Latinsko-slovenski slovarček k Latinski čitanki za IV. (in V.) gimnazijski razred. Sestavil prof. J. Košan. V Ljubljani, 1912. Založil L. Schwentner. Latinsko-slovenski slovarček k Latinski čitanki za IV. (in V.) gimnazijski razred. Sestavil prof. J. Košan. ■E- V Ljubljani, 1912. Založil L. Schwentner. Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Ab-dico 1. odreci se čemu; za¬ vreči, pehniti od sebe ab-eo, Tre oditi; preiti, priti v (zn proverbium) ab-nego 1. utajiti, pridržati ab-solvo 3. odrešiti; dovršiti, do¬ delati abs-terreo 2. ostrašiti, odvrniti abs-tineo 2. intr. = se abstinere ogibati se (consuetudine) ; od¬ biti, odkloniti kaj {re in a re) ab-sum tantum a re tako malo mi je mar ab-sumo 3. tratiti, gubiti {tem- pus); uničiti: incendio absumi do tal pogoreti; pobrati, usmr¬ titi ab-undo 1. abs. (pre)ostati, odveč biti accessus, us pristop, prihod, pri- hodišče accidit sonus tubarum zazvene acclamatio, onis vzklik ac-commodo 1. animum alicui rei ukvarjati se s čim acies, el ostrina; oko, vid acinus, T (vinska) jagoda acta, brum gl. ago actio, onis vršitev; sodno posto¬ panje, quam actionem sequi kako postopati. actus, us 1. = actio', 2. (uradno) opravilo, (uradni) posel ad k, pri; razen, mimo: ad hoc vrhutega Košan, Slovarček. ad-do 3. dodati; pridobiti: tan¬ tum gloriae toliko povzdigniti ad-duco 3. privesti; pripomoči komu k čemu: aliquem in fortunam ad-eo, Tre iti kam ali h komu; kaj nase vzeti, lotiti se česa: periculum v nevarnost se sta¬ viti, prestati jo, periculum me- j moriae spomin v nevarnost pripraviti, hereditatem nasto- j piti. ad-eo adv. dotle; tako zelo; non adeo ne baš, bas ne. ad-equito 1. zraven jezditi] ad-hibeo 2. imeti pri čem, kazati:! modum honori čast zmernof izkazovati ad-hinnio 4. rezgetati pri kom j ad-huc adv. dozdaj še, še zdaj: j adhuc iuvenis ko je še mlad j (mož) bil ad-imo 3. odvzeti; preprečiti, prepovedati aditus, us dohod; sestanek, sre¬ čanje {defugere) ad-mitto 3. pripustiti; pustiti koga k sebi ali pred sebe admonitio, onis opomin; opozo¬ rite v, očitek ad-moveo 2. primekniti; privesti, pripeljati; dati koga h komu ali k čemu {alicui, alicui rei) ; pren. privzeti, rabiti za kaj, izročiti komu kaj {aliquem ad rem) 1 2 ad-operio 4. pokriti, zastreti ad-orno 1. okrasiti, ozaljšati; dobro založiti, obdariti s čim adulterium (adulter), H prešuštvo, committere prešuštvovati aedifico 1. hišo staviti, graditi: multa (sc. aedificia) mnogo stavb dati graditi. — aedifi- cium, ii poslopje, hiša, stavba; dvorec, pristava aedilitas, atis dostojanstvo in uradna služba rimskega edila Aeeta, ae kralj v Kolhidi aegre adv. jedva, nerad aegroto 1. bolan biti, bolehati Aenianes, um grški rod v južni Tesaliji aequalis, e enak, enako priljuden aequo 1. enačiti; alicui v isto vrsto staviti aestas, atis poletje, per aestatem poleti. aestimo 1. ceniti; pren. prav ce¬ niti, presoditi, izprevideti aetas, atis doba, čas, tudi čas vladanja (Eutr. IV); vek, rod; mladost; ab aetate prirna od mladih nog aevurn, i večnost; čas življenja: in 'omne aevurn na veke, ves čas svojega življenja, do smrti af-ficio 3. prizadeti; foederibus koga prisiliti, da sklene po¬ godbe, poenis (tudi brez poenis Suet.) kazniti af-fligo 3. udariti na kaj; pren. v nesrečo pripraviti, pogubiti; moreš pokvariti, izpriditi ag-gravo 1. (gravis) shujšati ag-gredior 3. napasti; preganjati, po zakonu postopati zoper koga; z inf.: začeti ago 3. delati, opravljati: trium- phum obhajati; pogajati se s kom; actum est de re konec je česa; čas prebiti, preživeti: annum XII. biti v 12. letu; pass. miniti; bivati, živeti kje: Antiochiae-, intr. postopati, ravnati: cum aliquo (aequo iure) ; subst. acta, orum ukrepi, odredbe Agrippa, ae 1. M. Vipsanius (63—12) zet cesarja Avgusta; 2. Postumus Avgustov vnuk, ki ga je dal Tiberij (14. po Kr.) umoriti. — Agrippina, ae mati cesarja Nerona; njen rojstni kraj se imenuje po njej Colonia Agrippinensis ali samo Agrip- pina zd. Kolonija ob Renu. Alba, ae mesto Alba Longa ; adj. Albanus 3 Albam, orum Stanovniki azijske krajine Albanije blizu Hvalin- skega morja alea, ae kocka; pren. kockanje, igra v kocke; adj. aleatorius 3 za kockanje alieno 1. otujiti; mentem zme¬ šati komu pamet, pass. zbla¬ zneti altercatio, onis (altercor) prič¬ kanje, prepir alternis (abl. pl. od alternus) adv. po vrsti, zaporedoma Altinum, i mestece ob Jadran¬ skem morju na Benečanskem alvus, i f. trebuh Amazones, um f. bo¬ jevite žene ob reki Termo- dontu v Pontu (uatos mate¬ rine prsi) ambio 4. hoditi okoli česa; s 3 prošnjami ali z dobrikanjem izkušati doseči. — ambitio, onis (obhod kandidatov, ki se osebno ponujajo za kako čast¬ no službo) pren. dobrikanje. — ambitiosus 3 (ki si priza¬ deva pridobiti naklonjenost ljudstva) prilizljiv, ponižen. — ambitus, us prilizovanje, skrivne spletke ambulo 1. hoditi; izprehajati se. — ambulaiio, onis izprehod, izprehajališče a-mens, entis blazen, besen, divji amor, oris ljubezen: per amo- rem iz ljubezni amphitheatrum, i (apTfiOiragov) amfiteater, podolgovato okro¬ glo gledališče za bojne igre amplus 3 širen, velik, močen (sonus) am-puto 1. obrezati; 1. odsekati; 2. skrčiti, omejiti; 3. odtegniti, vzeti Anartes, ium narod v Daciji ob Tisi Androsthenes, is vojskovodja te- salske zaveze an-fractus, us ovinek; krivina, zanožina anim-adverto 3. in aliquem kaz- niti koga, tudi umoriti ga an-navigo 1. prijadrati, pripeljati se kam (quo) annona, ae (annus) letni pridelek žita; 1. žito (zl. z ozirom na ceno); 2. pomanjkanje žita, draginja an-noto 1. zapisati ansa, ae 1. ročaj; 2. uho (pri podplatu opanka, v katero so vdevali jermen ante-cedo 3. naprej iti; prehiteti koga, prej priti nego drug ante-eo, Tre naprej iti: vehiculo naprej se voziti ante-signani, drum (signum) ki so se pred zastavami bojevali, prvoboritelji, izbran oddelek 300 oboroženih mož, na potu vedno pripravljeni na boj (e.r- pediti) Anthemusia, ae mesto in njegova okolica v Mezopotaniji anularius 3 prstanov; Scalae anulariae ulica (stopnice) iz- delovateljev prstanov v Rimu anus, us f. starka anxius 3. (ango) boječ, mučen; natančen aperio 4. odpreti, odpečatiti pi¬ smo Apollonius Calchedonius, H mo- droslovec iz mesteca Kalhe- dona v Bitiniji apo-plexis, is (nnonl^i?) mrtvo- ud, kap ap-pello 1. nagovarjati; terjati (zaradi dolga), opominjati; kli¬ cati, moliti (deoš) ap-pellatio, onis na-, ogovor, ime ap-peto 3. hrepeneti po čem; rem maxime najrajši imeti (je njegova najljubša jed Suet.) ap-plico 1. prisloniti, navem pri¬ stati k bregu ap-probo 1. odobravati; do-, po¬ kazati apto 1. priravnati, urediti, po¬ staviti Arabes, um prebivalci arabskega poluotoka (pa tudi sirskih pustinj in južne Mezopotamije) 1* 4 arceo 2. odvračati, zadržavati, zapirati ardeo 2. goreti; Africa ardet bello v Afriki polje vojni plamen, razsaja vojna arena in harena, ae pesek; s peskom posuto borišče v amfi¬ teatru argentarius, H menjalec, bankir argilmentum, i vsebina, dokaz ar-ripio 3. zgrabiti, naglo vzeti (v roke) are, tis spretnost, umetelnost; arie umetno artus 3 tesen, trden; arte adv. tesno; iskreno a-scendo 3. iti na kaj; segati do neba (cae/um) a-scrlbo 3. pri-, napisati na kaj (alicui ret ali ad rem) asper 3 hrapav; težaven, žaljiv; (o osebah) trden, vztrajen, divji, okruten; (o podnebju) oster, mrzel aspis, idis f. (dani?) gad, modras assentor 1. prilizovati se, laskati se asseveraiio, onis resna trditev, zagotavljanje assiduus 3 stalen: assiduisimus vsakdanji (usus). — assidue adv. vztrajno, marljivo. — assi- dnitas, atis pogostnost, po¬ gostna ponovitev, število assuetus 3 navajen; navaden, znan as-sum alicui pomagati, zasto¬ pati, braniti Astura, ae mestece in rečica v Laciju atramentum, i (ater) črna teko¬ čina, črn povlak at-iero 3. otreti; upehati; part, pass. izpehan, onemogel auctio, onis (auged) javna dražba; facere po dražbi prodajati auctor, oris porok, zgodopisec, pisatelj; sine auctore brez (pi¬ sateljevega) imena, brezimen auditorium, H poslušalnica; po¬ slušalci auditus, us 1. posluh, 2. govor¬ jenje, prazna govorica augeo 2. množiti (število), večati, jačiti: fiscum polniti; 1. z-, po¬ višati: pretium višjo kupno ceno plačati, honoribus po¬ vzdigniti koga na častno mesto; pass. množiti se, rasti; 2. pre¬ tirati. Augustus 1. priimek Oktavijanov = presvetli cesar, cesarsko veličanstvo; 2. adj. Avgustov, cesarski auriga, ae voznik; (tekmovalni) dirkalec ausculto 1. pazljivo poslušati austeritas, atis trpkost, resnoba, temačnost autographus 3 svojeročno pisan avare adv. lakomno, iz lakom¬ nosti a-veho 3. odpeljati; pass. odpluti, odjadrati Avernus (lacus), i majhno vul¬ kansko jezero v Kampaniji avia, ae babica avunculus, i (avus) ujec; maior praujec, stari stric. Barbaria, ae barbarska dežela; pren. barbari, divjaki; siro- vost, neotesanost basilica, ae (ftatrdudj arod) bazi- 5 lika, krasno javno poslopje s stebrskimi dvoranami ali hod¬ niki za trgovski promet in sodne obravnave bellicus 3 vojen; res bellicae vojni, junaški čini bene-ficium, H dobro delo, za¬ sluga. — beneficiarius (miles), H (vojak, ki mu ni bilo treba opravljati vsakdanjih del pro¬ stakov) poddesetnik Beneventum, i mesto v Samniju benignus 3 dobrohoten, dobrot¬ ljiv, prijazen, ljubezniv. — be- mgnitas, atis dobrohotnost, dobrotljivost, darežljivost bibliotheca, ae ((kll-ioOrisr/) knjiž¬ nica bi-fariam adv. po dvoje (tudi z adj. dvojen) bi-fer 3 (drevo) ki dvakrat na leto rodi, (sad) ki dvakrat na leto zori bi-remis (naris) dvoveslača blanditia, ae laskanje, dobrikanje; pl. laskave besede Bondnia, ae starodavno mesto v cispadanski Galiji (zd. Bo¬ logna); Stanovniki Bondnien- ses, ium Bosporani, orum (Bosphorani) narod na obalah Cimerskega Bospora Bovillae, aram mestece v Laciju ob Apijevi cesti bubulus 3 (bos) goveji, volovji, kravji bucca, ae polna čeljust; založaj. Cado 3. pasti; propasti (regnum)-, non cadit in aliquem ne pri¬ staja, ni moči prisojati komu caelia (celia), ae pšenično pivo pri Špancih Caesar 1. C. lulius-, 2. njegov nečak C. Inlius Octavianus. Za njim so sprejeli vsi rim¬ ski cesarji ime Caesar in so zvali tako tudi svoje sinove, zl. prestolonaslednike calamistrum (calamister), i žigalo za kodranje las; pren. umetni- čenje v besedah ali v pisavi, izprelepotičena pisava calceo (calx peta) 1. obuti. — calceus, i črevelj, nizki ško¬ renj. — calceamentum, i obu¬ valo, obutel caleo 2. goreti za kaj (re)-, stu¬ dio alicuius rei strastno vnet biti, se zanimati. — cale-facio 3. o-, razgrevati caligatus 3 (caliga nizki škorenj vojaka prostaka) obut kakor prostak; caligati (milites) pro¬ staki calix, icis m. kupa, čaša calumnior 1. brez vzroka grajati, sumničiti canis, is 1. pes; 2. pes pri koc¬ kanju gl. talus cano 3. prepevati; classicum zna¬ menje dati captus, us (capio) lov, ulovek capulus, i (capio) roča, ročaj, držaj carinen, inis pesen, popevka; molitev; pl. petje Carnuntum, i staro mesto ob Donavi blizu Požuna, stalno taborišče 14. legije caste adv. (castus) čisto, nese¬ bično; spoštljivo 6 caurus in chorus (corus), i se¬ verozahodni veter causa, ae vzrok, reč; pravda: causam dicere pred sodniki se zagovarjati, tožen biti radi česa (alicuius ret); korist, stranka (optimatium) caveo 2. varovati se; (poskr¬ beti (tudi z ut) j ukreniti, u- kazati cavillor 1. nagajati komu; po¬ smehovati se čemu, grajati cavd 1. izvotliti, izkopati jamo ali kotlino (za jezero) cedo 3. stopati; in aliquid pre- vreči se, izpremeniti se v; od¬ stopiti , prepustiti; prednost dajati komu cella, ae 1. celica, sobica; 2. shramba; 3. kapelica v sve¬ tišču (kjer je stal božji kip) cena, ae obed; inter cenam med obedom, pri mizi cenaculum, i (cena) obednica (v gornjem nadstropju); 1. gornje nadstropje; 2. hišica ali (pod¬ strešno) stanovanje ubožcev cervices um f. tilnik, vrat cesso 1. obotavljati se, za-, iz¬ ostajati ceterum adv. sicer pa, vendar Chaerdnensis, e iz Keroneje, me¬ sta v Beotiji chirographum, i (yu<>rq()aq.or) last¬ noročna pisava, rokopis chorus, i zbor, kolo, truma cibus, i jed: cibi minimi esse prav malo jesti; kosilo Cilicia, ae krajina v Mali Aziji; adj. Ciliciensis, e cingulum, i pas; konjski podpas circa gl. circum Circei, orum obmorsko mesto v južnem Laciju circenses, ium (tudi) m. igre v cirkusu, zl. dirka circum 1. adv. okrog, okoli, blizu, na obeh straneh; 2. praep. c. acc. a) okrog, okoli, b) blizu, c) pri, na, po circum-ago 3. okoli goniti; iz- preobrniti circum-duco 3. okoli peljati; z lokasto ali kljukasto črto zve¬ zati circum-eo, ire okoli hoditi, ob¬ hoditi, obiskati circumiectus 3 (circumicio) okoli zasajen, okolišnji (silva) circum-spicio 3. okrog gledati; skrbeti, brigati se za kaj (rem) citatus 3 (citare) pospešen; equo citato skokoma, v skok jezde, citato agrnine nagloma citra praep. c. acc. tostran; brez, razen claresco 3. zasloveti, prosluti clarus 3 jasen, glasen: dara voce ali clare glasno; imeni¬ ten, veljaven, odličen. — cla- ritas, atis svetlost lesk; slava classicum (signum), i bojno zna¬ menje s trobento ali rogom clausula (claudo), ae zaključek, končni stavek clavus, i žrebelj; škrlatni obrob na prednji strani tunike co-erced 2. brzdati, zavirati (in- cursiones), ubraniti, preprečiti; kazniti coetus, us (co-itus) snidenje, shod; družba, krog; občevanje cbgnitio, onis spoznavanje; sodna preiskava, sodna obravnava 7 cbgnosco 3. spoznavati: cogno- visse poznati, vedeti; opazo¬ vati, izkušati: ab aliquo učiti se; zvedeti, slišati (ex ali ab aliquo de re) col-labor 3. zrušiti se, podreti se collectaneus 3 (colligo) zbran, dieta (reki) collegium, H sodruštvo, zbor, kolegij col-loco 1. postaviti; sedež od- kazati, posaditi (subsellid) colo 3. obdelovati; bivati, sta¬ novati v (urbern, Aeggptum)-, izvrševati, izobraževati, nego¬ vati. — cultus 3 omikan, ob- lažen comes, itis (pom, ire) m. in f. spremljevalec (spremljevalka); udeležitelj, sodeležnik (vieto- riae) comitatus, us spremstvo; comi- tatu alieuius v družbi s kom, s kom vred cotnitium, ii (com-ire) taborišče, zborišče (za narodne shode) med kurijo in rimskim torom; pl. shod, zbor (za volitev), volitev: proximis comitiis pri zadnji ali prihodnji volitvi ■commissio, onis predstava; 1. tek¬ ma ; 2. poveličevalni, sijajni govor (sestavljen za učeno tekmo) commodum, i udobnost; dobrota, predpravica commode adv. ugodno, dobro, spretno com-moveo 2. vneti, povzročiti, začeti; bellum com-munis, e skupen; o osebah: vljuden, prijazen, ponižen (erg a omnes) edmo 3. ravnati, (po)česati comoedia, ae (smp^Sid) veselo¬ igra, komedija com-paro 1. pridobiti si, kupiti com-pello 3. segnati; eo neces- siiatis v tako zadrego, stisko pripraviti, prisiliti, primorati k čemu: ad nečem da se usmrti com-peto 3. strinjati se, ujemati se, primeren biti com-pbno 3. sestaviti; vojake razvrstiti: insidias svoje ljudi porazstaviti v zasedo com-prehendo 3. zgrabiti; com- prehendi pestilentia zboleti za kugo com-probo 1. odobriti, hvaliti con-certo 1. močno se prepirati s kom con-cido 3. posekati; prerezati, prekopati: fossas prekope de¬ lati con-cipio 3. sprejeti; pass. na¬ stati, obveljati Concordia, ae mestece ob Ja¬ dranskem morju na Benečan- skem con-curro 3. vkup vreti; prodi¬ rati, hiteti kam; o vojskah: udariti se, spopasti se. — con- cursus, us stekanje; vrvenje; rabuka con-dicio, onis pogodba; ženitna pogodba, možitev; concr. že¬ nin (Suet.); določba, odredba; lega kraja (regionum) confector, bris 1. izvrševalec; 2. uničevalec, pobijalec con-fero, ferre znašati: se con- ferre ad aliguem pridružiti se 8 komu, stopiti na njegovo stran; plura alicui rei bolj pospeše¬ vati kaj; in se na se vzeti, prevzeti (tutelam) confllcto 1. (confligo) zbijati; o nevihti: zateti, nadlegovati con-flo 1. spihati; stopiti, raz¬ topiti congressus, us snidenje; obče¬ vanje, družba con-icio 3. (cozczo) metati; gla- dium pehniti koga z mečem, zasaditi ga komu v kaj co-niveo 2. oči zatisniti, izpre- gledati, prizanašati con-queror 3. pritoževati se, ob¬ žalovati con-saucio 1. težko raniti conscius 3 sovedoč; male slabo vest imeti. — conscia, ae za¬ upnica, povrnica con-secro 1. aliquem za boga proglasiti, po božje častiti con-sentio 4. složen, edin biti; dogovoriti se, zmeniti se. — consensus, us soglasnost, slož¬ nost; sporazum, dogovor con-sequor 3. doseči: ultionem maščevati se con-sto 1. trdno stati; biti iz česa (ex re, redko re): auro cbnsularis, is bivši konzul; le- gatus cesarski namestnik (kon- zularskega dostojanstva v pro- vinciji) consultatio, onis posvetovanje; po-, vprašanje (za svet) contagio, onis (contingo) dotika¬ nje; pren. udeležba; okuženje, kuga con-tineo 2. vkup držati, obdr¬ žati, ohraniti: disciplinam ; ob¬ segati, zavzemati, imeti; con- tineri (loco) zaprt biti, ostati 1 contingens, eniis (contingo) so¬ sednji, bližnji continuo 1. (continuus) zvezati; ne prenehati s čim; pass. ne¬ prenehoma trajati; neprene¬ homa opravljati službo, ob¬ držati jo, dalje uradovati contio, onis (convenire) shod, skupščina; pro contione pred zbranim ljudstvom. — con- tionor 1. v skupščini ali javno govoriti contra-dico 3. u-, odgovarjati con-tubernium, ii (taberna) skup¬ no življenje v istem šatoru; pajdaštvo, prijateljsko obče¬ vanje, iskreno prijateljstvo cd-nubium ii (con-nubo) zakon, inire zakonsko zvezo skleniti conveniens, eniis (s comp. in sup.) skladen, primeren, pri¬ kladen con-verto 3. obrniti: animurn po¬ zornost na kaj; pass. obrniti se: ad (in) aliquem proti komu, converti ad ultimam rabiem iskati pomoči v (pri) čem, ad arina zgrabiti za orožje con-vicium, ii glasen krik, psovka convTvium, ii gostija, pojedina, obed; obedna družba, gosti co-opto 1. (v dopolnitev) izvoliti copia, ae bogata zaloga; pren. zaloga živeža, jestvina, živež; (o osebah) množica ljudi coram 1. adv. v obraz; očitno; vpričo ljudi; 2. praep. c. abl. vpričo, pred Corduba, ae mesto v južni Špa- 9 niji, zdaj Cordova; adj. Cordu- bensis, e Corinthiarius, ii izdelovatelj po¬ sodja in orodja iz korintske medi, medar cor-rigo 3. uravnati, popraviti; ozdraviti cor-ripio 3. zgrabiti; zmerjati, oštevati cortina, ae kotel, zl. kotlast tri¬ nožnik Apolonov, spl. trinož¬ nik (kot posvetilni dar) Cous, i f. otok — Cous, T pre¬ bivalec otoka Koja ob Karij- ski obali crepida, ae (s^^nig) podplat, opa¬ nek crfminor 1. obdolževati, očitati, obrekovati cruciatus, us mučenje, trpljenje crgstallTnus 3 iz kri¬ stalnega stekla, kristalen Ctesiphon, ontis f. asirsko mesto na levem bregu Tigrida cubiculum, i soba (z blazinja- kom), spalnica, stanica cubo 1. ležati, spati cucumis, meriš (mis) m. kumara culmen, inis 1. vrh gore; 2. sleme strehe, streha cultus, us (colo) 1. udobno živ¬ ljenje ; 2. lišp, nakit, lepotičje; krasota, sijajnost cunctor 1. obotavljati se, ne moči se odločiti: non cunctor, quin (tudi z inf.). — cunctatio, onis omahovanje : cunctationem me- am regis kadar omahujem, sem neodločen, me vodiš cuneus, i 1. klinasti bojni red; 2. v klinastem bojnem redu razvrščeno bojno krdelo cupido, inis poželjenje, hrepene¬ nje. — cupidus 3 pohlepen, strasten. — cupide adv. strast¬ no; marno, skrbno cura, ae skrb, briga, prizadev¬ nost; oskrbovanje: rei pubii- cae državna služba ali uprava curia, ae 1. senatska zbornica, kurija; 2. senatski zbor. — curiatus 3 kurijski: lex cu- riata sklenjen v kurijskih ko- micijih curiosus 3 (curo) skrben, rado¬ veden; subst. (za rimsk. ce¬ sarjev) poizvedovalec, vohun cursor, oris (curro) tekmovalni tekalec, brzotek curulis, e (currus) vozni: tri- umphus na (zmagoslavnem) vozu (opp. ovans) 2. kurulski: sella custodia, ae straženje: pecoris pasenje, pašnja custodio 4. stražiti, 1. (ob)varo- vati koga česa (re); 2. koga ujetega imeti, ječiti; 3. držati se česa, ravnati se po čem (rem) Dardani, oruin narod v Gorenji Meziji, v današnji Srbiji debeo 2. dolžan biti, morati: stipendia (opravljati) decem-peda, ae f. (pes) 10 črev- Ijev dolga merska palica de-cerno 3. odločiti; prisoditi, posvetiti: templa decimanus (decumanus), i vojak 10. legije decimo (decumo) 1. vsakega de¬ setega vojaka s smrtjo kazniti, decimirati 10 decorus 3 dostojen, spodoben, nraven decuria, ae (decem) oddelek 10 oseb; deseterica, dekurija; sta¬ novski oddelek n. pr. sodni¬ kov, državnih služabnikov, nižjih mestnih uradnikov. — decurio, onis poveljnik konjiški dekuriji; (v municipijih in ko¬ lonijah) mestni ali občinski svetnik, starejšina de-curro 3. teči s (gen.); ad ali- quem zateči se k, iskati za¬ vetja pri; (o vodi) odtekati, izlivati se de-dico 1. posvetiti, bogovom na čast postaviti deditio, onis predaja, izročitev de-fero, ferre zanesti; v razsodbo predložiti, prepustiti komu: controversias ad aliquem-, ova¬ diti, tožiti: ad aliquem de-ficio 3. intr. slabeti, pešati (re), pojemati; preminiti, u- mreti; trans, deficior re nedo- staja mi česa de-ftnid 4. omejevati, določevati, podeljevati de-icio 3. sneti, vreči s (gen.) dein-ceps adv. po vrsti; zana- prej, pozneje de-lego 1. odposlati; odkazati, izročiti de-llbo 1. betvico kake reči vzeti delicatus 3 slasten; razkošen, gizdav Delphi, drum 1. mesto, 2. pre¬ bivalci delubrum, i svetišče de-mereor in demereo 2. zasluge si pridobiti za koga, prikupiti se komu (aliguem) deminutio, onis pomanjšanje, pe- šanje: mentis slaboumnost, blaznost demo 3. vzeti s (gen.); capillmn (o)striči demum adv. šele; le denuniiatio, onis naznanilo, o- vadba de-ploro 1. objokovati; zl. opu¬ stiti, odpovedati se, obupati nad čim de-pono 3. postaviti na tla; na varno spraviti, shraniti: de- positum, i hranilo, t. j. komu v hrambo izročeno blago; od¬ ložiti: arina; opustiti: arina = bellum de-porto 1. odnesti; nositi; (domu) s seboj prinesti: triuinphuin de-precor 1. s prošnjami odvrniti hoteti: genu nixus dictaturam kleče proseč se braniti česa. — deprecatio, onis prošnja za odpuščenje; habere pro aliquo prositi za koga de-prehendo (deprendd) 3. od¬ vzeti ; razkriti, izdati: fraudem de-scnbo 3. narisati, opisati de-sidero 1. zaželeti, zahtevati; pogrešati, izgubiti. — deside- rium, ii želja, zahteva, prošnja de-signo 1. zaznamenovati; pro¬ glasiti, izvoliti (consulem) de-sino 3. intr. nehati: desisse (esse) ne več biti; trans, opu¬ stiti, razdreti de-solatus 3 (solus) osamel, za-, opuščen de-spicio 3. zaničljivo gledati na koga ali kaj, zaničljivo govo¬ riti o čem 11 de-stino 1. pritrditi, skleniti, od¬ ločiti se: mortern umreti de-sum, esse ne pomagati (alicui); odtegovati se, zaostajati de-sumo 3. odbrati; šibi na se vzeti de-tego 3. odkriti : capite de- tecto raz-, gologlav; pass. o- prostiti se, iznebiti se česa (re) de-tendo 3. odpeti; podreti de-tergeo 2. obrisati, očistiti, iz¬ trebiti de-terreo 2. ostrašiti; odvrniti, preprečiti (ne); braniti komu kaj de-teslor 1. komu kaj hudega želeti, zaničevati de-traho 3. odtegniti, vzeti, od¬ praviti pri čem: alicui rem de-vincio 4. trdno zvezati; pren. objeti (somno) de-volo 1. zleteti s česa, teči dexter, (e)ra, (e) rum desen; comp. dexterior bolj na desni strani, desen dialogus, i (fiidlojoij) dvogovor, pogovor dico 3. govoriti (moliti), p e vati dif-fluo 3. razlivati se, razte- kati se dignatio, onis (dignor) čislanje, priznanje dignus 3 vreden: cognitu (o- gleda); adv. digne po zaslugi, primerno dilatio, onis (differo) odlaganje, odlog; čas diligens, entis maren, skrben: diligentem esse ad skrbeti, brigati se za kaj; natančen, vesten dl-mitto 3. razpustiti; slovo dati komu, odpustiti od vojaščine, dati odpustnico, razpustiti vo¬ jake ; ustaviti, nehati: convi- vium končati dis-cepto 1. razpravljati, razgo- varjati se, pričkati se discinctus 3 (discingo) neopasan, brez pasa disciplina, ae nauk, veda, zna¬ nost; omika dispensator, oris (dispenso raz¬ deljevati) hišni oskrbnik di-spicio 3. oči odpreti, razločno videti, pregledati dispositio, onis (premišljena) raz¬ vrstitev, razpostavljanje dis-sero 3. govoriti (kvasiti) di-stinguo 3. različno ali pestro barvati; ločiti, razdeliti dis-traho 3. razvleči, ločiti: aucti- one distrahere po dražbi kos za kosom prodajati; razširiti, razprostreti diurnus 3 dnevni, podnevni: actus, commentarii dnevni za¬ piski, dnevnik dl-versus 3 na nasprotno stran obrnjen, nasproten: partes; subst. e diverso na nasprotni strani, nasproti pak divinus 3 božanski, božji. — divino 1. vedeževati; slutiti, uganiti di-vortium, ii (dis, verto) ločitev, razporoka: facere ciun uxore ločiti se od žene do 1. dajati, nuditi, podeliti; pren. povzročiti, vzbuditi, narediti: admirationem, victoriam fa- cilein 12 doctrma, ae uk, nauk; učna stroka, posamezna veda ali umetnost domesticus 3 domač; subst. do- mestici, orum domači, doma¬ čini, družina, posli; domo¬ vinski, naroden: gloria slava svojega naroda. Domitianus, T. Flavius, rimski cesar (81—96 po Kr.) dono 1. darovati: venia pomilo¬ stiti. — donatio, onis darilo, dar Drusianus 3 Druzijev: caedes umor M. Livija Druza, strast¬ nega demokrata (1. 91 pr. Kr.) duco 3. vleči, potegniti (lineam); peljati na morišče (sc. ad sup- pliciuni), usmrtiti; voditi, pri¬ rediti: funus ducitur se po¬ mika skozi (porta); izvajati: originem izhajati iz kakega rodu, biti kakega rodu dulcis, e sladek, ljubek, prijeten. — dulcedo, inis sladkost; po-- željenje: praedae ropaželjnost diiracinus 3 trdolup, s trdimi jagodami ali lupinami durus 3 trden, vztrajen, krepek. — dtlro 1. intr. vztrajati, ostati. Ecquid adv. interr. ali kaj? mar? e-do 3. izdati, na svetlo dati, ob¬ javiti: in viilgus-, pren. od sebe dati: clainorem krik zagnati; prirejevati igre: ludos, mu- nera; part, editus 3 vzvišen, visok; subst. editum, i = locus editus višina e-domo 1. ukrotiti, užugati, pre¬ magati ef-fero, ferre nesti iz, odnesti; efferor re prevzame me kaj, dam se zapeljati; povzdigo¬ vati, poveličevati ef-ficio 3. izvršiti, storiti; effi- citur, ut zgodi se, da ef-figies, ei podoba, obraz, po¬ stava ef-fugio 3. uiti: visum se ne vi¬ deti ef-fundo 3. iz-, razliti; pren. in lacrimas utopiti; part. adv. ef- fuse črez mero, z razkošno potrato e-gredior 3. trans, prestopiti, pre¬ koračiti elegantia, ae izbranost, ličnost, izbran okus elementum, i prvina; pl. začetna vodila pri čitanju in pisanju, pismenke, abceda e-mendo 1. popravljati; part. adv. emendate brez pogreška, pra¬ vilno. — emendatio, onis po¬ prava, popravek e-mineo 2. moleti iz česa; vzvi¬ šen, vzbočen biti: digiti emo 3. kupovati. — emptid, onis kup. — emptor, oris kupec enim 1. adv. seveda, kajpada, sicer; 2. (veznik) zakaj, namreč e-numero 1. prešteti, preraču¬ nih; po vrsti našteti eo-dem adv. prav tja: eodem loči = eodem točo epigramma, atis n. napis, puščica eruditus 3 olikan, izobražen, učen. — eruditio, onis izobra¬ ženost, znanje, učenost essedum, i 1. keltovski dvoko¬ lesni bojni voz; 2. rimski potni voz 13 e-vigilo 1. bedeti; zbuditi se, zdramiti se e-volvo 3. izvaliti; knjigo odpreti, citati exactor, oris (exigo) izvrševalec, varih ex-aestuo 1. izkipeti; iz-, raz¬ livati se; goreti, žareti ex-candesco 3. zažareti, (raz)- vneti se, vnet biti za kaj exceptio, onis (excipio) izjema: sine ulla exceptione brez ugo¬ vora, victoria brezpogojna ex-cerpo 3. (carpo) posneti iz, iz¬ pisati ex-cito 1. s-, odpoditi; vzbuditi; vznemiriti, presenetiti; po¬ vzročiti; dvigniti, povišati: claritatem ex-cludo 3. izključiti; zadržati, zapreti, zajeziti {NHum) ex-cogito 1. izmisliti, izumeti, iz¬ najti ex-colo 3. obdelovati, olepšati, ozaljšati excubiae, aram čuvanje, straža (tudi požarna) ex-cutio 3. izbiti: oculum-, pren. preiskovati (causam) exemplum, i posnemanja vreden zgled, vzor; ravnanje, pravilo ex-eo, ire iz-, vz-, prihajati (iz morja) ex-erceo 2. vaditi, vežbati, uriti se v čem: artem, (in) re; mar¬ ljivo se pečati s čim, izvrše¬ vati: rem; obdelovati: agrum ex-haurio 4. izčrpati, izprazniti (aerarium): viris exhaustus brezljuden ex-hibeo 2. podati, pokazati, javno predstavljati, igrati ex-horresco 3. zgroziti se nad čim (aliquid) ex-igo 3. izgnati; (iz)tirjati, za¬ htevati; meriti, presojati: ad rem ; izvršiti: poenam kazniti ex-istimo 1. ceniti: pluris više cenim, več mi je do tega exitiabilis in exitialis, e (exitium) pogubonosen, poguben exitus, us izhod, izbeg, rešitev; konec, smrt ex-olesco 3. vzrasti; izginjati, minevati ex-ordior 4. začeti kaj, lotiti se česa (rem) ex-oro 1. s prošnjami omečiti. — exbrabilis, e ki se da pre¬ prositi, omečljiv, prizanesljiv: in aliguem expedite adv. gladko ex-perior 4. izkušati, po izkušnji vedeti ex-pio 1. poravnati, pokoriti se, maščevati se za kaj exprobratio, onis očitanje, očitek ex-sequor 3. spremiti, preganjati, kazniti (delicta) ex-stinguo 3. ugasiti; uničiti, iz¬ gubiti ex-sugo 3. izsesati extemporalis, e brez priprave, na mestu (govoriti) ex-torqueo 2. izviti, izsiliti, po sili vzeti ex-torris e (terra) iz dežele pre¬ gnan, ubežen: fugere ubežen priklatiti se kam, extorrem ■ agere pregnati extra praep. c. acc. izven, razen, brez: extra ordinem izredno, neobično ex-turbo 1. izpoditi, pregnati iz 14 ex-uo 3. sleči; pregnati: castris iz tabora Fabulator, oris (fabula) pripove¬ dovalec (kratkočasnih dogod- bic) facio 3. storiti, izvršiti: ludos pri¬ rediti. — facilis, e lahek; pren. priljuden, prijazen; adv. fa- cile lahko, brez pomisleka, rad facundus 3. (fari) zgovoren: ser- mone gladko govoriti fallo 3. varati; ne držati: fidem prelomiti. — falsus 3 neresni¬ čen: no n falsurn esse uresni¬ čiti se familiaritas, atis prijateljsko ob¬ čevanje, prijateljstvo s kom (alicuius) famosus 3 sramotilen fasti, orum sodni dnevi; kole¬ dar, letnik fastigium, H vzdig; višina, vrh; čelo (poslopja), zl. pročelje svetišča s 3 zobci (kronišče); visoka čast, stopnja, dostojan¬ stvo: imperii fateor 2. izpovedati, priznati (res¬ nico) fauces, ium f. goltanec, grlo, vrat faustus 3 srečen, blagonosen fecundus 3 rodoviten fettcitas, atis sreča, blaženost; pl. srečen uspeh feminalia, ium (prim, fernur) ob¬ veza, povoj na stegnih, kratke hlače, ki so segale do kolen ferax, acis (Jero) plodonosen; obilen, bogat: alimentorum ferinus 3 (fera) od zverjadi, div¬ jačine fero, ferre nositi: cognomen imeti; vzdržati: impetum v bran se staviti, braniti se ferox, ocis divji, drzen, ošaben fessus 3 utrujen, truden; sit česa (re) festus 3 prazničen: dies praznik, festos habere obhajati flcus, i in us smokva fides, ei vera, prepričanje o čem (alicuius rei) ; vestnost, pošte¬ nost : cum fide vestno, pošteno; zvestoba, prisega ftdens, entis (fldd) poln zaupanja figo 3. natekniti: hasta na su¬ lico flnio 4. končati; se usmrtiti se firmus 3 trden, krepek: firmurn esse valetudine okrevati fiscus, i državni zaklad; (za rim¬ skih cesarjev) cesarska za¬ sebna blagajnica flagitatio, bnis silno zahtevanje flagitium, H sramotni čin, pre¬ greha, zločin flagro 1. goreti; pren. razdražen, razjarjen biti radi česa (re), invidia silno sovražiti koga fledo 3. skloniti; omečiti, geniti floridus 3 (floreo) cvetličnat; živ, svetel foculus, i (focus) malo ognjišče, žerjavnica foramen, inis luknja, rupa, zi- javka forensia, ium (forum) uradna obleka foris adv. zunaj, ne doma, zu¬ naj dežele, pri tujih ljudeh formo 1. obraziti; pren. sestaviti, spisati. — formula, ae podo¬ bica; pravilo (scribendi) 15 fortuna, ae usoda; sreča; srečen položaj, življenje, stan, rod. — fortunatus 3 srečen: ali- quem fortunatum reddere osre¬ čiti, oblagodariti forus, i plošča; igralna deska fossa, ae (fodio) jarek, rov, pre¬ kop foveo 2. ogrevati; pospeševati, podpirati frango 3. (z)lomiti: crus fraus, dis prevara, goljufija, zvi¬ jača, hudoben namen, lokav naklep: fraus insidiarum za- lazen, zaseden napad; škoda, kvar freguens, entis mnogoštevilen, mnogoobiskan, v velikem šte¬ vilu zbran, živahen. — fre- quentia, ae jako dobro obiskan shod, mnogobrojen obisk, ve¬ lika množica ljudi frigus, oris mraz, zima; pl. hud mraz, mrzlo podnebje; pren. hladnost, nemilost Fronto, onis, Cornelius rimski govornik frustra adv. zaman, brez uspeha, brez vzroka fugitivus 3 ubežen (servus); subst. ubežnik, begun fugo 1. v beg pognati, pregnati fulcio 4. opirati; pass. opirati se na kaj (re) fulgur, uriš (fulgeo) 1. bliska¬ vica ; 2. = fulmen, inis blisk, strela Fulvia, ae zakleta Ciceronova sovražnica, omožena najprej s P. Klodijem, naposled s trium- virom Antonij em fundo 3. zlivati; širiti: fundi ši¬ riti se ; fusus 3 širok, ohlapen furor, oris (furo) besnost, Iju- tost: civiles furores divjanje med državljani; proroško na¬ vdušenje, zamaknjenje; in fu- rorem vertere zamakniti furiosus 3 besen, blazen furor 1. (/ur) krasti. — furtum, i tatvina: cominittere krasti Genero 1. roditi, ustvariti geronticos (ytQovtixa>$) adv. ka¬ kor se spodobi starcem gigno 3. roditi, ustvariti: ex ea Hippolgtum ona mu je rodila Hipolita; part, genitus rojen: Fulvia sin, Marte hči Martova Gracchanus 3 grakhovski, Grak- hov: caedes grandis, e velik: n atu prileten, postaren grando, inis toča grassor 1. (g radio r) korakati; razsajati, divjati. — grassator, oris klatež, ropar gratia, ae ljubkost; naklonjenost, milost: facere alicuius rei mi¬ lost izkazati, iuris iurandi od¬ vezati koga prisege. — gratus 3 všeč, ljub, drag; hvaležen: voluntas hvaležnost gratuttus 3 (grat is) brezplačen, zastonj gravis, e težek, velik, hud, ne¬ varen (bellum) ; strog. — gra- vor 1. obložen biti, rem ne marati gusto 1. pokušati, uživati (nekaj malega) ggmnicus 3 (-/vgnsof) gimnasti¬ čen, telovadski 16 Habilis, e pripraven, dober za kaj (aZzcizi ret) haesito 1. (haereo) obtičavati, omahovati, v zadregi biti heros, ois (r/oai?) polubog hetaeria, ae (eraioia) bratovščina, tajna zveza, skrivni shod hexameter 3 šesterostopen: ver- sus šestomer Hiberi, orurn narod, bivajoč na južni strani Kavkaza historia, ae (IvTogld) povest; zgo¬ dovina, č. pl. zgodovinsko delo, zgodovinski spis, zgodovinska povest histrio, dnis gledališki igralec honestus 3 častit, pošten, ple¬ menit: loco honesto ali hone- ste natus plemenitega rodu honor in honos, oris čast, slava: verborum častilni izrazi (be¬ sede), proslava. — honbrificus 3 časten, spoštljiv. — honoro 1. (po)častiti, odlikovati, pro¬ slavljati, poveličevati hortatio, dnis in hortatus, us iz- podbuda, bodrilo; opominja¬ nje, poziv Hortensius, Q. Hortalus (114 do 50) sloveč rimski govornik. — Hortensianus 3 Hortenzijev humanus 3 človeški; omikan; priljuden, prijazen ladus, us (iacio) metanje, stre¬ ljanje iam že; iam etiatn še celo lanus, i (tanita) 1. staroitalski bog; 2. malo Janovo svetišče v Rimu; 3. obokano prehodi- šče, obokana veža (s stebri in 4 vrati) ico 3. zadeti: sanguine ; udariti, raniti ieiunium, ii post i-gnarus 3 nevešč, neizveden, neizkušen (alicuius ret) i-gnobilis, e neznan; neplemenit, nizkega stanu I- gnominia, ae (in, nomeri) ne- čast, sramota, pl. zasramovanje ignoratio, dnis nevednost, ne¬ znanje Il- lido 3. udarjati: caput z glavo butati v kaj (alicui rei) imago, inis (prim, imitor) podoba, slika, obraz. — itnaguncula, ae podobica im-buo 3. namočiti; pren. uvesti v kaj, na-, privaditi koga česa (ad rem, re); part, imbutus 3 izveden v čem (ad rem) imitor 1. posnemati, ravnati se po kom (aliquem) immanitas, atis strašnost, grozo¬ vitost im-mensus 3 neizmeren, silo močen (vox) im-mineo 2. kvišku moleti; že¬ leti, hoteti: emptioni kupiti immo še celo, marveč; ne, am¬ pak še im-modestus 3 neskromen, drzen itn-moror 1. bivati, ostati kje ali pri čem (alicui rei, in re); annos vztrajati pri čem im-pendeo 2. viseti nad čim; part, impendens strm, plazat im-pendo 3. trošiti; (čas) obrniti, uporabiti za kaj (alicui rei) imperfectus 3 nedokončan, ne¬ dovršen im-peritus 3 neizkušen, neveden, nespameten 17 im-pero 1. ukazovati, vladati, cesarjevati. — imperator, oris vojaški višji poveljnik, impe¬ rator; cesar. — imperatorius 3 poveljniški: insigne znak po¬ veljniške časti im-pleo 2. napolniti, nasititi (car- nis); navdati, navdehniti (deo) im-plbro 1. prositi, koga pomoči prositi im-possibilis, e nemogoč in-cedo 3. stopati: cum equo jez¬ diti in-certus 3 negotov, dvomen, neznan in-cito 1. hitro poganjati; part. incitatus 3 nagel, fuga v naglem begu. — incitatio, onis nagib in-cludo 3. zapirati, omejevati, obdajati in-coho (inchoo) 1. začeti: iter na pot se odpraviti incolumitas, atis varnost, var¬ ščina : donare dati in-compositus 3 neurejen, ne¬ reden in-crebresco 3. množiti se, po¬ gosto prihajati; raznesti se incrementum, i naraščanje, na¬ raščajoča moč; prirastek, o- bresti in-cubo 1. na čem, pri čem (alicui rei) ležati, skrbno pa¬ ziti na in-cultus 3 neobdelan, pust; ne¬ olikan, neotesan incutnbo 3. uleči se ali pasti na kaj: in spongiam in-curro 3. tekati v kaj, v-, prodi¬ rati, napadati in-dico 3. napovedati, določiti, Košan, Slovarček. ukazati; naložiti (davek, na¬ klado) ind-igeo 2. potrebovati, treba biti komu česa (re); indigens somni potreben spanja, dremoten in-discretus 3 brez razločka; pren. ne glede na stan, na dostojanstvo in-do 3. dati v kaj (alicui rei); vzdeti, dati (ime) in-doctus 3 neomikan in-duo 3. obleči, odeti (re) industria, ae marnost, skrbnost: itineris naglica in-eo, tre (pr)iti v kaj: urbem; nastopiti (službo) in-famia, ae slabo ime; sramota, zasramba m-feriae, ariun žrtvena gostba pokojniku na čast inferior, ius nižji, dolenji, slabši: inferiorem esse premagan biti, ne biti kos komu, ne dosegati ga. — superl. infimus ali imus 3 najnižji: imus lectus, infimae radices celo spodaj na vznožju m-ferre urbi nesti v mesto m-festus 3 sovražnikovim na¬ padom izpostavljen, nevaren in-fimtus 3 neomejen; nebrojen, neštet: copia inf Irmo 1. slabiti; infirmatus sla¬ boten, bolehen inflexibilis, e neupogljiv in-fringo 3. ulomiti; zadrževati, ovirati infula, ae šapelj, oglavni trak, ovijača ingenium, H (ingigno) prirojena lastnost 1. narav, narava, zna¬ čaj, srce; 2. nadarjenost, du¬ hovitost, duh; 3. prebrisana 2 18 glava, bistroumen ali nadarjen mož in-gero 3. nesti v; zavpiti komu (besede) in-gravesco 3. teže postajati; huje pritiskati in-icio 3. metati kam; manum z roko prijeti inimicitia, ae nav. pl. sovraštvo; pren. (osebni) sovražniki iniuria, ae krivica; nasilje, po¬ škodba, pokvara; (raz) žalitev na poštenju ali časti in-iustus 3 nepravičen; pren. težaven, nadležen, nespodoben in-numerabilis, e brezštevilen, neštet in-observantia, ae nepazljivost, nerednost inopia, ae pomanjkanje živeža, stradanje inquieto 1. vznemirjati, nadlego¬ vati in-quiro 3. preiskovati. — inqui- sitor, oris preiskovalni sodnik in-sequor 3. za petami ali precej potem slediti; part. insequens, entis naslednji, prihodnji insidiosus 3 zvit, lokav; nevaren instgne, Ts znamenje; častno zna¬ menje, znak dostojanstva: im- peratorium in-sterno 3. odeti, pogrniti in-stituo 3. postaviti, pripraviti, zgraditi; opremiti: naves, clas- sem ; u-, prirediti (kaj novega), predpisati; prevzeti: operam instrumentom, T orodje, sred¬ stvo; priprava, posoda; hišna oprava; oprema, oprava, lišp: regii cultus prekrasna kra¬ ljeva oprava in-struo 3. vzidati; zagraditi, za¬ delati; pren. oborožiti; podu- čevati: ignorantiam meam in- struis kadar si v svoji neved¬ nosti ne vem pomagati, me podučuješ in-tactus 3 nedotaknen; nepo¬ škodovan, ne napaden; prost česa (re in a re) intel-lego 3. spoznavati, razume¬ vati, dostojno ceniti in-tendo 3. napenjati; pren. mi¬ sliti na kaj: in ultionis so- lacia iskati tolažbe v osveti. — intento 1. grozeč namer- jati; grozeč vihteti (rem alicui) inter-cido 3. poginiti inter-dico 3. prepovedati: ali- quem urbe (in alicui urberri) komu bivati v mestu inter-icio 3. vmes postaviti; pass. vmes biti: (o času) miniti, pre¬ teči (med tem) inter-im adv. med tem, tačas; za zdaj, dozdaj inter-necio, onis uničenje: sad¬ it ire ad internecionem dokler jih ne uničijo popolnoma interpellatio, onis motenje; sine interpellatione mirno. — in- terpellator, oris motilec inter-rogo 1. izpraševati, zasliše¬ vati inter-rumpo 3. raztrgati; pre¬ nehati, prekiniti in-traetabilis, e ki se težko ob¬ deluje; pren. nehoden, odlju¬ den: loca in-tritus 3 še ne utrujen, ne iz- pehan in-tueor 2. gledati, ogledovati in-uro 3. v-, izžgati: calamistris z 19 žigalom žgati lase, pren. govor ali jezik preumetničiti in-validtts 3 slaboten, bolehen in-vestlgo 1. zasledovati; razre¬ šiti, raztolmačiti in-victus 3 nepremagan; nedo¬ stopen (iuga) in-video 2. zavidati; pren. iz za¬ visti zabraniti. — invidia, ae zavist; oponašanje, očitek. — inuidiosus 3 sovražen, ob¬ rekljiv invisitatus 3 neviden; neznan in-ulso 3. obiskati in-vito 1. gosta povabiti; se in- vitare privoščiti si kaj dobrega iocus, i šala; zabavljica ira, ae jeza; per iram jezen, srdit Isauria, ae hribovita krajina v Mali Aziji ita adv. tako; ita, ut s tem po¬ gojem, da; (pri želji, prisegi) ita (s konj.) — ut (z indik. ali konj.) kakor res — tako, kakor res želim, da — tako gotovo Italica, ae mesto na Španskem (pri Sevilli) iterum adv. drugič: setnel aique iterum enkrat in drugikrat, enkrat in še enkrat iudex, icis sodnik, presojevalec. — iudicialis, e soden, pred so¬ diščem običajen. — iiidici- arius 3 soden: leges zakoni, po katerih se kdo pozivlje pred sodišče lugurthmus 3: bellum lugur- thinum z Jugurtom lulius portus vojna luka med Puteoli in Bajami v Kampaniji iungo 3. sklopiti, skleniti (ami- citias-, se iungere pridružiti se; pass. zvezati se, združiti se (curn aliquo in alicui): ne- cessitudine; iunctus alicui biti komu v rodu iuventus, utis mladost; mladina, mladi možje. Labor, bris delo = delavnost, marljivost lactucula, ae mlada ločika, glav¬ nata salata lacus, us jezero; vodnjak, tol¬ mun; rupa laeta, Orum (laetus) veselje,radost laneus 3 (lana) volnen. — lani- ficium, ii tkanje, preja volne Lanuvium, ii staro mesto v La¬ ciju lapsus, us pad, padec large in largiter adv. v obilni meri, izdatno (praestare). — largltio, bnis darežljivost; bo¬ gati darovi, denar za darove Larisa, ae tesalsko mesto; prebiv. Larisaei, orum latericius 3 (later) iz opeke, o- pečen latrocinium, ii rop: committere ropati laudo 1. hvaliti; pogrebni govor imeti komu (aliquem). — lau- datio, bnis (po)hvala; (pred sodiščem) ugodno pričevanje: dare ugodno za obtoženca pričati lautitia, ae (lautus) nav. pl. giz- davost, krasota (n. pr. poslopij, hišne oprave); pohlepnost po nagizdnem blagu 2* 20 laxitas, atis prostornost, pro¬ stranost lector, oris (pred)čitatelj lectus, i ležišče, jedilni blazinjak, postelj: in lectum transgredi iti spat. — lecticula, ae majhna nosilnica, počivalnica, blazi¬ njak legatio, onis poslanstvo; na-, po¬ ročilo poslancev: renuntiare poročati. — legatum, i volilo v oporoki lego 3. brati, z-, pobrati; izbrati; mimo obale, ob obali (terram) jadrati lenis, e rahel; mil, prijeten. — lenitas, atis rahlost; milosrč¬ nost leviš, e lahek, lahen; lahkomiseln, površen libellus, i {liber) knjižica, maj¬ hen spis; beležnica; pismo, prošnja; tožno pismo, ovadba (proponere) liberalis, e spodoben za svobod- mega moža, prost, lep (studia umetnosti in znanosti); rado¬ daren, darežljiv (in aliguem). — liberalitas, atis radodarnost; pl. darilo (in aliguem). — h- bertas atis prostost; odkrito¬ srčnost libertus in libertinus, i osvobo¬ jenec; liberta, ae osvobojenka libra, ae 1. tehtnica za tehtanje denarja: per assem et libram po pravilnem ali zakonitem kupu (kup je bil pravnove- Ijaven, če je trčil kupec z asom ob tehtnico, zato) — po starodavnem običaju; 2. rim¬ ski funt (0'33 kg) liceo 2. na prodaj biti licet dovoljeno je; usojeno je lineamentum, i črta; pl. obrisi, očrti littera, ae črka; pl. črke, abeceda: aliguem docere litteras učiti čitati Locri, brum mesto v južni Ita¬ liji locus, i kraj, mesto; bivališče, dom, hiša; prilika, možnost: locum non reliquere alicui rei onemogočiti kaj; locus est alicui rei (= locum habere) ozirati se na kaj, vpoštevati kaj Lollius M. Paullinus kot legat 1. 16. pr. Kr. premagan ob Renu; adj. Lollianus 3. longinquus 3 daleč proč; e lon- ginquo oddaleč Lorium (Laurium) mestece ob Avrelijanski cesti Lucrinus (lacus) jezero pri Bajah v Kampaniji lucubratorius 3 (lux) (kraj), kjer kdo po noči (pri luči) dela, piše ludicrutn, i javna ali slovesna igra lugubris, e (lugeo) žalosten, žalen luo 3. pokoriti se, kazen trpeti: supplicia crucibus s smrtjo na križu kaznovan biti lusus, us igranje, igra lutum, i blato luxuries, ei pohlep po nasladnosti. Machina, ae vsaka mehanična naprava; podstavek, stojalo madeficio 3. zmočiti Madena, ae krajina med Arme¬ nijo in Medijo 21 Maecenas, atis, C. Cilnius, rimski vitez, Avgustov prijatelj Maeotis (palus), idis f. Azovsko morje magister, tri načelnik, predstojnik magnificentia, ae veličastnost, krasota, dragocenost mala, ae nav. pl. čeljust; lice male adv. slabo, zlobno; ne prav, ne posebno: male quietus ne¬ miren male-dico 3. psovati, preklinjati malevolus in matlgnus 3 zloben, porogljiv manduco 1. prežvečiti, pojesti manens, entis, trajen, stalen manubiae, arum (manus) denar, ki se dobi za prodani plen; vojni plen: armorum manu-pretium, ii plačilo za delo, nagrada manus, us roka: ad manum pri roki, blizu; servus a manu pisar, tajnik; met (pri kocka¬ nju) : guas manus remisi (de¬ nar, ki bi ga moral dobiti za srečne mete, sem podaril igral¬ cem) Marcomani (Marcomanni), drum germanski narod med Majnom in Donavo (pozneje jih je Marbod prepeljal na Češko); adj. Marcomannicus 3 : bellum (166—180 po Kr.) maritimus 3 primorski; maritima, drum primorski kraji Marius, ii, C. rimski vojskovodja (156—86); adj. Marianus 3 Marši, drum hraber narod v Srednji Italiji; adj. Marsicus 3 maternus 3 materin, po materi matuttnus 3 jutrnji, ran meditor 1. premišljevati, priprav¬ ljati se; izumiti, izmisliti; part, pass. meditatus memor, oris pomljiv, opominjajoč, z ozirom na kaj (alicuius rei): memorem esse spominjati se, pomneti mensura, ae (metior) mera; pl. daljnogledno razmerje, per¬ spektiva mercor 1. (merx) (na)kupiti meridianus 3 poldanski: cibus kosilo, južina meritorius 3 najemen: raeda Messenii, drum prebivalci otoka Mesene v Tigridu inetoposcopus, i (uet