310
Gospodarsko-podučne stvari.
Novi gospodarski stroji.
Spisal Ivanov Gabrovean.
Prišel bo eas, ko se bo železna kaea zvijala po zemlji, in takrat bo tudi kmet odložil staro orodje ter z železnimi stroji opravljal svoja težka
dela.....
Iz prerokovanja sv. Sembile.
Strah in trepet je navdajal marsikoga, ko je goreči hlapon prvikrat dirjal čez naša polja in lahkoverni ljudje so to iznajdbo pripisovali pravemu pravcatemu hudiču. Vsaj pa tudi ni bila šala. Kdor je prvikrat videl železni voz, kako se v temni noči drvi proti človeku z rudeče in zeleno se iskrečimi očmi v podobi pravega „Bognasvaruj", temu si težko izbil iz glave te prazne marnje.  Ali tudi tega se je ljudstvo navadilo.
Z novimi izumi obogatil je svet tudi kmetijstvo, katero se je pri Angležih, Francozih in Nemcih tudi kmalu silno povzdignilo. Toda pri nas je bilo drugače. Naš narod je bil vse do najnovejšega časa brez pravega poduka in vodstva. Malo stvari smo v prejšnjih časih dobili od večerne strani, ki bi nam bile kaj prida koristile , zatoraj se ne moremo preveč čuditi, zakaj se naši kmetje tako trdo drže starih navad in starega kmetovanja. Razun tega je v slovenskem in v obče v slovanskem narodu tako vkoreninjen stari način kmetovanja, katerega je on podedoval od svojih očetov in pradedov, da mu kaj novega težko vrineš.
Kako čvrsto in trdoglavo držala se je roka cepca, slamorezne kose, ali stare velnice, in vse to so izpodrinili novi gospodarski stroji.   V premnogih krajih naše
311
slovenske domovine so uže vpeljani, ter povsod, kodar si jih morejo omisliti, opaža se, da se je ljudem z olajšanim delom pomnožilo dobro stanje. Pa poslušajmo, kako je bilo z novimi stroji v Ž.
I.
Bilo je v nedeljo popoludne po krščanskem nauku, ko se je zbralo nekoliko možakov v Kmetovo krčmo v vasi Ž. na sorskem polji. Bila je uže starodavna navada, da si je gospodar privoščil na praznik Gospodov požirek božje kapljice. Saj si jo je tudi zaslužil v obilni meri med tednom. Pri takih prilikah uganili so ti možaki, trde kože, dobrega zrna, marsikatero modro. Največ si pa čui govoriti o boljših starih časih, o prevelikih davkih, sploh da
;, Skrbi in slabe leta Tero uboz'ga kmeta", bile so vam vsakdanje tožbe.
Stari Kmeteiica začne prvi tarnati o preobilnem delu, da mu manjka delavcev, ker otroci so mu še preslabi, a najemanje zopet preveč stane.
„Možje, nekaj posebnega vam hočem danes pokazati" — pravi Posojnik, najrazumniši gospodar Z. vasi; po teh besedah seže v žep po neki papir, ter ga razgrne po mizi. Pa glejte čuda božja; kaj je bilo na tem papirji? Cela dolga vrsta čudnih koles, jermenov in še bolj čudnih mašin, česar še nikdar nobeden ni videl. Posojnik jim začne vse to razlagati, kakor mu je v mestu L. pripovedoval neki gospod. Da ste jih vi videli te kmete, kako so se spogledovali in za hrbtom muzali Posojniku, ko jim je pravil, da ta mašina^sama mlati, druga zopet slamo reže, tretja seje itd. Šaljivi oče Maticelj se je samo čudil, da ;,škrici" niso skrivaj med te stroje vteknili tudi kako mašino za nove davke, a stari Kmeteiica hotel je zastaviti vse letošnje pridelke, ako on vsacega zrna prej ne olušči, kakor ga ta kolesa s slame potegnejo.
Premišljevali so in vgibali ter se tudi prepirali, zakaj da je gospoda te mašine izmislila. Eni so trdili, da je nastala menda taka lakota med lačno gospodo, pa skuša čim hitreje dobiti v roke žita in moke.
Stari Sluga podpre se na svojo palico — bil je hrom na levo nogo — in jim začne tako-le razkladati: ;,Dandanes malokdo^kaj drži do prerokovanj, ali kar se bere v bukvah sv. Šembile, to se je vendar uže večkrat resnično pokazalo. Zato se jej sme kaj verovati. Pa kdo bi bil tudi pred dobrimi 40 leti veroval njenim besedam, da bo železni voz dirjal skoz našo deželo v Trst, ter nazaj na Dunaj vozil sol in drugo robo, pa vse to se je zgodilo. Uže moj ranjki oče,^ Bog jim daj dobro, pravili so, da stoji v bukvah sv. Šembile zapisano, da kmalu, ko se bo zvijala železna kača po svetu in ko kmet ne bo več delal z rokami, ampak z ma-šinami, tedaj bo prišla strašna nadloga na ravno to-le naše Sorsko polje. Prihrumele bodo silne vojske sem, in vse bo padalo pod bridkim mečem sedmero kraljev, ki se bodo še le pod sedmovrho smreko pomijili. Takrat bo srečen on, ki bo odnesel živo glavo. Ce se bo-deta na 3 dni daljave srečala 2 človeka, bode jima prvi pozdrav: Kje si bil, preljubi kristjan, da si še ostal živ ? Možje, verujte mi, da ta čas ni daleč."
Grozna tihota je nastala med poslušalci, in vsak je premišljeval sam seboj, če bo on tako nesrečen, da bo to doživel in tako srečen, da bo preživel.
Sluga pa ponosno gleda okoli sebe, ter na obrazu mu lahko bereš, kako dobro de njegovemu srcu, da je tako ganil lahkoverne poslušalce.
Sreča je hotela, da je ravno Polenčev študent, ki študira na visokih šolah na Dunaji, stopil v krčmo. Ve-
selo pozdravijo možje študenta, ki jim je bil jako priljubljen. Od vseh strani so mu napivali, ter ga v sreda med-se posadili.
„No, ti, ki si uže videl črno šolo, povej nam, kaj stoji v onih bukvah sv. Šembile" — povzame Maticelj.
Janez stori se pri teh besedah silno važnega, po-^ makne očali, brez katerih si ga tako ne moremo predstaviti, globlje na oči, in pregledavši dva-, trikrat zvedava lica kmetov, zbere vso svojo modrost in spregovori:
„Možje,^preiskal sem vse kote cesarskega mesta in bukev sv. Šembile nisem našel. Pač pa sem bral o starodavnih rimskih kraljih, ki so živeli mnogo let pred Kristovim rojstvom, da je za njihovega kraljevanja živela ta Šembila, poganska prerokinja. Njene bukve so popolnem lažnjive, a pravljice o Sorskem polji niti ni v onih bukvah, temveč to si je lahkoverno ljudstvo samo izmislilo. Da smo mi ljudje toliko napredovali na vseh straneh, vse to je storil človeški um, razsvitljen z malim žarkom neskončne božje svetlobe. No, ker so ljudje toliko pametnejši postali, potem gotovo ne bodo^tako krvoločno preganjali svojih bratov, kakor nam Šembilino prerokovanje obeta."
Kakor bi se jim bil odvalil težek kamen od srca, tako so se oddehnili naši možje po Janezovih besedah. Pretekel jim je dan pri tacih pogovorih, a proti večeru raziđe se društvo. Domu gredoč je pač vsakdo premišljeval o teh iznajdbah, ali verjeti ni hotel nobeden.
(Dalje prihodnjič.)
318
Gospodarsko-podučne stvari.
Novi gospodarski stroji.
Spisal Ivanov Gabrovcan. (Dalje.)
II.
Nekega popoludne prisopiha iz bližnjega mesta vaški kovač. Znoj mu je tekel po obrazu, a zaprašeni čevlji kazali so, da je danes malo hitrejšo pot vbral. Ko se je malo oddehnil, začel je pripovedovati strmečim sosedom , da je pri Balantu v L. mašina, ki je podobna onim črčkarijam, katere je zadnjič Posojnik pri Kmetu kazal.
„Možje, da bi bili vi videli, kako se na to mašino dela! Od miline bi se vam srce smijalo. En človek vrti z majhnim trudom neko kolo, in otep za otepom se spreminja v lepo drobno rezanico, ki je podobna ovsu."
„O, če je pa ovsu podobna — pristavi šegavi Ma-ticelj — „potem takoj kupim tako slamoreznico, vsaj našega sirca bom gotovo lahko goljufal. Namesto ovsa dajal mu bodem to novo rezanico.^^
„Ej, ti Maticelj, če ne lažejo rebra tvojega kljuseta, potem ga ti uže sedaj poskušaš slepariti^^ — zbode ga Sluga.
„Ti ga pa še nimaš ne, vsaj je vendar bolje, imeti kljuse, kot pa nič" — odreže se Maticelj, in pravda je bila končana.
Sklenili so, da pojdejo ob prvi priliki v L., da si ogledajo to novo prikazen, kakor ogenj, razširila se je po celi vasi novica, da odslej ne bo treba več čepeti po cele tedne na stari, leseni slamoreznici, ter špičiti počasno par slamic. Pravil je to sosed sosedu, žene so se med seboj pogovarjale, in zvečer je marsikak fant na vasi glasneje zavriskal.
Po cele trume vaščanov hodile so v mesto L., da vidijo novo izmišljeno slamoreznico. Delavec pri mašini odgovarjal jim je s početka na vsa vprašanja ter jim razkladal vse na drobno, ali tolika je bila njihova izve-davost, da se je možu na zadnje vtrudil jezik, in ko je
aecega dne tudi Maticelj prišel pogledat to novo čudo, umolknil je delavec popolnem. Vsa vprašanja so bila 3ob v steno, gluh je bil za-nj in za druge.
Ko se je povrnil Maticelj domu, ni mogel prehvaliti judem novega stroja , ter je zraven od srca pomiloval lesrečnega moža, ki pri tako lepi mašini mora biti nem in gluh.
No, kmalu se je hrup po vasi polegel, ko so se aa tanko seznanili s to čudno iznajdbo , in skoraj bi 3ili v Ž. pozabili na vse nove stroje, ko bi jih ne bila aova, do zdaj še ne slišana novica zopet oživela.
III.
Posojnik ni več miroval, odkar je dobil oni papir v roke ter na svoje oči videl novo slamoreznico v L. Premišljeval je noč in dan, kako bi si olajšal svoja )bilna in težka dela. Neke srede popoldne prinesle so „Novice" iz Ljubljane cele vrste popisov novih gospo-larskih strojev. Cela založba je bila v Ljubljani. In kmalu se je premislil Posojnik. Nečega ranega jutra 3b žetvi vpregel je svojega konjiča, pa hajd v Ljubljano, la vidi, koliko bodo neki vredni ti stroji. Ves strmeč gledal je te iznajdbe človeškega uma in sam svojim 3čem ni veroval, kar je vse tu videl. Posebno se mu ie dopadla mlatilnica, ki je z neznano hitrostjo požirala mop za snopom, ter tako čisto omlatila, da ni bilo na slami ne zrna ne plev. Ni se hotel vrniti domu brez nlatilnice. Vsaj žito je bilo uže požeto, torej bo takoj lela. Sel je v hranilnico, kjer je imel precejšen kup-!iek prištedenega (privarčevanega) denarja, ter je na oaestu plačal mlatilnico.
Vesel sam seboj in na svojo mlatilnico ponosen 70zil se je Posojnik proti domu. Vsaj pa tudi ni, kar si bodi, daleč na okolo ni nobenega kmeta in celo ne ^rajščaka, ki bi hotel za take stvari denarje trositi. Na koncu vasi so se lovili vaški samosrajčniki, ko ugle-iajo Posojnika. Z velikim vriščem udrli so jo nazaj v vas, ko so opazili neko pisano reč na vozu, ter prej, kot je prišel on domu, vedela je uže cela vas, da je Posojnik pripeljal neke pisane orgije, ali kaj, hudimana. Kmalu je obstopila množica radovednih vaščanov voz. Vedel pač nobeden ni, kaj je to, in poredni Posojnik jim navlašč ni hotel povedati, temuč postavi mlatilnico na pod (skedenj). Med tem časom dohajalo je vedno več ljudi. Na zadnje se Posojnik vendar usmili radovednežev , ter jim prav resno pove, da bo v 3 dneh omlatil s tem novim strojem 160 mernikov žita. Glasno krohotanje od vseh strani ga vstavi pri teh besedah, ter prav obžalovali so Posojnika, da se daje vedno za nos voditi od zvite gospode. On ni odgovarjal njihovemu smehu, temuč stopi za mlatilnico ter reče svojima hlapcema, da zavrtita kolo. Votlo je zabrenčala mlatilnica, tako da je marsikako staro ženico strah prešinil, in mislila je: „To je s hudim v zvezi". Ali Posojnik popade snop, potlači ga v mlatilnico, in v enem trenutku ležala je čisto omlačena slama pred mlatilnico. Vzame drugi snop in tretji, ter tako je šlo dalje. Kdo je v stanu opisati otroke, može in žene, ki so to gledali! Poprej so bili iz srca prepričani, da iz tega zrna ne bo moke, in zdaj na enkrat gre vse tako odročno. Vsa ropotija je komaj za 2 kolovrata , pa tako delo opravlja!
Naš Posojnik se pa ne zmeni mnogo za-nje, temuč snop za snopom tlači v mašino. Vidno se je zmanjševalo snopje, a pred mlatilnico se je vzdigoval veliK kup omlačene slame in žita. Neverni ljudje so se zdaj prepričali, da je to zares koristna naprava. Ko sta se hlapca nekoliko utrudila, pristopila sta 2 sosedna fanta, in tako so se vrstili.   Zašlo je kmalu solnce, a na ve-
319
čerjo in počitek ni nikdo mislil. Ne en hip ni stala mlatilnica, in Posojnik tudi ni pozabil v mlatilnico de-vati. Do ranega jutra je ropotala, a ko je proti jutru ostala še sama danica na nebu, bil je cel kup snopovja na podu izpraznen. Ko je potem Posojnik očistil žito, ter ga izmeril, bilo ga je čez 60 mernikov.
Kot blisek šinila je po celi okolici novica, da ima Posojnik nov mlatilni stroj. Glas o bogati nevesti seže v deveto vas, pravi pregovor, ali ta novica se je raznesla daleč čez devet fara. V celih gručah hiteli so radovedni ljudje skupaj, da se sami^prepričajo in na svoje oči vidijo to nezaslišano čudo. Čez par dni omlatil je Posojnik vse svoje žito. Posodil je potem mlatilnico sosedu in tako naprej. Zahteval ni mnogo od nje, pa to malo je zadostovalo, da je dobil obresti od založenega denarja, bode kedo porekel, ali ne tako, še prvo leto mu je bil ves denar, kar ga je za njo dal, povrnen.
(Dalje prihodnjič.)
328
Gospodarsko-podučne stvari.
Novi gospodarski stroji.
spisal Ivanov Gabrovčan.
(Dalje.)
II.
Prišel je tudi stari Maticelj pogledat to novo iznajdbo. Ogledal in pretipal ji je vse dele in potem ves zadovoljen prikimal Posojniku:
„Hej, Janez, kedo bi bil mislil, da bodemo na stara leta nehali natvezati ona jermena na cepcih!"
„Tudi cepcev in betic ne bode treba več kupovati. Stali so te gotovo toliko, kot mlatilnica, če jo za par dni najameš. Pa poslušaj me, Maticelj, da ti povem kaj več o koristi mlatiinic. Koliko je uže vredna ta hitrost! Pomisli tudi, poprej smo tolkli in tolkli to sno-povje po 3 in celo 4 tedne, da se je uže v klasji moka delala, pa meniš, da je šlo zrno ven? Eh, kaj še, prav žalost in nevolja me je obhajala, ko sem včasih pregledoval omlačene otepe, v katerih je bilo še vse polno rumenega žita. Ta nova mašina pa osmuče hitro celi snop, in če dobiš kako zrno na klasji, dam ti za vsa-cega šestico.^'
„Da, to je pa res, čisto pa dela, čisto. Koliko smo razbijali prejšnja leta kak nasad po cele ure. Vroč pot nam je lil po čelu. Ko je ono leto na sv. Medarda deževalo , ter smo imeli celo poletje mokro, nisi pač mogel žita z lepa posušiti. Koliko se je izgubilo žita! In ta mašina tudi vse mokro klasje omlati, vsaj se žito lahko tudi pod streho posuši. Poprej je moralo snopovje v kozolci viseti po 3 tedne in še več, ker na podu ni bilo prostora za-nj, a če ni bilo popolnoma suho , se tudi ni dalo omlatiti. Med tem časom ga je obirala žival, dež ga je pral in kvaril, da vselej ob setvi še kaliti ni hotelo. Zdaj pa porabim hitro dobro priliko, ko je žito suho, pa ga spravim na pod, ker mlatilnica zavzema prav mal prostor."
;;Veš ti, kaj mi je posebno všeč, Maticelj? Zdaj ne bo treba več gledati najetih mlatičev, kako se po celi mesec plazijo okoli oglov. Lenuhi so komaj privzdigovali cepce, ter rajše tje v kuhinjo in vežo režali. Da ti po pravici povem, ko bi jih ne bil sam priganjal, ne vem, ali bi bil mogel izhajati v slabih letinah za njihovo hrano z onim žitom, ki so ga oni namlatili. Najemnine so dobili skoraj več, kot je bilo včasih žito vredno."
Prišla sta pogledat mlatilnico tudi kovač in kolar, dva prav razumna rokodelca. Ko sta vse prav natanko ogledala, prepričala sta se, da to ni taka umetnost. Prosila sta Posojnika, da jima je posodil mlatilnico, da doma vse pregledata.   In poslušajte: prosta kmečka ro-
kođelca prerisala sta vse dele stroja ter železo dala vlit v ljubljanski fabriki. Kovaško delo je kovač sam opravil, a les, ki je prišel prej tako drag iz Nemškega, otesal je kolar. Vsaj je dosti bukev na Kranjskem. Ni minulo pol leta, ko je imela naša vas 5 mlatilnic, eno fabriško in štiri cenejše domače, ki niso mnogo zaostajale za Posojnikovo fabriško.
Ako pa mislite, da so vsi blagrovali mašine, se zelo motite. Mnogo nasprotnikov je imela ta novotarija. Najbolj, se ve da, so se hudovali na mašine tako imenovani poljski tatovi, oni malopridneži, ki so ob setvi in žetvi pod senco ležali. Ko je pa trpin kmet žito obesil v kozolec, kjer bi se moralo sušiti po 3 tedne in še dalje, izmikali so mu snopove iz kozolca. Sedaj ti ne bodo več imeli časa krasti, in če bi kje bilo nevarno, se tudi lahko malo straži teh par dni. A prej to ni bilo mogoče, ko se Je moralo žito toliko časa sušiti, in potem še dalje mlatiti.
Tudi najemnikom ni bila mlatilnica po volji, vsaj pa tudi ni čudno. Poprej so čez mesec dni pri dobrem kmetu štirje najeti mlatiči dobivali na dan po 50 kr., toraj znese za vse štiri 60 gold. mesečno, a kje je pa hrana ? In pri vseh teh stroških je še težko dobiti vrednega delavca.
Slamnati krovci tudi niso mlatilnic hvalili. Bil je pa ta-le vzrok. Mlatilnica je slamo tako omečila, da jo je kmet odslej rajše porabil za živino; mešal jo je med mrvo , in mogel je tudi par repov več rediti na leto. Tako se mu je pomnožil njegov pravi zaklad, živina in gnoj, ki je pač bolj koristen za kmeta, kot smodnik za vojaka, dobro je uplival na njegove poljske pridelke. Poprej je bila slama trda, živina jo je nerada jedla, ter ni kazalo drugo, kot na streho ž njo. A ta mlatilnica je vse predrugačila. Strehe so začeli kriti z opeko ali pa s platičem (kamenite pločice), in taka streha je trajala leta in leta. Z mnogo mirnejšim srcem je odslej zaspal naš kmetic, vsaj so bile hiše in druga gospodarska poslopja varna pred ognjem. Ljudje, ki stanujejo po mestih, v katerih ne vidijo druzega kot golo zidovje ter mrtev kamenit tlak, oni pač ne vedo, kaj se pravi stanovati v lesenih, s suho slamo pokritih hišah, kjer najmanjše neprevidno ravnanje z ognjem zamore v malo trenutkih onesrečiti celo okolico. Ni morda grozneje prikazni na svetu, kot velik požar v burni, viharni noči. Ako nesrečni pogorelci stanujejo daleč na samoti , v ostri zimi, potem naj se usmili večni Bog! In glejte, ter strmite, vse te nesreče, da bo odvrnila ali vsaj olajšala mlatilnica! Kdor ne veruje meni, naj se sam potrudi ^v vas Ž., in o vsem se 1)0 prepričal.
če še to pristavim, da tudi zavarovalnice mnogo ceneje sprejemajo zavarovanja zidanih in z opeko kritih hiš, potem naj še kdo poreče, da novi stroji niso za nič.
Ko bi kokoši imele dar govorice, bi se tudi one s svojim rudečečopastim petelinom vred potožile na mla-tilnico. Kako zadovoljno so pa tudi brskale po celi mesec in še dalje okoli poda, ter zatresle dosti perja in druge nesnage med žito in slamo, da je še celo živina bolehala. Žito so razmešale po plevih in razbrskale celo na travo. Mislim, da ni gospodarja daleč na okoli bilo, ki bi se ne bil o mlatvi najmanje vsak dan par-krat z ženo skregal zavoljo kuretnine. Ko bi bile samo žito zobale , naj bi še bilo, bi vsaj gospodinje boljši močnik kuhale.   No, zdaj jih bo to minulo.
Še eno razvado je odpravila mlatilnica. Ker je mlatva trajala dober mesec, znali so mnogi lenuhi porabiti to priliko, pa hajd vrečo v roke! Prosili so žito od kmeta do kmeta, na pol so s silo jemali in lahko si videl vsak dan med njimi korenjake, ki bi bili za vsak pretep pripravljeni, a cepca se jim ni dalo vihteti. Saj je bila pa tudi boljša njihova,  priberačili so dokaj
329
več, kot bi bili v potu svojega obraza zaslužili. Vsi ti ^nebodijihtreba" so izginili, ker je bilo žito prehitro omlačeno. Se ve da ima tudi mnogo potrebnih revežev, ali taki tudi uže poprej niso mogli okoli nositi polnih vreč; usmiljeni ljudje na take tudi zdaj niso pozabili.
(Dalje prihodnjič.)
334
Gospodarsko-podučne stvari.
Novi gospodarski stroji.
Spisal Ivanov Gabrovean.
IV.
(Dalje.)
Omeniti moram še  neko posebno zaslugo mlatil-nice.   Mlatiči so imeli grdo navado, da so se strupe-
nega žganja le prevečkrat pošteno nalezli. Vedeli so dobro, kako škodljivo je žganje, pa varovati se ga niso hoteli. Ali prišlo je drugo vreme Pri mašini morajo biti ljudje popolnem trezni, sicer se ne dela odročno, in celo nevarno je za delavce. Vsak pameten gospodar toraj ni pustil piti žganja, temuč rajše jim je privoščil kupico dobrega vina, ki človeku oživlja žile, a ne moti pameti.
Črnivčev Jurij je bil eden od mnogih takih mlati-čev, ki niso marali toliko za cepec, kot za pijačo. Ves nevoljen je šel gonit mašiao k Posojniku, ker zdaj bo malo žganja, lio bo takoj vse omlačeno. No, zaslužil je še par krajcarjev, da jih je zmetal za žganje, a pogodil se je včasih tudi za samo pijačo. Težko si ga našel treznega na veliko soboto zjutraj. Ko je začel mlatilnico vrteti, se je pač takoj videlo, da pijancu noge ne morejo dati prave podpore. In res, kot bi trenil, vrglo ga je kolo daleč tje v slamo. To ga tako razjezi, da je pustil delo, ter odšel v bližnjo žganjarijo. Pozno proti večeru vračal se je k Posojniku. Uže iz daljave slišal se je njegov zamolkli glas. Kakor bi hotel zba-dati Posojnika radi mlatilnice, zadri je znano mlatiško .
„Pika poka pika pok, tFruo cepec izpod rok",
čeravno Jurju ni cepec nikoli urno izpod rok letal. V nesrečo ni bilo Posojnika na podu. Jurij stopi na pod, opotekajoč se na stene, ter približa mašini, vtakne roko tam , kjer se meče snop v njo , ali mašina ne pozna šale, strašen krik prestrašil je vse ter jih z grozo navdal, kajti Jurjevo roko zgrabila je mašina. Ko bi je ne bili hitro ustavili, Jurij bi bil brez roke, ali pa še celo v nevarnosti za življenje. V neizrečeno srečo si je moral šteti, da mu je mlatilnica samo en prst odtrgala in na nekih mestih roko malo razpraskala. Eaa nesreča, če tudi iz same neprevidnosti in pijanosti, bila je dovolj, da so se ljudje spametovali. Nobenega pijanca niso gospodarji več puščali na pod, iskali so rajše treznih in pametnih delavcev. Odkar se v Ž. z maši-nami dela, se tudi žganje več ne pije, ali vsaj red^o, in če vprašate tamoŠLije gospodarje za vzrok te spreobrnitve, vsak vam bo pripovedoval o Črnivčevem Jurji. Kolika je to sreča za gospodarje, delavce in sploh /a celi kraj!
V.
Gotovo ste uže slišali kaj o upornih delavcih po velikih mestih. Da bo kaj enacega prišlo tudi gor na naše Sorsko polje, o tem pač živ krst ni sanjal. Gonjači pri mlatilnici naveličali so se kmalu, goniti v eno mer ta čudna kolesa, kar je tudi res težavno delo. Lu-cijin čevljar, ki je ob času dolge mlatve zapustil kopita^ šilo in smolo, spomnil se je pri mlatilnici zopet svojega rokodelstva, iu odhajaje se je zadri: „To je živinsko delo, ne pa človeško!" Kdo bi bil pač takrat vedel, da se bodo te zabavljive besede vresničile. Vse bolj so se branili delavci mlatilnice. Prvo leto si jih še dobil, ker so nad mašino radi pasli svojo zvedavost. Ali drugo leto jih gospodarji niso mogli več za drag denar dobiti. Vsi kmetje so začeli mrmljati na Posojnika, češ, zdaj pomagaj nam in sebi, ki si te škatlje k nam privlekel. To se je našemu Posojniku uže preveč zdelo. Nekega dne je brskal po „Novicah" , pa kar na enkrat se mu zopet razvedri lice. Opazil je v nekem „Oglasniku" vr-tilo, ali po nemško ^^gepel". To je priprava, s katero se vrti mlatilnica in slamoreznica z živinsko pomočjo. V to vrtilo se vpreže konj ali vol, in mašina boljše in odročnejše dela, kakor če ljudje gonijo. Ni minulo teden dni po tem, ko je pred Posojnikovim podom lepo re-jena kobila stopala okoli vrtila.   Na podu  pa je bren-
335
čala mlatilnica ter mlatila, da se je Posojnik od samega veselja ia zadovoljnosti ni mogel nagledati. Sosedje pa 80 bili rešeni novih strbi, kajti sedaj so morali delavci ubogati. No, da ne bi kdo mislil, da se je revnim ljudem vsak zaslužek vzel, moram povedati, da so pridni ljudje tudi zdaj imeli dosti del a, a lenuhi so bili pa prej in so zdaj lenuhi ostali. Se le v srečo si morajo šteti delavci, da so jim novi stroji odvzeli toliko breme. Zdaj so se delavci bolj pečali z gojenjem živine, obdelovanjem polja in travnikov, in posebno skrb so obrnili gospodarji na sadno drevje, katero je bilo prej tako zanemarjeno. Posebna sreča pa je bila za ženske, da 80 odpravili cepce. Koliko so se mučile slabotne ženske prej pri mlatvi, pa vsaj drugače tudi ni moglo biti, ker je manjkalo ljudi.                            (Konec prih.)
343
Gospodarsko-podučne stvari.
Novi gospodarski stroji.
Spisal Ivanov Gabrovean.
IV.
(Konec.)
Pri vsej tej sreči Posojnikov um še ni miroval. Baš tik njegovega poda tekel Je potok, ki je v deževnem vremenu jako narastel. Ce morejo goniti ljudje in živina mašino, ali bi je ne mogla tudi voda, ta najce-
nejša moč, mislil si je Posojnik. Premeril je svet okoli poda ter sprevidel, da se da voda vzdigniti par čevljev, da potem z večjo močjo na kolo teče. Marsikak gospodar bil bi se obotavljal, začeti take poskuse, ali naš Posojnik ni bil tak mož. Dal je zajeziti vodo, poravnal je malo strugo ter postavil mlinsko kolo pod jez. To kolo bilo je v zvezi z drugimi malimi vreteni, in ta vretena z mašino. Spustil je vodo na kolo, in prazno mlatiluico je pač voda gonila, ali mlatiti ni mogla. Vsak gospodar bi bil obupal, ali Posojnik je imel glavo na pravem konci. Poklical je na pomoč bistroumnega ko-larja, in ta mu je v enem tednu popravil korito in kolesa. Zopet so spustili vodo na kolo, a zdaj je bilo drugače. Mlatilnica je celo prehitro mlatila, morali so nekoliko vode na strani izpustiti. Zdaj je prispel Posojnik do vrhunca svoje sreče. Bil je lahko ponosen na-se in na svoja dela. Vsa dolina ga je hvalila ko najbolj umnega gospodarja ter ga tudi posnemala. Od blizu in daleč hodili so ogledovat njegove naprave, in vsak, kdor je le mogel, skušal se je ravnati po njem.
Nekega dne pripeljal se je gosposko oblečen človek na Posojnikov dom, pregledal je vse, ter se potem zopet odpeljal, kakor so nekateri mislili, v Ljubljano. Čez dobrih 14 dni dobil je Posojnik od c. kr. vlade zlato medalijo za zasluge v gospodarstvu. A kmetje so prvikrat videli, da cesarska vlada ne skrbi samo za pobiranje davkov, temuč da ji je tudi na srci blagostanje ljudstva. To dosedanje mnenje našega kmeta je tudi bilo opravičeno, ter mu želimo z boljšim mnenjem o vladi še boljše prihodnosti.
*
A zdaj se moram posloviti od lepega kraja Ž. na krasnem sorskem polji. Opisal sem vam , kako so se tu vpeljali gospodarski stroji, posebno mlatilnica in sla-moreznica, ki opravljate najtežja kmečka dela. Kdor je poznal poprej te kraje ter zašel kedaj med pridno ali trpeče to ljudstvo, ta se ne more prečuditi, kako se je vse spremenilo. Koliko tarnanja, zdihovanja si moral preslišati! Kmečki stan so tudi sami zaničevali, razvedrilo se jim je lice le tedaj, če jim je kdo pripovedoval, da ne bo v nebesih nobenega gosposkega človeka, temuč sami kmetje.
Naj pa stopi kedo izmed bralcev danes v to vas, ta je pač ne bo mogel prehvaliti, kajti naš kmet se je zopet zavedel svojega častitljivega stanu. A vidno se je pomnožilo tudi njegovo blagostanje. Odslej je boljše volje plačeval cesarju davke, in veselega srca odmeril je svojemu duhovnemu pastirju  pri biri obilnejšo mero.
Pred dobrimi 10 leti bile so hiše večinoma lesene, s slamo pokrite, danes izgledajo ko župni dvorovi (fa-rovži). V zadnjih letih dobili so šolo, župana, in vsak čas pričakujejo, da jim bode mil. nadškof tudi gospoda župnika za stalno postavil. Ustanovili so bralno društvo, in vsaka hiša brez izjeme je naročena na družbo sv. Mohorja, a boljšim gospodarjem prihajajo vsak teden na dom ljubljanske ;,Novice". Vsaj so pa vaščani tudi sami spoznali to spreobrnenje. Skoraj bi ne veroval, da bi vojaki za svojo godbo iz zmagovitega boja ponos-neje stopali, kot naši možaki, ko jih na Gospodov dan lepo vbrano in milo doneče zvonenje iz farnega zvonika vabi k cerkveni slovesnosti. Iz srca se moraš radovati, če jih pogledaš, te krepke možake in žene, ter njih zarod, čvrste fante in zala postavna dekleta.
Ko je Posojnik omožil svojo hčer v bližnjo vas, bila je med balami z belo-modro-rudečimi trakovi okin-čana mlatilnica namesto starih kolovratov, katere so navadno neveste v prejšnjih časih za balo dobivale. Iq če še povem, da je ravno zdaj Anžičev Jože iznašel novo železno past za lisice in dihurje,  kar  pa mislim
344
drugej opisati, no potem mislim, da je Ž. dosti napredovala.
Ločiti se moram zdaj od tebe, krasno sorsko polje, in ti prijazna vas , kjer stoji tudi hiša mojega očeta. Bodi prisrčno pozdravljena od tvojega sina v daljnem, tujem kraji!