Svetovni kongres za mir. (Sklican od internacionalne strokovne zveze.) Zadnji kongres internacionalne strokovne zveze, ki se je vršil v anrilu t. L, jp sklenil sledečo resolucijo o vojni in ml-ktarizmu: Dne 22. aprila L n. v Rimu zborujoči kongres internacionalne strokovne zveze. *estoječ iz 107 delegatov, ki zastopajo j ež;_ centralne Nemčije Anglije. Francije, j^kje. Avstrije. Belgije, češkoslovaške, “oljske. Švedske Danske. Norveške. Ni-zozemske. Španije, Švice. Ogrske, Letake. Jugoslavije. Luksemburške in Bol-^arske, govoreč v imenu 24 milijonov or-9-niziranih delavcev katerega se udele-xj_'e’0 zastopniki sledečih internacional-, k stanovskih tajništev: transportnih de-avcev. rudarjev, kovinarjev, tiskarniških, opskih. tekstilnih delavcev, zasebnih na-^sČencev. tehnikov, poštnih brzojavnih telefonskih nameščencev, javnih obra-0v. lesnih delavcev, stavbinarjev. kroja-v?X- knjigovezov tiskarjev, usnjarskih, vi-.skih delavcev, kamenariev, tobačnih • avc,ev- slikarjev, litografov. klobučar-v- .diamantnih delavcev in godbenikov ■ lzjavlja da ie boi proti militarizmu n vojni in za na pobratimstvu narodov orneliečj svetovni mir ena izmed glavnih nalog strokovnega gibanja, ki si je posta-J*° za cilj uničenje kapitalističnega sijema. Kongres izjavlja, da je predvsem žnost strokovnega gibania, bojevati se dol proti vsakemu političnemu in gospodarskemu nacionalizmu, kakor proti sklenitvi in ohranitvi zveznih pogodb in dogovorov. Id lahko vodijo do militarističnih akcij po skupnem načrtu. Kongres potrjuje še enkrat resolucijo o vojni in militarizmu, ki ie bila sprejeta na od 22.—27. novembra 1920 trajajočem izrednem strokovnem kongresu v Londonu in od internacionalne konference bi-roia internacionalne strokovne zveze 15. in 16. novembra 1921 v Amsterdamu z zastopniki internacionalnih tajništev transportnih delavcev, rudarjev in kovinarjev. Internacionalni kongres izjavlja, da ie dolžnost organiziranih delavcev, nasprotovati z vsemi delavskemu gibanju razpoložljvimi sredstvi vsem v bodočnosti grozečim vojnam in dejanski izbruh kake vojne zabraniti s proklamaciio in izvedbo internacionalnega generalnega štraika. Kongres izjavlja, da je dolžnost vseh, internacionalni strokovni zvezi pridruženih strokovnih dež. central odnosno njih organizacij, voditi neizprosen boj proti militarizmu med delavstvom njih dežel s pomočjo tiskane in govorjene propagande. in delavstvo na boj proti militarizmu tako pripravljati, da bo voljno in pripravljeno slušati vsak poziv k solidarnosti delavskega razreda in. če bo potrebno, sle- diti pozivu internacionalne strokovne zveze v slučaju dejanske vojne grožnje s prekinjenjem dela. Kongres podpira prizadevanje hiter-* nacionalnih stanovskih organizacij, ki povsod kontrolirajo fabrikadjo orožja in vojnega materiala, to fabrikadjo omeju-jejo in reducirajo na minimum, ki je potreben za civilno uporabo. Kongres sklene potrditev provizoričnega komiteja, ki je bil imenovan od amsterdamske konference dne 15. in 16. novembra 1921 in sestoja iz načelnika internacionalne strokovne zveze in po enega zastopnika stanovskih organizacij transportnih delavcev, rudarjev in kovinarjev za stalni komite. Kongres naroča temu komiteju., da vzdržuje propagando proti vojni in militarizmu. ki jo vodijo dež. centrale kakon tudi stanovska internacionalna tajništva, da jo vodi in podpira in ukrene vse potrebno, da bo od kongresa sklenjena akcija in propaganda proti vojni in militarizmu učinkovita. V izvrševanju tega sklepa je urad internacionalne strokovne zveze na svoji zadnji seji dne 21. in 22. septemrba 1921 v Amsterdamu sklical svetovni mirovni kongres v Haagu. ki se bo vršil od 10.—15. decembra. K udeležbi na ta mirovni kongres so pozvane: Vse pridružene dež. centrale: socialistične stranke vseh dežel in obe politični internacionali: Msha Slana se veseli. +r,- *^,na—' dve — tri... ena — dve — vn'j' P Miha Slana ie posta- v u 10 n°£° v Pošvedranem čevliu na ^hnio stoonjico. Obstal je pred vratmi Skromnega stanovanja, skrivaj se je ozrl na svetlo kovinsko tablico z vrezanim fMiha Slana, računski nadsvetnik«, češ, Jaz sem pa le jaz. in pozvonil. Žena An-*ela mu je odprla. »Tako. tako. dobro so jim povedale, ^rav dobro.« je mrmral Aliha Slana pod ■J?s- Zadovolmost mu je raztegnila obraz nizdol in počez. »No, kaj pa ti je danes, da si tako ži-ane volje?« je izpregovorila začudena *°spa Slana. »Ja, kaj res ne veš, kaj res sediš na 'Sesih in hodiš z zavezanimi očmi? Saj Sl vendar moja žena. žena državnega nameščenca! Eh. Angela Angelca! Druge Da niso take. Postavile so se za svoje r?°že. ki stradajo in hodiio v oguljenih ‘ačah po ljubljanskih ulicah. Pa še kako s? se postavile! Sklicale so protestni shod. protestirale so. razumeš, kaj se to nravi — protestirale! Stene velike dvourne »Mestnega doma« so kar hreščale °d tega protesta, kako bodo šele treščale stene narodne skupščine, ko butne ta val protesta ob nje! Tako bodo zahreščale, da bomo slišali vsi državni nameščenci, in ta tresk nam obeta lepo bodočnost. Sicer pa — lačen sem kot Krpanova kobila, se bomo pa potem pomenili. Danes bodo pri nas gostje. Kislinov Lojze in Našinov France — iz našega urada, saj jih poznaš sta obljubila. Teži človeka radost na srcu. pokramljali bomo, pa nam bo odleglo.« Gospa Slana je pogrnila mizo. Otroci so vsi doma. Starejši sin Milan že od rojstva »ni imel vsga doma«. Tretji križ mu je zlezel na ramo pa ni za nobeno delo. V nadlego ie Mihi Slana in njegovi družini, pa kaj se hoče. ni Bog vsem ljudem enako naklonjen. Mlajša. France in Pavel, sedita za mizo in delita med seboj utise o novih profesorjih v gimnaziji. Osmošolec France govori resno in dosto-ianstveno. kot se spodobi človeku, ki bo kmalu »dozorel«, petošolec Pavel pa išče v mislih nekje v tivolskem parku izgubljene sonete. Julči koketira z lesenim konjičem in ga boža po glavi. Kosilo je skromno, čisto uradniško. Pa Miha Slana, ki ni bil nikoli preveč iz- j birčen. uživa danes z dvojnim apetitom, j Tri rdeča jabolka, ki mu jih je prinesla Angelca iz skrite omarice, so bila kriva, da je postal Miha Slana navdušeno sentimentalen. »Saj sem ti pravil. Angelca, da jim bodo povedale, da smo mi še mi, da še nekaj premoremo, mi, državni uslužbenci. In povedale so tako so povedale, da je kar v ušesih zazvenelo. Zdaj pa imajo vsi. ki so govorili, da smo premehki, da nismo organizirani, da nas vodijo za nos. Povedale so jim naše žene na protestnem shodu, in zdaj naj molče, kar molče naj! Mi se ne pustimo voditi za nos. Zdaj imamo pragmatike, debela je kot Mojzesove postave, ta pragmatika bo šla v Belgrad in tam bo raznesla kot bomba našo revščino. Kako bo lepo. Angelca, ko bomo sedeli pozimi pri topli peči. Pili bomo turško kavo in gledali kako drve snežinke mimo nas pa se jih ne bomo bali. ker bo toplo pri nas in siti bomo. Eh, zagovoril sem se. pozabil sem. da bodo zvečer nostje. Tako sem vesel, da ga naročim kar Štefan, pa pod zobe kaj pripravi, kaj boljšega. Naj stopi Pavel k sosedu in naroči. bomo že plačali. Zdaj imamo pragmatike. zdaj nam zaupajo vsi.« Dolgo je še govoril Miha Slana in hvalil uradniško pragmatiko. nazadnje ga ie premagal popoldanski spanec, žena ga ie pokrila, in spal je spanje pravičnega do večera. (Konec prih.) Pa5S«iaa platana v gotovini. tet©. VI, st. 232. V Lgu&Sfanš, v 14, ©tetafrra 1922. Pmam. St. 1 Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 16S. Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Glasila Soclaiislifit© stranko Jugoslavije. Reklamacije za list so poštnine proste. internacionalna stanovska tajništva; strokovne zveze in strokovne internacionale in pomembnejša mirovna društva v vseh deželah. Druge organizacije se kongresa lahko udeležijo, če sprejmejo resolucijo internacionalne strokovne zveze v Rimu. Predhodni program kongresa določa v obravnavanje sledeče točke: 1. Združitev vseh za mir delujočih sil in njih koncentracijo k skupnemu cilju na temelju resolucije kongresa v Rimu. (Uvodni referat ima Jouhaux). 2. Koliko so storile za mir delavske organizacije in koliko morejo storiti. 3. Kaj so storile v tem oziru vlade in politične korporacije in koliko morejo narediti. 4. Katera sredstva vzgoje in pouka lahko prispevajo, da bo med mladino mirovna ideja boli utrjena. 5. Kai lahko store privatna društva v boju proti vojni. Za financiranje mirovne propagande bo izdal amsterdamski urad koleke proti vojni, ki jih bo razpečaval v vseh deželah. Med zasedanjem kongresa bodo plakatirani v vseh mestih propagandni lepaki za svetovni mir. Politične vesti. + V Ljubljani se je vršil v četrtek, 12. t m. sestanek demokratov-starinov z narodnimi socialisti, s katerimi so se dogovarjali glede ljubljanskih občinskih volitev. B&ie so se sporazumeli za skupno kandidatno listo, katere nosilec bo dr. Ravnihar, ki je tudi kandidat za župana. Ljubljansko delavsko ljudstvo, od tebe pričakujemo, da se ne boš dalo speljati na led, temveč da boš volilo edino zastopnike delavnega ljudstva! Ker ti politika pravzaprav kruh reže in ker so volitve tvoje najmočnejše orožje v boju proti reakciji. je tvoja dolžnost, da se ob času volitev še prav posebno zanimaš za politično življenje v svrho temeljitega spoznanja. Kadar pa boš prišlo do tega, potem ne bo težka tv05 a odločitev. + Finančno ministrstvo je dalo za invalide na razpolago 70 milijonov dinarjev. od katerih odpadeta dva milijona na finančno upravo v Ljubljani. Samo. da bodo invalidi tudi prišli do svojega denarja! (K ten novici smo prejeli od nekega invalida sledeče pojasnilo: Dostikrat smo že slišali, da je minister za finance votiral ta ali oni večji znesek za invalide. Slovenski invalidi smo pa presneto malo inteli od tega. Niti izplačanega nismo dobili vsega. Neizplačani znesek je večkrat romal nazaj v Belgrad. ker je pretekla določena doba izplačila. In invalidi smo gledali čez prste. Sam vrag vedi. kdo in koliko med invalidi bo od teh dveh milijonov dobil! Invalidsko vprašanje v finančnih zadevah je naravnost verižniško in ima več ali manj špekulativni značaj, ker sicer bi ne mogli dovoljeni zneski invalidom, skakali samo v obliki številk po Papirju, marveč bi prizadeti res nekaj sprejeli. — Da. da, le tako naprei in hitro t6 k te znebili obveznosti do invalidov, ker bo na ta način invalidsko vprašanje samo ob sebi likvidirano v korist države, za katero so invalidi prelili svojo drago kri. — lorei žrtva vojne, je dvojna žrtev!« + V pograd je prispel bivši Radičev poslanec dr. Karlo HSusler, ki je že položil poslansko prisego, potem, ko je izjavil. da se bo udeleževal sej narodne skupščine. \ r+ Prva seja narodne skupščine se bo vršila 17. t m. + Na demokratskem zboru v Bel- gradu sta se »poglihala« Davidovič in Pribičevič. ki sta se nato v manifestacij-skem sprevodu vodila pod pazduho. In prav sta naredila, da sta se »poglihala«, bosta vsaj prej skrahirala. + Na Grškem so proglasili nad vso državo obsedno stanje. + Iz Carigrada poročajo, da pritiskajo na Kemal pašo, naj se spusti v vojno z Angleži, ne le samo v Moskvi in v Angori živeči mohamedanci. temveč tudi oni iz Indije Egipta. Afganistana. Arabije in Sirije, ki mu vsi obljubljajo pomoč celokupnega mohamedanstva. Vpliv zaveznikov je v Carigradu neizmerno padel. Angleški konzulat je v teku 48 ur že dvakrat pozval angleške državljane, naj takoj zapuste mesto. Angleški parniki že odhajajo z angleškimi državljani. Številni angleški trgovci se pripravljajo na beg, kajti na vzhodu verujjeio vsi mohamedanci, da je nastopila za Turke zlata doba. ki jo je treba izkoristiti. Vesti, da stojimo pred novo svetovno vojno, če ne bo prišlo vmes kaj izrednega, so bridko resnične. + Skupina rešklh legionarjev je zasedla v Palermu delavsko zbornico, iz katere so jo končno pregnali oblastveni organi ki pa so legionarje lepo prosili, naj izpraznijo zbornico. + V Ccstallanetu so fašisti zažgali delavsko zbornico. + V Neaplu pripravljajo za 24. t. m. velik shod fašistov. V Neapelj bo prišlo okoli 35.000 fašistov, ki se bodo pripeljali s posebnimi vlaki. Glavni politični go-> var bo imel poslanec Mussolini v gledališču San Carlo. Po mestu se bo nato vršil obhod. + Italijanska vlada je sklenila razpustiti zbornico prej pa ji še predložiti načrt novega volilnega reda. Vse to je sklenila na zahtevo fašistov. + Na Bavarskem se je 11. t. m. združila socialistična stranka z neodvisno socialistično. Obe skupaj imata sedaj 42 poslancev v parlamentu. + Angleški ministrski svet je sklenil razpisati nove volitve, ki bi se nad izvršile najpozneje v dveh mesecih. + Sovjetska vlada je dala aretirati vse člane centralnega odbora ruskih strokovnih organizacij, ker so bili premalo navdušeni za boljševizem. Dnera«* vesti. Obratne nezgode, kako se prijavljajo. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ponovno opozarja vse delodajalce, ki zaposlujejo osebe, katere so po zakonu za zavarovanje delavcev za slučaj bolezni in nezgode zavarovane, da morajo v zmislu § 99. tega zakona vse obratne nezgode, ki se pripete njih uslužbencem, v dveh izvodih prijaviti potom pristojne poslovalnice na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani na tiskovinah, ki se dobe brezplačno pri vseh poslovalnicah okrožnega urada. Dogaja se, da delodajalci nezgode prijavljajo bodisi naravnost političnim oblastem (okrajnim glavarstvom) ali pa okrožnemu uradu, kar pa ni pravilno in je v stanu, da povzroči zakasnitev v priznanju nezgodnih rent. To navodilo pa ne velja za one zavarovance, ki so člani bratovskih skladnic in bla-gajen prometnih podjetij, za katere v panogi bolniškega in nezgodnega zavarovanja okrožni urad ni pristojen. Naknadno Izplako razlike Po3p£ zavarovancem pri poslovalnicah^ nega urada za zavarovanje Objavo Imenovani urad nas naproša z kona sledečega poziva: Pozna objava o zavarovanju delavcev je sledico, da se je dostava razglas skovin delodajalcem za nanovo^P__ njih uslužbencev v svrho njih u v nove mezdne razrede zavieKZimprai radi tega je mogoče, da so» pos ob člani, ki so po 1. juliju t. L ^ nCH času obolenja še niso bili uvrsčen ve mezdne razrede, prejemali oz. s v jemajo podpore po prejšnjein zaKn< ^rvžni po nižjem mezdnem razredu. unce urad poziva vse dotične zavar_ ke da priglase svoje tozadevne z , ^ ustoo ali pismeno pri pristojnih P C£L nicah najpozneje do konca te&a Ker je ob petkih, sobotah in pon -e običajno velk naval na blagajne, obračati do poslovalnic le ob dneh tedna. , oi„eea Pri zdravstveni upravi okrajn S glavarstva v Mariboru je razpisano sto zdravstvenega nadzornika. Ki , *ne verjen z dolžnostmi ravnatelja sp* bolnice v Mariboru. Interesenti zarjajo na razpis v »Uradnem us * ^ Pri vodstvu javne bolnice v ^ razpisano mesto asistenta za k fl3 oddelek. Interesentje se opoza razpis v »Uradnem Listu«. puliji Nesreča pri delu. Delavki >ej Jemec v Podkrajini pri RadeCaJlLiovan0 na glavo težak tram. Težko P0® uPa-so prepeljali v bolnico in m m nja. da bo ozdravila. n-rebŠ^*1 Kapitalistična morala. Iz fa*asekfl^ listov posnemamo: Neki boga sestro v Belgradu je posilil trinajsti ^jnaiflil svoje žene. Jaroslavo Ventur" je v P0” io je prej s kloroformom. K° s „ je spO' nedeljek nato vrnila žena doin • .Q poznala. kaj se je sestri pripejp1 stala v bolnico, kjer so deKlexu je rali težke notranje poškodbe- zj05inc^ prišla stvar v javnost, Bogate* so na ženino ovadbo zaprli. pQ 0(j- Izvrševanie smrtnih obsod*^ i2, ločbi kasacijskega sodišča s° nDnih so-vrše vati smrtne obsodbe p!;v£,cacijsfcega dišč. ki so bile potrjene od ^astorek, s° in apelaciisketfa sodišča. n ^soj#!' ustrelili v mejah Srbije p" jn b^, cev. večinoma v vranjsKem ^vrš^ skem okrožju. Smrtne obso jejo naprei. vseh