The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja člo zmage! glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagij zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No. 133. CHICAGO, ILL., TOREK 12. JULIJA — TUESDAY, JULY 12, 1932. LETNIK (VOL.) XLI ZASTOPNIKI EVROPSKIH D OVNO POGODBO. — ZA TAJO NEMČIJI VOJNO ČAKUJEJO, DA AMERI NIH DOLGOV. RŽAV SKLENILI NOVO MIR-VEZNIKI SKLENILI, DA ČR-ODŠKODNINO, TODA PRI-KA STORI ISTO GLEDE VOJ- Lausanne, Švica. — V soboto so zbrani zastopniki evropskih držav podpisali novo mirovno pogodbo, ki ima nado mestiti vse dosedanje mirovne in reparacijske pogodbe in dogovore med Zavezniki in Nemčijo. Konferenca v Lausanne je trejala tri tedne in je dosegala sledeče rezultate: Nemški reparacijski dolg zaveznikom je znašal dosedaj še $64,000,000,000.00 v ameriški vrednosti. Ta nemški dolg Je znižan sedaj na $712,500, 000.00 kar je skoro malo manj, kakor pri vsakem dolarju, z dolarja na lc. V soboto so zastopniki naro-l dov svečano podpisali ta do-| govor. Toda poročila omenja-1 da sta Francija in Anglija, Postali na ta dogovor s pri-, držkom, da ga obe ratificirate Se Potom svojih poslanskih in ' Senatskih zbornic le v slučaju, da Združene države pristane-J^'onr nov dogovor glede vojnih dolgov zaveznikov Ameriki. Z drugo besedo, mi bomo dali, oz. pustili, če nam bo "Uncle Sam" dal in pustil. Nemčijo so o tem francosko-' angleškem dogovoru za slučajnost, kakor gori omenjeno, obvestili. Zanimalo bo čitatelje, kaj evropske države Ameriki dolgujejo: Armenija $19,019,107. 00; Belgija $400,680,000. 00; Cehoslovaška $167,071,023.00 ;■ Estonija $16,466,012.00; Finska $8,604,000,00; Francija $3,863,--650,000.00; Anglija $4,398,000,-j 000.00; Grčija $31,516,000.00; Ogrska $1,908,000.00; Italija 2,' 004,900,000.00; Latvija $6,8 j 88,664.00; Litvinska $6,197.6 82.00 ;Poljska $206,057,000. 00; Rumunija $63,860,560.00 Rusija $317,953,006.00; Jugoslavija $61,625,000.00; Skupaj $11,598,501,461.00. Pač ogromne številke. Ti računi pa ne vsebujejo računa, ki ga ima Plačati Združenim državam Nemčija za stroške njih okupacijske armade. Evropa pričakuje, da bo Amerika naredila križ čez te dolgove. V Evropi povdarjajo, da je predsednik Hoover dal za Črtanje dolgov moralno pobudo, ko je lansko leto na svojo roko razglasil moratorij za dobo enega leta. Evropa, tako pravijo evropski državniki je sedaj storila svojo dolžnost,! zdaj naj pride še Amerika in Pokaže svojo velikodušnost. McDonald in Ilerriot sta izjavila, da se bo začelo pogajanje glede vojnih dolgov z A-1 nieriko takoj, kakor bodo po-j litične situacije kazale zato.1 S tem mislijo najbrže začeti takoj po predsedniških volitvah Kaj mislijo o tem v Wash-' Wtonu pokaže bližnja bodoč-j *ost. •— Benton, Harbor, Mich.' ^Lejošnja letina kaže izred-j ^»etajoč pridelek po vser kra-južnovzbodnega Michiga-ni. Sadež in vsi drugi poljski elki kažejo izredno dobro. MEZDNA POGODBA PODPISANA "UŠESA", S KATERIMI SE ČUJE BRNENJE ZRAKOPLOVOV OD DALEČ 40,000 iilinoiških premogar-jev se vrne na delo v kratkem. — Redukcija pri mezdah znaša od 1 do 30%. Chicago, 111. — Obnovitev obratev v iilinoiških premo-gorovih se napoveduje tako po linijskih voditeljih, kakor operatorjih, vsled medsebojnega dogovora, ki so ga sklenili in podpisali zastopniki premo-garske unije in zastopniki operatorjev. Članstvo premogar-ske unije ima pogodbo odobriti na svojih lokalnih sejah, nakar bo postala obvezna in polno-močna za obe stranki. Dogovor je malo spremenjen, kakor smo zadnjič poročali. Kompanij-djaevnice^ bodo $5.00, do-čim so bile dosedaj $6.10. Za kontraktno delo od tone je cena znižana za 23c. pri toni. Sedaj so dobivali premogarji od tone od 87c. do $1.07. Obenem so operatorji pristali na šest urni delavnik s pridržkom, Slika predstavlja poslušalne aparate, s katerimi je mogoče zaslišati brnenje zrakoplovov na velike daljave. Te aparate imajo instalirane na obrežju New Jersey v utrdbah. Tudi plovbo ladij se označi na daleč. RELIEFNA PREDLOGA SPREJETA Senat odglasoval za Garner-Wagnerjevo pomožno predlogo. — Hoover jo bo veti-ral. Washington, D. C. — Zvezda s tem sistemom''ni senat je v soboto odglasoval poskusijo in če se obnese in bo'z 43- glasovi proti 31. za spre-kazal praktičnost, ga obdrže,; Jem reliefne predloge, ki sta če ne, ne. Na podlagi se obrat v tega dogovora JAPONSKA TRGOVINA V MANDŽURIJI Ribolovstvo najbolj dobička-nosna obrt za Japonce v Mandžuriji. —o-— KRIŽEM SVETA — Tokio, Japonsko. — Sovjetske oblasti so zaprle te dni 400' japonskih ribičev, ki so zašli pri otoku Pčiči, v njihovo vodovje na ribolov. Japonske oblasti so proti temu vložile protest in kakor se poroča, so Rusi japonske ribiče izpustili na svobodo. — Los Angeles, Calif. — Tukajšnji lokalni časopis poroča, da je popis osebne lastnine za 'davke pokazal, da je znani filmski glumač Chas. Chaplin zelo premožen človek, ki poseduje nad $8,000,000.00 vrednosti v posestvah in gotovini. Glumaštvo se mu je torej splačalo- — Washington, D.C. — Poroča se, da japonski poslanik K. Debuchi, odpotuje na daljši dopust na Japonsko in da se najbrže ne vrne več na njegovo mesto. Kdo bo imenovan na njegovo mesto v Washington u se še ne ve. — St. Paul, Minn. — Znani bivši senator iz države Minn. fa Jugoslavije* SODELOVANJE FRANCIJE IN JUGOSLAVIJE NA KONFERENCI V LAUSANNI. — FRANCIJA STOJI NA STRANI JUGOSLAVIJE. — VELIK OGENJ NA BLEDU. — SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI IZ DOMOVINE. Zavezništvo med Jugoslavijo Vendelina, če mu da zanj kon-in Francijo ja. Cigan je na kupčijo pristal Pariški listi prinašajo obšir- in da] kme,tu kon-ia' seda-> se na poročila iz Lausanne in zla-.bosta.Pa oba zagovarjala radi sti podčrtavajo, da razvija predsednik jugoslovanske delegacije, dr. Voja Marinkovič. živahno akcijo za obrambo pravic Jugoslavije do reparacij, odnosno za priznanje odškodnine, če bi se črtale reparacije. Pri tem se kaže, tako zlasti naglasa "Temps", da je zavezništvo med Jugoslavi- te čudne kupčije. -o- Nesreča v Litiji 38 letni France Lesjak je hotel s konjem izpeljati z dvorišča mesarja Alojzija Vrhov-ca težko cirkularko. Na nesrečo se je snelo prednje kolo in tega so se konji splašili, podrli Lesjaka na tla in čez njega potegnili cirkularko, ki ga jo m Fancijo vseskozi živa in . ,, , . .v ■ , •• je nevarno poškodovala na resnična vez iskrenega pri. a- teljstva. Marinkovič predstavlja v Lausanni močno oporo Francije, zlasti prireševanju reparacij, na katerih kar tako enostavno črtanje, Jugoslavija nikakor ne more pristati, ker , . . .je bila v svetovni vojni najbolj Magnus Jornson, k, pred •prizadeta -n se je moraIa za. le i vodil kampanjo v over- J ^ ■ ^ delnQ pQ, a Is' m z molzenjem krav, m ; šk kater0 je p0_ bil izvolen za en termin, bo :^r6čila svetovna vojna. - In- letos zopet stopil, v politično, p g in Jugosfavije areno m kandidiral za sena-;^ popohloma krijejo in zato ( t0rja'Norfolk Va —Sam Fi> tak° s1°del°-' rtonoiK, j vanje med obema popolnoma glavi in mu polomila par reber. i -6- Zagoneten umor Prvi dan po pravoslavnih binkoštnih praznikih je bil iz zasede ustreljen Vasa Popo-vič, pravoslavni župnik v Voj-niku pri Leskovcu. Peljal se je od svojega stanovanja v cerkev, kjer bi opravil cerkveno službo, nakar sta iz zasede ustelila nanj dva moška in zbežala. gla- Port Artur, Japonska — Japonske konzervne družbe, ki, se pečajo večina z ribolovstvom eskelstein & Co. Inc. jo razumljivo in konzerviranjem rib ter rib--som poročil poklicala na delo * je masti in olja, gradijo v tem ,600 krojaških delavcev. Dru-j jo sestavila in predložila Spea-/mestu več svojih tovarn za kon- žba Pravi> da kar se tice bvla~ j ker Garner in kongresnik zerviranje rib, masti in olja.!g°vnih cen- s0 zdai iilinoiških premogo-j Wagner. Ta predloga namreč (Zaliv med rovih obnovi že ta teden in določa, da iz reliefnega skla-, Port Arturom je poln velikih okrog 40,000 iilinoiških pre- da si labko izposodi posojilo kitov, ki imajo svoja gnezda v mogarjev se v kratkem vrne vsak posameznik, ki zmore teh kotlinah. Zato je lov na na delo. [položiti za posojilo predpisa- kite vrlo uspešen vtem zalivu. --o----I no jamstvo. Predloga določa Japonci so že preje imeli v Odlikovan kokošjerejec Na ljubljanskem velesejmu, __I ki se je vršil meseca junija je ,v ~ . v i tudi letos dobil pohvalo ko- Unicevalm požar j v. . jkosjerejec Josip Kuhna- Ta- V soboto 18. junija so ljudje Usch v Razvanju pri Mariboru SMRTNA KOSA Chientwanom in!in da se v kratkem,obrnejo na--opazili, da se je začel valiti Nekaj njegovih kokoši je bilo vzgor. gost dim iz gospodarskega po- nagrajenih s prvimi nagrada- _ Toledo, Ohio. — Polici- slop j a lastnika hotela "Tri- mj. ja je tukaj prijela ubežnega glav" pri blejskem kolodvoru. I -o- ubijalca M. J. Davisa, ko je Strašni ognjeni jeziki so med ] Aretiran na Dunaju ' ravno ustrelil tukajšnega gostim dimom švigali proti ne- j Jugoslovanski emigrant Dr. za ta sklad svoto $2,122.000, i najemu razne lovske točke v pravnika Martin Larkina. bu in razsvetljevali hotel Tri- Branimir Jelic je bil pred 000.00. tem zalivu. Z okupacije Mand-! Preiskava je pokazala, da je glav, kololvor in okolico. Vse kratkim na Dunaju aretiran, iti žurije pa je prišel ves zaliv v ' ubijalec jaivši zločinec in da | poslopje je bilo na mah v pla- radi terorističnih atentatov, ki (najbrže ima na vesti ugrabi je- menu. V poslopju je imel svo-[so bili lansko leto uprizorjeni Chicago, 111..— Družina Mr.' Predloga bi morala dobiti in Mrs. John Gottlieb je pri- sedaj še predsednikov pod-jela v soboto žalostno vest, da pis in odobrenje, da bi postala _ je v Lima, v zapadnem Ohio, pravomočna in veljavna. Tega bo prinašal Japoncem miljone:more in v Toledo, kjer je bil zaposljen njih sin pa ne bo dobila, ker predsed-jin miljone dobička vsako leto. Viktor, zadela nezgoda njiho- nik Iloover je že v najprej ob-|To je torej tudi vzrok, da je vega sina, da se je ponesrečil ljubil, da bo predlogo vetiral | Japonska hotela Mandžurijo pri žogometu in je na poškod- in poslal nazaj iz vzroka, ker j za vsako ceno zase. -o—— bah na to umrl. Moral je na predloga ni formulirana po operacijo, ki jo pa ni prestal, njegovih nasvetih, da bi nudi-Pokoj ni Viktor Gottlieb, je la posojila samo velikim kor-bil 24 let star in je bil jako poracijam. Hooverja bo pa ta Rim, Italija. — Clevaland- ,r , , • . ski škof prevzv. Dr. Joseph mirnega značaja. V nedeljo,slučaj pokazal v jasni luci kot gchrembS( je bi] te dni nenaklonjenega malim ljudem. -o- chicaški Zupan bolan njihovo posest. Ribolov, ki je — „ , . . ,,., „ prišel zdaj v japonsko posest «* odličnih osebnosti v Balti- jo trgovino trgovec Miha Pan ' ~ " ' gerc, ki je imel v svojih loka- lih nakopičenega veliko blaga, katerega je ravno nekaj dni pred požarom zvozil iz Zagoric, kjer je imel podružnico, a jo je radi krize ukinil. Poleg trgovine je imel g. Krušič svojo brivnico, ki je tudi uničena. V poslopju je sta-inovalo nekaj strank in hotel- škof schrembs v rimu večer so ga pripeljali domov, na 1845-West 22nd Str. kjer leži na mrtvaškem odru. Pogreb se vrši v sredo ob 9. uri iz cerkve sv. Štefana. Prizadeti družini, naše sožalje, pokojniku pa mir in pokoj! -o- na obisku V nedeljo sta dospela v Chicago na obisk Mr. in Mrs. Fr. Goršin iz Pittsburgh, Pa. Obiskala sta svoje sorodnike, nakar sta se v pondeljek vrnila nazaj" v Pittsburgh. Mr. in Mrs. Goršin sta dospela lansko leto iz domovine. Mr. Goršin je rojen Amerikanec in je šel lani domov na obišk. Tam se je poročil z Fannie Mišjak iz Re-gerče vasi, katero je potem kot Ahierikanec dobil k sebi v Ameriko. Nastanila sta se v Pittsburghu, kjer Mr. Goršin dela pri Pennsylvania železniški družbi. Chicago, 111. — Anton J. Čer-mak, župan mesta Chicago je te dni resno obelel in še nahaja v bolnišnici sv. Antona Paduanskega. Zdravnik je prepovedal vse obiske, razven o-biske ožjih sorodnikov, kakor tudi pisma in vso pošto, ker to pacijenta le razburja in mu slabša stanje. , -o- paschen gre v zapor Chicago, 111. — C.P. Pas-chen, ki je bil pred tedni obtožen, da se je na krivičen in ne-praven način izognil dohodninskemu davku, katerega bi imel plačati $43,000.00 v letu 1927. je spoznan krivim tozadevnega prestopka in je obsojen na dveletni zapor v v audi- jenci pri sv. Očetu v Rimu. V Vatikanu ostane do sredi meseca avg., nakar se vrne nazaj v A-meriko. -o- v dveh minutah oropan Chicagi, 111. — Ko je pri-vozil v petek večer osobni vlak New York Central železnice na postajo v South Chicago, kjer stoji dve minuti, za izstop in vstop potnikov, je izstopil na drugi strani z vlaka zavirač H. H. May, doma iz Elkharta, Ind. Komaj stopi iz stopnice, stopi preden velik bandit z revolverjem v roki, mu zapove roke kvišku in mu je pobral $1.90 denarja, ki ga je imel pri sebi in zlato uro vredno okrog $25.00. Nato je vlak zazvižgal in zavirač je stopil na vlak, bandit pa je Leavenworth, Kans. in na zginil v noč. Tako poslujejo $10,000.00 denarne globe. Itaki poštenjakoviči v Chicagi. — Evanston, 111. — Mestni svet je določil $1.000,000.00 za inštalacijo strelovodnih naprav nad električnimi svetilkami po ulicah. Strelovod bo napeljan nad vsemi žicami in bo s tem odstranjena nevarnost, proti razdejanju električnega žičevja po mestnih ulicah. — Aurora, 111. ska služničad. Ogenj je uničil jskoro vse blago v trgovini Mi-|Franca Česla, zadela jo — V tukaj-,ha Pangerca, katerega ni uni- kap. — V celjski bolnici na jugoslovanske železnice. — Zadnje čase je bil v Južni Ameriki in se s ponarejenim potnim listom pripeljal v Avstrijo.. -o- Smrtna kosa V Trzinu je umrl Alojzij Strmole, posestnik in višji davčni upravitelj v pokoju. — V Laškem je umrla Anka Pra-protnik, trgovka v trgovini 'je je šm kurilnici in delavnici že-j čil, je pa močno pokvarjeno. umrl Jernej Kokotec, brez-lezniških potrebščin od Chica- jUničenega je veliko pohištva poselni usnjar iz Ložnice star go, Burlington and Quincy že- 'strankam, veliko poljskega in 62 let. (leznice, se poroča, da je vodstvo \gospodarskega orodja in en delavnic poklicalo na delo 650 avto last Ivana Majerja, last-delavcev, ki so bili pred več meseci začasno odslovljeni. — Washington, D.C. — Obdavčenje bančnih čekov se takoj v začetku izkazuje za vrlo nepraktično. Clarence Cannon, kongresnik iz države Missouri je že vložil predlogo za odpoklic te določbe. Ako bo njegova predloga upoštevana ali ne, poročilo ne omenja. —Ako! Ako! —. Da, ako je vam naročnina potekla na list ste prošeni, da isto poravnate čimprej mogoče, ker list potrebuje vaše zvestobe in vaše pomoči ! nika hotela. Ogenj je nastal v šupi pod avtomobilom. -o- Sina zamenjal za konja Iz Osjeka poročajo o zelo čudni kupčiji, ki se je vršila med ciganom in nekim družinskim očetom. Po izpovedbi cigana, katerega je policija prijela, ker je vodil s seboj 12 letnega kmečkega dečka, je bilo nekako tako le: Cigan je trdil, da je bil ob neki priliki Sv. Ivanu Prigrevici. Kmet mu je tožil, da ima polno otrok in v družbi s kmetom Klemom v da se nahaja v težkih materi-jelnih razmerah.Ponudil pa je ciganu svojega 12 letnega sina Lepa kupčija z gobami Z Dolenjskega poročajo, da je letos naravnost presenetljivo veliko gob. Pa, čeravno jih je zelo dosti, imajo vseeno precej visoko ceno, posebno suhe. Razni prekupci hodijo kar okoli po kmetih in nakupujejo gobe in so dvignili ceno skoro na dolar za dva funta. -o- Splašen konj V Preski pri Medvodah je iz nekega hleva ušel splašeni konj in dirjal po vasi, ko so ravno ljudje prihajali iz cerkve. Pri tem je konj podrl 9 letno deklico Reziko Peternel in ji stopil na trebuh, ter jo nevarno poškodoval. 6 ?an 9 -ZJf <\MERIKANSKI SLOVENEC fttoi&ANški SLOVENEC fM, k fiiiijs IfM Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdala in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III Phone: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto__________ Za pol leta______ Za četrt teta_________ „i...$5.00 __2.50 _ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_______$6.00 Za pol lota ______3.00 Za četrt leta_________1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published By: EDINOST PUBLISHING CO. Reparacije in Jugoslavija v veliko pomoč. Vedno kadar ne prizanaša in zadeva tudi več' sem šla okrog po hišah za A. s. mi je vedno držala v redu dom in hišo. Tako sem torej nekaj časa zadržana in pri najboljši je obrate. — Pozdrav. Joseph Barič. -o- STRAH JE PA LE BIL / Zastopniki petih velesil so stavili na lauzanski konferenci predlog, da naj se plačevanje reparacij za trajanja lauzanske konference odgodi. K predlogu so se izjavili zastopniki Belgije, Ja-1 volji ne morem okrog rojakov ponske, Avstralije, Portugalske, Jugoslavije, Romunije in Grčije.' za ijst( dokler ne ozdravi. Pro-Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič je izjavil, da Ju-'sjm vse roja.ke v naši naselbini, goslavija že na lanski Hooverov moratorij ni pristala, novi mora torij pa pomeni zanjo še večjo škodo. Dr. Marinkovič pravi, daj]js^ »a. s. Nelogično bi bilo pridejo k meni na dom plačat nominirali dva kandidata, kate Milwaukee, Wis. Delegatje konvencij so zapu- Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.! bi morale biti žrtve pač pravilno razdeljene. Telefon CANAL 5544 , ki želijo poravnati naročnino za'stili Chicago, kjer so imeli kon- ~ " naj se potrudijo in venčna zborovanja, potem, ko so | samo park vedel za te njihove kar je in kar ni, bi ne prišli daleč. Kjer bi bilo pa treba katero ziniti, si pa ne upajo odpreti ust. Tudi če še celih 50 let hodijo taki naprednjaki v park se jeziti in preklinjati Cerkev in Boga, se razmere niti za las ne bodo izboljšale radi njihovega zabavljanja in kletvic, dokler bo , v • * 7" j.. " ~~ piiucju jy mem na uuui yia^at iiuiuuma" uva .težave.— Pozdrav čitateljem li- ) reševati posamezne države, druge pa pahniti v finančne m gospo- ker sedaj sem radi hčerkine bo-|rih enega naj ljudstvo prihodnjo1 sta tu h Subscription: 1 c'avske težkoče. , Iezni zadržana. Prosim upošte-1 jesen izvoli za predsednika Zdr. For one year --------------------$5.001 Polom Nemčije bi vsekakor izzval večje zmede v svetovnem vajte to> Kdor pa ne more do'držav. Eden teh kandidatov je For half a year................................2.50 gospodar stvu. Vsote, za katere gre, so za Jugoslavijo sorazmer-' mene naj blagovoli sam poslati'vsem dobro znani, dosedanji or ree mon s _ . nQ enako pomembne. Po Youngovem načrtu Jugoslaviji pripada naročnino direktno na upravni-' predsednik Mr. Hoover, drugi je Chicago, Canada and Europe: For one year___ For half a year _ For three months .$6.00 na reparacijah kvota 70 milijonov zlatih mark. S tem denarjem gtv0. Priporočam mojo hčerko v!pa Mr. Franklin D. Roosevelt. 3.00 je plačevala svoje dolgove, ki jih je napravila ob obnovitvi kot molitev. najbolj opustošena dežela. Nemške reparacije predstavljajo v Pozdrav vsem čitateljem in Dopisi važnega pomena za hitro obiavo morajo biti doposlani na uredni-j jugoslovanskem gospodarstvu važen element. V sedanji krizi naročnikom tega lista »tvo vsa,- dan in pol pred dnevom, ko izide list.-Za zadnjo številko v tednu je; ?0 se p0cenili agrarni produkti in izvoz je padel v nekaj letih od ' I MP(rjPT, A-i «• An AAf^flr-k HftnnliHna __Kvot nn/lni C9 C C nA ft^ir« _ WAtoniSflV ' J. InCglCIl, čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. j i —-------------—__________________■--------— ______.______ Rev. B. Winkler: Tako govore učene glave..0 Svetovna gospodarska kriza je predmet vsakdanjega razmišljanja in razgovora. Državniki si belijo glave vsled dolgo trajajoče krize. Sodobna kriza je duhovna kriza človeštva. Papež Pij XI. je izdal novo okrožnico in sicer o moralni in gospodarski krizi sedanjega časa. Sv. oče navaja tri glavne približno 800 milijonov zlatih frankov na 400 milijonov. Jugoslavija sprejme žrtve, ki jih more prenesti; zahteva pa, da pride1 žrtev v primerni obliki do izraza. 514 Moffat Str. NA POMOČ ROJAKU V POTREBI Enumclaw, Wash. Tukajšnji "Farmers Citizen Club of King County" je sklenil, da priredi v soboto 16. julija veselico ali party, za bolno sose-stro Terlep. V tem dopisu prav — Mnogim nevednim Slovencem se je kamen odvalil od srca, ko so izvedeli, da ni bil nominiran za predsedniškega kandidata Mr. Al. Smith. Dosti takih se je izrazilo, da pa že raje volijo pri prihodnjih volitvah v jeseni, dosedanjega predsednika Hoover-ja, kakor pa da bi volili za pred- in onkraj morja. Poročevalec. TO IN ONO TO JE PA NEKAJ DRUGEGA Vodnik voza za prevaženje pohištva opazi dečka, ki ponuja konjema namazan kruh in torte. "To je lepo od tebe", pravi voznik. "Z živalmi moraš biti vedno dober. Glej, kako se ubogim konjem prileze. Pa ve tvoja mati, S POTA Chicago,111. Ko sem zadnjič opisoval, da je v nedeljo 3. julija deževalo uljudno vabim tudi ostala trijličan prisilil, da bi morali hodi-| društva, da se udeležijo te pri- venski listi naj bi sodelovali. reditve. Prepričana sem, da go Saj so pri vseh listih katoličani, • tovo ne bodo zaostala, že radi in čitajo jih katoličani. Naj bi človekoljubnosti ne in pa tudi ne bilo Slovenca v Ameriki, da'za to ne> ker se družina Terlep v bi bil nasproten slovenskim fran-| resnici nahaja v veliki potrebi. sednika Združenih držav katoli- da deja§ to?» _ «Saj nisem do_ čana Mr. Al. Smitha, kajti če bo bil od matere," je odvrnil dečko, Smith izvoljen, tako so modro- "ležalo je v vozu." — "Prekleta vali, potem bomo vsi "frdama- j re6 ;.» je zarjovei voznik. "Ti'Betu", ker bi nas Smith, kot kato- dak! Ne veg> da je moj zajtrk» -o- celi dan, se je nebo milostno • čiškanom v Lemontu. — Naj še že poprej je bilo hudo in ubo-\ z reke sedanje najstrašnejše krize in ti-le so: umazani egoizem, ozrlo na nas revne zemljane, m omenim cenjenim čitateljem li- gtvo pri hiši, kakor pri več dru- posijalo je, gorko solnce. V pon-'sta nekrščanski nacionalizem, organiziran ateizem ali brezboštvo. Meseca aprila letošnjega leta je bil v Bruslju kongres katoliških akademikov za mir. Na kongres so bili prišli predstavniki iz 20 držav, med temi iz Jugoslavije, Poljske, Čehoslovaške, Francije, Nemčije, Irske in Španske. Zborovalci so poudarili med rlrugim: da je nerešeno manjšinsko vprašanje velika ovira za sprav® med narodi. Narodne manjšine imajo pravico do ohranitve lastnega jezika in svoje kulture. Jugoslovanski delegat je protestiral proti zatiranju slovenske in hrvatske narodne manjšine v Italiji, ki živi pod neznosnim režimom (vladanjem) in kateri so bile vzete najbolj osnovne narodne in verske pravice. Veliko pozornost na kongresu je vzbudilo predavanje ministra Jas-pavja. Svoj govor je zaključil tako-le: Mladeniči, vi imate pravico govoriti o miru. Ako namreč izbruhne vojna, se boste morali bojevati vi, in bodočnost bo v vaših rokah.--- Amer. Slovenca krasoto gihj sedaj je pritisnila še bole deljek nadaljujemo pot proti a-j stavbe in katedrale v Munde- zen'pljučnica, katere se ne more menSkim Brez jam v Lemont. j lein. Kaj lepšega se ne vidi po iznebiti že tako dolgo. Pokažite ti v cerkev in podpirati duhovni- praVDA ki je trajala ke in jim biti tudi pokorni. — y£č let No, sedaj so ti in taki prosti j Med najslavnejše in najpo-strahu, ker jim še ne bo treba membnejše spomenike renesanč-hoditi v cerkev in tudi duhovni-; ne dobe spada grad Chambord, kov jim ne bo treba podpirati in ki st0ji'0b reki Loari na Fran-ne jim biti podložen, ampak bo-'ccskem. Za ta grad ge je vršila do lahko še za naprej živeli po dolgoletna pravda med dvema svoji volji. iburbonskima plemiškima rodbi- Naša slovenska cerkev sv. Ja-|nama. Nedavno je sodišče raz-neza Evang. stoji na lepem pri- J glasilo, da pripada grad avstrij-se dragi rojaki, da imate ljube- jaznem kraju, blizu malega par- skim burbonskim plemičem, Pot do tja je kaj lepa, in povolj- j svetu kakor je katedrala v Mun na. Tudi kraj v Lemontu je pri-.delein. Prostorni park obsajen če srce do revnih in siromakov, ka, ki je obdan z drevjem in raz- j~"sje"d česar je grad kot posestvo jazen. Zal, da poslopje pa ne z raznimi cvetlicami očara gle- zlasti še do svojih rojakov. Pro-'nim grmovjem, ki zakriva po-j sovražnih državljanov pripadel kip francoski državi. odgovarja svojemu namenu.' dalca. Priporočam vsem Sloven- -------- —,--------- ----.. geni ste, da pridete vsi kateri gled na cerkvena vrata in Kjer bi moglo biti krasno veli- cem* kateri imate priložnost biti ste zdravi in tako pomagate ro- sv. Janeza. Za tem grmovjem so častno poslopje, pa stoji mala v Chicagi, da si ogledate ta za- jakinji v veliki potrebi in bolez- dan na dan gruče brezposelnih, cerkvica, s priprostim samosta-j nimivi in krasni kraj. | ni> ker tudi sami ne vemo, kedaj' raznih komunistov in socijali- nom. Prav po zgledu sv. Fran-! Ker se moj čas počitnic in po- nas zadenejo križi in težave.jstov, vseh stanov in menda tudi ciska. Nehote mi pride na misel:, tovanja bliža h koncu, bodi iz- Pridite, da se mi zdravi malo po-' jezikov, a največ je med njimi A'r smo res Slovenci tako naročena najlepša hvala družini nizki stopinji, da nemoremo po-! Mrs. Jos. Lakner za vso gosto-staviti lepšega svetišča naši ne-!ljubnost in postrežbo. Hvala Mr. beški materi Mariji, kraljici ne-j Jos. Černivc za vso prijaznost Proti koncu letošnjega majnika so se poklonili sv. očetu pred- bes in zemlje. Gotovo ga mora- in gostoljubnost. Hvala Mr. J.' stavniki katoliške akcije iz Francije. Papež je imel nanje nago- mo. Koliko krasnih narodnih do-'Jerič, uredniku-lista Am. Slove-vor, v katerem jih je vzpodbujal k nadaljnemu delu. Med pred- mov so že postavili Slovenci po'nec, za razkazano tiskarno in,! sf .vniki katoliške akcije je bil tudi znani voditelj francoskih ka- raznih naselbinah. Samo v Cle-!da je hotel drage volje priobčit tol anov, general Castelnau. Med člani katoliške akcije je ve^andu jih imamo 5. Vse to bo moje dopise. Hvala Vam cenjeni! me na skupina uglednih katoličanov, Jci branijo stališče, da mora- pričalo še poznim rodovom, da čitatelji lista, ko'ste morebiti z' jo katoličani v politiki poudarjati idejo krščanske demokracije. — so tukaj stanovali Slovenci. Za- nejevoljo čitali moje spomine iz' Silno pozornost je zbudil govor, ki ga je imel ameriški gene-'?aj bi se p.a ne zavzeli fa katoli- potovanja. Bodite prepričani, da ! ral Pershing na večerji, ki mu jo je meseca maja priredil ameri- šk dom' kjer se vzgajaj° sl°ven- sem jih pisal z dobrim name- ški klub v Parizu. Večerje so se tudi udeležili maršal Franchet sk fantje da bodo še v poznej- nom. d' Esperay in veliko odličnih ameriških in angleških gostov. Ge- slh rodovih vodlh kraljestvo bož- Želim vsem cenjenim čitate- reral Pershing je dejal: Nahajamo se sredi vojne, ne v vojni ie" Tudl to mora bl.ti; V Lemon" Uem in čitateljicam nam ljub enega naroda proti drugemu, temveč v vojni, ki se bije med dvema tu se rn01";i postavitl skupinama enega naroda korupciji in proti nesposobnosti -o- tudi oglasim z malim dopisom in _ ............. .................katoliški ljenega lista Am. Slovenca naj- zajedno pozdravljam vse rojake la samega. Američani "se" borimo "proti dom in sve.tišče naši nebeški ma- lepše pozdrave, meni in moji in čitatelje tega lista, ki mi pri-sobnosti vlade, ki nas je uničila. Ameri- teri Marii1ii" SeVeda drevojn ob- družini pa srečno pot nazaj pro- naša veliko zanimivih novic dnevno. Četudi živim daleč v za-padnem delu Britiške Kolumbi- veselimo. Vstopnina za moške Slovencev, Hrvatov in Srbov, in ali ženske je samo 25c. Dobilo se' ti preklinjajo Boga, papeža, bo tam brezplačno tudi nekoliko J Cerkev, duhovne in sploh kar okrepčila. — Na svidenje torej jim pride na misel. Ob nedeljah v soboto 16. julija ob 9. uri zve- pa pazijo na tiste ki stopajo čez čer. — Pozdrav. cerkveni prag v cerkev, se z Naročnica j njih norčujejo in jih zasmehujejo, a najraje bi jih kar takoj na mestu križali. Imenujejo jih f. . . podrepnike in kdove kaj i še vse, sami se pa štejejo za svobodne "gentlemane", ki so nekaj Ker vam ravno pošiljam na-j^č, katerim je cerkev deveta ročnino za list Amerikanski Slo- ^ br;ga._Žalibog, da je med na- venec, katera mi je potekla, se sjmi slovenskimi rojaki tukaj v Milwaukee na stotine takih, ki KAJ POROČA ROJAK IZ KANADE IHacillewaet, B. C. Canada • ŽALOSTNA ZASTOPNICE Zdravo! Jacob Resnik 0- VEST NAŠE eki narod je sam odgovoren za svoj položaj. Ameriški narod je enom mahlaiu posekano. Tudi to ti Clevelandu. mislil samo na zabavo in na to, kako bi si prislužil denar, ni pa f ne nl?re tak" .ltro Izg?tovitL pazil na razvoj v svoji notranjosti. Med drugim je general Per- Sa' tudl narodni dom rii bil s — shing tudi dejal, da je prohibicija podlaga sedanje korupcije. - frv!m doI^em ali/ P™o opeko izgotovljen. Treba je potrp-Predsednika Masaryka so vpraašli, kaj on dela, da je še ljenja in ustrajnosti. Mislim, da vedno tako čil in svež. Predsednik je dejal: J-az telovadim, go- je Slovencev, to je katoliških, jim šport in se ne bojim solnca, zraka, in vode. Alkoholnih pijač toliko po širni Ameriki, da ako ne uživam. Dela imam celi dan dovolj in dobro razumem, da bi vsakdo daroval primerno svo- sem hodila en celi mesec obiska-vek ne živi samo zato, da se zabava, čeprav mora biti tudi ve- to, recimo $5 ali $10, bi bila že vat svojo' sestro v bolnišnico. še nišo videli naše slovenske cerkve od znotraj, četudi so jih slovenske matere rodile in jih vzgojile v katoliškem duhu. Mnogi teh odpadnikov gredo le tedaj v GENERAL DAVvES ZA ZNIŽANJE VLADNIH STROŠKOV Za zopeten povratek prosperitete je potrebno, da vsi raznovrstni vladni oddelki znižajo svoje stroške in tudi davek se mora zmanjšati. — Tako izjavo je podal general Charles G. Dawes, ko se je vrnil iz Washingtona po skoraj osmih letih državne službe, kjer je služil kot podpredsednik, veleposlanik na Angleškem in predsednik I državne "Keconstruction KinaiTtfe*^0" poration''. Zadnje mesto je pustil 1"? naročilu, naj se vrne domov, da prevzame mesto direktorja "Central Republic Bank and Trust Company", kjer ie sedaj predsednik odbora. "Prihajajoč z mojega dela v Wash-ingtonu pri "Reconstruction Finance Corporation", kjer se jasno vidijo perspektive dela in trgovine, kjer je jasen vpogled na vso sedanjo situacijo cele države, sem sedaj uverjen, da smo prišli do dna in zaobrnitve sedanje depresije." — Tako pravj general Charles G. Dawes. — "Mala podjetja kažejo izboljšanje in v času jim bodo prav gotovo sledila tudi velika, ker zdravljenje današnje depresije, se mora začeti pri tleh in iti polagoma navzgor. Pueblo, Colo. sel je, me ta priljubejlni katoliški I cerkev, kadar je treba kakega1 |^^'tnarobe- to nam jasno kažt-' i,rc" list redno obiskuje. — Da bi | "botra", ali pa če se mora ude-| C-za'popolno reakcijo moramo pač gledati na zadržanje večine našega ljudstva in ne na spremenljivo mnenje nekaterih. Za nujno bi jaz pripisoval veliko večjo važnost povečati električno moč v deželi, v zadnjih par tednih, kakor pa iiaštevati "stake" in "bonde". Pov • -cčen mož in njegovo delo je glavni faktor te situacije in njegovo imel poročati o zabavah, parti- j ležiti kakega pogreba, ker radi jih ali podobno, kakor berem po- sorodnikov noče zapustiti cer-ročila iz naših naselbin po Sever- J kve. Naznanjam žalostno vest, da ni Ameriki, tega žalibog tukaj | Res, hudo je v današnjih ča- ni. — Ob vznožju hribov vijoča|sih za vse in kriza je zajela vse se železniška proga, ki je kljub j sloje, pa so vendar hujše priza-i povoljna svota. V ti depresiji je Danes teden, ko to pišem, smo jo slabim časom precej živahna, Slovaški pesnik Hviezdoslav zatrjuje: Dražja nam je hiši- skoro nemogoče, ali kakor je po pa pokopali. Komaj je to minu- nam daje dnevni zaslužek. Veča, kakor palača; v jaslih se rodijo rešitelji sveta. j dežju zopet zasijalo sonce tako lo je pa moja mlajša hčerka o- liko izletnikov, tudi Amerikan-. | se bodo tudi razmere na boljše bolela na slepiču in je morala cev se prepelje tod mimo z brzo-Angleški pisatelj Gilbert Keith Chesterton je eden tistih red- obrrije. Dal Bog, da bi se skoro. takoj v bolnišnico, kjer je bila vlaki in filma jo tukajšnjo oko- ~ . ljudl, na svetu' ki ist0' kar «ovore tudl žive- Človeško dušo ysi Slovenci in Slovenke, naj bi operirana na slepiču, ki se je že lico in vrhove gora, kakor je Mr ay5gaj0 k Bogu male, preproste reči, pravi Chesterton. Zato je se pa ozirali proti Lemontu, in razlil in tako je njeno življenje | Grdina filmal našo drago domo pisacelj zapustil London, kjer je bil rojen in živi v podeželju vaške- pr08ili mater božjo Marijo za na tehtnici, kar ljubi Bog daj vino Jugoslavijo. - Kriza, ka- ga življenja. pomoč v potrebi. Tudi vsi slo-^da bi me ne zapustila, ker mi je tere je celi svet poln, tudi tukaj deti tisti, ki so Bogu hrbet obrnili, kakor pa oni, ki so, kljub pomanjkanju ostali zvesti Bogu in njegovi Cerkvi, ker ti imajo tolažbo in lažje prenašajo križe, onih se pa drži prokletstvo. ki jih vsepovsod spremlja. — Ako bi poslušali take modrijane, ki po parkih modrujejo in vedo vsei trgovine Tlelo v zbiranju je ogromno. "Glavno zanimanje vlade, državne in mestne uprave bi moralo biti, enaka poravnava izdatkov katere so v posameznem in privatnem podjetju že izvršene. Davki se morajo znižati i'1" učinek tega znižanja naj bo zmanjšanje vladnih izdatkov — narodnih, državnih in mestnih. To jo bistveno potrebno za popolno izboljšanje dela in TARZANOV SIN (82) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal rEDGAR RICE BURROUGHS Kadar se je Korak hotel kam podati na kako pot sc ie zanesel edino na svojo moč in sposobnost. Ko ga je bil veliki slon. na to ponesel nazaj preko reke, kjer je obračunal z zlobnim Šve-< com, je pustil slona oditi v džunglo, sam pa se je hitro podal na pot proti Šejkovi nase-bini. katero je že preje večkrat obiskal, To je bil zve-dfel od Šveda, da mora biti Meriem v Šejkovih rokah. Ravno se je mražilo, ko je Korak prišel do porobka gozda, kjer blizu je bila naselbina. Odveza! si je vrv in jo vrgel na špičasto ograjo in jo zadrgnil. Minuto pozneje je že splezal po vrvi do vrha in razgledal po naselju. Nobenega ni bilo videti in Korak je skočil na tla Irki panter. Počasi in previdno se je bližal šotorom in Drisiuškoval, da bi kaj slišal. Nekaj časa ni čut.ii ne slišal nič. Niti čuječi araVski psi, ga niso začutili. Pri nekem šotoru je obstal in poslušal. Zaslišal je angleško govorico. . . Bil je to Baynes, ki se je pogovarjal z starim Šejkom, kateri mu je diktiral pismo na angleški konzulat v Alžirjv, zahtevajoč veliko odkupnino za Baynes«. Baynes je bil več dni jetnik v rokah starega Šejka. Ker je slednji slutil, da bi se znal Baynes na kak način braniti, ali da bi skušal uiti, ga je dal močno zvezati in imel je zaprtega v osamelem šotoru. Baynes je čakal in čakal rešitve, a je ni bilo od nikoder. . . Baynes bi bil silno rad opozoril Meriem, da je navzoč v njeni bližini pa tega ni mogel storiti. Zato je ponoči prepeval angleške pesmi in nato prisluškoval. Neko noč ko je sedel povezan v šotoru je pel neko pesem. Kar zasliši v tihi noči ženski glas, ki mu ie od nekje odpeval: "Z Bogom Baynes, jaz sem Mfcriem, jutri bo z menoj slabše, kakor bi umrla. . ." Strašna tiho-ta je sledila in črna noč jo je še povečavala. . . KNJIGA DOLENJSKA tiauiivianiBiainiuiKiHiiiiBiiiium je zanimiva za vsakega, posebej pa je zaniunva za Dolenjce, ker opisuje njih rojstne kraje kot mesta, trge in vasi. Slike kažejo dolenjska mesta in trge še iz Valvazorjevih časov dosedaj, kar je nadvse zanimivo zlasti za one, ki iz teh krajev prihajajo. Zato bi jo vsaj vsak Dolenjec moral imeti v svoji hiši, da bi vsaj njegovi otroci tu v Ameriki videli na sliki kraje, odkje prihajajo njiliovi slovenski stwši ii teh krajev. — Knjiga je lepa in stane » poštnino ---------------------------------- $1.50 J1G.M Alfi SLOVENEC Naroča se od 1849 West 22nd Street Chicago,, III* 12. Julija 1M. iEMSiMSlSJ <53 Tvoj nedeljski tovariš, iiiitinimn.uiiiiuiiiuimiin.0ni:uiuimii^gnr t /nnnnnnnnr • -iTffli;imin:uummi^ummummuuu<:i»~i<:™ i. j. r.zTuz.-zi^zcmtm n Radi noža pred sodišče Rihemberški karabinerji so TEDENSKI KOLEDAR 17. Nedelja — Aleksij— Marcelina 18. Pondeljek — Friderik Kamil 19. Torek — Vincencij — Avrea 20. Sreda — Margareta 21 Četrtek — Angelina 22. Petek — Marija Magd., — Lavrencij 23. Sobota — Apolinarij -o- Rev. J. C. Smoley: DEVETA NEDELJA PO BINKOŠTIH I ki neznanci so pa "fašistično"^ j drevje polomili, ploščo pa razbi-. .li in vrgli en kos pred občinsko J te dni aretirali Milana Vidmar-ihišo, drugega pa pred cerkev. I ja in Viktorja Birso iz Rihem-Karabinerji in miličniki so na-!berga in pri preiskavi so našli 'pravili v vasi preiskavo in kriv-'pri njiju dva krivca. Ker so tace "izsledili". Aretirali so šest ki noži po postavi prepovedani, mladih fantov v starosti od 19 če se ne rabijo pri delu, sta bila do 23, čeprav so mladeniči zatr-joba odpeljana v Ajdovščino na jevali, da niso nič krivi. Odvedli sodišče. • > so jih v goriške zapore. | -o- <±jJLJ) TRETJI DAN RAZPRAVE PROTI MARIBORSKIM ČASTNIKOM-PUČISTOM Železniška nesreča Na železniški progi Prestra- Nesreča (Dalje) Pismo pokojnega Milojkoviča-Milojkovič vse odkrito prizna- va Hud vihar je divjal sredi ju nija po cerkljanskem in povzro nek-Postojna gradijo nov tir, čil prebivalstvu ogromno škodo, jlu Meran, predno je prišla ker je po mnenju tržaških listov j V neko hišo v Podbrdu je medistraža> da ®a aretira. V tem promet na tem delu tolik, da bi nalivom udarila strela in ranila' Piše poročnik Milojko- ga drugače ne bik> mogoče zma-jtri osebe, katere so z avtobusom' vič> da Je res nameraval po-govati. Pri gradnji je zaposlen prepeljali v goriško bolnico. K be&niti na Dunaj in se tam vpi-večji oddelek delavcev, ki so pa sreči strela ni bila ognjena in sati v komunistično propa- tovarišev, da se je vedno pečal s socialnimi problemi in čital knjige. Šele trkanje na vrata je prekinilo njegovo pismo, obenem pa tudi priznava tudi j njegovo življenje. V tem pis- it , . , , i mu Milojkovič priznava tudi j iNato je ono precita.no dolgo jstalne zveze s Šarloto Fried-Pismo, katerega je rajni po- H . bU ^ aretira. rocmk. Milojkovič pisal v hote-1 Dunajski brzojav izmišljen? skoro sami Italijani in fašisti, je tako hiša ostala. Dne 16. junija se je enemu, po; -o— Sirom Jugoslavije na in ki bo nastopila pri raz-j pravi kot priča. Priči, ki nič ne vesta Po prečitanju tega pisma je bil poklican Anton Tončič, gando. Glede proglasa izjav- [gostilničar v Pobrežju pri Ma-lja v svojem pismu rajni Mi-iriboru' kJer sta oba častnika j loj kovic, da je bil napisan • Pren0Čila. Sodnik je naslovil 'vpričo Atanackoviča na nje-na gostilničarja nekaj vpra-'gov pisalni stroj. Priznava, dajšanj> ki Pa niso prinesla niče-je kriv in izjavlja, da mu je far bistvenega. Anton Tončič da s častnikoma sploh ni govoril. Sodniki ga sprašujejo, ali mu je morda Mirne, je šel v Praprotnico pojviča in Miladinoviča. Prizna-drva. Pri nakladanju sta mu ■va v Polni meri sv°Je zveze s pomagali hčerki Pavla in Mil- komunisti in obtožuje istočas-1 fbi obeh častnikov še kaka revolucionarno prerezal obe nogi skoro tik pod.ka. Na kraju, kjer so naklada-,110 oba Poročnika Atanackevi-, ^tja oseba, česar pa gostil-životom in ni upanja, da bo ostal li drva, se je iznad poti priva*jča in Miladinoviča, katerema mcar ne ve. pri življenju. Čuditi se moramo, ko vidimo našega Gospoda najprej v sol potem pa vsega razjarjenega, radi bi vedeli, kako so mogli imenu Ivanu Boni pripetila hu-fetko razni občutki tako hitro drug drugemu slediti. Treba nam da nesreča. Ravno pred opoldan- Pa samo vsebino evangelja premisliti, pa bomo to razumeli. jskim počitkom se je malo odda- - Kar nam pripoveduje evangelij, se je godilo kratko pred Kri- ljil od ostalih tovarišev in šel po | V zadnjem hipu rešena smrti - - • ...... stusovim trpljenjem. Tri leta je hodil okoli in učil. Povsod so sredini tira, ko ga je iznenadil j Leopold Drčar, posestnik I žal> da Je spravil v to neprijet- lzJavlJa, slavili njegovo ime, večina ga je imela za obljubljenega Mesijo.[prihajajoči vlak. V zadnjem hi- na Brezovici, tako poročajo iz|n° afero poročnika Atanacko-loda njemu ni bilo za svetno oblast, njemu je bilo za rešitev duš; I P« je hotel odskočiti, pa se mu in ker ni hotel nič slišati o posvetnem kraljestvu, so se ljudje od j je na nesrečo zataknila noga pod njega obračali. Ljudstvo jeruzalemsko ga je izročilo smrti in si tračnico da je padel. Vlak mu je tako pripravilo grozen pogin. To poslednje je bilo pred Kristusovimi očmi, ko se je nekega dne bližal z Oljske gore mestu. Kako krasen tempelj, toda čez 37 let ne bo kamna na kamnu. Videl je pogin svojega izvoljenega ljudstva, in vse to je napolnilo njegovo srce z žalostjo, da je jokal. Sebičnež tudi joka, toda le zato, ker je tudi njega zadela nesreča. Človeka blagega srca pa gane nesreča bližnjega. Ni jokal Kristus radi sebe, jokal je nad izraelskim ljudstvom. Njegove solze so bile solze iskrenega prijatelja, blagega, dobrotljivega srca, ki je videlo samo trdovratnost in zakrknjenost judovskega ljudstva, zato je vzdihnil: "O ko bi bilo Poznalo v ta tvoj dan, kaj je tebi k pokoju, pa si zaslepljeno in ne boš ušlo svoji nesreči." Gospod je šel nato dalje in prišel v tempelj. Obdan je bil ° -------------- — - - - sui-uaiu. Pred goriškim,sodiščem je ^ j^kem"okraju.'KJloTuu je štrlo J 1Rtl R°s> ki ima usmiljenje z zaslepljencem, ki ima usmilje- obs°Jen 21 letni Kamilo Rijavec lev0 nogG nje, potrpljenje z grešnikom, je isti Bog, ki kaznuje trdovratneža!iz Bcvca na tri mesece Ječe- Ri". & _o_ m zakrknjene«. Dokler živi človek še na svetu, preliva Bog radi: javec Je bival v Gorici in -ie Pred 1 Konj ga je brcnil njega solze usmiljenja, ko pa stopi na oni svet, ga pa čakajo kazni!meseci dobil Policijsko posvari-, Posestnika Janeza Ogrinca. uozjejeze (Io. Poieg drugega je moral biti p d. BoStaja iz Domžal je brc. v i-iujse kakor Jeruzalemu, se bo godilo temu, ki noče poslušati P° tem Posvarilu vsaki večer nJ1 konj y hrbet in mu poško. "ožjega glasu. Zato pa naj bo naš sklep: Ne zakrknjenost, ne'doma na-l'kasneje do 10- ure zve" doval ledvico, da so ga morali ■'"-ovratnost, ampak spoznanje božjega usmiljenja in potrpežlji- čer" Pred nekai dnevi so ga p0 peljati v bolnico. vovsti naj vodi in napolnjuje naša srca, da bomo slišali njegov glas ''tem času dobili karabinerji z f° !rka.na naša srca in Prijateljsko: „Da bi spoznal tudi "-i, itar je v tvoj mir." pogledu razlikoval od svoje j kovic odgovarja sodniku, da okolice in svojih častniških l ne priznava ničesar, niti svojih mojo zeno. -o- Obnovite svojo naročnino za ist pravočasno! RAZNE NOVICE IZ NEGDREŠENE DOMOVINE doma in ga radi tega aretirali, nakar je bil po enem tednu obsojen. -o- Nesreča Z avtomobila je padel Alojz Rošar, delavec opekarne na Ljubeč',ni pri Celju in se nevarno poškodoval na rokah in Slaba tolažba , gospodarsko pomaga "osvoboje- Nedavno je imel tržaški po- n|m'' bratom, a je na tej poti o-deštat Pitacco ki ip ohenpm ^p iVirajo sovražni elementi. — Zdi ,wv - , . nator vrimskem parlamentu se Pa- da rimska tolažba ne bo 't ^ Nove italijanske šole Na seji deželnega šolskega po glavi. sveta v Gorici je šolski skrbnik --o—— Mondino v svojem poročilu za- j Smrtna nesreča vzel uprav šovinistično stališče Na teharskem klancu se je napram slovenski in hrvatski smrtno ponesrečil Vlado Fre-narodni manjšini. Ostro je na- \lič, elektrik zagrebškega gle- Kovor o Trstu in Reki. Tožil je, dosti Pomagala in tega se trezni da sta Trst in Reka gospodarsko : tržaški in reški trgovci tudi pre-docela propadli, ker sta izgubili dobro zavedajo. ba njene ljudi prištevati med splašeni konj, ki je zadel v katerem se je peljal --o- , "cinične zločince, ki zahrbtno avto v ! napadajo načelnika fašistične Frelih. J vlade, ki ga je roka božje pre- -o—— Kako je v Re^čah pri Gorici j vidnosti P™v te dni sept rešila ŠIRITE AMER. SLOVENCA! I smrti in ga ohranila Italiji, še , , . , .. .v . . Do letos, je prebivalstvo v posebej pa njenemu prebivalstvu j ldr R«nčah Pri Gorici živelo še ne-;6b meji, da more nadaljevati nekdanje zaledje bivše avstrijske monarhije. Oba mesta sta pa doprinesla to žrtev samo radi te- novljenih več novih šol v Julijski Krajini, da bo fašistična kultura s pomočjo teh šol prodrla korak dalje v tujerodni svet. Na- ali njunega italijanskega prebi- kako v miru. Fašisti tudi niso' borbo proti tujemu elementu".1 valstva in da tudi tentorijalno preganjali ljudi, kakor po dru-j V svojem nadaljnem poročilu je, Postaneta del italijanske domo- gih krajih v Julijski Krajini. V! napovedal, da bo še letos usta-vine. V zadnjem času se je pa gospodarskem oziru so ši pa' Zopet pričelo urejevati srednje- Renčani znali pomagati sami. evropsko gospodarsko vpraša- Do 250 renskih zidarjev in še nje, za Trst in Reko so se obno- več je odhajalo vsako pomlad v vile perspektive za bodočnost, tujino, zlasti v Švico, na sezon-1 mesTilfbodo 30 novih učnih mo-si zopet opomoreta kot tr- sko.delo. Pridni delavci so si nalči in dva nova diktatična rav-govski izhodišči podunavskih ta način prihranili marsikak ti-!natelja, enega v Idriji, enega v tov. Toda, Francija in Čeho- sočak in tako so bile njihove dru-1 Tolminu, katerih "sveta naloga slovaška sta za tako rešitev Žine za zimo preskrbljene. Ne-'bo, zanesti v deželo nekulturnih srednjeevropskega problema, ki nadoma je pa pričelo delo zasta- tujerodcev glas fašistične rim-1 P'*av me ne koristil ne Trstu, jati in letos je ostala večina ren- 'ske civilizacije." — Hinavski ne Reki. — Francija in njeni ških zidarjev brez zaslužka in |domišljavci. Prijatelji so torej krivi, če bosta'posla. Prebivalstvo, ki je dose-Trst in Reka zares propadla. — daj molče, čeprav z muko pre-Zunanji minister Grandi je Pi- našalo zatiranje svoiih v Jugoslavijo in druge države ošiljam zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Včeraj smo računali? pr< kultur-1 Ustje na Vipavskem Skoda je vsakega inteligenta, m Rečani, ki so ga začeli vsled prišlo do dogodkov, ki so zahte-'nik France ' Hočevar Bil je. njegove uničevalne politike so-'vali nedolžnih žrtev. — Po smr- maihne nostavP. ™ i« hil nnte- Za 100 din ............. Za 250 din ............. Za 500 din ............. Za 1000 din .....,....... Za 2500 din ............. Za 5000 din ............. Za 100 lir ................... ....$ 5.90 Za 500 lir .................... ....$27.00 Za 1000 lir ................... ....$53.25 Pri večjih svotah primerer lo pa za to priliko takoj pogra- saditi njemu v spomin mlada svoje smrti. Skoro vse življenje bil, kakor potapljajoči se, za re- drevesca. Tudi v Renčah so jih je bil nekoliko bolehen, vendar •Jilno desko, in pričel hvaliti Ita- nekaj vsadili in vzidali med nje ni nihče msilil, da se bo poslovil bjo, kako si prizadeva, da tudi. kamenito ploščo z napisom. Ne- tako zgodaj od nas. k popust. Money Order in pismo naslavljajte na: JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. DR. ALLAN J. HRUB\ Specialist za pljučne in srčm bolezni Tel. Rockwcll 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel A»t Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: S do 9 zveč. ra?.en sred ob sredah 9 do 11 dop.; ob »obotifc 1 do 4 pop. in cerkvene pevske zbore =CEfšK¥ENA GLASBA™ 10c 10c 1.25 25c BEBNIK FRANC: Pozdravljen, pesem za mešani zbor in tenor solo, primerna za slavljc župnika, partitura.... Kraljici Majnika, trije mešani zbori; Majniko-va, Češčena Jlarija, Ave Maria, partitura.... Siavospev sv. Večera: "Quem vidistis, pasto-res?" za 4 glasni mešani in moški zbor, partitura ........................................................................ lSc ČADEŽ VIKTOR: Rajske Strune Zadonite! 20 starejših božičnih pesmi in 3 božični odpevi. Partitura............ 60c Posamezni glasovi .............................................. 25c FOERSTER ANTON: Cecilija, cerkvena pesmarica, 2. del trdovezan v knjigi ....................................................................5 Ecce Cacerdos Magnus, trije različni napevi, za 4 glasove, latinske besede, partitura........ 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove, se rabijo lahko kot solo-spevi z orgijami, partitura .......................................................... 50c Posamezni glasovi .............................................. 20c 7 pogrebnih pesmi za mešani zbor, partitura.... 75c 10 Evharističnih pesmi, za mešani zbor, partitura ......................................................................................75c Posamezni glasovi ............................................................................................15c 12 Marijinih pesmi, posamezni glasovi.............. 15c 12 Pange Lingua, Tantumergo, Genitori, štiri-glasno, partitura .................................................. 50c GERBIČ FRANC: Slovenska sv. maša v čast sv. Frančiška Seraf. za mešani zbor, partitura ................................ 50c Posamezni glasovi ................................................ 20c 12 Pange iingua, tantumergo in genitori, posa-mezai glasovi ....................................................... 15c GRUM ANTON: 10 Obhajalnih in 2 Presv. Srcu Jezusovemu za mešani zbor, partitura ................................ 50c HLADNIK IGNACIJ: Petero prošnjih Marijinih pesmi za mešan zbor, solo in orgije, partitura HRIBAR P. ANGELIK: Postni in velikonočni napevi partitura .................................. Posamezni glasovi .............. KIMOVEC FRANČIŠEK: Češčena bodi Kralijca, koral titura ........................................ Posamezni glasovi ............ 50c za mešan zbor, ..............................$1.00 ............................... 25c z orgijami, par- 10c 3c Missa de Angelis, latinska koralna maša z orgijami, partitura .................................................. 25c Posamezni glasovi .............................................. loc Rihar Renatus, 21 pesmi našemu Gospodu, 3 razne. 4 postne, 2 božični, 2 velikonočni, 1 za Vnebohod, 8 za sv Rešnje Telo, 1 na čast presv. Trojici, za mešani zbor, partitura........$1.00 Posamezni glasovi ..............................................................25c 14 mažnih pesmi, za mešani zbor, pos. glasovi.. 15c MEDVED ANTON: Bone Deus, latinski solospev z orgijami, partitura ........................................................................ 20c POGAČNIK: Missa in Honorem s. Josephi, za mešan zbor, posamezni glasovi .............................................. I5c PREMRL STANKO: Cerkvena pesmarica, glasovi 114 pesmi............ 45c Cerkvena liudska pesmarica, partitura, v trdo-vezana knjiga ........................................................$1.50 Godovnice nebeški Materi, 14 pesmi za Marijine praznike, mešani zbor, pos. glasovi........ 20c Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi v čast svetnikom za mešan zbor, partitura.... 75c Posamezni glasovi ............................................... 15c Slava sv. Križu, pet pesmi za postni, ali misijonski čas za mešan zbor, partitura................ 50c SATTNER P. HUGOLIN: 1 Planike 2. zv., 14 Marijinih pesmi za šoli, mešan zbor in orgije, partitura ............................ 90c Postni napevi za mešan zbor in orgije, 8 skladb, partitura ..................:.............................. 50c Slovenska sv. Maša, .T. Miklošič, za mešan zbor priredi! P. H. Sattner, partitura ......._... 50c Posamezni glasovi ................................................ 15C SPINDLER F. S.: Spremljevanje k Ljudski pesmarici. Vsebuje popularne masne, obhajilne, blagoslovne pesmi, pesmi za cerkveno leto, Marijine praznike, šmarnice in druge pobožnosti, pesmi k svetnikom in angelom itd., skupaj 81 skladb, trdo yezano v knjigo ..........................................$1.00 VODOPIVEC VINKO.: Kraljici svetogorski, 12 Marijinih pesmi, za mešani zbor, partitura ....................................... 65c Pesem za posvečevanje nove cerkve ali altar- ja, partitura ............................................................ 20c Ker ima naša knjigaria zastopstvo z vsemi knjigarnami v domovini, preskrbuje tudi druga dela, ki niso v tem seznamu navedena. Kadarkoli želite, katerokoli pesmarico, ali partituro, pišite nam in jo vam preskrbimo. Naročilom je pridati vedno tudi potrebni znesek v poštnem Money Ordru. : ■ . - t Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd St. CHICAGO, ILL. Stran 4 amerikanski slovenec '"! ti!'! liH'lil i|i""HI||I|l|i" Torek, 12. julija 1932. _Mlinarjev Janez SLOVENSKI JUNAK ALI UPLEMENITBA TEHARČANOV Sestavil po narodni pripovedki iz srede petnajstega stoletja F. Kočevar "Je-li to čas, ko so menihi na potu?" mu seže porogljivo Janez v besedo, "sedaj, ko si sove, čuki in druga mračna žival išče plena? Pravi menihi sedaj kleče po svojih izbicah in prosijo Boga, da prizanaša grešnemu svetu zaradi naših hudobij, nikdar pa se ne potikajo ob tem času po gozdih. Ako me vse ne moti, ste vsi trije prav taki menihi, kakor je bil oni, ki smo ga danes prijeli, Marko, pripelji ptiča semkaj, da se pre pričamo, ali so vsi enega gnezda ali ne!" Koruznica zašumi in Marko privleče vohuna na mesečino. "Izdajalec!" sikne grof, spoznavši svojega ogleduha, druzega ni mogel reči, tako krepko ga je davila Janezova pest. Sedaj se domisli, da ima pod haljo meč, hoče ga izdreti toda Janez ga prehiti, zlomi izdrti mec na kose, ter zmeče v mlinski jez. Večje sramote mu pae ni mogel napraviti. Z grofom vred sta bila ra-zorožena tudi njegova biriča. Medtem pride grof nekoliko k dušku in takoj napne druge strune: "Roparji nesramni ste m ponočni potepuhi, ki iz hudobnega namena tu na mimogredoče prežite. Zaradi tega boste zapadli vsi kazenski pravici!" V tem slogu je hotel še dalje kazati svojo oblast, toda Janez je skrčil takoj krepkeje pest in mu sapo zaprl. "Ako smo roparji," poudari ostro Janez, "nismo roparji nedolžnosti, kakor vi, grof. Ako naš namen ni bil dober, bil je gotovo boljši od vašega, da smo vas tu prestregli in ako smo mi kazni vredni zara000000000000000c00000000000000000000000000000"^ Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških je: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, 111. POSLUJE ŽE 38 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, 111. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00. SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku......... Skupno število krajevnih društev čez 200. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 38-letnega obstanka nad $4,000,000.00. Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narod!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJ SKO-SLO VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 po-smrtnine. V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000.00 posmrtnine. CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE: K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, kjer se člani(ice) lahko zavarujejo samo za 20 let^proti primeroma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plačujejo nič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj izplača njih posmrtnina. 70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA: Vsak član(ica) K.S.K.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz. je prost asesmenta. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) pri K .S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. let. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. ^■oooooo^oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^ ZAŠČITA ZALEDJA PROTI VOJNIM STRUPOM ^uiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin DRUŠTVO SV. JERONIMA ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence ni Slovenke od 16. do 55. leta, v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostora Za nadaljna pojasnila se obrnite na spodaj podpisani društveni odbor: MIKE TOMŠIČ, predsednik, STANLEY SOBERL, tajnik, ANTON TOMŠIČ, blagajnik. SLOVARJI IN DRUGE UČNE JEZIKOVNE KNJIGE. SLOVENSKA SLOVNICA, Dr. A. Breznik, 240 str., vez. $1.00 ČEŠKO-SLOVENSKI SLOVAR, sestavil D.'. Fr. Bradač, 315 str. Vezan, stane ................................................................$2.00 ANGLEŠKO-SLOVENSKA ČITANKA, Dr. F. J. Kern, 213 str. trdo vezana ..................................................................$2.00 SLOVENSKI PRAVOPIS, Dr. A. Breznik, broš..................65 LATINSKO-SLOVENSKI SLOVAR, sestavil Dr. Fr. Bra-........ dač, 500 str. Vezan....................................................................$2.50 SLOVAR TUJK. sestavil Dr. Fr. Bradač. 174 str. Vezan . $1.50 SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR, ses. Dr. Fr. Bradač, 626 str. Vezan ............................................................................$2.50 SLOVENSKO-FRANCOSKI SLOVAR, sestavil Dr. J. Kotnik, 382 str. Vezan ............................................................$2.25 FRANCOSKO-SLOVENSKI SLOVAR, sestavil Dr. J. Pretnar, 555 str. Vezan ............................................................$2.50 GRŠKO-SLOVENSKI SLOVAR, Anton Dokler, 848 strani, vez...........................................................................................$5.00 ITALIJANSKO-SLOVENSKI SLOVAR, sestavil Dr. J. Valjavec, 379 str. Vezan______$2.25 SLOVENSKO-ITALIJANSKI SLOVAR, sestavil Dr. J. Valjavec, 404 str. yeran_______12.25 SLOVENSKO-SRBOHRVATSKI SLOVAR, sestavi Dr. 1 Albin Vilhar, 269 str. Vezan ..................................................$2.00 SRBOHRVATSKI-SLO VENSKI SLOVAR, Dr. Albin Vilhar, 328 str. Vezan ..............................................................$2.00 ROČNI SLOV.-ANGLEŠKI in ANGL. SLOV. SLOVAR,. 95c UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA, Ses. J. Mulaček, 295 str. Broš.......................................................................................$1.25 UČBENIK RUSKEGA JEZIKA. Prof. J. Orožen...............$1.50 ESPERANTSKO-SLO VENSKI SLOVAR, Esperantski klub, 192 str. Vezan .................................................................$2.00 SESTAVA ČLOVEŠKEGA JEZIKA, Eng. Rakovec, 104 str. Broš...................................................................................$1.50 WEBSTER'S ENGLISH DICTIONARY, 758 str. Vezan. |1.15 POPULAR WEBSTER'S DICTIONARY, 380 str. Vezan.. .50 Vsi gori navedeni slovarji se dobijo v Knjigarni Ami. Slovenca. Naročilom je priložiti potrebni znesek, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draf-tu ali v znamkah. Knjige razpošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET CHICAGO, ILL. (Dalje) Proti pršečim kapljicam iperita in lewisita se mora človek še zavarovati s posebnimi rokavicami, z gumijastimi čevlji in z gu-mirano obleko, ki si jo oblečemo čez vsakdanjo in si z njo zavarujemo tudi glavo (kapuca!),. Z a-paratom za kisik in z obleko zoper iperit smo pa sigurno zavarovani proti vsem vojnim strupom toliko časa, dokler traja zaloga kisika. Poskrbeti moramo torej, da imamo vedno dovolj kisika v rezervi, da lahko z njim v slučaju potrebe znova napolnimo na primernem prostoru svoj izolacijski aparat. — (Kdor more, naj si tak aparat nabavi in naj se vadi v dihanju nanj, pri čemer naj tudi ugotovi, koliko časa je uporabljiv.) Izolacijskih aparatov bi se morali posluževati v slučaju potrebe zlasti bolničarji in ljudje pri reševalnih oddelkih. Opomniti moram, da dihanje skozi masko in aparate s kisikm ni tako lahko. Zato bi se moral vsakdo vaditi in trenirati, dokler je čas, ker v usodnem trenotku nevarnosti bi bila trenaža prepozna. Malokdo bi namreč mogel prvič vzdržati polurno dihanje pod masko, zlasti ne nervozni, ki bi jo prav hitro sneli. . . Za o-troke, starčke in ljudi z bolnimi pljuči ali bolnim srcem obrambni aparati skoraj ne pridejo v poštev. Potrebno bi bilo, da bi n. pr. občine poskrbele in si nabavile maske in izolacijske aparate, ki bi jih rabili ljudje že v miru na vajo v dihanju. Po nekaterih državah so se že resno oprijeli tega. Vojaštvo se vadi o pravilni uporabi mask in Draegerjev, a tudi za ženski svet m druge, ki ostanejo doma, bi bilo priporočljivo, če bi se spoznali z o-brambnimi aparati. Dasi sta prava maska in izolacijski aparat najbolj pripro-ročljiva, vendar le omenimo tu še najpriprostejši način, kako si naj v slučaju potrebe napravimo zasilno masko, ki bi nas varovala nekaj trenotkov, dokler se ne bi odpravili na varen kraj. Vzemimo čist žepni robec — ženske lahko kar ruto z glave— namočimo ga v vodo, jesih, olje ali glicerin, zakrijmo si z njim usta in nos, skozi katerega di-hajmo. Drugi način pa je, da vzamemo več plasti tkanine, vate ali kakega drugega poroznega blaga in nasujemo med posamezne plasti cinkovega oksida, natrijevega karbonata, razdrobljenega oglja — najbolje od češ-pljevih peček —, nekoliko kalijevega hipermangana v zrnih, natrijevega hiposulfida, natrijevega bikarbonata, sode bikar-bone in urotropina, kar dobimo v lekarnah. Vse moramo sešiti, namočiti v ficinovem olju in glicerinu ter si potem navezati na obraz in dihati skozi te snovi. Če bi ne bilo drugega pri roki, si pomagamo lahko tudi z zemljo, držeč jo k ustom in nosu. Seve, zasilna maska nam more služiti le malo časa, kar posebej poudarjam, da se ne bi zanašali nanjo in se ne zmenili za prava obrambna sredstva. Hišna in skupna zavetišča V obrambo zaledja proti strupenim plinom bi prišla v poštev tudi hišna in skupna zavetišča. Gotovo je, da po mestih in vaseh ne bo imelo ne mask ne dihalnih aparatov mnogo ljudi, ki so po cele dneve v službi in pri delu izven svojega doma v tovarnah, delavnicah, uradih, šolah, na poljih, na cestah in drugod. Za te bi morali zidati že v miru po tovarnah, delavnicah, šolah itd. več pripravnih in hitro dosegljivih hišnih zavetišč. Prav tako pa bi morali misliti tudi že tedaj, da bi zgradili skupna zavetišča za vse, da bi se mogli v slučaju potrebe hitro in brez beganja zateči vanje. Občemu pomenu zavetišč ne more pač nihče ugovarjati in zato je naravno, da bi morale skupna zavetišča graditi občine, hišna zavetišča pa institucije in podjetja in vsi gospodarji v svojih poslopjih. Kakšna naj bi bila skupna in hišna zavetišča in kako naj bi bila opremljena? Po nekod v Ameriki in Rusiji imajo že pripravljene podzemeljske zgradbe, ki naj bi služile v slučjau potrebe kot skupna zavetišča, a jih uporabljajo zdaj za kino, gledališča in zborovanja. V te podzemeljske ugradho dobivajo potom električnih ventilatorjev iz gornjih plasti, iz hribčkov, parkov pa tudi iz visokih dimnikov prečiščen zrak, ki se črpa 'skozi ogromne filtre, sestoječe iz humusa — prsti in raznih plasti kemičnih snovi, oglja itd. pa tudi skozi Lekler-jeve filtre, kateri bi v slučaj« napada z vojnimi strupi zadrževali vse strupe iz zraka in bi jih nevtralizirali ali uničevali. Tudi sicer so vsi prostori udobno o-premljeni. Poskrbljeno je, da se vhodna vrata z dvojnim prednjim prostorom hermetično zapirajo. Prodiranje zraka skozi taka vrata je v notranjost tako-rekoč izključeno, ker je pritisk prečiščenega zraka v zavetiščnih prostorih večji od zunanjega, katerega zadržuje in odganja, kakor bi odganjal tudi plin. (Dalje prih.) -o—-— Katoliški Slovenci oglašajte svoje prireditve v "Amerikan-skem Slovencu"! EE V uradu "Arner, Slovenca" —lahko kupite Money Ordre od American Express Company; —lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; —lahko plačate vaše račune za luč in plin; —lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski Slovenec S ■ 1 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. m