SLAMNATI »LOJSTRI«
BOZO RAČIČ
Slamnati »lojstri« ali lestenci služijo kot
okras v hiši ali celo v revnih, podružničnih
cerkvah, ki si ne morejo nabaviti pravih, ko-
vinskih (Bojanci, Sela nad Stično).
Po hišah jüi obešajo navadno v hišni ali
božični kot in to za praznike ali za čas hiš-
nih praznikov (ob godovih ali svatbah). Te
vrste cenen okras izdelujejo po revnih krajih
(v Halozah, v Beli krajini, na Blokah, v oko-
lici Rakeka in Dolenjskih Toplicah).
Naši primerki so iz Preloke ob Kolpi v
Beli krajini. Izdelala jih je ljudska umetnica
Angela Starešinič, ki izdeluje poleg »lojst-
rov« tudi svojevrstno lepe pisanice, na katere
piše tudi lepe spominske verze. Je pa tudi
zelo spretna tkalka in vezilja. Zdaj živi na
Švedskem.
Osnova za lestence je »Kristal«, ki je lahko
Oktaeder, tetraeder, rombov dodekader z raz-
nimi kombinacijami do zelo kompliciranih,
pri katerih je treba posebno paziti na »zapi-
ranje vratic« pri izdelovanju.
Za izdelovanje lestencev potrebujemo
rženo slamo enake debeline brez kolenc in
rezana mora biti z ostrim rezilom, da ostane
odrezani rob cel, sicer bi se nit zatikala. Ce
je pa rob počen, lahko zaide nit v razpoko in
potem ni mogoče vezati lepih oblik. Poleg
slame potrebujemo še lakiran papir, ki je
obojestransko barvan in čvrst, ali pa tudi
čvrst staniol raznih barv. Papir nastrižemo v
okrogle ploščice ali tudi druge oblike, kar
poveča efekt ali pestrost lestenca. Ker je po-
trebno po več sto koščkov, je najbolje nase-
kati papir ali staniol z luknjačem. Premer
koščkov je navadno 15—20 mm. Nadalje po-
trebujemo še precej dolgo šivanko s podolgo-
vatim ušesom in močno nit.
Nit vdenemo v šivanko in zavežemo na
koncu debel vozel. Nato vtaknemo šivanko v
odrezano slamo. (I) Slamo držimo med pal-
cem. Z roko potolčemo na rob mize, da se igla
pomakne v slami navzdol Ln pogleda pri
spodnjem koncu ven. (II) Šivanko potegnemo
iz slame in jo vtaknemo v drugo, nato v
tretjo in v četrto, če je osnova kvadrat. (III).
Nato sklenemo kvadrat, ga postavimo po-
konci na vogal (IV) in na vrhu zavežemo
slami št. 1 in 4. Ta okvir obesimo nekam, da
prosto binglja. Potem vdenemo šivanko z nit-
jo v peto slamo, jo potegnemo skozi in nato
prepeljemo še skozi šesto slamo. Konec niti
pri zgornjem koncu slame št. 5 privežemo v
170
171
vogal med slamama 2 in 3. Drugi konec slame
št. 6 vzdignemo z nitjo in jo privežemo zgo-
raj v vogel med slami št. 1 in 4. Enak posto-
pek je s slamama 7 in 8. Tu privežemo št. 7
med 1 in 4, št. 8 pa med 2 in 3 v vogalu. S
tem je postavljeno pokončno ogrodje. Konč-
no privežemo prečne slame 9, 10, 11 in 12 in
tako dobimo prvo osnovo v obliki dveh ena-
kih piramid (oktaeder) — VI. Na to ogrodje
obesimo na vse '4 vogale po eno manjšo
»karo^<, ki je izdelana po istem načinu kakor
velika (foto)-
Večkrat obešajo v sredini manjši lik in v
tem primeru mora biti ta prej izdelan kakor
večji in se priveze vanj, preden se »zadnja
vrata zapro«, tj. preden sklenemo lik in ga
zvežemo, ker ga sicer zaradi premajhnih od-
prtin v stranicah ne bi mogli spraviti vanj.
Končno se lotimo še izdelovanja repkov ali
»bimbale« imenovanih. V ta namen imamo
pripravljeno 2 cm dolge narezane koščke sla-
me, nastrižemo okrogle ploščice papirja ali
staniola,, in šivanko z nitjo. Na koncu niti
napravimo vozel ali papirnat čopek (VII). Na-
to nataknemo 1 papirček, nato slamico, zopet
papirček, nato zopet slamico. Papirčkov je
navadno od 5—7. Lahko jih je tudi več ali.
manj, je odvisno od osnovnega ogrodja. Pa-
pirčke pa razporedimo v določenem vrstnem
redu, ki naj bo enak zaradi barv, to da po-
tem lepo harmonijo.
»Bimbale« obesimo lahko tudi na druga
mesta, kar kaže Vllla. Kako se pa pritrdijo
na stranice repki, je razvidno iz VII. Poseb-
no efektni so repki, ki imajo staniolove plo-
ščice kovinskega sijaja raznih barv, kar pri-
de posebno do veljave pri luči.
Lestenci naj bodo obešeni precej visoko, da
jih gledamo od spodaj navzgor.
Za izdelovanje 10 vogalnega lestenca služi
vzorec VIII, kjer je razviden postopek gra-
ditve ogrodja po principu kakor pod IV.
V današnjem času bi bilo bolj priporočlji-
vo graditi slične lestence iz sodobnega mate-
riala, ker je mnogo bolj trpežen kot slama.
To bi büe polivinilne cevke raznih debelin
in barv.
Takšne lestence bi že lahko opremili tudi z
žarnicami na sredi. Glavno je pri tem, da
ohranijo originalno obliko, ki je zrastla v
domišljiji nekega podeželskega človeka, ki je
imel dovolj smisla za lepoto in dovolj vztraj-
nosti, da je zamišljeno delo tudi izvršil.
172