Knjig premalo, prostora še manj
Žbor združenega dela In zbor krajevnlh akupnoatl občlne Center bokta na zaaedanju, kl bo 27. junlja obravnavala med druglm položaj knjlžnlčarstva v našl občlnl. Gradlvo, ki ga Je o tej zadevl prlpravll občlnakl komlte za družbene dejavnostl obsega vae knjlžnlce tako NUK, tehnlško knjlžnlco In mestno knjlžnlco. Ml amo ae v tej zvezl obrnlll na Damjano Halnz, ravnateljlco aplošno Izobraževalne knjlžnlce Oton Župančlč In ae z njo pogovarjall o splošnlh problemlh s tega področja kakor tudl o dejavnoatl te uatanove In načlnu flnanclranja.
-  Naša dejavnost narašča predvsem v zadnjih treh letih, je povedala ravnateljica. V le-tu 1984 smo doživeli velik na-predek pri pridobivanju sred-stev za nakup knjig. Prej smo dobivali kar knjige, danes pa dobimo denar, s katerira so prej razpolagale založbe. Se-daj lahko sami izbiramo števi-lo izvodov glede na zanimanje bralcev.
-  Iz kakšnih virov dobite denar?
Glede denarja je takole: Več kot 50% prispeva Ljubljanska kulturna skupnost. Krepko čez 40 odstotkov dobimo od kulturne skupnosti Slovenije. Nekaj malega dobimo kot da-rilo, za zameno.
-  Ali to zadošča za vašo de-, javnost?
Denarja bi za silo še bilo za pokritje normativov. Lani smo se normativom približali, toda zaradi podražitve kiyig bomo spet v istem položaju kot smo bili pred dvema leto-ma. Z založbami se sicer me-nimo o načinu, kako bi poce-nili knjigo za nas, da bi tako bila možnost nakupa večja, vendar do večjih rezultatov ne pride - pa ne po naši kri-vici.
-  Članstvo v knjižnici na-rašča. Kaj to pomeni za vas?
Morda najprej nekaj številk za ilustracijo. Naša knjižnica opravi 40% izposoje na oprav-Ijeno izposojo v Ljubljani (v primerjavi z drugimi splošno izobraževalnimi knjižnicami). Samo 27% članov knjižnice ima stalno bivališče v občini Center. V letu 1984 se je obisk povečal (glede na leto poprej) za 9,5%, izposoja pa je zrasla za 13,1% (to je kar 80.355 knjig več kot v letu 1983). In samo teh 80.000 knjig - letno - po standardu pomeni 8 novih de-lavcev. V okviru svobodne menjave dela ne dobimo za-dosti denaija, da bi lahko za-poslili nov kader. Zato smo dali v sredryeročni program zahtevo za 14 novih delavcev.
-  Z letom 1985 zamudniki ob vračanju knjig plačujejo več kot prejšnja leta. Zakaj 100%   povečai\je   plačevanja zamudnine?
Vsak ima enako možnost prihoda in izposoje v knjižni-ci. Letna članarina ni velika, zato smo dvignili zamudnine s 50 par na 1 dinar na dan. Tisti, ki pravočasno vrne knji-go, ne plača nič, nedisciplini-ranemu pa je to spodbuda, da,
prej vrne knjigo. Tako tudi knjiga pride prej nazaj in se bolj »obrača«.
-  Vse manj je danes ljudi, ki bi bili zadovoljni s svojim osebnim dohodkom. Kako je pri vas?
Knjižničarji zaostajamo za 12% za povprečjem bruto OD drugih delavcev v kulturi. Ljubljanska kulturna skup-nost se zavzema, da bi se bru-to OD v družbenih dejavno-stih približal tistim v gospo-darstvu. Pripravlja se tudi predlog, da bi se OD delavcev v knjižničarstvu približal OD drugih delavcev v kulturi.
-  Kako je z vašimi pro-stori?
Delujemo v najbolj nemo-gočih razmerah: neprimerni in zapuščeni prostori pa tudi tisto kar imamo, je premalo. V Delavski knjižnici se bomo zadušili od knjig, police stare 50 let se podirajo in ogrožajo delavce. Mestna knjižnica je edina tovrstna knjižnica v Sloveniji, ki še deluje pultno. Oprema je na ničli.
-  Kakšni so vaši načrti? Prva in najnujnejša naloga
je adaptacija starih prostorov in opreme, ki ogroža delavce kiyižnice. V tem sredi\jeroč-nem planu moramo pripraviti vso potrebno dokumentacijo, da bi v naslednjem srednje-ročnem obdobju pridobili no-vo stavbo za osrednjo knjižni-co. In kakšni so naši ciJji? Pri-bližati se moramo družbeno verificiranim standardom (več knjig na prebivalca, ustrezen prostor, kulturna po-nudba in v zvezi s tem vseka-kor več delavcev).
Milica Gojanović