67 tL, Bratovska Ljubezen. vui in .loaip ata bil« polubrata. ban je izgubil matcr, ko je bil komaj /^ljštiri leta star; a zdaj jc hil v petunjstcm lctu svoje drtbp, knjpkBgu * '¦^0?' telesa in prava očptova podpora. Kajlepae na njem pa je bUo to, da .¦ bil miruega in dobrega srca. Svojpga pet let mlajšega bratca je odkrito--reno Ijubil. Ali čudno! Joaip. ki je bfl bolj skbotnfga in drobnega teJesa. ni imo! mirnegn Iv&na rad: dii, Sc eel6 sovražil ga jc. < Iče in maS sta lv&na wii Ijubila ti'i- noposltišaesia in ošabnepi Josipa vcčkrat opocninala. naj bi posnemal stari.j5p(ra brata. A bilo je tsc zarniu ! V Josipovotn srei je sovraitvo tnn bcijj kipolo, Lim bolj je spoznal, da slariši njegovoga pulubnta Ijubijo. Kagajal in u j>, kadar in kjer koli je mogol. Ivan ga je veikrat rpnšsl, zakaj ga neki lakii sovraii? PKer ti mene sovražiA." odgovoriJ mn je Josip. .Kako je tu mogoče, da bi te jaz sovražil? Kje sem ie pokazai avojt; sovraštvo do tobe ?J „Viun, vem, da « ti v»lfj nfdolžen ; sam6 jajs aem vsega kriv! Ali jiovej mi vonder. kako je to. da imaj« uče U*bo rajsi nego li niene?'* «Tokh jaz pač ne ve fcui . Jonip. ali imajo iriene rajfei aii telm, vooder |i:i mislim. da imajo oba euako radi. Tobe le zato vpčkrat svare, ker nu Ijtidii fiid v šttli), si' rad potepnš iu izogibljes vsacega dela/ .Kaj b«m acki jaz delal!" kriči Josip. .llorda naj drva cepaui, ali mij orjcra in sejom'! Ha, ha!" smejo se pornjjljiro. ,Tcga ni!" (MigoTori mn Ivan mirno. ^Aii rirnpa laža dn)a Iji lcbJto npravljal. n. pr. živino pasol, ali jej pa doina kiine poklarinl. raateri drva v kntiinJK nnsil ia kaj tac«ga. Ako pa niuiaš riobenega dels, leliko bi kaj ko-ristnrjra cita] in se uiHl." ^l>'a, dii! pa joz vpndpr vcm. zakaj inene o&p uimajo tako radi kaVor li-lti1, Clij ! aaino zafc> ne. ker mu ti pri ujib npravljaS in lažeš o meni. Takci jc ! Jaz vom, vse vem !u vpil je .Josip. Ivan jti bil zelo žalosten, ko }e slišal brata tako govorili. Od njega st-. je obrnil ter šel na svoje delo; rad bi itil bratu dejansko pokazal, da gu n-s Ijubi. BiJo je ueko nodeljo po poludne. Mati so šli malo k sosedovim, a očc iiii pol.jp glndat žita in pženicc, ki je rarao liozrevala. Tndi Josipa ni bilo ilmiid. Ivan je bil stun v hiži ter je Sital na bukvife družbo sv. Mohora. V Iimi hipu mu npi ropot zunaj v kubinji zadoni na užeai. Ivan hiti gledat, in v kidiinjo prišP-dM. vidi na tluli sklcdnik. Posoda. ki jo bila r njem. ležala jo razdrobljpna na tleh. rBog raoj!" vzkliknp, Ivnn. PKdo j« to atoril ?" Takoj odpri< knhinjskt iluri. ki sii bile samo pripiie tor pogloda na dvoriiSče; a na dvorišži ni bilo nikogur. Zdaj liiti k sosedovim po uiator. Materi so se solze trlile po lioi, ko tiglpdajo [ppo drago posodo, vso razflrobijeno na tloh. Pol ure pnid Teiernicami sp vrni>jo o6e donidv. in nekaj poznojc tudi Josip. Oče m bili zelo nejevoljni, ko vidijo iu aiisijo, kar as je zgodilo. 86 ^ Obraojo m k Josipa ter mn rek<: ..losip! to si ti sturil! Ti si zelo razpo« sajen in poniglar de&k. Povej mi, kje si bil v tem časn ?¦" -I Josip obrne oLi v tla ter za nekaj časa, kakor bi uiu uže jok po misUhfl hodil, odgovori: ,Dfc, (lii, vsega sem le jaz kriv. da-si me še celu domiB ni bilo." ;4 Jtje si bil?" vpraSajo ga. oLe ostreje. ' I BPri Korenovem Jnriji." ¦ nAli ga res ni bilo doma?" vprašajo ofle Ivana, in ko jiin tudi la pri-1 trdi, pravijo jezni: I nMa?lra vender ne more kaj tarega storiti, kor lako visoko ne morel ekoKti, da-si jc stol poieg stal. Kdo je veadev to storil ?" I Ako bi liili Josipa opnmrali. ko so ole blizu sklcdnika stoječi stol ome-1 nili, lehko bi bili viileli. kako je dcček obk-del. a kmaln ga je strali mhiill I in nckako predrano je odgovoril na oi-ctovo vpraSan.jp: I ,Ker je bil lvun sam doma. on mora ziiati kdo je to storil?" O6e in mati pogledajo Ivana, čoS. ali ai morda on posod« Trgd na tla. ,Po?ej nama po pravic.i. ali ti vpA. kdo je to škodo napravil," rcScjo ofe 2 reanobnim glasom. Milo je pogledal Ifan polubrflta .losipsi. da nin jp kri irignila v lice; potpin se je ozrl mt sbiriSe. rnkiič : ..Jaz res ne vem, kdo jc to storil; ja« tega storil uisera !" To izgovoriv&i pcifedila se mu je debeia sofza iz m<»ln'^a otesa po lici. Iu ta solza je hila znameDje njegove nedolžnosli. • ! Tiii letat na Cive jp miiraW, im ¦ssi i« oftpfaViji) V -stiRtmfaTO. J nPo Koriinovesrii .lurija jjrerii," rei** Josip ier otide. Res jo št*l proti I Korenovim, a ondu na vuglu jo ZRvije na drn^i pot v gozd. Zakaj pn vonder j ni 6p1 k veueniicam ? Nemirna vest v njegovem sr*M uiu ni dala mirii: nekaj 1 mu je veduo opoDašala tak«'! glasno. da si defpk ni npal iti v cerkev pred i živoga Boga. Hote! se je izanbiti tega ocitanja in zatrf jp šel v gozd. | Hodil jo uie d^belo nvo po ^oxdn ucved*te fimn vn zakaj. Napo^led fle j je naveli&al in m obrnil proii dumu. Zflajci mu pudc nekaj na um t<*r sani 1 ? sebi reče: BAba! oudu vem za gnt^zdo: ondu v akftlnatej »tpni no kovaf-ki ii morda so ubli gotlni. fca-li ?' I To rekši. hitro stopa in biti proti kra.ju. na kat^rpm je biJ globok prepad. Stona se je dnga]a naopifno; na njej ni bi]o nobfne rastlinc. Samo na \Thtt ob njej j<3 rask'1 košat grm. No dalefi od toga prepada ju peljala steza. po katerej so hodili Ijiuije iz vasi b kovnču, ki je bil imokraj gozda. Josip stopi k grmu. N» ribii stMie poklekne, [irimc se za grm ter so poEasi skliinc Tu pod grmom ugloda v »kali lnknjii'o iu v njej mlarto pUčko; bili so res už6 godni. * nPač so lepi ti ptički I .Ifidncga bi rad imiil!" reiie sam v scbi ter se še bolj skldnc. da bi inogel i roku fifgniti do gnpzda. Ali prevcč s« jc bil sldonil, tnlti so nagnč čez rob in-------dečtk hi ležal v prepadu nizliit. »lco bi se n.• drži!"--------Bil je Ivan. katorpga so očp poslali b kovaču rprašat, je-li užč ojb napravil. Ko se je domoT rraBal. ališal je Josipa kHcati in priM jc rnMio v uajvečjfj nevarnosti k ujemu. Iran ui izgubil zavesd Uruo ležp na tla, prime ne z levo roko za dmgo vcjo jffrma r a z dusno primp svoje^a brata za roko. Mogoeiii rladar um*je dal r tem Uipn toliko inoči. da je z lobkoto potegDil .losipa k višku tpr ga otel gotovc smrti. Bn>z aavesti se je zgrndii -Touip svojejnn Subremu bratn r naročje, a ku se zopet zavij, pade na ioteni pred ujega, dvigne svoji roki k njemu ter ivf«: rIvan '. Ivan ! Mcno Iri ne Viiln \ei, ako bi me ne l)ii ti re&il; in jaa sem i.-ln"! stm"a{iil, tako zelo sem te ttovražil! Ivau, brat moj, odpusti mi!" To rcksi, okjeuil Bt1 je bratovih nog ter j(* s>tokul: ^Joj, joj ! (flej, še danes 8em hutel, da bi te bili tudi stariši sovraJ1.!]], kakur sem tc so\Tažil jaz. t)no lnpo l>iwodo sem jaz vrgel raz steno. niai je li. nUi! Ivan, odpusti ini, jaz te hl' sDVražim več!" Ivan se nagne k njeniu ter mu rofee: nJaz sem ti takoj vae odpustil. ker te nikoli savražil nisem.u In oba sta se jokala samega vuselja. ^osip je govorii resirico. V>(i te ure }e V& "ves iirflgafccn m aVami s<» se zdo veselili t* nove braUivakc Ijubfizni. Miljenko Devojan