Zaključek posvetovanj balkanskih držav. Konferenca balkangkih držav, ki je prvotno zborovala v Carigradu, je bila dne 26. oktobra zaključena v novoturški pregtolici v Ankari, O poteku pogajanj je bilo izdano uradno poročilo, ki pogebno podčrtava one določbe v bližnji bodočnogti enkrat gklenjene zveze balkanskih držav, ki __.' ključujejo vojno kot zakonito sredgtvo in predlagajo mirno razsodbo gpornih zadev in vzajemno pomoč. Izvršilnl odbor predgedstva balkanske konference bo še proučaval naprej načrt balkanske pogodbe. Udeleženci pogvetovanj go izrazili željo, naj bi se gegtajall vsako leto enkrat zunanji minigtri balkanskih držav. — Prihodnje zborovanje svcta balkanske konference bo 20, januarja 1932. Tretja balkangka konferenca pa se gegtane prve dni oktobra leta 1932. Na Madžarskem ge pripravlja bolj na tihem močna vlada iz vgeh večjih par-< lamentarnih strank. Po cbisku italijanskega zunanjega ministra v Berlinu. Kakor smo že zadnjič poročali, ge je mudil zadnje dni v Berlinu italijangki zunanji minigter Grandi. Časopigje podčrtava dejgtvo, da go bili Grandijevi berlingki razgo« vori zaključeni brez pravega ugpeha. Celo uradno obvegtilo o tem obigku govori le o splošnem značaju razgovorov ter o goglagju in nadah Nemčije in Italije. Nenjški gospodarski sosvet vlade pod predsedstvom predsednika Hin« denburga je bil glovegno otvorjen dno 29. oktobra. Glavno delo omenjenega sogveta bo: znižati cene, mezde in obrestne mere. Nemške komuniste v Eeriinu je presenetila policija z zaplembo večjih količin razstreliva in z izgleditvijo načrtov glede priprav na nove železniške napade. Izid volitev v švici. Pri volitvah v Švici je bilo zmanjšano število poslangkih megt od 198 na 187. V novoizvoljenem švicarskem narodnem svetu bodo zagtopane naglednje politične gkupine g tem-le številom mandatov: gvobodomisleci 52 (prej 58), katoliškl krščangki gocialci 44 (46), socialigti 49 (50), gtanovgka ligta kmetov, obrtnikoy in meščanov 30 (31), liberalci 5 (6), k<x munisti 3 (2) in manjše parlamentarne Bkmpine 5 mand' tov. — Sestava Zveznejpa svcta, v katerem sedi 44 zastopnikov kantcnov, se nič re spremeni. Kakor doslej se bo sestavljal iz 19 svobodotnislecev, 18 krščanskih socialcev in 7 _;astopnikov drugih strank. Obravnava proti opozicijonalnim poglaineem na Poljskem. Dne 26. oktobra je pričela v Varšavi obravnava proti 11 poljskim opozicijonalnim poslancem, ki so obtoženi protidržavnega delovanja. Dolga obtožnica trdi, da so pripravljali obtoženi od leta 1928 do septembra 1930 prevrat za nasilno odstranitev vlade. Hujskali so narod na revolucijo in na bojkot glede plačevanja davkov. Organizirali so rcvolucijonarne čete in jih oborožili. Obtoženi so izdali navodila za mobilizacijo množice in z*_ oborožen pohod v Varšavo, kar je dovedlo lani dne 14. septembra do krvavih dogodkov v 22 rnesiih. Državno pravdništvo je poklicalo k razpravi 186 prič, zagcvorniki 100. Obravnava bo trajala krog pet tednov. Angleške volitve. Zadnje angleške volitve so prinesle konservativcem, kojih glavna zahteva so zaščitne carine, nepričakovano sijajnost zmage. Vsch mandatov je 615. Od teh je dobila dosedanja narodna vlada pod predsedstfvom iz delavske stranke izključenega Macdonalda 551 mandatov. Stranka konservativcev si je priborila 471 poSlancev. Doslej so dosegli največjo veŁino liberalci leta 1832 s 370 glasovi. Nadaljna poslanska mesta so razdeljena po naslednjem ključu: Narodna delavska stranka (Macdonald) 14, narodni liberalci 63, neodvisne nar. stranke 3. Našteti izidi so za dosedanjo narodno vlado. Strankc proti sedanji vladi 50 dobile: delavsk ^ proti MacdonaldoVa stranka 48, Lloyd Georgeovi liberalci 7, izven strank 4. Torej skupaj j>9. Pred volitvami so imeli konserva[ivci 264 mandatov, delavska stranka 286, liheralci 58 in neodvisni 7. Iz navedenih številk je jasno, da bodo tokrat Jtonservativci neomejeni gospodarji položaja in se bodo gotovo otresli vseh iim ncpotrebnih vladnih priveskov iz manjših političnih skupin, ki ne pridejo pri tako nepričakovani zmagi ene Btranke niti v poštev. Sestava nove angleške vlade. Po stari navadi je odstopila predvolitvcna ,vlada in Macdonald je določen, da seBtavi jiovo vlado, ki bo imela 20 miniBtrov. Svečana otvoritev novoizvoljenega p&Tlamenta bo 20. novembra. ' Iz bpanske nsiavotvorne skupščine. Ustavotvorna skupščina je sprejela v ustavo določilo o volitvi državnega predsednika. Državnega predsednika volijo člani parlamenta ter posebni volilci, ki jih izvoli v ta namen ljudstvo ln ki so cnaki številu poslancev. Volit,ve posebnih volilcev se vršijo vsakoJcrat tik pred volitvami predsednika. PrviC bodo volili predsednika republike le člani parlamcnta. — Španija bo imela splošno volilno pravico, katera pripada državljanu od 23. ieta naprej. Poslanska doba traja pet let. — Narod jlahko prcdloži parlamentn zakonske predloge, za kar jo treba 15 odstotkov volilcev. Brazilija Je doživela zadnje dni po ameriški navadi revolucijo, ki je bila naperjena proti predsedniku Vargasu, od katerega so zahtevali revolucijonarji, da mora odstopiti. Revolucijonarno gibanje je imelo izbod iz vojaških krogov, ki bi radi uvedli vojaško diktaturo. še vedno nemirni otok Ciper. Zadnjič smo poročali, da so zatrli Angleži na otoku Cipru v Sredozemskem morju vstajo. To poročilo je bilo preuranjeno, ker se protiangleški nemiri še vedno nadaljujejo in zahtcvajo uporniki priključitev otoka h Grčiji. Otok Ciper, ki mcri 9282 kvadratnih kilometrov in šteje 300.000 prebivalcev, je bil od leta 1570 do leta 1878 pod Turčijo. L. 1878 je prišel pod angleško upravo in ob izbruhu svetovne vojne sa ga vtaknili Angleži v svoj žep. Od 1. maja 1925 velja Ciper kot angleška kolonija pod angleškim guvernerjem, ki je najvišji upravni uradnik, vrhovni vojaški poveljnik in predsednik parlamenta. Ciperški parlament šteje 24 članov. Od teh imenuje guverner 9, ostale voli narod. Ciper ima nekako samoupravo. Prebivalstvo otoka je štiri petine grško, se protivi angleški nadvladi in boče pod Grčijo. Za upornim gibanjem stoji tudi višja duhovščina.