Celodnevna osnovna šola Stane Kosec
Samoupravni dan
2e dalj časa smo aa šoli govorili o samo-npravnem dnevu. Zanj pa smo se dokončno do-govorili pri zadnji uri DMV. S pomočjo tovariša smo določili bodoče učitelje in se domenili za datum, 19. 3. 1976. Vsi tisti, ki smo bili dolo-čeni, da v petek nadomeščamo učiteljski zbor, smo se z našimi tovariši zbrali na kratkem se-stanku. Tu so nam še enkrat prebrali spisek učencev — učiteljev, izvolili pa smo tudi ravna-teljico, hišnika in snažilke. Glede discipline so nam tovariši obljubili, da bo vsak dobil list papirja, ki ga bo lahko vstavil v dnevnik in vanj vpisal nemirneže. UčenCi smo se nato po vezali z učitelji in skupno obdelali učno snov, ki je bila predvidena za ta dan. Sestavili smo si program in napisali potek ur. Pri pripravah so nam učitelji zelo pomagali.
No, končno je le prišel dolgo pričakovani dan. Petnajst minut pred pričetkom pouka je bila zbornica polna učencev — učiteljev, tova-riši pa so se nam umaknili v knjižnico. Ko je zazvonilo, smo vzeli vsak svoj dnevnik in odšli v razrede. Ravnateljica in nekaj uči-teljev pa so ostali v zbornici, saj prvo uro niso imeli pouka.
Ko sem vstopila v razred, so učenci vstali in me glasno pozdravili. Odzdravila sem jim in se vsedla za kateder. Vpisala sem v dnevnik učno snov in manjkajoče učence, nato pa začela z razlago. Nihče ni klepetal in vsi brez izjeme so pozorno sledili moji razlagi. Ko pa smo ob koncu ure ponavljali, so pridno dvigali roke in odgovarjali na moja vprašanja. Po končani uri sem jih pohvalila in jih prosila naj še naprej ostanejo taki, kajti le ob sodelovanju vseh, bo samoupravni dan uspel.
Učenci so tudi to uro pazili na mir in se le šepetaje pogovarjali med seboj. Sledilo je ko-silo, ki je tudi potekalo v miru. Bila sem pre-senečena, kajti niti eden ni kritiziral hrane in le malokdo jo je prinesel nazaj. Po obedu so učitelji z učenci igrali košarko. Večji del igre so vodili učenci in nazadnje tudi zmagali. Uči-telji ši niso preveč gnali poiaza k srcu, mi pa smo bili kljub temu veseli zmage. Kmalu za tem je sledila zadnja ura pouka. Vsi smo bili že nekoliko utrujeni, vendar je ura potekala v miru. Sledilo je samostojno učenje, učenci — učitelji pa smo s tovariši — učitelji imeli še kratek sestanek. Vsak od nas je na kratko orisal potek pouka v njegovem razredu, nato pa je spregovoril še tov. ravnatelj. Pohvalil je naše delo in prizadevanja.
Nato smo se veselo razšli po domovih s pri-jetnim občutkom, da je naš samoupravni dan v resnici uspel.
VILMA RE2EK učenka 8. razreda