Poteko Ocvirk Kovof Mene, ki vse tri planinske ptičke dobro poznam, je zanimalo, koko so skupaj lezli no T riglov. Kor se tovariša Poteka in Ko­ vačo tiče, bi še nekom šlo. To sto zaleglo gorsko mačko, ne ustrašilo se še loko strme poti. Koko po je bilo s tovarišem Ocvirkom, ho? To vemo, do je po poklicu čevljar, do je bil med vojno zaprl, do je bil pred leti dober orodni telovadec. Ali kaj hočemo, leto so leto. Nasmeje se tovoriš Poteke, pomežikne tovoriš Ko­ vač, odgovori po tovoriš Ocvirk: »No, gorsko ptičko, kor povejta, koliko­ krat je Ocvirk podel pod nahrbtnikom I« In ga oba hkrati trepljalo po rami : »No­ benih težav. še hitreje bi jo ucvrl, do te nisva kor naprej opominjalo. Drogo, proti osemdesetim lezeš. Ti po nama v brk: Figo, lezemo proti vrhu Triglava! In bomo tudi prilezli. Jaz že. če bosta po vidva v koki škrbini obtiča lo - po bom kor jaz za vse tri v knjigo zapisal: eden no vrhu, dva pod njim.« Za konec še pojasnilo: Niso bili prvič. Ze večkrat so osvojili vrh najmogočnejšega gorskega očanca. Ven­ dar vsak po svoje. Tokrat po so bili sku­ paj. Kakor so bili skupaj v Kamniških planinah, Karavankah in še kje. Vsako leto so po nekajkrat v višinah nad dva­ tisoč metrov. Nojčešče po so no vrhu Homa, v svojem planinskem hramu. In ko posedajo in se zozro v dolino, v sončnih žarkih okopano, hkrati zavzdih­ nejo: - Povsod je lepo, najlepše doma 1 Drogo Kumer TINE OREL - šESTDESETLETNIK Pisati o jubilantu v glasilu, ki mu on som že štiriindvajseto leto oblikuje podobo, skrbi za čistost jezika, povezuje sodelavce in pridobiva nove, zraven po je v planin­ ski organizaciji že dolga leto delaven, no najodgovornejših odborniških mestih, je zahtevna nalogo. Zahtevno zalo, ker Ie planinski opus Tineta Orlo p laninski jav­ nosti dobro znan, ustvarjalni zagon zo planinski kulturni integral po nikakor še ne zaključen. Poleg lego je namen tega sestavka le, do opozorimo zgolj no jubi­ lantovo planinsko delovanje, ne po tudi na njegovo delo na šolskem, turističnem in kulturnem področju. Tudi pri očrtu pla­ ninskega in uredniškega delo se zave­ dam, da se za triindvajsetletno uredniko­ vanje in več kot štiridesetletno planinsko delovanje v krotkem članku ne more doti zaokroženo delovno podobo jubilanta, kakršno ~asluži. Opravičuje me dejstvo, do še veano sveži in dinamični delovni zamah Tineta Orla ne kože no jubilej, h kateremu mu čestitamo. čas, ta večni razsodnik, pa bo ob svojem trenutku lahko dal popolnejšo oceno njegovega dela. Zivljenjska kronika mu je za rojstno let­ nico zapisalo datum 9. februar 1913. Rojen v Trzinu pod vznožjem Grintovcev ni imel daleč do gora. Lepota okolja je v njem zgodaj prebudila čut za naravo in željo, da jo pogleda od blizu. Som je nekje zapisal: »Pojdimo spomladi, ko zocveto trave na mejah in okrojnoh, po vrheh Polja, ki leži pod Krvavcem, pod šenturško goro, pod Brezjem, Palovčami in Vranjo pečjo. Sprehodimo se med mla- 98 99 dim žitom vodiške rovni.« Mladega štu­ denta slavistike, od doma vajenega širine, je vleklo v gore. »Februarski popoldan je, v mestu megla, da bi jo z nožem rezal, mesec raste, ne moreš zdržati doma. Cepin v roko in že si na plazu pod Kokrskim sedlom, ubiraš jo na Korošico, na Kamniško sedlo. Komaj čakaš, da zdrsneš preko planot v smrekove hoste na Kriški, da se zaprašiš v Tiho dolino, da posamuješ na Dolu, da preorješ nad prepadom prežeči Rzenik.« Taka narav? je kmalu našla pot v planinsko organi­ zacijo. L. 1932 postane član SPD in tik pred vojno, ko ga službena pot privede v Celje, postane odbornik Savinjske po­ družnice SPD. Po vojni vihri je l. 1946 postal predsednik PD Celje in mu pred­ sednikoval do l. 1963. V teh letih je celj­ sko društvo na novo organiziralo svoje vrste, obnovilo vse planinske postojanke nekdanje Savinjske podružnice SPD, po­ dvojilo število ležišč v primerjavi s pred­ vojnim stanjem ter postalo po članstvu tretje najštevilnejše PD v Sloveniji. Na novo so bile zgrajene Mozirska koča, planinski dom v Logarski dolini z depan­ danso, Frischaufov dom na Okrešlju, obnovljen je bil Kocbekov dom na Koro­ šici, Koča na Loki pod Raduho in odprta na Gori Oljki. Vsa leta, od l. 1947 dalie, je bil Tine Orel hkrati član najvišjih pla­ ninskih o rganov PZS in PSJ. Pri PZS je bil štiri leto načelnik propagandne ko­ misije. Kot predsednik sklada za pospeše­ vanje kulturnih dejavnosti SR Slovenije pa je mnogo pripomogel k oživitvi založniške dejavnosti. Kot alpinist, ki mu niso neznane ostale severna stena Triglava v več smereh, Hornova v Jalovcu, Szalay-Gerinova v Turski gori, stena štruce in Ko lške gore, zahodna stena Planjave, Herletovo smer v Ojstrici, Mortuljkovo skupina, je po­ gledal tudi v stene Zahodnih Julijcev, predvsem Viša in Poliškega špika. Privla­ čevale so go tudi zimske ture in smuča­ nje. Po vojni je bil dvakrat član odprave PZS v Gesčuse in no Grossvenediger in o tem pisal v Planinskem Vestniku l. 1950/51. Zato je pri PD Celje osnoval alpinistični odsek in dol s tem osnovo za obnovo gorske reševalne službe Celje in z njo sodeloval od l. 1947 do 1957. leta. Kot ravnatelj celjske gimnazije in peda­ gog je vnemal mladino za gore. Nasto­ pal je kot predavatelj in inštruktor na mladinskih in alpinističnih tečajih, bil vodnik mladinskih izletov in šolskih ekskurzij v gore. L. 1950 je dal pobudo za Herletov smuk s škarij, pozneje spre­ menjen v Herletov memorial z vrha Mrzlega dola (Savinjskega sedlo) no Okrešelj. L. 1959 je dal idejo za Pot XIV. divizije, ki je sčasoma postalo re­ publiška mladinsko prireditev. Vrsto let je urejal in vodil mladinske rubrike v PV, pridobival in povezoval mlade pisce. Pio- ninsko mladina ga je zaradi dolgoletnega dela z mladino izbrala za mentorja v komisiji za planinsko vzgojo in izobra­ ževanje pri PZS. Ko ga je l. 1963 privedla službena pot v Ljubljano, je poživel propagandno delo pri PZS. Ob 70-letnici PZS je skupaj s Francetom Zupanom organiziral umetni­ ško razstavo »Gore v podobi« v Slovenj gradcu in kasneje v Celovcu, dal pobudo in organiziral izdajo slovenske bibliogra­ fije »Gore v besedi in podobi« in pla­ ninskega koledarja z motivi III. himalajske jugoslovanske odprave na Annapurno, organiziral drugo izdajo »Vodnika po slo­ venskih gorah« in glasbeno prireditev v Slovenski filharmoniji ob 70-letnici PZS ter sodeloval v številnih publikacijah, prospektih in drugih tiskih. Med l. fe­ bruarjem 1963 do septembra 1965, ko je bil glavni urednik Turističnega Vestnika, je prispeval h turistični propagandi gor­ skega sveta kot avtor besedila prospek­ tov in tehtnih člankov v glasilu in drugod. Kulturno poglavje zase je uredništvo izbranih spisov - nekateri so izšli že v drugo in tretje - dr. ing. Franceta Avčina, Janka Mlakarja, dr. Mihe Potočnika, izbor planinskih spisov v Planinskem berilu (Kondor), prevod Tichyjeve Himalaje, dr. Kugyjevih Julijskih Alp v podobi, or­ ganizacija in redakcija zbornika livljenje v naravi. Poleg tega je sodelavec SBL za planinske osebnosti in JugoslovanskeQa leksikografskega zavoda v Zagrebu 1n stalni sodelavec mednarodne revije »Alpi­ nismus« v Munchnu, v ka teri je leta 1968 pripravil jugoslovansko številko (1968/1). Sodeloval je pri drugi izdaji Schonerjeve knjige »Die Julischen Alpen« (1967 in l. 1968 v reviji »Der Winter« (Veliki smuki v Julijskih A lpah). Predvsem pa javnost pozna jubilanta kot dolgoletnega, vsestransko razgledanega, neutrudnega urednika Planinskega Vest- niko. Triindvajset letnikov, urejenih pod njegovim uredniškim očesom, zavzema že kor viden prostor v omari slehernega lju­ bitelja planinske literature. Samo novice iz »Razgledov po svetu« bi zadostovale za nekaj zajetnih knjig. Potem ko je jeseni l. 1949 od povojnega uredniškega odbora prevzel mesto glavnega urednika, čigar dolžnosti zdaj opravlja že štiriin­ dvajseto leto, je Planinski Vestnik že več­ krat izboljšal svojo zunanjo in notranjo podobo in dosegel nivo sodobnih planin­ skih glasil. Urednik je popestril vsebino z novimi rubrikami, povečal obseg v pri­ merjavi s predvojnim slonjem, združil store in številne nove sodelavce in pI i­ dobil za glasilo tudi nekaj priznanih umetniških imen. V vsebinskem pogledu je Planinski Vestnik zajel tokove in zahte­ ve sodobnega sveto in se ni zapiral pred mladimi pisci in posebej ne pred alpinisti. Postal je osrednji slovenski planinski arhiv in galerijo portretov, ki jih srečujemo no gorskih stezah, zapis zbranih besed tistih, ki usmerjajo planinsko gibanje, in tistih, ki se šele najavljajo, ter izročilo teh, ki z zbrano življenjsko žetvijo odha­ jajo s planinskih bregov. Planinski Vestnik je za kvaliteten prispe­ vek k telesni kulturi l. 1966 preI ·eI Bloud­ kovo nagrado, najvišje repub iško pri­ znanje na področju telesne vzgoje, njegov urednik Tine Orel pa enako priznariIe l. 1971. Vrsta najvišjih slovenskih in jugoslovanskih častnih znakov, zloti znak turistične zveze Slovenije, red delo III. stopnje in red delo z zlatim vencem so odraz priznanja jubilantove povojne aktivnosti na vseh delovnih področjih. če samo opozorimo, do urednik še danes som opravlja vso lektorsko in korektor­ sko dela, kar pomeni prebirati vse gra­ divo najmanj štirikrat ter opravlja vso korespondenco in vso pota v tiskarno, smo v glavnih potezah le v grobem nakazali urednikovo delo, ne do bi pri tem poudarjali, koliko večerov, nedelj in praznikov je bilo v teh letih žrtvovanih za to kulturno delo. Pri tem mu je zvesto in potrpežljivo vedno stalo ob strani živ­ ljenjsko tovarišico ženo Zora. Ko mu hkrati z vezilom za 60-letnico živ­ ljenja in v 24. letu uredniškega delo izročamo pisan gorenjski pušeljc z voščili in pozdravi vseh , planincev, bralcev in planinskih sodelavcev, se nam ob jubile­ jih takih mož vedno znova zastavijo staro vprašanje: Odkod človeku toliko preda­ nost gorništvu in v čem je smisel planin­ skega početja? Morda nam je na to vprašanje pred mno­ gimi leti, ko je bila prihodnost - tudi planinsko - pred njim, odgovoril kor som: »Nekaj je tokih, ki so jim gore okvir in vsebino življenja. Ti ne iščejo niti slove niti oddiha. Ne postajajo no križpotjih z vzdihi in slavospevi. če se srečajo nji­ hove oči z obrisi ljubljenih vrhov no obzorju, se jim zoiskre, v duši se jim raz­ svetli, srce močneje bije. Prav zato z ra­ dostjo sprejemamo svetle ure, ko zadr­ geta v nos sleherni živec v vseobjemojoči struji volje za hojo po gorah.« Tone Strojin ALPINISTIČNE NOVICE LAMA O NEPREMlšLJENIH DEJANJIH V GORAH Besedo to pot nima nič opravka z nobe­ nim lamo niti z lamaizmom, poč pa po­ meni kratico za švicarski zakon o bole­ zenskem nezgodnem zavarovanju (la loi sur l'ossurance, molodie et accidents). Po poročilih člena 67 3. olineo, lahko CN A (državna blagajno za nezgodno zavaro­ vanja, coisse notionole d'ossurance en cos d'occidents) odreče odškodnino, če pride do nepoklicne nezgode v izjemni nevarnosti in nepremišljenem podvigu. CNA je izrabilo to možnost in je nepre­ mišljeno dejanja takole označilo : »Za nepremišljeno veljajo dejanja, če so za­ varovanec vedoma podajo v izjemno hudo nevarnost, ki izvira iz dejanja sa­ mega ali iz načina, po katerem dejanje poteka, bodisi zarodi okoliščin bodisi zarodi zavarovančeve osebnosti.« Toko opredelitev je seveda močno po­ seglo no alpinistično področje in zato je že l. 1949 in ponovno l. 1965 (M. Oec~­ slin) prišlo do javne obravnave, koko Ie z nepremišljenostjo pri alpinističnih vzpo­ nih. Toko CNA kakor zvezni tribunal za zavarovalne zadeve sto se najprej opri­ jelo apriornih sodb, češ, vse kor je on­ stran vertikale, to je od IV. težavnostne stopnje naprej, je nepremišljeno in to ne glede no opremo in človeka. Potem je l. 1971 zvezni tribunal preciziral nepre­ mišljenost takole: »Ne smemo se vprašati, ali je neko ple­ zalno dejanje nevarno za poprečnega plezalca. Nasprotno se moramo vprašati, če so plezalci zadoščali zahtevam o spo­ sobnostih in osebnostnih kvalitetah do toke mere, do so bili ,lege ortis' kos vzponu, in če bi zmogli s svojimi sposob- 100