudi še kaj drugega. Posebnost štajerskih vin je ta, da imajo razmerje med toplimi dnevi in hladnimi nočmi, v tem času se nabere ogromno aromatičnih snovi, ki pri pravilni tehnologiji dajejo to dolgo življenjsko dobo in kakovost, poleg kisline, ki daje vinu to brezčasnost. Tudi renski rizling je pozna sorta, ki jo trgamo čisto na koncu skupaj s šiponom. Ugajajo mu jesenske megle, vroči dnevi producirajo, hladne noči pa ohranjajo sortne značilnosti vseh vrst.
Danilo Šnajder je sorto sovinjon predstavil kot zelo zanimivo, večina vinogradnikov rada svoje znanje meri skozi to sorto. Ima zelo značilno cvetico in aromo, ki je zelo intenzivna in spominja
glede na tehnologijo na pokošeno travo, črni ribez, bezeg, kosmulje. Opisi sorte so zelo različni, tudi pri letniku 2004. Okus vina je zelo odvisen od časa trgatve. Sovinjon je zrelo vino, polnega okusa. Tudi za sovinjon so ormoški kletarji prejeli več pomembnih mednarodnih priznanj. Štajerska s svojimi aromatič-nimi vini predstavlja odlično marketinško priložnost kot evropske Nove Zelandije, je priporočilo ene od priznanih poznavalk svetovne vinske scene. Izpostavljanje tistega, s čimer to območje razpolaga na najboljši možni način. Slovenija si počasi utira pot v svet tudi z vini, res pa je, da vsako leto težje. Filozofija ormoške kleti je v tem, da skušajo v steklenico ujeti sorto in njene značilnosti. Kletarijo na ta način, da vinu čim manj odvzamejo.
Nocojšnja grajska vinska zgodba bo v rokah enologa Ptujske kleti Bojan Kobala.
MG
i )					SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)	ŽABA KROTA	TISKARSKO SITO	OPERNI SPEV (ORIG.)	ANGLEŠKI PEVEC JONES	NAŠ HOKEJIST (16. 12. 1983)	TRAVNIK, TRATA
					GRŠKI FILOZOF KRATILOS						
					DRUŽINA VIŠJIH MORSKIH RAKOV						
					AMERIŠKI PISATELJ (ISAAC)						
					NAŠA TISKOVNA AGENCIJA				RADIJ MORSKA RIBA, INČUN		
					TELUR ONEMOGLA ŽIVAL			PLOD AMERIŠKI TERENEC DŽIP			
											
Štajerski TEDNIK	SORA PRI VOZU , RAZBOR	DELAVEC, KI DELA NA AKORD	HROPEČ GLAS MESTO V TURČIJI				FIZIKALNA ENOTA ZA DELO				NAJDALJŠI TEK (42,195 m )
DVOVEJNATA PALICA ZA PRIJEMANJE TRNJA							OTEKLINA V TKIVU				
EDINA JORDANSKA LUKA						TROPSKA RASTLINA	FORMAT PAPIRJA				
NAŠA PEVKA (MARTA)					IZ BESEDE HRAM	EDEN IN DRUGI	ANTON AŠKERC	ŠVEDSKO MESTO NAŠA REVIJA			
PREBIVALEC GORIŠKIH BRD					FR. TERORISTIČNA ORGANIZACIJA				VIDA ALBREHT HUMORISTKA PUTRIH		
OTOŠKI BUTIK NA SPLETU					BOMBAŽNA TKANINA NADA LAVRAČ						
TIP KIE							NAŠ JUDOIST IN TRENER (FRANC)				
100 m2			KAREL LAVRIČ		<	IZ BESEDE SRAKA	ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA				
Zdravniški nasvet
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: ŠPANEC, TRNIKA, RETTON, ITO, RO, HENIN, MONIKA, KRVCA, AVTO, EI, ME, REAL, COTMAN, STRAH, ZREJA, ER, REZNIČEK, NITI, ROS, RI, ALIČ, ISTOST, LOČ, STOK.
Krvodajalci
15. december - Jurij Borko, Godenjci 1; Jožef Strelec, Strelci 4/a; Martin Novak, Cirkov-ce 49/a; Vinko Baklan, Zg. Jablane 30; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dr. polju 3; Zvonko Perkovič, Starošince 28; Bogomir Mandl, Sp. Jablane 43/e; Marija Golenko, Sp. Jablane 10/a; Maja Hudin, Belavšek 1; Anton Lamber-ger, Cesta ob ribniku 25, Miklavž na Dravskem polju; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/b; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Bernard Kotnik, Stražgonjca 25; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18; Simonca Belca, Dragonja vas 22; Karmel Štiher, Formin 37; Jure Novak, Cirkovce 22; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36; Darko Jazbec, Zg. Hajdina 203; Oton Unuk, Ul. 1. maja 5, Ptuj; Franc Šori, Mi-hovce 58; Romana Šorn, Miklavška cesta 23, Orehova vas; Zvonko Frangež, Sp. Jablane 3; Stanko Pernat, Cirkovce 20; Nevenka Maruh, Žnidaričevo nabrežje, Ptuj; Tomislav Korez, Sp. Jablane 51; Jože Gerečnik, Stražgonjca 44; Željko Dovnik, Šikole 61/a; Stanka Lah, Pongr-ce 15; Alen Milinović, Cirkovce 49/a; Hermina Zajc, Mihovce 54/a; Robert Belca, Dragonja vas 22; Anton Valentan, Starošince 13; Matej Goljat, Cirkovce 19; Franc Novak, Cirkovce 22;
Saša Gajser, Cirkovce 60; Branko Mlinarič, Štuki 35; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo; Marjan Hergan, Zg. Jablane 21; Martin Golen-ko, Sp. Jablane 10/a; Anton Oman, Mihovce 3; Franc Golob, Zg. Jablane 38/a; Jože Teskač, Hajdoše 46; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/ a; Dragica Novak, Cirkovce 49/a; Srečko Ba-klan, Sp. Jablane 16; Verica Golenko, Dragonja vas 2/b; Jerica Lamberger, Dragonja vas 28; Stanislav Fideršek, Cirkovce 77/a; Sebastijan Žnidar, Cesta na Hajdino 24; Darja Potočnik, Spodnje Jablane 7; Anton Frangež, Zg. Jablane 13; Milan Fideršek, Zg. Jablane 16; Franc Petek, Sp. Jablane 45; Matej Reš, Ulica Milke Volk 69, Orehova vas; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Danilo Jev-šovar, Šikole 64/a; Darja Drevenšek, Lackova ulica 7, Kidričevo; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Zvonko Gregorc, Zg. Jablane 12; Milan Munda, Pongrce 28/a; Franček Trčko, Šikole 3; Jerneja Čeh, Juršinci 74/a; Mitja Kovačič, Orešje 100; Stanislav Kitak, Prvenci 19.
19. december - Natalija Bezjak, Bratoneči-ce 15/a; Karl Habjanič, Žerovinci 17; Miroslav Špindler, Velika Nedelja 2/b; Dušan Prosenjak, Brstje 17; Romana Jurič, Dornava 115; Jože Stockl, Ul. 1. maja 4, Ptuj; Sebastijan Matja-šič, Juršinci 34; Liljana Visenjak, Hlaponci 62;
Franc Visenjak, Hlaponci 62; Edvin Horvat, Grajena 58/a; Bojan Ornik, Grajena 58/a; Robert Krajnc, Hlaponci 52; Rajko Kolarič, Podvinci 109/a; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84/a; Peter Petek, Starošince 5; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Janez Rajh, Gabrnik 34/a; Janez Lovrenčič, Breg 56; Franc Kunčnik, Ormoška 70, Ptuj; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Romana Malinger, Gerečja vas 81; Ivan Voršič, Ptujska c. 2/a; Andrija Hojski, Zg. Duplek 49; Evgen Muhič, Gorišnica 46; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Vesna Sedlašek, Videm pri Ptuju 10/b; Martin Sok, Bukovci 92; Anton Planinšek, Župečja vas 2; Irena Bedrač, Hla-ponci 49; Zvonko Frčec, Doklece 25/a; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Janez Čeh, Volkmerjeva 9, Ptuj; Anđelo Maračič, Volkmerjeva 38, Ptuj; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Dušan Bedrač, Hla-ponci 49; Franc Čuček, Podvinci 38; Stanislav Šeliga, Stogovci 47; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Jurček Lamot, Trnovec 1; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a; Anton Ciglarič, Bodkovci 32; Branko Pernat, Lovrenc na Dr. polju 9; Marjan Ozvatič, Ločki Vrh 1; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Marjan Jus, Ptujska Gora 2/a; Janez Vidovič, Klepova 28, Ptuj; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/d; Franc Sakelšek, Volkmerjeva 24, Ptuj; Janez Murko, Vitomarci 33.
Možnost bivanja staršev ob otroku na otroškem oddelku Bolnišnice Ptuj
Otrok lahko zboli v vsakem razvojnem obdobju. Za vsako osebo pomeni bolezen travmatsko situacijo, ki je pri ljudeh različno izražena. Otrokova bolezen je v prvih mesecih življenja povezana z bolečinami in slabo izkušnjo.
Hospitalizacija je neprijetna že za odraslega človeka, kaj šele za otroka. Bolan otrok v bolnišnici potrebuje predvsem zdravljenje, zdravstveno nego in emocionalno pomoč. Pri zagotavljanju zdravstvene nege mora medicinska sestra starše bolnega otroka aktivirati, jih motivirati za sodelovanje, odklanjati morebitne bojazni in jih vključevati v faze procesa zdravstvene nege. Pri izvedbi zdravstvene nege je potrebno ves čas misliti, da negujemo otroka z vsemi njegovimi razvojnimi posebnostmi. Otroku nudimo dovolj časa, da nam sledi, se z njim pogovarjamo in mu postopke večkrat razložimo. Tako bo odpravljen odvečen strah, delo pa uspešno opravljeno.
Starši se pri hospitalizaciji otroka različno odzovejo. Vsi starši se ne znajo kar vključiti v proces zdravstvene nege in prevzeti določenih nalog, zato je potrebno postopno uvajanje predvsem s pogovori. Izkušnje kažejo, da mnogi otroci kar dobro prenašajo hospitalizacijo. Kljub temu pa vemo, da pogoste in dolgotrajne hospitalizacije lahko prispevajo k motenemu psihosocialne-mu razvoju. Dejavniki, ki vplivajo na to, ali bo hospitalizacija zapustila neugodne posledice, so lahko v otroku samem, v
Foto: Črtomir Goznik
Višja medicinska sestra Zlatka Mlakar
naravi bolezni ali v otrokovem okolju.
Splošna bolnišnica Ptuj že od leta 1999 omogoča možnost bivanja staršev (matere ali očeta) z bolnim otrokom. V 24-urno bivanje staršev ob otroku spada tudi njihova prehrana in je potrebno strošek tega bivanja poravnati ob odhodu otroka iz bolnišnice. Dnevna oskrba za starše po osebi znaša 8.480,00 SIT.
Prisotnost staršev na otroškem oddelku ima več ugodnih učinkov. Otroci so močno navezani na starše in so od njih odvisni. Vsekakor je v ospredju čustvena povezava med otrokom in starši. Pri sprejemu bolnega otroka se pripravi skupna soba za otroka in starše. Otroka namestimo glede starosti v primerno posteljo. Pri manjših otrocih vedno posteljo zapremo z zaščitno ograjo in starše na to opozorimo. Če otrok spozna novo okolje z materjo oziroma očetom, ga bo lažje in hitreje sprejel. V času hospitalizacije starši spoznajo tudi pomen zdrave prehrane. Veliko vlogo ima pri tem sobna medicinska sestra,
ki je največ z otrokom in starši. Medicinska sestra in starši tesno sodelujejo in se dopolnjujejo.
Pri otroku je dajanje zdravil mnogokrat težavno glede različnih načinov aplikacij. Starši, ki so ob bolnem otroku 24 ur, se lahko od medicinske sestre naučijo, kako se lažje, hitreje in uspešno aplicira zdravilo. Otrok je običajno ob začetku hospitalizacije prestrašen in vso zdravljenje prenaša s težavo.
Za kvalitetno delo medicinske sestre v dobro otroka so izredno pomembni dobri medoseb-ni odnosi medicinska se-stra-otrok-starši. Starši so ob bolnem otroku lahko 24 ur na dan in imajo tako možnost opazovati izboljšanje oziroma poslabšanje otrokovega zdravstvenega stanja. Velikokrat otrok ni sposoben ali ne zna sam sporočiti raznih sprememb in problemov o svojem zdravstvenem stanju.
Kadar se starši v bolnišnici naučijo negovati bolnega otroka, je s tem možna tudi krajša hospitalizacija otroka. Predvsem je pomembno, da se usposobijo prepoznati tiste znake bolezni, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč.
V razvitih deželah upada število hospitalizacij bolnih otrok. Pri nas se je v zadnjih desetih letih skrajšala ležalna doba pri vseh starostnih skupinah otrok.
Globalni cilj zdravstvenega in negovalnega tima je čim hitrejša otrokova ozdravitev in vrnitev v domače okolje. višja medicinska sestra Zlatka Mlakar
Maročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAR0ÙLN1CA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:, Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj d.o.o. i Raičeva 6	,
2250 Ptuj	'
AeR(|»iKe
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TM CHICHUAN. TREBUŠNI PLES, UflDBA ZA MALČKE,
3lM!iS2,

ime in priimek:
Alojz Korenjak
Skorba 43/b, 8881 Pti^j
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
14 .šío/m^'TEDNIK
Kurentovanje 2006
torek • 14. februarja 2006

(urentovanje2006
*fašenki in karneval na ptujskem	*fecc*
^	18.-28. februar MESTNA OBČINA PTUJ
Slovenifa
Sobota, 18. februar
Mestni trg. 11.00
Otvoritvena slovesnost in 8. Srečanje slovenskih pustnih likov in mask
Karnevalska dvorana, 12.00
Bič Boysi
Karnevalska dvorana, 20.00 VROČA OTVORITEV
Natalija Verboten s spremljevalno skupino Trubači
Animacijski program: Mama Manka - Sašo Đukić Barada show (prvih BOO obiskovalcev prejme krof)
Nedelja, 19. februar
Karnevalska dvorana, od 15.00 do 18.00
Slovenska otroška maškarada Pikapolonica
Romana Kranjčan
Soorganizator: Pikapolonica - vse za otroka
Karnevalska dvorana, 20.00
TURBO FOLK VEČER
Boštjan Konečník
Skuter
Baby Twins
Trubači
Vroči koktejli z barovcem Mišom
Ponedeljek, 20. februar
Karnevalska dvorana
od 10.00 doli.00 pustno rajanje otrok iz ptujskih vrtcev
od 11.00 do 13.00 otroške pustne delavnice
Mestni trg od 18.00 dol 9.00
Nastop kurentov - korantov in etnografske skupine
Karnevalska dvorana, 20.00
VEČER UNIFORM
Partizani
Gamsi
Trubači
Štajerski frajtonarji
Vroči koktejli z barovcem Mišom
Torek, 21. februar
Karnevalska dvorana
od 10.00 do 11.00 pustno rajanje otrok iz ptujskih vrtcev
od 11.00 do 13.00 otroške pustne delavnice
Mestni trg od 18.00 do 19.00
Nastop kurentov - korantov in etnografske skupine
Karnevalska dvorana, 20.00
MED NEBESI IN PEKLOM
Rebeka Dremelj s skupino Babilon 05
Domen Kumer
Trubači
Štajerski frajtonarji Fire Show
Vroči koktejli z barovcem Mišom
Sreda, 22. februar
Karnevalska dvorana
od 10.00 do 11.00 pustno rajanje otrok iz ptujskih vrtcev od 11.00 do 13.00 otroške pustne delavnice
Mestni trg od 18.00 do 19.00
Nastop kurentov - korantov in etnografske skupine
Karnevalska dvorana, 20.00
CIGANSKI VEČER
Torpedo
Adam Bicskey
Vedeževanje
Človek s pitoni, požiralci ognja Trubači
Štajerski frajtonarji
Vroči koktejli z barovcem Mišom
Četrtek, 23. februar
Karnevalska dvorana
od 10.00 do 11.00 pustno rajanje otrok iz ptujskih vrtcev
od 11.00 do 13.00 otroške pustne delavnice
Mestni trg od 18.00 do 19.00
Nastop kurentov - korantov in etnografske skupine
Karnevalska dvorana od 18.30 do 19.30; brezplačno učenje salse
Karnevalska dvorana, 20.00
KUBANSKI VEČER
Sabor Gubano
Caiman Verde
Swing show - Sajles and his Swing Kids Trubači
Štajerski frajtonarji
Vroči koktejli z barovcem Mišom
Petek, 24. februar
Karnevalska dvorana
od 10.00 do 11.00 pustno rajanje otrok iz ptujskih vrtcev
od 11.00 do 13.00 otroške pustne delavnice
Mestni trg od 18.00 do 19.00
Nastop kurentov - korantov in etnografske skupine
Karnevalska dvorana, 20.00
VEČER BLIŠČA IN SLAVE
Omar Naber z bendom
G-spot
Nina Pušlar
Trubači
Vroči koktejli z Mišom in Saro iz Bara
Sobota, 25. februar
Mestni trg. 11.00
Otroška pustna povorka Karnevalska dvorana. 20.00
Nuša Derenda s skupino Prima Vista
Štajerskih 7
Trubači
Vroči koktejli z Mišom in Saro iz Bara
Med 20.00 in 23.00 boste po želji izbrali pustno večerjo.
Ponudniki so: Karnevalska dvorana na tržnici - Gostinstvo PP, Hotel Mitra, Amadeus, Gostilna PP, Pri pošti, Rozika, Salsa in v Karnevalski dvorani pred Mestno hišo Terme Ptuj.
Po večerji se ob 23.00 pridružite rajanju v Karnevalski dvorani na mestni tržnici.
Nedelja, 26. februar
Mestne ulice in trgi od 14.00 do 17.00
46. tradicionalna mednarodna pustna in karnevalska povorka in
izbor najlepših karnevalskih mask
Karnevalska dvorana, od 14.00 do 24.00
VESELA NEDELJA
Gašperiči
Bič Boysi
Ponedeljek, 27. februar
Karnevalska dvorana od 17.00 do 19.00
Tradicionalna otroška maškarada s čarovnikom Gregom Organizatorja: Center interesnih dejavnosti in Društvo prijateljev mladine Ptuj
Mestni trg od 18.00 do 19.00
Nastop kurentov - korantov in etnografske skupine
Karnevalska dvorana, 20.00
TEXAS WESTERN NIGHT
Brendi
Irena Vrčkovnik s spremljevalno skupino
Dežur
Trubači
Torek, 28. februar
Karnevalska dvorana
od 9.30 do 10.30 pustno rajanje otrok iz ptujskih vrtcev
od 11.00 do 13.00 pustno rajanje osnovnošolcev s Petrom Janusem
in skupino Power Dancers
Mestni trg, 16.00 Pokop pusta
Nastop kurentov - korantov
Karnevalska dvorana. 20.00
ATOMSKI FINALE
Atomik Harmonik
Saša Lendero
Sabor Gubano
Trubači
Cene vstopnic: Karnevalska prepustnica 7.000 SIT Sobota, 25. februar 5.000 SIT (veierja in vstopnina) Maske in otroci 1.000 SIT. ostali 1.500 SIT Karnevalska knjižica ugodnosti 2.500 SIT Z nakupom vstopnice za Karnevalsko dvorano je avtobusni prevoz Maribor - Ptuj - Maribor v času od 18. do 28. februarja, razen v soboto 25. februarja brezplačen.
Dogajanja v sklopu Kurentovanja 2006
Petek, 10. februar, 12.00
Galerija Magistrat
PUSTNE MASKE; otvoritev samostojne razstave fotografij Mojce Lešnik
Od 15. februarja do 3. marca
Hotel Mitra	.
KURENT; razstava ptujskega slikarja in kiparja Borisa Žoharja
Od 18. do 28. februarja bo pred Karnevalsko dvorano, po ulican in trgihPtuja potekal resničnostni vzdržljivostni show DRZNI KURENT 2006.
Ponedeljek, 20. februar, 10.00
Regijsko višješolsko in visokošolsko središča Ptuj, Krempljeva 1
FAŠENK V ETNOGRAFSKEM FILMU, znanstveno-strokovni posvet
Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in ZRS Bistra Ptuj organizirata znanstveno-strokovni posvet »FAŠENK V ETNOGRAFSKEM FILMU«. Sodelujejo: dr Naško Križnar, dr. Aleš Gačnik. dr. Mojca Ravnik, dr. Nena Židov, dr. Roberto Dapit, mag. Darja Skrt, Nadja Valentinčič. Miha Peče.
Ponedeljek, 20. februar, 19.00
Potujoči pustni kino; Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj (Organizatorja: ZRS Bistra Ptuj in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU: Soorganizatorji: LTO Ptuj, Mestna občina Ptuj, Občina Videm, Občina Markovci, TD Markovci. FD Lancova vas, REVIVIS)
Filmi:
•	DORNAVSKI CIGANI
•	LETO ORAČEV
•	PUSTNI PONEDELJEK V RONCU
•	GORIŠKA PUSTOVANJAA.D. 2002
•	PUSTOVANJE NA SLOVENSKEM / trije primeri
Torek, 21. februar, 19.00
Potujoči pustni kino; Poročna dvorana občine Markovci Filmi:
•	ORAČI IN KORANTI Z REPI
•	LETO ORAČEV
•	KURENT SE VRAČA
Sreda, 22. februar, 19.00
Potujoči pustni kino; Vaški dom Lancova vas Filma:
•	LETO ORAČEV
•	KURENT SE VRAČA
Petek, 24. februar, 19.00
Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj BEJZI ČOPIČ KURENT GRE; otvoritev razstave likovne kolonije. Organizator Leo klub Ptuj.
Sobota, 25. februar, od 20.00
Dvorana Mladika Ptuj
KURENTANC; tradicionalni pustni megažur Kluba ptujskih študentov. Slon in sadež bend . DJ-ji...
Fašenki v okolici:
Markovci, sobota 25. februar, 13.00 Cirkulane, sobota 25. februar, 14.00 Dornava, ponedeljek 27. februar, 14.00 Videm, ponedeljek 27. februar, 14.30 Cirkovce, torek 28. februar, 13. 00 Bukovci, torek 28. februar, 14. 00
Kavama Evropa
Sobota, 18. februar; Otvoritev pusta in noro pustno rajanje (strežejo maske)
Nedelja, 19. februar; Čarodej Avgustino
Ponedeljek, 20. februar; Fiesta latino
Torek, 21. februar; Pustne norčije
Sreda, 22. februar; Glasba za vse okuse
Četrtek, 23. februar; Meter kurent
Petek, 24. februar; Yugo pop rock express
Sobota, 25. februar; Maska Evrope (izbor najboljših posameznih in
skupinskih mask)
Nedelja, 26. februar; Glasba 60..70. in 80. let Ponedeljek. 27. februar; Pižama bal Torek, 28. februar, 12.00; Pokop pusta
Super Li - hiša zabave
Sreda, 22. februar, 21.00; Davor Radolfi in Ritmo Loco Četrtek, 23. februar, 21.00; Vlado Kreslin in Mali bogovi Petek, 24. februar, 21.00; Turbo folk party, Turbo Angels in Boštjan Konečník
Sobota, 25.februar, 21.00; Ptujskih 5 in Bič Boysi
Nedelja, 26. februar, 21.00;
Noč DJ-jev - Pablo Barbato, Sax show,
Tam-Tam show in Go-Go show
Ponedeljek. 27. februar, 21.00; D'kwaschen retasy
Torek, 28. februar, 12.00; 15-urni žur z Holliday bandom
MEDIJSKI SPONZOR
v
Štajerski
RADIOPTUJ
69,8-98,2-104,3
Organizator: LTO Ptuj, Mestni trg 1.
Informacije: 02 779 60 11 aii02 771 01 73aliwww.kurentovanje.net Organizator si pridržuje pravico do sprememb programa
torek • 14. februarja 2006
Oglasi in objave
StajerskiTnïïOK 15
Prireditvenih
Torek, 14. februar
9.30 Vitomarci, prostori gostilne Rola, predavanje Varstvo vinske trte v integrirani pridelavi 11.00 Ormož, vinoteka Hotela, nastop kantavtorja Tadeja Vesenjaka iz Mihovc
13.00 Ptuj, Terme, tradicionalni Valentinov poet z balonom, za nagrajence Štajerske budilke 18.30 do 20.00 Ormož, prostori gimnazije, badminton 19.00 Maribor, SNG, Trnuljčica, VelDvo, za izven
Sreda, 15. februar
17.00 Ptuj, Krempljeva 1, Regijsko višješolsko in visokošolsko središče, Predstavitev študijskih programov Evropsko pravne fakultete iz Nove Gorice
17.00 Kidričevo, restavracija Pan, Tedenski tematski pogovor 18.00 Ptuj, CID, potopisno predavanje Plešoča Brazilija, razigrani Rio bosta v predpustnem času na Ptuju predstavili popotnici Petra Potočnik in Romana Lap 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gospod Chance, za abonma Odrasli Redni, Izbirni in izven
Četrtek, 16. februar
11.00 Maribor, SNG, Tinko Polovinko, baletna zgodba, VelDvo, za izven
KOLOSEJ Maribor
Torek, 14. februar, ob 16.20, 18.40 in 21.00 Casanova. Ob 17.35, 19.40 in 21.40 Lahko noč in srečno. Ob 15.20, 18.00 in 20.40 Prevzetnost in pristranost. Ob 17.05, 19.10 in 21.20 Šušlja se _ Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 16.00, 18.45 in 21.30 Gora Brokeback. Ob 19.35 in 21.50 Usodna prevara. Ob 19.35 in 21.50 Usodna prevara. Ob 15.50 in 17.50 Mali pišček. Ob 17.30 in 20.50 Munchen. Ob 19.50 Cmok cmok, bang bang. Ob 22.00 2aga II. Ob 17.10 Marinec. Ob 16.30, 18.30 in 20.30 Norčije z Dickom in Jane. Ob 15.25 Prekletstvo Strahouhca.
Sreda, 15. februar, ob 16.20, 18.40 in 21.00 Casanova. Ob 17.35, 19.40 in 21.40 Lahko noč in srečno. Ob 15.20, 18.00 in 20.40 Prevzetnost in pristranost. Ob 17.05, 19.10 in 21.20 Šušlja se _ Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 16.00, 18.45 in 21.30 Gora Brokeback. Ob 19.35 in 21.50 Usodna prevara. Ob 15.50 in 17.50 Mali pišček. Ob 17.30 in 20.50 Munchen. Ob 19.50 Cmok cmok, bang bang. Ob 22.00 2aga II. Ob 17.10 Marinec. Ob 16.30, 18.30 in 20.30 Norčije z Dickom in Jane Ob 15.25 Prekletstvo Strahouhca.
89.8«'98.2«I04t3 (Ut. ^fiietcc
www.radio-ptuj.si
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1), 3. in 4. člena Odloka o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin (Uradni list RS, št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Mestne občine Ptuj, vabi na
DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO
za občinski lokacijski načrt za poselitveno območje P11-S6/IV (del Rabelčje vasi - zahod),
ki bo v sredo, 22. 2. 2006, ob 13. uri, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1
Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga občinskega lokacijskega načrta se skliče druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevani v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur.
v. d. predstojnika Skupne občinske uprave Alenka Korpar

ZAVRČ GORIŠNICA VIDEM PODLEHNIK ŽETALE MAJŠPERK
Vabimo k sodelovanju predstavnike vseh vaškili skupnosti, društev, podjetij, kmetij in posameznike
ter predstavnike iokainili skupnosti: Zavrč, Gorišnica, Videm, Podiehnik, Žetaie in iVIajšperk li kreiranju in kasnejši izvedbi :
RAZVOJNEGAPROGRAMAPODEŽEUAZANALOZE
DATUM
LOKACIJA
Sreda, 15.02.06	Občina Žetaie, sejna soba
Sreda, 15.02.06	Občina Majšperk, sejna soba
Četrtek, 16.02.06	Občina Videm, klubska soba
Četrtek, 16.02.06	Zadružni dom, Podiehnik 9
URA
Ob 10. uri ob 18. uri ob 10. uri ob 18. uri
Petek, 17.02.06 Večnamenska dvorana Clri<ulane ob 10. uri Petek, 17.02.06 Občina Zavrč, poročna dvorana ob 18. uri
Z Razvojnim programom podeželja za Haloze se bomo skupaj z več kot 25 razvojnimi programi Iz celotne Slovenije potegovali za sofinaclranje predlaganih projektov z območja Haloz za finančne spodbude iz EU v obdobju 2007-2013.
Zaradi omenjenega je vsebina razvojnega programa podeželja zelo pomembna za prihodnost celotnih Haloz predvsem pa prebivalcev samih v Halozah.
S strani iVIinistrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter občin na območju Haloz nam je bilo zaupano pripraviti ta dokument. Na osnovi tega vas vse vabimo k pripravi vsebine tega pomembnega dokumenta: splošno javnost in odgovorne za prihodnost prebivalcev v Halozah.
Podeželsko razvojno jedro

Pripravljalec Razvojnega pn^grama podeželja za Haloze
PRJ HALO, Cirkuiane 56, 2282 Cirkuiane, Rural DeréiopmentCentre T: 02 795 32 00, info@haio.si, www.haio.si
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
ravvaza
sadlarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• pniogo
V februarski Številki mesečnika za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, iahko med ostaiim
preberete o tehniki škropljenja, škropilnih načrtih za letošnje leto za breskve, češnje in slive, o oksidacijsko-redukcijskem potencialu v vinu, povrnitvi trošarin za gorivo v kmetijstvu, v prilogi Vrtnine pa o biotičnem varstvu pred listnimi ušmi.
Revija Sad - 17 let z vami. Naročila: 040 710 209.
MOTORNA VOZILA
OSEBNI AVTO passat 1,9 TDI, letnik l998, limuzina, avtomatik, metal modre barve, servisna knjiga, reg. do decembra 06, cena 1.550.000,00 SIT, prodam. Tel. 02 745 84 11 ali 031 276 793.
FORD escort 1,4 CL, letnik 95, zelo ugodno prodam. Tel. 041 677 436.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddam opremljeno pisarno in garažni prostor v centru Ptuja. Telefon 031 382 976.
RAZNO
PRODAM kurentijo (kapo in kožuh). Tel. 041 430 733.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČEIRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.iah@radio-t£dnik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Odkar utihnil je t-voj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pa pot nas vodi tja, kjer du{a tvoja mir ima. Tam v ti{ini mirno spi{, a v naših srcih ti živiš.
V SPOMIN Francu Tosu
IZ GRLINCEV 37
10. 10. 1940 - 14. 02. 2005
Večno hvaležni za tvojo dobroto in ljubezen, v duši bogati, da smo smeli biti in bomo ostali tvoji najdražji.
KMETIJSTVO
BREZPLAČNO si lahko odpeljete gnojevko iz farme v Sobetincih. Informacije na tel. št. 041 220 024, dopoldan.
PRODAM kostanjevo kolje, različnih dolžin. Tel. 031 593 963, po 18. uri._
PRODAM svinje od 100 do 300 kg in odojke. Tel. 031 853 672.
PRODAM dvobrazdni 12-colski plug. Tel. 041 954 115._
PRODAM kravo simentalko, staro 4 leta, v devetem mesecu brejosti. Tel. 031 444 106 ali 745 68 61.
PRODAM brejo kobilo haflinger ali zamenjam za kravo ter kupim buč-nice. Tel. 041 961 821._
PRODAM kvadratne bale sena in otave. Telefon 751 34 71.
Je čas, ki da,
je čas, ki vzame,
je čas, ki celi rane.
In je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
15. februarja mineva eno leto in 16 let, odkar sta nas zapustila draga mama in ata, babica, dedek, prababica in prade-dek
Angela
Jože Hanželic
IZ DORNAVE 40
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu.
Vsi njuni

1.	MODRIJANI-Dragi rojaki
2.	SLOVENSKI ZVOKI - Čistiiiia Ziati»
3.	DORI - Krava mu je ušia
4.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - Haio Evropa
5.	ŠENTJURSKI MUZIKANTI - Vsaid bor se maje
6.	DVOJČICI Z JANEZOM - Daj srcu srce
7.	Ans. JERNEJA KOLARJA - Rad bi zapei za ijudi
1.	ZLATKO DOBRIČ & VESELE ŠTAJERKE - Poiicajica
2.	WERNER - Debeia deid'ca
3.ADIJOŽIVCI-iHojdedei(
4.	MIRNA REYNOLDS - Zdravniic
5.	BIČ BOJS - iVIica
6.	NOVA LEGIJA & ANDREJA - Biondina
7.	TULIPAN - Fina dama
Sopek poskočnih
pop 7 top
Glasujem za: _
Glasujem za: _
Ime In priimek: , Tel. številka: _
tcata na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Orfejčkove
SMS glasbene žel|e:
041/818-666
NAGRADO PREJME: Tjaia Radolič Kungota 10 2325 Kidričevo
Ce po dolgih letih srečali se bomo spet, kako naj se pozdravimo? Molče ali s solzami v očeh?
SPOMIN
na naše najdražje
Stane Meznaric Ivan Poplatnik, st. Ivan Poplatnik, ml.
13. 1. 1999	14. 2. 2004	15. 10. 2005
V življenju so dnevi, izpisani z rdečimi črkami, ko nekateri ljudje pridejo v naša življenja in prehitro odidejo ...
Drugi ostanejo nekaj časa in pustijo v naših srcih svoje sledi, da nikoli več nismo taki, kot smo bili. Dragi naši, v bolečini ste nas zapustili na strani življenja, nihče pa nas ni naučil, kako naj ga živimo za vami! Neizmerno vas pogrešamo! Hvala vsem, ki se jih spomnite s svečkami, besedami ali s cvetom!
Vsi vaši iz Sobetincev, Trnovske vasi in Muretincev
Ptuj • Po sledeh pasjih iztrebkov
Da je za psi potrebno počistiti,
nekateri še ne vedo
Na Prešernov dan je moralo biti v Mestnem parku na Ptuju veliko pasjih sprehajalcev, saj je bilo skoraj na vsakem koraku zaslediti pasje iztrebke. Ker storilcev niso zasačili, so morali kakce odstraniti v komunalni službi.
Večina lastnikov, ki so na ta dan sprehajali svoje pasje ljubljenčke, je, kot kaže, doma pustila vrečke za pasje iztrebke, nekateri tudi po-
vodce. Lahko pa, da jih še sploh nimajo.
Praznični sprehajalci psov, ki so jih v Mestni park vodili tudi na toaleto, so imeli sre-
čo, ker še niso srečali komunalne inšpektorice, ki je v zadnjem mesecu in pol izvajala poostren nadzor v sodelovanju s policisti na javnih povr-
Foto: Črtomir Goznik
Psi sodijo na povodec, v nasprotnem primeru gre za prekršek.
Slovenija • Ptičja gripa dosegla našo državo
Ni razloga za preplah
Slovenija se je uvrstila na seznam držav, v katerih so odkrili virus ptičje gripe. Vest o tem je v nedeljo popoldne prišla iz Bruslja, kot so kasneje sporočili iz vladnega urada za informiranje, pa je bil s podtipom H5 okužen labod grbavec, ki so ga v četrtek mrtvega našli v Koblerjevem zalivu blizu Maribora.
Slovenske veterinarske oblasti so že uvedle preventivne ukrepe in o njih obvestile Evropsko komisijo.
Veterinarska uprava RS (VURS) je v soboto zvečer prejela pisno obvestilo Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI), ki opravlja preiskave na sum ptičje gripe, da je bil vzorec kloakalnega brisa laboda grbavca, najdenega v Koblerjevem zalivu pri Mariboru, pozitiven na aviarno influenco podtipa H5, so v nedeljo sporočili iz vladnega urada za informiranje. V skla-
du z načrtom ukrepov ob pojavu ptičje gripe v državi se je sestalo Državno središče za nadzor bolezni (DSNB), v katerem so predstavniki VURS in NVI. Na sestanku so določili trikilometrski okuženi in desetkilometrski ogroženi pas od kraja, kjer je bil najden okuženi labod, ter nekatere zaščitne ukrepe, ki so se začeli takoj izvajati.
Tako v trikilometrskem pasu veljajo popis in zapora perutnine ter ptic, gojenih v ujetništvu, prav tako prepoved premikanja perutnine
in perutninskih proizvodov, perja in stranskih proizvodov perutnine in prepoved premika ptic, ki so gojene v ujetništvu. Obenem so uvedli postavitev razkuževalnih barier na gospodarstvih s perutnino in druge ukrepe za zagotavljanje biološke varnosti, velja pa tudi odvzem vzorcev pri perutnini ter prepoved lova divjih ptic.
V širšem, desetkilometr-skem pasu okoli Koblerjevega zaliva, kjer so našli poginula laboda, pa po novem veljajo popis in zapora perutnine in
Napoved vremena za Slovenijo
šinah, ki jih za sprehode uporabljajo tudi lastniki psov. Po zakonodaji so, če se njihovi ljubljenčki pokakajo na javni površini, dolžni poskrbeti za odstranitev pasjih iztrebkov oziroma imeti vedno s seboj vrečke in rokavice za odstranitev pasjih iztrebkov. Svojih kosmatincev pa tudi ne smejo pustiti prosto sprehajati, saj jih morajo imeti na povodcih. Že zaradi visokega plačilnega naloga z globo v višini 80 tisoč tolarjev se splača imeti vse te rekvizite s seboj oziroma spoštovati predpise. Zaradi varstva občanov in premoženja je prepovedano voditi pse in druge domače živali na zelenice in dvorišča otroških vrtcev in šol ter druga otroška igrišča. Prav tako je z namenom varovanja zdravja in čistoče prepovedano puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah ali drugih mestih. Vse to piše tudi v odloku o javnem redu MO Ptuj, ki ga bo glede na spremenjeno zakonodajo po-
trebno še dopolniti. Tudi na pokopališča naj ne bi vodili psov, na to opozarja posebna tabla, pa jih nekateri Ptujča-ni redno sprehajajo oziroma vodijo tja na jutranjo in večerno iztrebljanje, izjema tudi ni staro mestno pokopališče, ki mu že dolgo obljubljajo status spominskega parka.
Poostren nadzor komunalne inšpektorice Majde Murko v sodelovanju s policisti je pokazal, da nekateri lastniki psov še vedno ne vedo, da je potrebno iztrebke za svojimi ljubljenčki odstraniti in da jih morajo voditi na povodcih. Nekateri so njena opozorila vzeli resno, drugi so jih ignorirali. Verjetno pa bo za večino streznitev pomenila že zagrožena kazen, saj si bo ob njej vsakdo premislil in pasje iztrebke pobral z golimi rokami, če bo treba. Seveda pa bo mesto moralo poskrbeti tudi za ustrezne posode za odlaganje pasjih iztrebkov.
MG
ptic, gojenih v ujetništvu, prepoved premikanja perutnine in perutninskih proizvodov, perja in stranskih proizvodov perutnine in prepoved premika ptic, ki so gojene v ujetništvu. Med ukrepi na tem območju je tudi prepoved lova divjih ptic.
Manjši del desetkilometr-skega pasu sega tudi na avstrijsko ozemlje. Tam ustrezne ukrepe izvajajo avstrijski veterinarji, je za STA pojasnila predstavnica VURS in dodala, da jih je slovenska stran točno seznanila, kateri kraji na njihovi strani so vključeni v ogroženo območje.
Kot poudarjajo v uradu vlade za informiranje, bodo "nadaljnji ukrepi dopolnjevani glede na epizootiološko situacijo na terenu". Veterinarska uprava, ki je že v soboto o pozitivnem vzorcu na aviarno influenco obvestila tudi ministrstvo za zdravje in inštitut za varovanje zdravja, poziva rejce na celotnem območju Slovenije, da gojijo, krmijo in napajajo perutnino v zaprtih prostorih oz. tako, da stik z divjimi pticami ni
mogoč.
Ministrstvo za zdravje je v sporočilu za javnost vnovič opozorilo, da je ptičja gripa bolezen ptic in perutnine, ki se izjemoma prenese na človeka, in sicer samo v najtesnejšem stiku z obolelo ali poginulo perutnino. Ministrstvo prebivalcem svetuje, da dosledno upoštevajo ukrepe in navodila VURS. Izogibajo naj se nepotrebnemu stiku s pticami, predvsem s tem, da se jih ne dotikajo in jih ne hranijo.
Generalna direktorica Veterinarske uprave RS (VURS) Vida Čadonič Špelič je pojasnila, da odkritje ptičje gripe v Sloveniji še ni razlog za preplah prebivalcev, vendar pa je zdaj potrebna pozornost. "Prebivalci naj zdaj ne iščejo stika z divjimi pticami, naj jih ne hranijo, naj jih ne božajo; enostavno naj ne iščejo stika z njimi," je dejala Čadonič Špeličeva. Rezultate preiskav iz Weybridgea je po pojasnilih Čadonič Špeličeve "mogoče pričakovati v enem tednu".
STA
Danes bo pretežno jasno, v vzhodni Sloveniji občasno še zmerno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -12, najvišje dnevne od 1 do 6 stopinj C.
V sredo bo v zahodni Sloveniji oblačno, popoldne bo ponekod že rahlo deževalo ali rosilo. Drugod bo še nekaj sonca, največ v vzhodnih krajih. Pihal bo jugozahodni veter. V četrtek bo povsod oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Meja sneženja bo na okoli 1100 metrov nadmorske višine.
Osebna kronika
Rodile so: Stanka Čavni-čar, Litmerk 15/b, Ormož - Timoteja; Tatjana Skrbinšek, Ločki Vrh 23, Benedikt - Valentina; Simona Satler, Strmec pri Destrniku 13 - Niko; Katarina Marinič, Zg. Pristava 12, Ptujska Gora - Lauro; Ana Emeršič, Gorenjski Vrh 49, Zavrč - Gregorja; Maja Sitar, Nad elektrarno 4, Brestrnica
-	Stelo; Lucija Čačković Van Cauteren, Vrenska Gorca 70, Buče - Sofijo; Katja Zobovič, Gregorčičeva 9, Ormož - Nicka; Nataša Menhart, Povod-nova ul. 15, Ptuj - Nejca.
Umrli so: Emil Šterbal, Slovenja vas 1, rojen 1945 - umrl 6. februarja 2006; Angela Bogme, rojena Kamenščak, Lovrenc na Dravskem polju 118, rojena 1923 - umrla 3-februarja 2006; Anton Čam-pa, Majšperk 15/a, rojen 1922
-	umrl 2. februarja 2006; Marija Čuček, rojena Janže-kovič, Gabrnik 1, rojena 1915
-	umrla 3. februarja 2006; Marija Spevan, rojena Meško, Ul. B. Kraigherja 19, Kidričevo, rojena 1924 - umrla 5. februarja 2006; Julijana Mlakar, rojena Dominko, Destr-nik 44, rojena 1929 - umrla 5. februarja 2006; JanezMur-šec, Ločki Vrh 9, rojen 1958
-	umrl 5. februarja 2006; Milko Špindler, Cven 11/c, rojen 1935 - umrl 5. februarja 2006; Danijel Rudolf, Zavrč 4, rojen 1927 - umrl 6. februarja 2006; Marija Planjšek, rojena Kolednik, Paradiž 40, rojena 1919 - umrla 7. februarja 2006; Alojz Lazar, Mala vas 42, rojen 1952 - umrl 7. februarja 2006.
Črna kronika
Delovna nesreča
V Prebukovju pri Slovenski Bistrici je 4. februarja okoli 13. ure 37-letni domačin priklapljal cisterno na traktor. Pri tem je z roko segel v območje delovanja kardana med traktorjem in cisterno. Kardan mu je začel navijati levo roko, zaradi česar mu jo je med zapestjem in podlaktnico odtrgalo. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v mariborsko bolnišnico, od tam pa s helikopterjem v Klinični center v Ljubljani.
Vlomilec pred sodnika
Policisti in kriminalisti Policijske uprave Maribor so 5. februarja s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju 21-letnega moškega. Sodnik ga je zaslišal in zoper njega odredil hišni pripor. Navedeni moški je v letih 2004, 2005 in 2006 na širšem območju Ptuja, Podlehnika, Gorišnice, Lenarta, Rač in Maribora izvršil več vlomov v stanovanjske hiše in si pri tem praviloma prilaščal denar in zlatnino. Do sedaj so preiskali okoli 20 vlomov, v katerih znaša skupna materialna škoda okoli 5.000.000,00 tolarjev.
Vlomi
Neznani storilec je 7. februarja vlomil v prostore podjetja na Kopališki ulici v Kidričevem, od tam pa je odpeljal traktor Zetor rdeče barve, registrskih številk MB C4-83, vreden okoli 1.000.000,00 tolarjev.
Neznani storilec je 7. februarja vlomil v stanovanjsko hišo v Loki, iz nje pa odtujil več kosov zlatnine in denar in oškodoval lastnika za okoli 500.000,00 tolarjev. Istega dne je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Gerečji vasi, iz nje pa odtujil več kosov zlatnine in denar in oškodoval lastnika za okoli 1.000.000,00 tolarjev, enako pa se je tega dne zgodilo v Zlatoličju, kjer je neznani storilec iz stanovanjske hiše odtujil večji znesek denarja in oškodoval lastnika za okoli 500.000,00 tolarjev.
Foto: M. Ozmec