8 5 54 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER BM) ~ ' < Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 86 (9694) TRST, nedelja, 17. aprila 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja '1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. URBANISTIČNE IZBIRE ZA MESTO IN OKOLICO ilro r^°dnje dni se bo v trža-ern občinskem svetu pričela h*zprava o treh važnih urbanistič-^trumentih, ki zadevajo po-M I 6 tr*a^e občine. Razprav-’7~° * bo o podrobnem planu za godovi as k o mestno jedro, o po-šinah namenjenih javnim storit-ter o varianti splošnega re-/Puacijskega plana za kraške va-v tržaški občini. Občinski Upravi bi težko očitali, J pripravljeni urbanistični in-r^henti ne pomenijo kakovostne-8k°ka v obravnavi kompleksne Urbanistične problematike, ki že 8t° let pesti tržaški teritorij. Do-Pa so upravičeni očitki, ki ** nanašajo predvsem na veliko **rnuclo ter na premalo poglobljen }a integralen pristop, ki bo lahko v začetni fazi zastavil smer Proučevanja, tako da bi ne bil iz-PUsčen noben pomemben del pro-. orske problematike. Poleg tega j* bilo, predvsem v začetni fazi Proučevanja in načrtovanja, tudi Radostno sodelovanje z direktni-g uporabniki teritorija. Aktivnej-bolj konstruktivno sodelovanje e Je pričelo šele v zadnjem ča-' kf) je postalo očitno, da se bo ^radi bližajočih se volitev odobri-y planov zavlekla na nedopustno do'ge roke. boljše razumevanje nujnosti "avedeu'h urbanističnih instrumčn-, ,v je potrebno seznaniti se z vzroji so privedli do degradacije rbaiiega in širšega teritorija. Ti ’/r°ki izhajajo predvsem iz napač-8a modela razvoja, ki je bil o-P®zen v veliki večini italijanskih in vronskih mest.. ^ **e»w> je skupek najrazličnejših ®javnosti; ne pomeni le strehe nad 8 av°* marveč je socialna in eko-Uornska družba, torej družbeni si-*tn. v katerem se je potrebno fo-ab z vsemi nasprotji, ki so po-J^ana z njegovim razvojem. V estu danes opažamo propad sta-jšega stavbenega sklada, kritič-stanje stanovanjskih in šolskih hiktur, pomanjkanje in preobre-j enjenost osnovnih socialnih sto-ev> pomanjkanje zelenih površin, asnaženje zraka itd. Vsi ti fak-neJi privedli do tega, da mesto Ce Pripada več njegovim prebival- 1 m' Tako stanje pa se ni omejilo na urban' del teritorija, marveč *ai*lo tudi podeželje, ki je žagi 1 svojega podrejenega ekonom- 2 e®a položaja postalo lahek plen , neustavljivo ekspanzijo nove ur-Danizacije. Va ?sledica tega je bilo preselje-ln ^ prebivalstva iz ekonomsko ban00'8*00 P°drejenih predelov ur-nov68a dela in podeželja v smeri trtj°nastalih stanovanjskih če-treh ■ 80 največkrat brez po- turrvk zdravstvenih. šolskih, kul-frto**1 'n ^Pnrtnth struktur. Na-kvaVal,ni se ze več kot stoletje u-j{erjai° z novimi modeli ter i-t)a nove projektantske prijeme, stavo- Z nov'mi vrednotami zau-za) 1 * Propad mesta. Toda izka in 86 i' So Km,0deli neučinkoviti v°ja'' fx>stav'jeni pred logiko raz-^ • ekspanzijg za vsako ceno. bani g6 'ie 'Wzalo v dosedanjih ur-delj Cnitl P'an h, ki so predvi-^ na eni strani obširne površi-Piernk utoP'stične produktivne na-na drugi strani pa so terVa,Va!' posebne teritorialne re-Ležn i 'n 10 predvsem na še preti^?.. kmetijskem področju. Ra-Pje JU° t®’ da je tako načrtova-tii (j ^Pošteno in krivično, kajti teritoyUstn° °bravnavati le en del 'J®, drugega pa zanemariti ^ ja, da so vse te teorije kajti vsi račun prvega. starega mestnega predela. Jasno je tudi, da se taka sanacija ne sme ustaviti ob mejah zgodovinskega mestnega jedra, temveč mora zajeti tudi preostali del urbanega prostora in podeželja. V našem ! primeru gre za kraške vasi. Tudi | na podeželju je namreč treba o- j mogočiti razvoj produktivnih dejavnosti, ki so v navarni funkciji prostora in človeka, zadržati predvsem aktivno prebivalstvo ter mu omogočiti organski razvoj, sam terito- j rij pa dobro opremiti s socialnimi strukturami. Za uspešno reševanje prostorskih problemov na teritoriju je potrebna tudi politična volja, ki se odraža v aktivni in stimulativni administrativno-upravni politiki in dopušča soočanje z uporabniki teritorija, ki zahtevajo vedno večjo kontrolo nad urbanistično in gradbeno dejavnostjo. Od novih urbanističnih inštrumentov, ki jih bo občinska uprava v prihodnjih dneh dala v javnost to--rej pričakujemo, da so dobro preverili predloge, ki so jih pripravile politične, socialne in gospodarske sile v občini. Obenem pa se moramo zavedati, da lahko ti urbanistični inštrumenti ostanejo le na papirju, kolikor ne bodo povezani s širšim prostorskim planom. Občinska uprava se mora zato o-predeliti za ekonomski razvoj in določiti strategijo za njegovo praktično uveljavitev. Osnovno za izdelavo takega plana lahko predstavlja nedavno podpisani osimski sporazum. Industrijska cona na Krasu pa daje priložnost za pre-strukturalizacijo obnemoglega tržaškega gospodarstva in pomeni preizkusni kamen za demokratično soočanje in dogovarjanje ter za ustvaritev pogojev za uresničitev zastavljenega cilja, ki je verjetno za Trst, pa tudi za Slovence na tem predelu enkraten. MITJA RACE I PRED PETIMI DNEVI SO ZAHTEVALI 5 MILIJARD LIR ODKUPNINE Po prvem stiku z družino ugrabitelji Guida De Martina vztrajno molčijo POZDRAVI DELEGACIJ NA DEŽELNEM KONGRESU KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE V TRSTU Franc Šetinc o važni vlogi KPI in o pomenu osimskih sporazumov Predsednik SKGZ Boris Race se je zavzel za odpravo vseh ovir na poti k neposredni udeležbi KPI v odločilnih izvršnih organih in za dosledno izvajanje vseh aspektov osimskih sporazumov - Danes zaključek z nastopom članice vsedržavnega vodstva Adriane Seroni Včerajšnji drugi dan deželnega kongresa KPI v tržaškem Avditoriju je potekal v znamenju intenzivnega dela: delegati so se zbrali kar trikrat, zjutraj, popoldne in zvečer, zasedale pa so tudi komisije. Razprava, o poteku katere poročamo posebej, se bo zaključila danes zjutraj. Ob 10.30 je predviden poseg predstavnice vsedržavnega vodstva partije A-driane Seroni, sledila bo odobritev resolucij in izvolitev novega deželnega vodstva, s čimer bo kongres zaključen. Poleg razprave pa je bil včerajšnji, posebno jutranji del kongresa posvečen pozdravom gostov in predstavnikov demokratičnih strank. Seveda je največje zanimanje vladalo za pozdrav sekretarja IK predsedstva ČK ZKS Franca Šetinca, ki je kongres po- zdravil tudi v imenu ZK Hrvaške in v uvodu poudaril zanimanje jugoslovanskih komunistov za prizadevanje KPI za nadaljnjo demokratizacijo italijanske družbe. Šetinc je nato orisal akcijo jugoslovanskih komunistov v graditvi samoupravnega socializma in v razvijanju mednarodnih odnosov z neuvrščeno politiko, govoril pa je tudi o zaključkih berlinske konference evropskih komunističnih id delavskih partij, ki je na nov način opredelila stališča do različnih pod v socializem in pravico vsake partije, da samostojno oblikuje svojo taktiko in strategijo boja za socializem. Glede osimskih sporazumov je Šetinc poudaril, da sta Italija in Jugoslavija v duhu helsinške konference potrdili pripravljenost za rešitev vseh vprašanj, ki so v pre- NEAPELJ, IG. — Enajst dni po ugrabitvi prof. Guida De Martina, je glavno vprašanje, ki si ga zastavljajo vsi, svojci, policija, i-talijanska javnost še vedno, zakaj se ugrabitelji n:so več oglasili po prvih dveh telefonskih razgovorih z ugrabljenčevimi družinskimi prijatelji in zahtevali 5 milijard lir odkupnine. Ob pomanjkanju vsakršne gotove vesti ali indica se prepletajo najrazličnejše domneve, sence so vse temnejše. Marsikdo se vprašuje, če se ugrabitelji še niso odločili, kako naj vodijo pogajanja z družino, ali pa čakajo, da se poleže hrup, ki so ga vzburili s svojim (podlim izpadom? Morda so zagrešili napako in ne vedo kako iz zagate? Kako je mogoče izključiti »nesrečo na delu?* Edina, moreča gotovost je, da se že pet dni ne oglašajo, da bi dali obljubljeni dokaz, da sin bivšega POGAJANJA HIP DEMOKRATIČNIMI STRANKAMI Pogoji za neposredne pogovore med KPI in KD vzpostavitev znotraj celotnega terK di n °bn‘ Pojavi so zaznavni tu-a našem področju in sicer v di n \„mestn.etn jedru, kakor tu--Ja Krasu. Uh n_San’ranje navedenih sploš-dobna ]al°V sta se uveljavili so- toT « urbanistična teorija in me-»‘S'03’ ki ne težita več k i-Zij0 m°de'°v za ekspan- Še ,ins,arve« iščeta najrazličnej- ravno?ešrumente torij? Ja Znotraj tvorna |etl Inštrumentov je brez ^arstu« tud' sodobna spomeniška VsemTa doktrina, ki izhaja pred-»kih mLf°Cuialne sanac>ie zgodovi-Zi * usna - . jeder in ki mora dati ljudem m™*' ambientalnimi pogoji H p^nn°S‘- da nadal.ie žive v Vseh . domeni tudi oživitev *tor n„n cii' ki jih more ta pro-držat. JK>V? spreiet'. a« Pa ob-ta J*1 obnovljene. Nikakor pa ,a*M .n ne 2aiema le obnove *** pa muzejsko ohranitev RIM, 16. — S ponedeljkom se začne »vroče obdobje* soočenja med italijanskimi političnimi silami o najvažnejših gospodarsko-po-litičnih programskih vprašanjih, Socialistična pobuda o dvostran skih pogajanjih za sestavo vlad nega programa, na osnovi kate rega naj bi začeli stvarno reše vati najnujnejša gospodarska in socialna vprašanja, je v zadnjih tednih sprožila nove pobude in u-stvarila nov položaj, ki sili predvsem krščansko demokracijo, da se mora dokončno odločiti za sodelovanje z ostalimi demokratičnimi strankami pri vodenju države. Iz dosedanjih dvostranskih pogajanj,, je prišlo dejansko do večstranskih pogajanj, oziroma bo v prihodnjih dneh prišlo do sestankov ne samo med socialistično stranko in ostalimi vodstvi strank, temveč tudi med krščansko demokracijo in drugimi strankami. To pomeni, da bodo ponovno sedli za isto mizo predstavniki komunistične partije in krščanske demokracije. Prevladuje prepričanjp, da na nujnih srečanjih ne bodo govorili samo o postranskih vprašanjih izboljšanja sedanjega vodenja države, temveč bodo dejansko odločali o bodočem vladanju. V tej zvezi komunistični dnevnik »1’Unita* piše, da je treba sedaj govoriti o vladi v pravern pomenu besede in o vprašanjih, ki vključujejo celotno državno problematiko, da se dosežejo začrtani smotri in da se za njihovo uresničevanje najde stvarna in odločna podpora pri vseh naprednih političnih silah. Preprosto povedano, pravi komunistični dnevnik, je treba dosedanjo politiko odpraviti. Ni naključje, da je ta položaj in potrebo po uresničitvi novega političnega obdobja priznal V preteklih dneh tudi predsednik krščanske demokracije Al-do Moro. Njegove misli je danes poudaril namestnik tajnika krščanske demokracije, ki bo v prihodnjih dneh, vodil pogajanja z o-stalimi strankami v imenu krščanske demokracije. Tudi predsednik vlade Andreotti je danes v govoru, ki ga je imel v Castellamare, neposredno načel to vprašanje in poudaril razliko, ki obstaja med položajem preteklega poletja, ko so druge stranke omogočile sestavo enobarvne de- mokrščanske vlade, in sedanjim položajem. Andreotti je pripomnil, da če bodo imela sedanja pogajanja ugoden zaključek, bo nedvomno prišlo do bolj trdnega političnega položaja in bo vnaprej obvezovalo politične skupine, da bodo glasovale za dogovorjene zakone. Toda najvažnejši dogodek v Toda najvažnejši dogodek bo srečanje med voditelji KD in komunistične partije. To srečanje in stvarna pogajanja, ki se bodo odprla med dvema največjima strankama v državi, sta omogočili pobuda predsednika vlade in pobuda socialistične stranke, CANDIDA CURZI socialističnega tajnika še živi. V prvih dveh telefonskih razgovorih so najbrž navedli kak stvaren indic, da so res ugrabitelji, če je De Martino med včerajšnjim razgovorom s časnikarji poudaril, da je prepričan, da gre za ljudi, ki imajo njegovega sina v rokah. Vendar ob pomanjkanju nadaljnjih stvamejših dokazov tudi ta prvi labilni indic zgublja vrednost. Tudi tedaj je kazalo, da bodo ugrabitelji navezali stike z družino, vendar vselej se je tenka nit upanja dramatično pretrgala, dokler se ni povsem razblinila. Bo tudi tokrat tako? Zaenkrat je časa še dovolj, vendar ne kaže podcenjevati vseh, tudi najbolj dramatičnih možnosti. In to še -A,. sti ne, ker je ugrabitev prof. De Martina res svojstven primer. Navadni kriminalci, ki bi hoteli tako podlo iztržiti 5 milijard lir, bi najbrž ugrabili petičnega indu-strijca, če pa gre za politične zločince — in o tem ni dvoma — njihovo ravnanje preseneča, saj so se kot kaže odločili za pot zaupnih pogajanj z družino in ne za bučno propagandno kampanjo kot v ostalih primerih. Kronika današnjih dogodkov, ki jo lahko dodamo k tem zaskrbljujočim ugotovitvam in vprašanjem, je kaj skopa. Poleg dveh ali treh sporočil, ki so najbrž sad političnega šakalstva, gre omeniti le vlom v neapeljsko uredništvo lista »Paese sera*. Mar so tatovi, ki so prebrskali po vseh predalih, iskali posnetek včerajšnjega anonimrtega sporočila nekega gozdarja, ki1 je trdil, da je Guido De Martino zaprt v neki lopi na griču Faito? če je tako, so se «tatovi» ušteli, saj so časnikarji že izročili posnetek preiskovalcem. Dopoldne je Francesca De Martina obiskal Aldo Moro. V kratkem razgovoru s časnikarji je predsednik vsedržavnega sveta KD poudaril, da je izrazil bivšemu tajniku PSI svojo solidarnost, ni pa hotel dati svoje ocene o podlem izpadu, (vt) Na sliki (Telefoto Ansal: srečanje med Morom in De Martinom. SLOVENSKI IN DRUGI JUGOSLOVANSKI NARODI SLAVIJO PCMEMBNE JUBILEJE V Na Čebinah proslava 40-letnice ustanovnega kongresa KPSlovenije Udeležili so se je preživeli člani ustanovnega kongresa in najvidnejši partijski in družbeno-politični delavci - Sprejem zvezne štafete mladosti - M. Marinko v Trbovljah (Od naših dopisnikov) LJUBLJANA, 16. — Številne slovenske proslave treh pomembnih jubilejev — 40-letnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, 85. rojstnega dne predsednika Tita in 40-letnice njegovega prihoda na čelo Komunistične partije Jugoslavije — so danes v zasavskih revirjih dosegle višek. Na Čebinah, kjer je bil v noči od 17. na 18. aprila 1937 ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, so popoldne nadvse slovesno sprejeli letošnjo zvezno štafeto mladosti, proti večeru pa je bila v veliki dvorani delavskega doma v Trbovljah slavnostna akademija, ena osrednjih prireditev ob letošnjih jubilejih v Sloveniji. Obeh slovesnosti so se udeležili preživeli udeleženci ustanovnega kongresa KP Slovenije Edvard Kardelj, Miha Marinko, Franc Leskošek - Luka, Pepca Maček -Kardelj, Vencelj Perko in Albin Vipotnik, navzoči pa so bili tudi najvidnejši slovenslu 1 partijski in družbeno - politični delavci Stane Dolanc, France Popit, Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Mitja Ribičič in mnogi drugi, med njimi tudi 20p predvojnih komunistov. Popoldne je na Čebinah blizu Barličeve domačije, kjer so se pred 40 leti zbrali delegati ustanovnega kongresa KP Slovenije, okrog 8 tisoč ljudi pozdravilo pri- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiniifMiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiNiiiimiiiiuiiiiimii KOROŠKI SLOVENCI ODLOČNI V BOJU ZA SVOJE PRAVICE Z SO zavrnila natolcevanja deželnega glavarja Wagnerja CELOVEC, 16. — Nezaslišan nastop koroškega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja, ki je v nedavni izjavi obtožil voditelje osrednjih koroških organizacij radikalizacije boja in izjav, ki so v nasprotju s pričakovanjem in hotenjem obeh jezikovnih skupin, je izzvala takojšnjo in odločno reakcijo Zveze slovenskjh organizacij na Koroškem. Na razširjeni seji so odobrili izjavo, v kateri zavračajo natolcevanje deželnega glavarja. Po uvodni ugotovitvi, da je Wa-gner dokaj pozno reagiral na manifestacijo koroških Slovencev na Dunaju ZSO poudarja, da ima vsak državljan pravico do take oblike demokratičnega protesta, med katerim so govorniki prikazali avstrijski javnosti dramatični položaj slovenske narodnostne skupnosti, »če nam deželni glavar očita — nadaljuje izjava — dg želimo ustvariti »državo v državi* — gre očitek v napačno smer, saj poskuša s politiko »primite tatu* prikriti lastno manjšinsko politiko. Le te pa ne vodi vlada, pač pa v resnici »vla- da v vladi* — Kartner Heimat-dienst, ki v tem vprašanju vsiljuje vladi in strankam svojo voljo.* »Zato se ne čudimo — pripominja ZSO — razburjenosti deželnega glavarja, če slovenska narodnostna skupnost odklanja rešitev manjšinskega vprašanja v obliki zakona o narodnih skupinah. Koroški Slovenci nikdar ne bodo sprejeli rešitve, ki nam jo vsiljujejo zakleti sovražniki našega ljudstva in ki predstavlja kršitev jaslih manjšinsko - varstvenih določil državne pogodbe.* Organizacija nadalje naglašuje, da je internacionalizacija manjšinskega vprašanja v Avstriji nujna, če deželni glavar tolmači dosedanje krivične in vsaki narodni skupnosti usodne zakone kot priznavanje pravic v »nadpro-porcionalnem obsegu.* Potem ko je zavrnila očitek, da izvaja pritisk na Slovence, češ naj ne sodelujejo v sosvetih narodnih skupin (»Spričo etnocidnih predlogov, ki jih vsebuje vladni osnutek, naše ljudstvo nagonsko odklanja sodelovanje v teh or; ganih brez vsakršne pristojnosti*), ZSO ogorčeno pobija Wagnerje-vo obtožbo, da ima »napačen odnos do demokracije*. Slovenci smo se borili za demokracijo — poudarja ZSO — ko so bili še mnogi vplivni predstavniki treh v parlamentu zastopanih strank še višji ali nižji funkcionarji nacizma. Bili smo pripravljeni na razgovore in na sprejemljive kompromise vse dotlej, dokler ni vlada na pritisk KHD prekinila razgovore in proti vsem pomislekom ter predlogom slovenske narodnostne skupnosti predlagala parlamentu sprejete zakone. «Koroški Slovenci — zaključuje ZSO — si nismo priborili člena 7 državne pogodbe zgolj zato, da bi v mednarodnem dokumentu zajamčene pravice zamenjali z zakonom o narodnih skupnostih, ki ne ščiti in ne pospešuje razvoja manjšine, pač pa je z zoževa-njem naših skromnih pravic smrtni udarec naši narodnostni skupnosti Ln zasleduje cilj, ki so ga pred 35 leti skušali doseči z zločinskim preganjanjem koroških Slovencev.* hod štafete mladosti, ki po vsej Jugoslaviji nosi najtoplejše pozdrave in najboljše želje in čestitke maršalu Titu za 85. rojstni dan. Štafeta je danes zjutraj prišla iz Hrvatske v Slovenijo, slovenski mladinci pa so jo prevzeli blizu Kumrovca. Z današnjim zborovanjem na Čebinah, na katerem je govoril predsednik zveze socialistične mladine Slovenije Ljubo Jasnič, so udeleženci izrekli priznanje in zahvalo predsedniku Titu za vse, kar je v minulih 40 letih, kar vodi jugoslovanske komuniste, storil za temeljito notranjo demokratično in socialistično preobrazbo in za uveljavitev Jugoslavije in njene neuvrščene politike v svetu. Štafeto mladosti so svečano s Čebin po zasavskih krajih prinesli v Trbovlje tik pred začetkom slavnostne akademije v delavskem domu. Prireditev se je začela z zvold himne proletarcev vsega sveta — Internazionale —, ki jo je za zborom povzela vsa dvorana. Udeležence je pozdravil tajnik revirskega komiteja zveze komunistov Miloš Prosinc. Slavnostni govornik na proslavi v Trbovljah je bil Miha Marinko, član sveta federacije, revirski revolucionar in udeleženec ustanovnega kongresa KP Slovenije na Čebinah. Uvodni del svojega govora je posvetil 40-letnici Titovega prihoda na čelo Komunistične partije Jugoslavije, nato pa je o* risal pot nastanka in razvoja Komunistične partije Slovenije, priprave Komunistične pahtije Jugoslavije na oborožen odpor proti fašizmu in narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov in narodnosti ter zmagovito ljudsko revolucijo in povojni razvoj. »Titu in našemu ljustvu gre zasluga — je naglasil Miha Marinko — da dogovori velikih treh na Jalti niso bili uresničeni. Od tedaj naprej se vse očitneje odvija in krepi naša samostojna pot v mednarodnih odnosih in pri graditvi naših notranjih odnosov, pri graditvi demokratične in samoupravne oblasti delovnega ljudstva.* Predvojni zasavski revolucionar Miha Marinko je ob koncu poudaril: »Ob letošnjih obletnicah je bilo objavljeno toliko zgodovinskega gradiva, kot že leta ne. Če bo od tega ostalo le delček naših spoznanj, bojev in žrtvovanja za svobodo v zavesti mladih, ki i-majo danes veliko nalog in prevzemajo veliko odgovornost pri graditvi samoupravne socialistične družbe, smo mi, ki smo začeli revolucijo, lahko prepričani, da je naša prihodnost v dobrih rokah. Meni je to poroštvo, da bodo tudi v bodoče uresničevali vsebinskd izročilo Čebin, da bo mladina lahko nadaljevala našo revolucijo, ki smo jo tu, nad Trbovljami, napovedali že pred 40 leti.* Slavnostna akademija ob 40-letnici ustanovnega kongresa Komunistične 'partije Slovenije se je končala s kantato Radovana Gobca in Mihe Klinarja «S plavarji na ognjeni reki*, štafeto mladosti; ki je bila ves čas slavnostne akademije na posebnem svečanem prostoru, so mladinci po prireditvi odnesli v rudarsko-energetski kombinat v Trbovljah, kjer bo prenočila, jutri pa bo nadaljevala pot do Sloveniji. V sklopu prireditev ob štiridesetletnici ustanovitve komunistične partije so sinoči v prostorih muzeja revolucije v Ljubljani odprli spominsko razstavo slik in dokumentov, ki ponazarjajo celotno zgodovinsko pot in delo partije. Na odprtju razstave so bili navzoči vsi vidni politični predstavniki Slovenije. Še enega zgodovinskega dogodka se je spomnila Ljubljana te dni, Na Zaloški cesti v Ljubljani je bila proslava v spomin velike železničarske stavke pred 57 leti, ki so jo žandarmerijske oblasti tedanjega režima v krvi zadušile. Slavno6trii govornik na prireditvi, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, je med drugim dejal, da pomenj tedanja stavka eno najpomembnejših bitk jugoslovanskega delavskega razreda v tistem času. železničarji, razredno opredeljeni in trdno strnjeni z vrstami komunistične partije, so s to stavko, ki je močno odmevala po državi in po svetil, pokazali svojo revolucionarno in razredno zavesti, je dejal Mika špiljak. VL. BARABAS - D. KOšMRU teklosti še kalila dobro sodelovanje. V tej zvezi je poudaril prt spevek KPI, slovenske narodnostne manjšine in vseh drugih demokratičnih sil v italijanski družbi. Iz vsebine sporazumov je predstavnik ZKS omenil deločbe, ki se nanašajo na narodne manjšine in njihovo funkcijo povezovanja med narodi. Toda to funkcijo bo mogoče uresničiti «lc ob doslednem spoštovanju vseh pravic in s sprejemanjem zakonov, ki bodo spodbujali vsestranski razvoj manjšin, ne pa s sprejemanjem zakonov r.a njihovo prikrito ali nasilno asimilacijo, kot to delajo v Avstriji*. Potem ko je poudaril pomen gospodarskega (jela osimskih Sporazumov za nadaljnji razvoj sodelovanja v korist ne le obmejnega prebivalstva, pač pa tudi razvoja odnosov med državama v celoti, je Šetinc ugotovil, da se je duh sodelovanja in prijateljstva pokazal tudi ob potresu, ki je prizadel Furlanijo - Julijsko . krajino. Na koncu je predstavnik ZKS izrazil še zadovoljstvo zaradi dobrih odnosov, ki obstajajo med obema partijama in njihovimi krajevnimi organizacijami ter željo, da bi se ti odnosi še dalje razvijali in prispevali k odpravljanju nekdanjih žarišč napetosti v tem delti sveta. V imenu Slovenske kultumo-gospodarske zveze je kongres pozdravil predsednik Boris Race, ki se je po oceni sedanjega izjemnega položaja v deželi in v državi izrazil za odpravo vseh ovir na poti k neposredn1 udeležbi KPI v odločilnih izvršnih organih. Race j«;, podal zelo sintetično sliko prv iožaja slovensKP narodnostne skupnosti v deželi in njeneg boja za enakopravnost in zaščito. Dodal je, da se ta boj ne omejuje samo na manjšinsko sfero, saj se Slovenci zavedamo, da je stopnia pravic in enakopravnost manjšin odvisna od stopnje družbenih in demokratičnih odnosov. V zvezi z osimskim sporazumom, ki so ga Slovenci v Italiji pozdravili v vseh njegovih aspektih, je predsednik SKGZ ponovil zahtevo po iznolnitvi obveznosti o čimvečji zaščiti z globalnim zakonom in po doslednem Upoštevanju interesov naše skupnosti v vsej tekoči državni in dež-lni zakon daj' in v ukrepih krajevn’h in drugih ustanov. V tem okviru je Race zahtevat, naj dežela nemudoma prekliče svoje nasprotovanje enakopravni rabi slovenščine v poslovanju Kraške gorske skupnosti, kajti tak začetek izvajanja osimskega sporazuma — je dejal — bi bila prava sramota. Govornik je nato poudaril važnost podpore vseh demokratičnih in delavskih sil ter v prvi vrsti KPI in PSI v boju za uresničevanje narodnostnih zahtev manjšine in dodal, da naraščajoča moč in vpliv KPI v italijanski stvarnosti daje upati, da bodo vse obveznosti do slovenske skupnosti še prej uresničene. (Nadaljevanje na zadnji strani) Do izraza med razpravo tudi problemi Slovencev Čeprav se del razprave odvija v politični komisiji kongresa, ki je zadolžena, da pripravi zaključni dokument s sklepi, so delegati prvega deželnega kongresa KPI Furlanije - Julijske krajine v precejšni; meri med javno Razpravo poglobili temeljne tematike Cuffarovega poročila. Naj med drugimi, omenimo poseg poslanca Amalda Barracettija, ki se je specifično dotaknil načina obnove potresnega področja v Furlaniji in mestoma povezal to vprašanje z možnostjo kulturnega preporoda furlanskega ljudstva ali razpravo mlade komunistke iz Hum.na, Carminatije-ve, ki je povezala vprašanje obnove veznega tkiva sedaj razpršenih skupnosti potresnega področja z vprašanjem nujne e-mancipacije ženske v ožjem furlanskem okolju. Zanimivi so bili, v nadaljevanju, posegi ravnatelja tržaške filozofske fakultete prof. Petronia in partijskega delavca Jureta Cancianija. Politično pomembno priznanje pa je kongresu vsekakor dal vladni izredni komisar ^slanec Zam-berletti, ki je v pismu deželnemu tajniku Cuffaru priznal »lo- jalno, učinkovito in mrzlično sodelovanje* komunistov pri obnovi potresnega področja, bodisi v političnih in parlamentarnih, kakor tudi v organih krajevne samouprave. Zamberietti je še posebej visoko cenil težnjo komunistov po najširši enotnosti vseh političnih sil. V tem smislu je Zamberietti izrazil upanje, da bo delo prvega deželnega kongresa KPI »pomemben temelj za obnovo potresnih področij*. Vsekakor gre za priznanje, ki ni zgolj obrednega značaja, pač pa za-dobiva spričo medstrankarskih odnosov v naši deželi tudi velik politični pomen. V jutranji del razprave je posegel tudi slovenski komunist iz Gorice, prof. Ivan Bratina, ki je specifično razgrnil aktualna vprašanja boja za dosego enakopravnosti slovenske narodne skupnosti. KPI, je uvodoma ugotovil Bratina. se spričo podpisa osimskega dogovora in narodnega prebujanja v Benečiji; postavlja prej ko slej kot združevalna sila med Slovenci vseh treh pokrajin (NadMjeuanje na zadnji strani} TRŽAŠKI DNEVNIK DEŽELNA KONFERENCA PSI O URBANISTIČNIH VPRAŠANJIH OSREDNJI TEMI: IZVAJANJE OSIMA IN OBNOVA FURLANIJE PO POTRESU Štiri strokoma poročita in številni posegi socialističnih upravljavcev ■ Potreben prehod k aktivnemu urejevanju ozemlja in tudi revizija deželnega urbanističnega načrta Izvajanje gospodarskih -sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, po-•ebno glede no industrijsko prosto cono in obnova Furlanije po potresu, sta bili glavni temi urbanistične konference, ki jo je priredilo včeraj v mali dvorani gledališča Rossetti deželno tajništvo PSI. Po uvodnem posegu deželnega tajnika Renzullija in pozdravu novega pokrajinskega tajnika PSI Bo-niciollija, so sledila poročila o napovedanih temah. Semerani je o-bravnaval vprašanje izvajanja o-simskih sporazumov v smislu valorizacije kapitala, ki ga predstavlja naše mesto, izhajajoč iz dejstva, da edino sodelovanje med obmejnima državama more rešiti družbeno in gospodarsko strukturo naše- ga mesta pred zadušitvijo in ji odpirati perspektive uravnovešenega razvoja. Pogoj pa je, da se opusti stara omejevalna urbanistična politika in da demokratične ustanove »upravljajo* ozemlje in urejujejo družbeni in gospodarski razvoj na njem, tudi s tem, da se ponovno uporabi mestno središče. Arhitekt Burelli je soglašal s preobrazbo' urbanistične politike prek urejevanja teritorija z načrtovanimi posegi, ne pa vinkulacija-mi in je zatrdil, da je to potrebno predvsem pri obnovi področij, ki jih je razdejal potres. Pristojnost za načrtovanje obnove in za njeno izvajanje morajo prevzeti gorske skupnosti, ki so demokratični izraz prebivalstva. Povezave med stanovanjsko, industrijsko in politiko infrastruktur v medsektorialnem načrtovanju na Triiškem je bila tema, ki jo je podal arh. Robustelli, ki se je zato zavzel za demokratizacijo tamkajšnjega konzorcija za- industrijski razvoj in za čimprejšnjo ustanovitev komprenzprijev, katerih razsežnosti omogočajo načrtovanje infrastruktur. Tudi arh. Trame, ki je obravnaval naslednje stanovanjske ureditve, ki jih je povzročil gospodarski razvoj na področju Pordenona, je poudaril, da jih bo mogoče odpraviti le v širšem okviru ustanavljajočih se komprenzori-jev, nikakor ne s samimi občinskimi regulacijskimi načrti. Konferenca se je popoldne nadaljevala z obširno razpravo, v katero so posegli deželni svetovalec in bivši odbornik za urbanistiko De Carli, tržiški župan Maianl, tajnik področnega odbora za spodnjo Furlanijo (flrlan^i, predsednik tržaške pokrajine Ghersi, župan repenta-brske občine dr. Pavel Colja, ki je obravnaval vprašanje združljivosti gorskih skupnosti z nastajajočimi urbanističnimi komprenzoriji, in drugi. Konferenca se je zaključila z o-dobritvijo dokumenta, ki poudarja nujnost prehoda od vinkulistične urbanistike k medsektorialnemu planiranju na podlagi načrtovanih posegov in zato potrebo po reviziji deželnega urbanističnega načrta, zahteva ustanovitev komprenzorijev ne samo za načrtovanje razvoja na ozemlju, ampak tudi za njegovo izvajanje. Obnovo porušene Furlanije naj prevzamejo gorske skupnosti, pri izvajanju osimskih sporazumov pa morajo biti soudeležene krajevne uprave s Tržaškega. Zaključen seminar za otroške vrtnarice Prvi enotni tečaj za slovenske vrtnarice na Tržaškem, ki ga je organiziral Sindikat slovenske šole, se je zaključil včeraj dopoldan s srečanjem, na katerem so se vrtnarice, dijakinje tečaja za otroške vrtnarice in predstavnice Sindikata slovenske šole pogovorile o tečaju in nadaljnjem delu. Kakor je bilo razvidno iz diskusije, je bil tale tečaj nadvse potreben in koristen, in to ne samo zaradi tega, ker so vrtnarice pri teoriji in praksi precej pridobile, ampak so skupno začele razpravljati o raznih vprašanjih vzgoje otrok in o svojih sindikalnih zadevah. Tako so med drugim omenile, da se bodo spet sestale čez dober mesec, da bodo zbrale za sindikat vse podatke o otroških vrtcih in problemih vrtnaric. Prikazale so koristnost medsebojnega spoznavanja in hospitacij v otroških vrtcih v Sloveniji ter strokovne pomoči in nasvetov slovenskih pedagogov. Dijakinje tečaja za vrtnarice so se pritožile, da jim šola nudi malo ali nič, zlasti v praksi. Učiteljica Neri-na Švab je opozorila na nujnost večje povezave in sodelovanja med otroškim vrtcem in osnovno šolo, prof. Vesna Jogan, ki je vodila razgovor, pa je poudarila zahtevo, da bi vsi slovenski otroški vrtci spadali pod enotno upravo in imeli, kot vse slovensko šolstvo, svojo avtonomijo. OB 50.LETNICI PRVEGA itMETNIKOVECA NASTOPA V TRSTU Bogastvo Černigojeve ustvarjalnosti V palači Costanzi so sinoči odprli obsežno in bogato retrospektivno razstavo Tržaška občina se je končno na nem odprtju razstave, ki je že prvi dostojen način oddolžila prof. Avgustu Černigoju, eni najpomembnejših, najmarkantnejših ustvarjalnih osebnosti v tržaškem likovnem življenju zadnjih petdeset let. Pod njenim pokroviteljstvom mu je mestni muzej Revoltella organiziral v razstavni dvorani palače Costanzi zelo bogato in obsežno retrospektivno razstavo, ki časovno zajema obdobje petdesetih let, to se pravi ves čaš, odkar Černigoj nepretrgoma ustvarja v Trstu. Razstava, ki sta jo uredila Tullio Reggente in Edvard Zajec, zajema najznačilnejša umetnikova dela vse od dobe, ko se je leta 1927, skupno z nekaterimi tržaškimi likovniki, prvič predstavil tržaškemu občinstvu s svojim konstruktivizmom v umetnostnem paviljonu v Ljudskem vrtu, pa do danes. Na stenah in panojih galerije Costanzi je razobešenih nad sto del, ki razodevajo neverjetno velik diapazon njegove ustvarjalnosti, saj je znano, da je Černigoj večni iskalec, ki se še sedaj, ko se bliža osemdesetemu letu, ni umiril. Zato je nemogoče dati v priložnostnem zapisu kratko oceno o razstavi, ki zahteva ne le daljši obisk, pač pa tudi strokoven komentar. Zato se bomo danes ustavili le pri sinoč- ■iiiiiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinniniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiii S SINOČNJE SEJE GLAVNEGA SVETA KMEČKE ZVEZE Izvolili so novi izvršni odbor in določili smernice delovanja Alfonz Guštin potrjen za predsednika - Posebna komisija za razvoj po Osimu - Sodelovanje pri študiji o Osapski dolini Glavni svet Kmečke zveze se je sinoči sestal na prvi redni seji po marčnem občnem zboru, da odpravi obveznosti, ki mu jih določajo društvena pravila, to je da izvoli izvršne in strokovne organe zveze in nakaže smernice društvenega delovanja za tekočo poslovno dobo. Alfonz Guštin je bil ponovno potrjen za predsednika, prav tako podpredsednika Dušan Kodrič in Alojz Debeliš, izvršni odbor pa sestavljajo Edi Bukovec (tajnik), Srečko O-rel, Fab'j Ruzzier, Ivan Antonič, Drago Starc, Marij Švab, Mirko Križmančič, Oskar Grgič, Jože Perčič, Jože Radetič, Remigio Tul, A-drijan Kalc, Emil Križmančič in Ljubo Petaros. Glavni svet je tudi obnovil in dopolnil strokovne komisije za vinogradništvo, cvetličarstvo, vrtnarstvo, živinorejo, zadružništvo, tisk in za vprašanje dvolastnikov. V zvezi z odgovornimi nalogami,, ki jih postavlja organizaciji perspektiva gospodarskega razvoja po osimskih sporazumih, je glavni svet sklenil ustanoviti posebno komisijo, ki bo razpravljala o kraških rezervatih in za bližnje srečanje s pokrajinskim odbornikom za kmetijstvo. Glavni svet je še razpravljal in S KONFERENCE SLOVENSKE SKUPNOSTI PROSTORSKI PROBLEMA TIKI POSVETITI PRVENSTVENO SKRB Dežela mora izdelati nove in bolj pravične predpise za pridobivanje površin za javnokoristna dela Dne 14. aprila je deželno tajništvo Slovenske skupnosti organiziralo notranjo konferenco o prostorski problematiki s posebnim ozirom na o-zemlje, naseljeno s pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini, in sicer z vidika regulacijskih načrtov, kraških rezervatov ter prometnih o-bjektov in industrijskih con. Namen tega posveta in še drugih, ki bodo sledili, je seznaniti javne politične delavce z globalno problematiko prostorskega načrtovanja, ki se urejuje brez sodelovanja in soodločanja predstavnikov Slovencev, zaradi česar smo bili in smo še vedno pasiven objekt, ki ga stalno postavljajo pred izvršena dejstva. Zadeva poročila so pripravili člani urbanistične komisije -v okviru Slovenske skupnosti in so obravnavala pravno in politično problematiko razlaščanja, urbanistično-pro-storskega načrtovanja s posebnim o-zirom na naravna zaščitna področja, prometne objekte ter industrijsko cono na osnovi osimskega sporazu-Tako je bilo med drugim ugo- znamenju nič kaj vzpodbudnih znamenj, ko nam hočejo spet vsiliti svoj načrt o kraških rezervatih ter zanikati upravičenosti manjšinske zaščite na istem kraškem ozemlju. Naš človek na lastni koži čuti, da ga hočejo idriniti vstran in s tem pehati v asimilacijo pod gesli prijateljskega ozračja in gospodarskega sodelovanja. Iz poročil in posegov v razpravo je izšla ugotovitev, da je treba, po raznih znakih sodeč, pričakovati nov val razlaščanja in tudi druge posredne oblike odtujevanja manjšinskega prostora. Zato bo morala slovenska manjšina kot celota posvetiti temu problemu prvenstveno skrb. Predvsem je nujno napeti vse sile, da dežela Furlanija - Julijska krajina izdela nove in bolj pravične predpise za pridobivanje površin za javna koristina dela. Razumljivo je, da smo pri tem problemu Slovenci posebno zainteresirani, zato se moramo, meni SSk, tudi najbolj odločno zavzeti, da ohranimo čim več Svojega ozemlja. , dal uradom navodila za izboljšanje službe izpolnjevanja davčnih prijav članstvu, o kadrovskih težavah, ki otežujejo delovanje kmetijskih zadrug ter o sodelovanju Kmečke zveze v posebni komisiji. Ustanove za tržaško industrijsko področje, ki bo proučevala možnosti kmetijsko - industrijske valorizacije Osapske doline. Odborniki so tudi vzeli z zadovoljstvom na znanje, da obišče danes našo organizacijo in naše kraje skupina članov Alleanze ded con-tadini, mladih kmetov iz Beneventa. Kmalu začetek gradnje novega vodovoda? V zvezi s posebnim nakazilom v višini 12 milijard lir, ki ga je ministrski svet v petek nakazal za gradhjo novega tržaškega vodovoda, ie pokrajinsko tajništvo krščanske demokracije izdalo daljše poročilo, v katerem poudarja, da bo s tem posegom dokončno rešeno vprašanje oskrbe Trsta s pitno vodo. Kakor hitro bo zakon sprejet v parlamentu — pravi nadalje poročilo — bo občina lahko razpisala natečaj za oddajo ustreznih del, saj so potrebni načrti že pripravljeni. Gradnja vodovoda bo stala 22 milijard lir; poleg vsote, ki jo je pravkar nakazal ministrski svet, bo deželna uprava prispevala iz svojega preostalih 10 milijard. Praktično gre za podaljšanje sedanjega vodovoda od Devina do Pierisa na Soči oziroma do 0-gleja. Vodo za napajanje Trsta bodo črpali iz vrtin — skupno jih je 24 — pri Pierisu in pri Ogleju, v Devin pa jo bodo dovajali' po ceveh s premerom 1,5 metra. Vodovod bo torej pri Soči dvojen, oba kraka pa se bosta združila pri kraju Močila nedaleč od Tržiča. Trst bo tako lahko razpolagal z dnevno količino 350.000 kubičnih metrov zdrave vode na dan. / občinsko gledališče »Giuseppe Ver-di», «Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine* in slovensko stalno gledališče iz Trsta, »Societh filolo- gica friulana* iz Vidma, Inštitut za mitelevropska kultura srečanja , iz Gorice in Center za kulturne pobude iz Pordenona. Pokrajinski kongres sindikata FILS-CGIL V dvorani Di Vittorio v Ul. Pon-dares bo jutri z začetkom ob 9.30 m. pokrajinski kongres sindikalne organizicije FILS-CGIL. Dnevni red obsega -naslednje točke: • -jtzvohtev predsedstva in komisij: tajniško poročilo in razprava; izvolitev delegatovima, vsedržavni kongres FILS-CGlL, ki bo v mestu Ariccia od 28. do 30. aprila 1977; izvolitev delegatov na pokrajinski kongres CGIL; izvolitev novega pokrajinskega vodstva organizacije; odobritev zaključne resolucije. DRUGE vesti NA ZADNJI STRANI dan privabila neverjetno Velike 'ljudi. Med množico ljubitelje)/ umetnosti, umetnikovih prijateljev in predstavnikov javnega in kulturnega življenja smo videli tudi jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Ivana Renka,1 predsednika SKGZ Borisa Raceta, predsednika oziroma direktorja Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Josipa Tavčarja in Filiberta Benedetiča. direktorja mestnega muzeja Revoltella dr. Giulia Montenera in druge, občinsko upravo pa je zastopal podžupan in odbornik za kulturne probleme Gior-gio Cesare, ki je v svojem priložnostnem nagovoru poudaril zasluge, ki jih ima prof. Avgust Černigoj za sloves svojega mesta, Trsta, zaradi česar mu je bila tudi dana na voljo galerija palače Costanzi, v kateri zadnja leta gostujejo najpomembnejši likovniki. Ko je podčrtal petdesetletna umetnikovo ustvarjanje in uveljavljanje na likovnem področju, je Cesare označil Černigoja kot tipičnega predstavnika Trsta, to je mesta, v katerem živi več narodnosti, kar predstavlja še večje bogastvo naše skupnosti, v kateri se sožitje med različnimi narodnostmi, verskimi skupnostmi čedalje izboljšuje in kjer se uveljavlja bratstvo med narodi. To pa je tudi vloga našega mesta, kajti le če bo Trst igral vlogo, ki mu je bila dana v evropskih merilih, bo živel in se razvijal. Med aplavzom zelo številnega občinstva se je Cesare na koncu svojega govora zahvalil Černigoju za vse, kar je s svojo dejavnostjo dal našemu mestu. SINOČI V BOLJ UNCU Svečano odprtje raistave del Staneta Jarma V veži gledališča tFrance Prešeren» v Boljuncu je od sinoči na o-gled občinstvu zelo bogata in visoko kakovostna razstava del akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja. O razstavi, ki obsega dober ducat srednjih in manjših skulptur v lesu ter približno prav toliko grafik prvenstveno v črno-betem, pa tudi v barvah, bomo pisali obširneje pozneje, danes se ustavljamo le pri ,sinočnji svečani otvoritvi razstave, rki je priklicala v vežo gledališča v Boljuncu veliko občinstva, predvsem domačinov, pa tudi ljudi iz mesta. Odprtja razstave sta se udeležili tudi delegaciji Zveze komunistov Slovenije in ZK Hrvaške, ki prisostvujeta kongresu KPI v Trstu in ki ju vodita sekretar CK ZK Slovenije Franc Šetinc in član izvršnega komiteja in CK ZK Hrvaške Hr- vatin. Navzoči sq bili tudi jugoslo-generalni konzul v Trstu I- vanski generalni van Renko in Srečko Kovačič in se natorka Jelka Gerbec. Umetnika in goste je pri odprtju razstave pozdravil dolinski župan Edvin Švab, ki je izrazil zadoščenje nad kulturnim sodelovanjem med dolinsko in kočevsko občino, v imenu Zveze kulturno prosvetnih organizacij Kočevja pa je spregovoril njen predstavnik prof. Plut. MntinmniiiiiiiiimiiitiiiiiiimiiiiiiiMmmiumuaiiuiinniiiiiimniiffimiiinatiiiniiiiimiiiHuimiiiiiiiitiu GLIISTRIANI A SINJAVSKIJ V številki italijanskega tržaškega dnevnika z dne 15. t.m. smo lahko na strani 5, četrti stolpec v predzadnjem odstavku prebrali pod gornjim naslovom, naslednje: »...per dar vita alla pacifica, libera convivenza di stirpi diverse, che i nostri antenati hanno vissuto per secoli.» («...za mimo, svobodno sožitje raznih plemen, ki so ga naši predniki stoletja živeli*. _ .... Upamo, da izražena želja po mirnem sožitju, ne bo podobna tisti, ki je izražena na str. 75 v Almanacco lstriano za leto 1851 (Venezia, Ti-pografia Tondelli, I. A. Contento Editore) v članku in njegovem naslovu, ki mu ga je dal prednik Z. M. in kot je razviden iz izvirnika: Jutri zborovanje slovenskih univerzitetnih študentov Kolektivi slovenskih študentov prava, ekonomije in filozofije sklicujejo za jutri, 18. aprila, ob 15.30 v avli ccVenezian* v drugem nadstropju glavne stavbe nove univerze zborovanje slovenskih univerzitetnikov vseh fakultet. Poleg izmenjave informacij in mnenj o delu na nekaterih fakultetah, predvsem v okviru priprav na fakultetne konference, se bomo pomenili o smernicah in načrtu dela slovenskih visokošolcev v naslednjih mesecih. Prihodnjo nedeljo izredna ponovitev «Janka in Metke» Zaradi izrednega zanimanja za predstave Humperdinckove opere rJanko in Metka», namenjene šo- lam naše dežele, je vodstvo gledališča Verdi sklenilo, da priredi v nedeljo, 24. t.m., ob 16. uri še eno predstavo. Prodaja vstopnic po znižanih cenah od torka dalje pri gledališki blagajni. V torek, 19. aprila, ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu entomolog dr. M. POLENEC Vavnatelj naravoslovnega muzeja v Ljubljani o ZANIMIVOSTI IZ SKRIVNOSTNEGA SVETA PAJKOV Zanimivo predavanje bo predavatelj popestril z vrsto diapozitivov Vljudno vabljeni! Razna obvestila Uprava Narodne in študijske knjižnice v Trstu sporoča, da bo knjižnica zaradi selitve v nove prostore zaprta dva tedna, in sicer od jutri, 18. aprila, do 2. maja t.l. Knjižnica bo ponovno_odprta v ponedeljek, 2. maja 1977, ob 9. uri v Ul. sv. Frančiška 20/1. Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi dane na. redni občni zbor, ki bo na sedežu konzorcija danes, 17. t.m.. ob 10.30 v prvem in ob 11. uri v drugem sklicanju. Odbor. ŠD Polet vabi svoje člane, pa tudi prijatelje mladine na udarniško delo, ki bo na novem kotalkališču na Re-pentabrski ulici danes, 17. t.m., z začetkom ob 8.30. tovljeno, da je Furlanija . Julijska krajina izdelala osnutek splošnega deželnega urbanističnega načrta, ne da bi upoštevala kultumo-zgodovin-ske in gospodarsko-socialne potrebe prebivalstva, pripadajočega slovenski narodnostni skupnosti. In to kljub temu, da predstavlja ozemlje z narodno manjšino bistven življenjski element za njeno rast in razvoj ter uspešno upiranje asimilacijskim težnjam. Prav tako brez sodelovanja manjšine sta bila izdelana načrta o kraških rezervatih ter industrijski coni na Krasu. Ali se bodo ti načrti uresničili v obli- Včcraj v Trstu mnogo Jugoslovanov ki in obsegu ter na kraju, kjer so načelno predvideni, je vprašanje zase. meni SSk v svojem poročilu za tisk, vendar si kot Slovenci moramo biti že sedaj na jasnem, kakšne posledice nam prinašajo. Iz vseh teh razlogov'vodstvo SSk meni, da je treba omenjene probleme strokovno in politično poglobiti in na njih osnovi priti do ustreznih zaključkov. Poosimsko obdobje M je namreč pričelo na žalost v Včeraj je iz Jugoslavije dopotovalo v Trst nenavadno veliko število turistov. Na nabrežjih je bilo dopoldne ustavljenih okrog 50 Velikih avtobusov iz vseh jugoslovanskih republik. Po mestu je kar mrgolelo turistov, pa tudi kupcev je bilo med njimi mnogo. V številnih trgovinah se je kar trlo Jugoslovanov, ponekod pa je bilo zanimanje za blago tolikšno, da so morali prodajalci delati red pred samimi trgovinami, še popoldne je iz vseh smeri prihajalo v mesto veliko število zasebnih avtomobilov z jugoslovansko registracijo, tako da so bile ulice živahne vse do večera. Živahnejši promet na meji se je začel že v petek popoldne, ko so se zlasti na mejnih prehodih pri Škofijah, na Pesku in pri Fernetičih ustvarjale .dolge kolone osebnih vozil. • Jutri popoldne ob 16. uri se bo v dvorani »G. Pastore* v Ul. S. Spiri-dione 7 začel IV. pokrajinski kongres sindikalne organizacije Federlibro-CIS L. Prisoten bo vsedržavni tajnik F UL PC E. Gabriele.. Poročilo o delu, ki ga je sindikat opravil v zadnjih štirih letih, bo podal dosedanji tajnik organizacije S. Vetta. 350 milijonov lir za kulturne ustanove Na predlog odbornika za kulturo Mizzaua je deželni odbor na zadnji seji nakazal skupno vsoto 350 milijonov lir šestim ustanovam iz Furla-nije-Julijske krajine, katerim je bilo z zakonom štev. 23 iz leta 1973 priznano, da opravljajo v deželi »posebno kulturno vlogo*. Ustanove so: Zadruga PLANINSKI DOM MAN GART javlja članom in prijateljem, da bo občni zbor jutri, 18. aprila, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9. V torek, 19. t.m., ob 15. uri bo na Inštitutu za slovensko filologiji filozofske fakultete v Trstu predavala prof. dr. Helga Glušič o sodobni slovenski pripovedni prozi. Vljudno vabljeni! Kino KOORDINACIJSKI ODBOR ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V DOLINI vabi na slovesno poimenovanje šole po PREŽIHOVEM VORANCU v nedeljo, 24. t.m., ob 15.30 PD FRANCE PREŠEREN - BOUUNEC vabi v četrtek, 21. aprila, ob 20.30 v gledališče France Prešeren na premiero komedije v treh dejanjih Oscarja VVultena 1 X 2 Režija: STANE STAREŠINIČ Ponovitev v nedeljo, 24. t.m., ob 20. uri Gledališča VERDI Danes ob 16. uri druga ponovitev (red D) Verdijeve opere «AIDA». Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni. ROSSETTI Danes, ob 16. uri v abonmaju red I. nedelja »VESTIRE GLI IGNU-DI» Pirandella. Nastopata Anna Maria Guamieri, Gabriele Ferzetti. Režija Mario Missiroli. Rezervacije za vse predstave pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. AVDITORIJ Danes ob 16. nrl skupina Teatro La-boratorio iz Verone predstavila »Bric-catirakameramč*. Režija E. M. Caser-ta. Veljajo odrezki Auditorium. Zadnja predstava. Od 20. do 23. aprila Miranda Martino v »Storia di una donna* Martina Cerlianija. Glasba Martina, Canfore in Colomba in pesmi zadnjih tridesetih let. Rezervacije pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti. Veljajo kuponi Auditorium. V CCA večer z Wilmo Vernocchl Na pobudo tržaške zveze ljubiteljev opeme glasbe bo v torek, 19. aprila, ob 20. uri v veliki dvorani CCA, Ul. S. Carlo 2, srečanje s sopranistko Wilmo Vemocchi, ki jo bo na klavirju spremljal Giulio Viozzi. Vstop prost. Jutri ob 18.30 bo v Goethe Institutu, Ul. Coroneo 6, koncert kitarista Sie-frida Behrenda, ki bo spremljal pevko Claudio Brodzinsko - Behrendovo. ■■■L (Nujnost žlitja slovanskega prebivalstva Istre z italijanskim prebivalstvom.) PRIHODNJO SREDO V KULTURNEM DOMU ARHITEKTURA 18. IH ZAČ. 19. STOL. Predaval bo dr. Nace Šumi 20. aprila ob 18.30 v okviru cikla o razvoju slovenske arhitekture, ki ga pri. reja Narodna in študijska knjižnica Prihodnjo sredo, 20. t.m., ob 18.30 bo šesto predavanje cikla o razvoju slovenske arhitekture, ki ga letos prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Tudi to predavanje bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predaval bo prof. dr. Nace Šumi o ARHITEKTURI 18. IN ZAČETEK 19. STOL. Sledilo bo še dodatno predavanje, ki bo sedmo, a prav tako zanimivo in poučno; predaval bo v sredo, 27. t.m., ob 18.30 v Kulturnem domu dr. Marko Pozzetto z univerze v Turinu. Naslov predavanja se glasi: »FABIANI IN PLEČNIK — arhitekta evropskega nivoja*. Kot za vsa dosedanja, se pričakuje obilen obisk tudi za omenjena predavanja. Vstop je prost, a vabljena je zlasti šolska mladina. SREČANJI SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Pedagoški odsek sindikata slovenske šole vabi člane na dve srečanji na sedež sindikata slovenske šole, Ul. Filzi 8-1. nadstropje. Prvo bo jutri, 18. t.m., ob 18. uri z naslednjim dnevnim redom: razčlenitev programa pedagoškega odseka: priprava seminarja o šolskih glasilih. Drugo bo v torek, 19. t.m., ob 17. uri. Dnevni red: Animacija. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ razpisuje letovanje v Zgornjih Gorjah za mlajše otroke v času od, 25. julija do 8. avgusta 1977 in za večje otroke na Vranskem od 13. do 27. avgusta 1977. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Mazzini 44 od 9. do 12. ure. La Cappella Underground 19.00 in 21.30 »Mistero buffo*. Dario Fo. Movle Club 77. (V Domu študenta A, Ul. Fabio Severo 158 — tel. 53223). Jutri- ob 16.30 De Santisbv »La garconničre*; ob 18.00 Fizzarottija -Amorosa «Malaspina». Ariston 15.30 »La rabbia giova-' ne*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Mignon 15.00 «Led Zeppelin*. Naziouale 15.30 Walt Disneyev »Pinoc-chio* in »La volpe d’argento». Grattacielo 14.00 »I 2 superpiedi quasi piatti*. Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film. Fenke 10.00 in 11.30 »Tre ragazzi in gamba alTattacco di UFO*. Fenice 16.00 »Sfida a White Buffalo*. Charles Bronson in Will Sampson. Excclsior 10.00 in 11.30 »Tom e Jerry nemici per la pelle*. Excelsior 15.30 »La stanza del vesco-vo». Ugo Tognazzi, Ornella Muti. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 15.30 »Un BOrghese piccolo pic-colo*. Alberto Sordi, Shelley Winters. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 »Marito in collegio*. E. Montesano, S. Dionisio, M. Carote-nuto, A. Proclemer in P. Caruso Aurora 15.30 »Charleston*. Bud Spencer. Barvni film. , Capitol 14.45 »Tentacoli*. Henry Fonda. Barvni film. Cristallo 15.30 «11 maratoneta*. Prepo vedan mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 «Cassandra Crossing*. Burt Lancaster, Sofia Loren, R. Harris. Barvni film. Filodranimntico 15.00—22.00 «11 giro del mondo dellamore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ideale 15.00 «Cheyenne». Michael Dante in Elisa Cook. Barvni film o Indijancih.. Impero 15.30 »La gang della spider rossa*. David Niven. Barvni film. Vittorio Vencto 15.00 »Sturmtruppen*. Renato Pozzetto, Cocchi Fonzoni in Lino Toffolo. Barvni film. Radio 14.30 «Toma 11 Grinta*. John Wayne. Barvni film. Abbazia 14.00 «11 vento e il leone*. Sekn Connery, Candice Berger. Astra 15.00' «Piedone a Hong Kong*. Bud Spencer. Barvni film. Volta (Milje) 15.00 «11 signor Robin- son*. Paolo Villaggio in Zeudi Ara' ya. Barvni film. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA ’ IZ NOVE GORICE CARLO GOLDONI PAH LJAČA Komedija Vladimir Kocji Prevod Dramaturška razčlemba Bojan Stih Jezikovna obdelava Darij Bratoš Scena Niko Matul Kostumi Marija Vidau Glasba Ivan Mignozzi Režija MARIO URŠIČ Danes, 17. t.m., ob 18. uri v občinskem gledališču »F. Prešeren* v Boljuncu. GLASBENA ' MATICA TRST Sezona 1976 - 77 Deyeti abonmajski koncert V četrtek, 21. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER Dirigent: ANTON NANUT Solist: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ -violina Na sporedu: Dolar, Mozart. Tartini, Haydn Rezervacije, prodaja vstopnic V pisarni Glasbene matice, Ul. R-Manna 29, tel. 418-605, in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Razstave V galeriji Tribbio na P.zza VecctjJ 6 je odprl razstavo Giovanni Blandia® ki bo -razstavljal v našem mestu 9 29. t.m. - Jutri, 18. t.m., bo v obči®5'? galeriji na Trgu Unita odprl tf stavo tržaški slikar Bomben pod OJ slovom «Konji in konjeniki*. Bon>^ bo razstavljal do 26. t.m. Stane Jarm razstavlja v gledali^ »F. Prešeren1* v Boljuncu do . maja. Umik: ob sredah in sobolj od 18. do 20. ure. ob nedeljah od do 12. ure in od 16. do 19. ure. Sporočamo cenjenemu občinstvu, da smo današnjo predstavo prvotno programirali ob 16. uri, vendar smo jo na splošno željo (tudi zaradi nogometne tekme) prenesli na 18. uro. Izleti VZPI — sekcija z Opčin orgaffl-, izlet v Bihač, Drvar in Jajce z& ^ 24. in 25. aprila t.l. Vpisovanje v go vini Renar, Proseška 3 — Opčifle-V nedeljo, 24. aprila bo pomladarij 1 izlet v Val Pesarina. Program: PEZZOLAGO DI MAINA - SAV®' DI SOPRA - PESARIIS. Inforrna^ in prijave pri združenju UNION v Valdirivo 3 (tel. 64459) od 17.30 19.30. Prosvetno društvo «Tvan • Grbe*’ Skednju priredi v nedeljo, 8. celodnevni izlet v bolnico Franj0 (Cerkno). Vpisovanje v društWj od ‘j prostorih vsak torek in petek do 19. ure. Avtobus se bo po PotI' ustavil tudi pri stadionu pri Sv. A”1 na Senenem trgu. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom FRANČEK RUDOLF KOŽA MEGLE Scena Kostumi Glasba Režija Drago Turina Anja Dolenčeva Mojmir Sepe JOŽE BABIČ V torek, 19. t.m., ob 18. uri 18. 4. 1976 - 18. 4. 1977 Ob prvi obletnici smrti drageg8 Karmela Sedmaka se ga spominjajo j) starši, brat, sestra, ncčWd vsi sorodniki Sydney, Trst, 17. aprila 1977 ZAHVALA Družina Justa Tretjaka se prisrčno zahvaljuje vsem, ki katerikoli način počastili njegov min in ga spremili na zadnji P°w' Sv. Križ, 17, aprila 1977 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage J0SIPINE vd. CARLI se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način P°" Častili spomin pokojnice. Posebna zahvala pevskemu zboru * Proseka. Svojci Trst, 17. aprila 1977 Pogrebno podjetje Zimolo ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage ZOFIJE PEČAR vd. ČOK se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem cveA)® ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Družine: Gombač^ Simčič, Batič In Čok Lonjer, 17, aprila 1977 PrTinorški Tlnovmk • PONAVLJAJO SE UPRAVIČENI PROTESTI KMETOV Lovska zveza se upira plačevanju odškodnin Neizvajanje deželnega zakona o škodi po divjačini - Pokra-Mski odbornik Markovič v komisiji za nov zakon o lovu pr e- Vehlc^at, dejali bi, da žc Sati*"’ sm° prisiljeni poro-dnm °--iUpravičenil1 Protestih in jezi ,i i ackl kmetov in polkmetov ob love? .šk°di. ki jim jo povzročajo se . ln d*v-jačina. Nezadovoljstvo b«,f. “PHjuje spomladi, ko narava ni, 'f1. zeleni, ko je čas pobira-p^delkov. V mnogih primerili ostaia obdelovalcu od nje-Sl..?®a truda. znoja in vloženih . štev le zelo okrnjen pridelek, Zai .S° Prt'd njim pospravili fazani, JU ali srne. Dleri^' mV pa’ razen v dedkih pri-V to ’ n»?do nc povrne, ker je pač od J na.Si srečni državi, za razliko lov-j uS‘h, poskrbljeno, da imajo v r°kah škarje in platno. Le diviarnski zakonodaji je namreč Zatn anf- ostavno ne izvaja. P redki ‘korrJ Italijanske lovske zveze, lw javljajo večino tako v dežel i0v ■ v pokrajinskih odborih za n0?\ uspelo izkoristiti (namer-gp/j,.^Popolnost zakona in onemo-DiSn 1 ‘Zvajanje. V tržaški pokrajini t,iv" ni-* daianovili komisij za ugo-prijavljene škode, saj jih fjt'v l-Jej0 ravnatelji loVskih revirjih ’IneB tovci vsekakor v bi]„ dvotretjinsko večino. To bi o ,ako tako,-koti če bi razsojai Ž|!0j,av'rni odškodnini tisti, ki je pi-edj' Povzr°čil. (Kmečka zveza je irtijli^ala^ naj ocenjevalnim ko-^ predsedujejo pooblaščenci Ato redki oškodovanci -Jo odškodnino. Lovci so se Vi'p PPrji določitvi največjega šte heUst^° dosegli le kdaj pa kdaj uprl" _____________ revjr^’,v-iaume, ki bi ga posamezni Skj A.prenesli. Tako je v trža-krajini najbrž sorazmerno z vi|0 ln pzemljem še no j večje šte-tu Jniad, fazane, ki se tako leji# Ji?p|, .1sd,io v vinogradih, pa kar I uvažajo. gii^g^lreznost zakona, ‘ ki nJegovo sabotiranje, je omo- ven dar uvidela tudi deželna uprava, ki je zato pred kratkim sklenila ustanoviti posebno komisijo, ki naj predlaga potrebne popravke in do polnila. Povabila je vanjo tudi predstavnike pokrajinskih uprav, ki so za to pooblastile, kot kaže. svoje funkcionarje. Tržaška pokrajina pa, zavedajoč se potrebe, da se vendar napravi konec za pomemben del naših ljudi nevzdržnemu stanju, je sklenila imenovati v komisijo odbornika Markoviča, kar daje vsekakor večje upanje, da se bodo stvari uredile kot je treba. V POSTOJNI IN NA PIVKI Uspeh orkestra Glasbene matice na gostovanju za šolsko mladino Zveza kulturno - prosvetnih or ga- Orkester Glasbene matice je pod nizacij Postojne je v četrtek, 14. t. m., povabila orkester Glasbene matice, kjer je v zgodnjih jutranjih u-rah priredil v prelepi modčrni in akustični dvorani JLA vzgojni koncert s predavanjem pivški šolski mladini. Orkester Glasbene matice nastopa v zadnjih letih često v šolskih prostorih tostran in onstran meje. Že več let beležimo njegove koncerte za mladino. Tokrat se nam je kot predavatelj predstavil prof. Ravel Kodrič, ki je predstavil mladini naš orkester in njegovo nenadomestljivo vlogo med zamejskimi Slovenci. Prof. Kodrič je zelo učinkovito prikazal razvoj Slovencev na glasbenem področju v zamejstvu. vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra izvedel samostojna dela in spremljal soliste naših odličnih gojencev šole Glasbene malice. Nastopili so Jagoda Kjuder in Iztok Kodrič s prvim stavkom Antonia Vivaldija za violino, violončelo in godalni orkester. Sledil je nastop Aleksa Kalca z drugim stavkom istega skladatelja za flavto in orkester ter prof Vojka Cesarja, bivšega učenca šole Glasbene matice, ki je odigral tretji stavek Antonia Vivaldija za fagot in orkester, orkester pa je zaključil pedagoško srečanje z mladino z Mozartovo simfonijo. Orkester je isti program ponovil dvakrat v Postojni v Domu kulture S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABIIIVINI V TOREK SE BO PRIČELA RAZPRAVA O PRORAČUNU Odobren razvojni načrt prodajne mreže iiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiii i iiiMiuiiii niiiiiiiiiii iiuniiiin iimn min m iiiiiii mn iiiim m im mn m m mm ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH m im | im || m m d lunin lunin milil m iiiiiii V ČETRTEK V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V BOLJUNCU Dramska skupina se pripravlja na prvo uprizoritev igre 1X2 Veseloigro beneškega avtorja bodo predstavili v domačem narečju V četrtek bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu premiera veseloigre Oscarja Wultena «1X2» v uprizoritvi dramskega odseka prosvetnega društva «France Prešeren* iz Boljunca. Igro je avtor, ki živi v Benetkah, napisal v benečanskem narečju. Medtem ko je v italijanščini dosegla že zavidljivo številko okrog tisoč odrskih uprizoritev, ni bila še nikjer igrana v slovenščini. Leta 1952 je komedija prejela nagrado «Giacintb Gallina 1949» in je bil po njej posnet celo film z Ugom Tognazzijem «Se vincessi 100 milijoni*, Igro je prevedel in režiral Stane Starešini, sami igralci iz Boljunca pa so jo nato preuredili za svoje o-kolje ter jo prodelali v domačem narečju. Glavna tema se vrti okrog nogometne stave «Totocalc:o» in nam prikazuje ljudi, ki skušajo na vse možne načine priti do zmage; tu pride do komičnih prerekanj, ki bodo gledalce nedvomno spravila v dobro voljo. Dramska skupina iz Boljunca, ki jo še vedno vodi Magda Maver, čeprav je na zadnjem društvenem občnem zboru podala ostavko iz utemeljenih razlogov, je morala prvo uprizoritev te igre že nekajkrat prenesti. študirat so jo pričeli novembra 1975, ko je bila že predvidena otvoritev občinskega gledališča; ta pa se je iz raznih tehničnih razlogov zavlekla za eno leto in seveda so tudi prvo uprizoritev igre prenesli saj je logično, da je boljunsko društvo želelo prikazati prvič to komedijo svojim vaščanom. Pre se HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH vabi člane na OBČNI ZBOR KI BO V NEDELJO, 24. APRILA 1977. OB 10. URI v dvorani finžgarjevega doma, narodna ulica 89 (v bližini banke) dnevni red: Poročili upravnega in nadzornega odbora, razprava in odo-^ "tov obračuna za leto 1976 ter razdelitev čistega dobička. j Določitev višine posrednih in neposrednih kreditov. Določitev dep'ačila za nove člane ter višina aktivnih in pa-Slvnih obrestnih mer. Molitev novih odbornikov. Razno. - UPRAVNI ODBOR dan jo otvoritveno slovesnostjo pu so se pri dramski skupini pojavile nove težave, ker so morali nekateri člani odstopiti iz delovnih oz. vojaških obveznosti, nakar je tudi režiser Starešinič za dalj časa zbolel. Tako so po novem letu nadaljevali z vajami in so sedaj pripravljeni za nastop pred občinstvom. Igralski kader -sestavlja 13 članov, od katerih so pretežno mladi, Robi -Ota skrbi za glasbo, Danilo Glavina pa za lu či. Scena je režiserjeva zamisel, izdelali pa so jo igralci sami. Društvo iz' Boljunca je navezalo tudi stike z avtorjem Oscarjem Wul-tenom, ki je odstopil od avtorskih pravic, poslal knjigo njegovih komedij in voščil uspešno delo igralcem; sicer pa se je odzval vabilu, da prisostvuje na prvi predstavi v četrtek. Dramska skupina prosvetnega društva Prešeren si zasluži uspeh tudi na nadaljnji poti, čeprav je težak obstoj take skupine V eni sami vasi, kar so sedanji člani tudi sami izkusili, ko so se porajale številne težave s pomanjkanjem igralcev: zato bi bilo prav razmisliti o možnosti razširjenja te na druge vasi v Brero. V. L. Prispevki za poimenovanje šole po Voraneu v Dolini Oskar Kraljič ■■TPrebeneg 85) 10 t soč, Franco Moeor (Industrijska cona) 10.009, ob prazniku 8. marca žena iz Doline 10.000, gostilna A-damič 1.000, Mario Čentazzo 3 000. dr. Kazimir Cibi (Dolina 339) 10 tisoč, Marino Peienik (Boljunec) 5.000, Mladinski krožek - Dolina 20 tisoč, Olimpia Guštini - gostilna na Jezeru 10.000, Nadan Marinaz 10 tisoč, dr. Roberto Lasperanza 5 000, Giuseppe Bandi (Trst) 5.000, Antek in Tatjana Terčon (Sesljan) 10.000, Giorgio in Marta Bevk (Trst; 10 tisoč, dr. Leo Kralj (Bazovica) 10 tisoč, Darinka Žafran 5.000. Bruno Locatelli (Prebeneg 11) 5.000, podjetje Petra 20.000 lir. Dvestoletne lipe ni več v Bazovici Klanec ali partizanska cesta dobiva novo lice. Že takoj na začetku je Bazoviški dom s širokim portalom, nadalje je nov vhod v hišo 92. Nekdaj ozek in kamnit klanec je danes lepa cesta v vasi. Tudi murve ob hiši Frletovi ni več, ker je bila na poti. Da se, zavaruje ovinek ob hiši, je morala tudi 200-letna vaška lipa izpred cerkve. Bla je zaščitena, ker pa današnji promet ne pozna takega zavarovanja, je morala iz svojega 200-letnega prostora. Mestna občina je dala nalog, da se jo posece in delavci so jo s traktorjem izruli. Bila je skozi vse deblo votla in gniloba jo je močno razjedla globoko do korenin. Otroci so v votlo deblo nametali kamenja, praznih konzervnih škatel in mnogo nesnage. Držal je še samo olup, ki bi morda vzdržal še nekaj let. Ovinek v klancu je sedaj bolj razgledan in prostoren. Škoda le, ker je bila lep zgodovinski eksponat v vasi. Pod njenimi vejami se je vršilo marsikatero vaško zborovanje in razni kmetijski pogovori, ki so jih imeli stari Bazovci, ko so ob nedeljah in praznikih šli iz cerkve. Marsikaj bi lipa povedala, ko bi znala govoriti, marsikateri vesel pa tudi žalosten dogodek. Koliko cvetja je dala vasi za čaje, marsikdo se je spočil v njeni senci. In danes lipe ni več. Klanec je glavna vpadnica v središče vasi na Mezar, ki ima tudi lepo lice sedaj, ko so marsikatero hišo popolnoma obnovili. Stara lipa bodi mi pozdravljena. Vaščan KOORDINACIJSKI ODBOR PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINE DOLINA vabi v roboto. 23. t.m., v občinskem gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu na VEČER POBRATENJA MED OBČINO KOČEVJE IN OBČINO DOLINA Spored: nastop kulturnih delavcev iz Kočevja ter podelitev «Odličja prijateljstva* občini Kočevje, Občinska uprava sporoča, da bo v soboto odkrila table z imeni pobratenih občin na vseh cestah upadnicah v občini Dolina. /,birno mesto ol) 16.50 pred županstvom Kot smo na kratko že poročali, je bila v torek seja devinsko - nabre-žinskega občinskega sveta, ki je mod drugim z večino glasov- odobril protestno resolucijo proti nezaslišanemu odgovoru deželne uprave glede rabe slovenščine, kot določa statut kraške gorske skupnosti. Proti resoluciji so glasovali samo svetovalci KD, češ, da niso utegnili dobro preučiti te zadeve. Bolj jalovega opravičila pač niso mogli najti. Ob začetku seje je župan sporočil, da je odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Štivana, Devina in Medje vasi zaprosil občinsko u-pravo za zemljišče na križišču v šti-vanu, kjer naj bi postavili spomenik. Občinska uprava bo ugodila prošnji, je dejal župan, prej pa bo predlog sporočila krajevni skupnosti za Šti-van in Medjo vas. Župan je nato v imenu občinskega odbora ostro ob sodil ugrabitev Guida De Martina ter opozoril na nakane prevratniških sil, ki hočejo ustvariti napeto in zelo nevarno vzdušje, da bi dosegli svoje cilje. Sledila je diskusija o razvojnem načrtu prodajne mreže, ki bo veljal štiri leta in so ga soglasno odobrili. Med drugim so sklenili, naj se v občini poleg običajne dejavnosti pospeši zadružna trgovinska dejavnost. Načrt pa ne predvideva supermarketov, ker občinski svet mehi, da zadostuje normalna trgovinska mreža. > Na vprašanje svetovalca Terčona (SSk), glede poimenovanja ulic v Naselju sv. Marka brez dovoljenja občinske uprave, je župan odgovoril, da je občinska uprava posegla že lani, čez napise pa je bil samo nalepljen papir, ki ga je dež izpral. Pii tem je župan pripomnil, da je to-ponomastika splošen problem, ki se ga bo občinska uprava temeljito lotila. Svetovalec Terčon je tudi priporočil, naj bi občinska uprava u-vedla nadzorno službo (z občinskimi redarji) na cesti, ki pelje na Ko liišče. Župan mu je odgovoril, da je občinska uprava to začela že v nedeljo, 27. marca. Piihodnja seja občinskega ' sveta bo v torek, 19. t.m., z začetkom ob 16. uri. Na dnevnem redi: bo razprava o občinskem proračunu za leto 1977. Spričo sestave sedanje u-prave (KPI in PSI), ki v občinskem svetu nima absolutne večine, bo razprava o občinskem proračunu pritegnila veliko pozornost ne samo v devinsko . nabrežinski občini. Po proračunu bo na prihodnjih sejah prišla na vrsto razprava o proti-predlogih deželi glede variante rc gulacijskega načrta. Zgoniški ANPI-VZPI za Beneško Slovenijo Na svoji zadnji seji je odbor sekcije ANPI - VZPI v občini Zgonik pregledal lanskoletno delovanje in po odobritvi letnega obračuna sprejel sklep, da dodeli iz svoje blagajne znesek 325 tisoč lir za potresen-ce v Beneški Sloveniji. Poleg tega je odbor ANPI nakazal tri prispevke po 25 tisoč lir obstoječim odborom za postavitev spomenikov padlim v Briščikih, Repniču in Sama-torci. Kot običajno bo tudi letos sekcija ANPI - VZPI sodelovala pri proslavi osvoboditve, ki bo pri občinskem spomeniku padlim v nedeljo, 8. maja, in je imenovala svojega predstavnika v občinski pripravljalni odbor. Kcnčno se jc odbor obvezal, da lekt pa jo je prestavila Leli Nakr-stova s pomočjo dr. Serafa Ilrova- flllllllfllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIUIIIIIIUU v najkrajšem času skliče občni zbor vseh bivših boroev in aktivistov ter, da odpravi včlanjevanje v svojo organizacijo. , V ZGONIŠKI OBČINI Velika škoda zaradi slane Muhavost vremena v tem prvem delu letošnje pomladi je prizadela predvsem kmetovalce, ki živijo od sadov svoje zemlje. V noči od petka na soboto je ob jasnem nebu in brezveterju temperatura padla pod ničlo, kar je botrovalo veliki slani, ki je v večj; ali manjši meri zajela vse predele zgoniške občine. Vse kulturo, ki so že v fazi polnega brstenja, so «osmojene» in so utrpele veliko škodo, kar velja še posebno za vinograde,' kjer je slana zastrupila mladce, kar se bo potem poznalo pri zarodu in seveda ob trgatvi. Prizadeti kmetje le upajo, da se ne bo več ponovila taka ve lika slana, ki jim je že itak zadala hud udarec. Urnik Rižarne Od torka, 19. aprila dalje, bo Rižarna odprta ob delavnikih od 10. ure do 19.30, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. uro. Kot doslej bo Rižarna zaprta ob ponedeljkih. PD PRIMOREC - TREBČE prireja v petek, 22, t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu družabni večer na temo TREBČE V SLIKI, PESMI IN BESEDI Brali bomo narečna dela Atilija Kralja. Vabljeni! SPD TABOR - OPČINE . Spisou LJUBO TRNOV RUSA RIGA ČRJE1UOGRADE vesjela jegra u treh akteh k r se je dogudilo na UopčeiTh pr Trste ukule leta 1903. Jegro je naštedirala jen u djalekt prestaula: Leli NAKRSTOVA S paprauke na openske djalekt pi-egledale sua: dr. Seraf Hrovatin, Lueja. Hrovatin, Ivanka Dolenc, jen Josip!na Malalan Uosjebc, ke jegrajo sua: ■Žusto Vidau, kavač, 35 let st r VIKTOR SOSIČ Vana, uod njega žena LILJANA BERGINC Luojze, kmjet s Cuola STANKO HROVATIN Marjana, kmjetica LUČKA KRIŽMAN Juože, poštir TONE KALC Nikola Modrijančič, inženjer MARINO KRALJ Miče, geometer, njegou pomagač DRAGO DANEV Tamaž Daneu. ž’pan jen uoštjer PARIDE SOSIČ Paluonca, uod njega hči GIULIANA SOSIČ Nejče, vahtar VINKO KALIN Miha, kmjet IGOR MALALAN Drejče, kmjet PAVEL SOSIČ Juca, mlada popa MELITA MALALAN Marička, mlada pupa TANJA ČUK Lukec, fnteč FABJAN MALALAN Nastuopo bo fde domač zbor s spevovodjo prof. Svetkom Gr- gičem jen mlade pare b'jo pej guodle jen pljesale pa starem! Organizatorji Jen šepetalki sta: Lucja Hrovatin jen Stanka Hrovatin Kulise se je zmislo: Tilko Kralj Zdelale pej j’h so darnači mujstre Gvante je prpraula: Marija Vida u Frizerka jen maskeika je: Draga Palinr Muzko je- zrihtou: Igor S""i»nič Svetluobo pej rihta: Valter 1 ak Jegro bo u pjetek, 22. 4., u sebueto, 23. 4., uob 20.30 - ure, jen u nedjeljo, 24. 4. 77, uob 17. ure U PROSVJETNEM DUME NA UOPČEN PRESRCNO STE VABLENE USE! «*HIMIMMIHIHMHniMMHnmiMHnMMMMMHMflHMIHMMIllHIMMIMHniMliniMMWIIHMMIMIIIMHMMMIHHIMim*lMIMIMIMMMIMMMirHIMMMHMMIMHIfMHMHMIMIMH * PETEK NA OPČINAH njak ^ na radiu Trst A V' pasu. «Za mlade» bo tržaška radijska postaja oddajala prihodnji teden roman Jaroslava Haska «Do-bri vojak švejlc». Delo je za radio dramatiziral Adrijan Rustja. V njegovi režiji so ga naštudirali igralci Stalnega slovenskega gledališča. Roman v šestih delih bo na svoredu od ponedeljka do sobote ob 14.05. Veseloigra s prikazovanjem nekdanjega življenja Opencev Ob premieri bo p.d. Tabor priredilo tudi razstavo otroških risb Dramska dejavnost se je na Opčinah v zadnjih letih zelo razmah nila, saj trenutno delujeta v okvira prosvetnega društva Tabor kar dve dramski skupini. ..Ena se je pred kratkim že predstavila domačemu občinstvu s Strindbergovo dramo «Oče», ki jo je v prevodu pokojne prof. Elze Antonac zrežiral Marko ■>osič, ter se po uspehin na domačem odru pripravlja na gostovanja po Tržaškem in drugod. Druga skupina pa pod vostvom Leli Nakr atove končuje s študijem domače igre «Rusa riga črjez uograde*. katere premiera bo predvidoma v uetek. Igro, ki prikazuje, kaj se je dogajalo na Opčinah okrog leta 1903, ko je na Opčine prišla železnica, je napisal Ljubo Trnov, v dia- Darovi in prispevki V spomin na Elo Zelen darujeta Pina in Dorka 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 1. obletnici smrti Karmela Sedrpaka darujejo starši ter družini Settimo in Samero 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in 5.000 lir za pevski zbor Vesna. Jj............1....1....................................................................................................................................... ft0es- NEDELJA, 17. aprila See , RUDOLF 16.53 zl^e ob 5.16 in zatone ob P« vydB D°lžina dneva 13.37. - Lu-Jiitri 1?^ 4-45 in zatone ob 18.06. ’ 1 ONEDELJEK. 18. aprila KONRAD ^ v l al,Ta Najvišja dnevna tem-N J5;4 ' stopinje, najnižja 5. larat-.2,5' zračni Pritisk 1013'! obla«08’ v^a 19-odatotna, nebo nft un°' veter severovzhodnik 13 N*, -’- morje malo razgibano. Včeraj - danes zdravnik Raffaele Pezullo in zdravnica Giuliana Gaeta. ' morja 11,6 stopinje. rt-i ne IR r° '1 L8prila se je v Trstu ro-jupMlRr °k- umrlo pa je 14 oseb. a rasovi„u ^: 73-letna Maddalena I kfelia n' Vrk Pintarelli, 69-letna htni Li,i„a'aiani vd. Damiani, 61-vNiann' Certelhno, 74-letmi 'lito »i 'Hra G ® letni Iginio Signorini. ft>letr5*or-'a Klicon V<1- Brumat-n»'Sa p (-,10rdano Bruno Bressan. Jetn* a aa Polacco vd. Črešnar, ‘«tlta yj|'mlonia a't ano Bruno Bressan, J * /^tonia Maria Zozzoli, 63-]^«hanj‘7a Mauro. 85-letna Maria l„ntina v?: Benedetti, 51-letna Va-Aleši. por- Čebrom 89- Ov 5,Hetm“ra UaRri vd- Benve' ok- CIct• i Ciovanni Andreattini. > in L;J!apetan Claudio Beor-iri Eniški 5°?mia Tiziana Severi, Ji - kg. n uelavec Sergio Boneta lii?' 'Pženir ni^a,Ca Graziella Sino-UradniCa D|mitri0s Vassiliadis in ai''a Benuzzi, Enzo Vra- vaso rokoko ... •'»tocraeia, EGON ‘eiefn TftST, «. •• pravočasno Cl- Oriani 2 (Barriera) DARILA Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZI.ATO 18/750% — Velika izbira ur cSElKOi — Posebni popusti. (Jrarna In zlatarna' LAURENTI Trst Trieste Largo santorto i nich in Wally Ard.zzon, uradnik Gianpaolo Magno in učiteljica Rita Presciuttini, železokrivec Fabio Croce in gospodinja Kathv Marrango-ni, delavčc Gianni Francesco Co-stanzo in frizerka Luc.a Sirotich, mehanični tehnik Giuseppe Gašperutu in otroška vrtnarica Giuliana Bearzot, telefonist Willy Vorus in pomočnica Francesca Colasuonno, uradnik Claudio Prodan in uradnica Donatella Vener, pek Alfonso Buo-nogore in kuharica Felicia Del Pizzo, podčastnik JV Bruno D’Agosti-no in profesorica Bianca Maria Baroni, delavec* Sergio Delise. in u-radnica Daniela Bassi, uradnik An-ton'o Baccaro in učiteljica Maria Dalena, trgovec Ezio Maracich in gospodinja Patrizia Gianfrč, častnik Roberto Rosso in uradnica Mirella Toši, pristaniški delavec Zvesdan Babich in frizerka Maria Luisa Vattovaz, zoolog Franco Perco in učiteljica Elisabetta Klugmann, e-lektrotehnik Raymond Simmorrs in trg. pomočnica Cleopatra Vesnaver, trgovec Giuseppe Carli in gospodinja Angela Cinquepaltm, delavec Livio Colagrande in uradnica Ales-sandra Sangermano, železniški čuvaj Salvatore Morittu in hišna pomočnica Caterina Angela Morittu, funkcionar Rado Gruden in študent ka Jasna Rauber, uradnik Luigi Fontanelli iti uradnica Bruna Salvador, študent GiovanfiLppo Car-sillo in uradnica Gabrielia Vatto-vani, bančni nameščenec Walter Tisma in uradnica Daniela Stam-bach, uradnik Giovanni Robba in uradnica Mariarosa Suber, nameščenec tel. družbe Walter Cesarat-to in uradnea Maria Grazia Catta-ruzza, pristaniški delavec Mario Ve-scovi in delavka Caterina Vidotto, VO&FM7F/ FOTO - KINO MATERIAL DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Lat-go Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8,. Istrska ulica 35. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba dpluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM, INADEI.. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-šljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. BARI LOTERIJA 64 22 46 57 26 CAGLIAR1 67 61 88 20 66 FIRENZE 19 35 88 55 79 GENOVA 2 53 49 12 37 MILAN 30 53 83 63 54 POLERMO 40 43 26 79 80 RIM 85 57 14 31 72 TURIN 50 2 66 76 22 BENETKE 82 34 72 30 10 ENALOTTO 2 21 112 X 2X 22 X KVOTE: 12 točk — 22.750.000; II točk - 575.200; 10. točk - 41.200 lir. Namesto cvetja na grob Tončiča Škrka in Ivana Ukmarja daruje družina Cib c - Štoka 10.000 lir za Kulturni dom Prosek . Kontovel. Namesto cvetja na grob Justa Tretjaka darujeta Ada in Danilo Pertot 5.000 lir za ŠD Vesna. V počastitev spomina Zofije Pečar vd. čok darujeta družini čok in Renko 5.00!) lir za PD Lonjer Ka-tinara. Namesto cvetja na grob Zofke Čok darujeta Karel in Zofka Gombač 5.000 lir za ŠZ Bor. V isti namen darujeta družini Kuret in Gombač 10.000 lir za ŠZ Bor. V spomin na Aleksandra Petelina daruje Marija Pipan 3.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Josipa Škabarja danjje družina Fabčič 10.000 lir za ŠD Polet in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina Zofke Pečar vd. Čok darujeta Meni in Dra go Ota 5.000 lir za PD Lonjer Ka-tinara in 5.000 lir za KK Adria. V isti namen darujeta Marija in Lovrenc Žerjul 5.000 lir za KK Adria. Namesto cvetja na grob Josipa Škabarja darujeta družini Persi in Sgubi 10.000 lir za ŠD Polet in 10 tisoč lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na očeta Franca Udoviča daruje Stojan Udovič z družino 50.000, za Skupnost družina na Opčinah, 50.000 za ŠD Polet. 50.000 za ŠD Bor, 50.000 za Glasbeno matico in 50.000 lir za KK Adria. Ob obletnici smrti Rudolfa Malalana daruje brat Stano 5.000 lir za vzdrževanje spomenika pfedlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob Justa Tretjaka darujeta Angel in Lučana Tence 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Ljudmile Kocjančič darujeta Gizela in Nadja OTA 2.000 lir za pevsko društvo Valentin Vodnik. V počastitev spomina bivšega predsednika občinskega sosveta za zahodni Kras tov. Paola Naita daruje sekcija KPI Prosek - Kontovel 10.000 lir za komunistični tisk. V spomin na predrago mamo Zofijo Pečar vd. Čok darujejo hčerke 10.000 lir za TPPZ, 10.000 za PD Lonjer - Katinara, 10.000 za ŠD Lonjer - Katinara in 10.000 lir za Skupnost družina na Opčinah. Štefanija Grgič daruje 5.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Ivana (Nina) Fa-brisa daruje Štefanija Škabar (Veliki Repen 78) 5.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina Zo|ke Pečar vd. Čok darujejo Gigi, Angela in Pavla 5.000 lir za PD Lonjer -Katinara. V isti namen daruje Pavla Pečar 3.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V spomin na pok. moža daruje Katja Lisjak 2.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Zofko Pečar daru- je Ana Rebula 2.000 lir za PD Lonjer - Katinara. , V spomin na Zofko Pečar daruje Antonija Barovina 2.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V spomin na Gašperja Čoka in Zofijo Pečar daruje Rudolf čok 5.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Zofke Pečar vd. čok darujeta Karlo in K ar leto Zocchi 10.000 lir za TPPZ in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Zofke Pečar vd. čok darujeta Berta in Nino Posega 5.000 Lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na teto Zofko Pečar daruje družina Angele Pečar 5.000 lir za ŠD Adria in 5.000 lir za PD Lonjer Katinara. Namesto cvetja na grob prijatelja Justa Tretjaka darujeta Dušan in Božena Košuta 10.000 lir za ŠD Mladina. Namesto cvetja na grob Zofke Pečar darujejo družine Hrovatin, Glavina, Leban in Mirasole 3.000 lir za TPPZ, 3.000 lir za PD Lonjer Katinara in 4.000 lir za ŠD Adria. Namesto cvetja na grob Zofije Čok daruje družina Lučano Malalan 5.000 lir za ŠD Adria. V isti namen daruje družina Gherdovich 5.000 lir za TPPZ. tina, Lucije Hrovatinove, Ivanke Dolenčeve in Josipine Malalanove. Poleg številnih domačih igralcev, ki jih tu ne bomo navajali po imenu, so k realizaciji igre prispevali še Tilko Kralj, ki si je zamislil sce no, Marija Vidau, ki je -pripravila kostime, Igor Simonič za glasbeno opremo ter Valter Poljšak za svetlobne efekte, pa tudi domači pevski zbor. Kaj bomo torej videli v .petek na openskem odru? «Rusa riga črjez uograde* je vesela igra, prikazuje nam življenje nekoč na Op, cinah, pa tudi probleme, ki so nastali s prihodom sodobnih prometnih sredstev. Openci so za ta napredek morali žrtvovati svoje naj lepše ograde, svojo obdelano zemljo, zato ima igra tudi neko sodobnejšo poanto, saj je problem razlaščanja zemlje še vedno aktualen. Ob premieri bo prosvetno društvo Tabor priredilo tudi razstavo otroških ilustracij lanske mladinske predstave ccčudežne gosli*, za katere je pred časom razpisalo natečaj med šolsko mladino. Podražitev pristojbin 1 za odvažanje smeli Tržaška občina obvešča, da v teh vedno zakrila zavedno in pošteno pristojbine za smetarsko službo. Te pristojbine so se letos v večini primerov podvojile. ToLkšna podražitev je bila potrebna, ker so bile pristojbine nespremenjene vse od leta 1965. ko so znašali dohodki od pristojbin smetarske službe 400 milijonov lir, stroški pa milijardo lir. V zadnjih letih so izdatki narasli na tri milijarde in pol, medtem ko so se dohodki zvišali samo na 5.80 milijonov lir. V predlogu za proračun 1977 znašajo izdatki za smetarsko službo nad 4 milijarde lir, dohodki pa, po sedanjem povišanju, milijardo 174 milijonov lir. Priporočene pošiljke samo v dopoldanskih urah Poštna uprava obvešča, da sprejemajo in izdajajo na glavni pošti na Trgu Vittorio Veneto priporočene in zavarovane pošiljke samo o 1 8. ure do 13.30. V ostalih urah je mogoče oddati priporočene nujne pošiljke na poštnem uradu na železniški postaji. Ul. Flavio Gioia. llltUIMI|IMHMMIHIMI|MMIII|IMMIUMMIUIMIMMMIIMIMIIMMIIIMIMIMI«MllMHIMflllMIMmMMMMMMMIII|lll|||» KATINARA Danes, 17. t.m., ob 17. uri bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu igral ansambel T A I M S Vabljeni! ZOFKA PEČAR VD. ČOK POČIVA V DOMAČI GRUDI Včeraj so poleg svojcev in sorodnikov številni vaščani in znanci spremili na zadnji poti na pokopališče na Katinari pokojno Zofko Pečar vd. Čok, ki je nenadoma u-mrla v^ četrtek popoldne. Pokojnica se je rodila v Lonjerju v številni zavedni kmečko l- delavski družini Ivanke in Štefana Pečarja 17. aprila 1899 ter bi prav danes slabila svoj 78. rojstni dan. še kot mlado dekle je zgubila starše, tako da je morala trdo delati, da bi pomagala družim. Poleg na svojem domu je dolgo let prala perilo Tržačanom ter se zaposlila tudi v pivovarni Dreher. Poročila se je z domačinom Bernardom čokom, kateremu je v zakonu povila pet hčera ter jih vzgojila v zavedne Slovenke. Tudi po poroki je mati imela polne roke dela; bila je dobra mati in skrbna gospodinja. Leta 1943 ji je umrl mož, ki je bil nekaj let bolan. Tako je morala mati Zofka skrbeti za svojih petero otrok, ki so bili še mladoletni. Za časa narodnoosvobodilne borbe je mati Zofka kakor tudi vsa njena družina po svojih močeh sodelovala v vrstah OF ter doprinesla svoj delež za svobodo. Hčerka Dora je bila zaprta v koronej-skih zaporih in so jo zloglasni Collottijevci mučili, da je po osvoboditvi za posledicami mučenja tudi umrla. Pokojnica je bila dobrega srca in mirnega značaja ter bila vedno pripravljena vsakomur pomagati. Zato so ji tudi prijatelji in znanci v slovo poklonili mnogo cvetja. Domača katinarska gruda je za vedno zakrila zavedno in pošteno Slovenko. Lahka naj ji bo domača zemlja. Hčeram in sorodnikom naše iskreno sožalje. M. M. PRIMORSKI DNEVNIK 6 IZBOR IZ DELA , aprila 1977 (Nadaljevanje s 5. strani) »Tedaj, ko sem bil zadolžen za to mesto, in mi je bilo izkazano zaupanje, je bilo to zaupanje res popolno. Tito je imel razumevanje celo takrat, kadar stvari, tako kot je hotel, ni bilo moč izpeljati. Razumel je, da sem se trudil, da pa ni bilo mogoče stvari uresničiti. Tito ima navado, da s svojimi sodelavci tesno sodeluje; z njimi se posvetuje v vseh glavnih vprašanjih. Pri tem vedno izhaja iz načela, da je človeku treba verjeti in da more le obratni dokaz spremeniti tak odnos. Zato na drugi strani predsednika vedno hudo prizadene, če ga razočrfrajo ljudje, še posebej tisti, ki jim je kot bližnjim sodelavcem zaupal. To zaupanje pa seveda ni samo sentimentalno, ampak je tudi stvarno. Tito dolgo čaka in se v pogovorih trudi, da bi svoje sobesednike prepričal. Tako je bilo v raznih oblikah tudi ob primerih Rankoviča in v času hrvat-skih dogodkov. Ena prvih mojih na-log, ko sem prevzel dolžnost pri Titu — prišel sem na mesto šefa kabineta kmalu po Raukovičevi zadevi — je bila ravno ta, da znova vzpostavim okrog Tita informacijo. Tito je moral biti obveščen pravočasno, vsestransko in objektivno. Treba je bilo poskrbeti za širok izbor informacij, kajti prav o vsem ni nikoli mogoče informirati. Bistvo objektivnega informiranja je udi sinteza raznih komponent. Prav v tej Titovi informiranosti je ena izmed pomembnih vozlišč njegove moči. Tem bolj, ker je bilo Titovo stališče vselej, da vsega papirjem ni zaupati, ampak da hoče predvsem soočenja s terenom samim. Titov delovni dan, če ga obnovim, se začne ob šestih zjutraj s prebiranjem dnevnega časopisja in biltenov in se nadaljuje ves dan, ko pregleduje domači in tuji tisk oziroma pripravljene biltene ter spremlja radijske in televizijske oddaje. Posebno sredstvo za spoznavanje življenja mu je film. Predsednik ne mara volumnoznih, razvlečenih in mtedlih informacij; meni, da se vsako vprašanje da prikazati jedrnato in kratko ter zahteva, da se vedno predlagajo konkretni sklepi odločanja Hkrati ne dovoli, da je informacija nepopolna, površna ali netočna. Isto načelo predsednik uporablja pri pogovorih in na sestankih. Za Titov slog dela so značilni stalni obiski in potovanja po terenu, doma in zunaj, srečanja z različnimi ljudmi, iz raznih okolij in poklicev. Ni večjega kraja v Jugoslaviji, ki ga ne bi obiskal. Pri Titu sem opazil tudi izreden čut za realnost. Vedno je hotel biti na tleh. Ideologija je zanj sicer zelo važna, a zmerom spoo čutili, da je zanj konkretno življenje še važnejše. Gre za slog dela, ki bi mu skoraj lahko rekli titovski stil, saj bi drugače le težko verjeli, da lahko doseže tolikšne uspehe na tolikerih področ- jih in v tako dolgem časovnem obdobju. Je partijski voditelj, ki je postavil na noge KPJ in nato ZKJ, je vojskovodja, ki mu ni enakega, je politik, ki je oblikoval Jugoslavijo' in samoupravni sistem, mednarodni strateg, ki je uveljavil .politiko neuvrščenosti. Kako je sploh mogoče, da en sam človek zmore vse to. Tito je sam najbolj proti temu, da bi mu podeljevali odlikovanja, toda, če zdaj govorijo, da mu bodo podelili tretjič naslov narodnega heroja, je resnica, da bi moral že davno imeti štirikratni naslov heroja. Titov slog dela je del njegove življenjske filozofije, komponenta njegove osebnosti. Samo tako je lahko nadaljeval svoj boj na levo in na desno, večkrat obvladal tudi boj s samim seboj. Druge), kar je v njegovem slogu dela značilno, je lahkotnost pri delu. Tito nikoli ne zapleta dela. Je tudi vzdržljiv. Medtem ko smo vsi okrog njega skoraj popadali od utrujenosti1, je on bil ves čil. Šest let sem delal v njegovi bližini in ga videval vsak dan, a nikoli ga nisem slišal reči: ,Joj, koliko dela imam!’ Ce je prevzel kako funkcijo, se fnu je zdelo logično, da jo tudi izpolnjuje. Ko so ga hoteli po ustanovitvi predsedstva SFRJ vsaj malo razbremeniti, je zelo jasno povedal, da bo v okviru tega novega organa seveda svoje predsedniške dolžnosti opravljal še naprej, kajti če je predsednik, mora predsedniške posle opravljati-, V Titovem slogu , dela prihaja do izraza tudi njegova urnost. V službi, ki sem jo opravljal, sem predsedniku tudi pripravljal in dostavljal v pregled pošto. Tito je pošto običajno poslal nazaj še isti dan, razen če je kak dopis zahteval poseben premislek. Arhiviranja ali zaostajanja ni bilo. Ob Titu sem spoznal, da v hitrosti določanja leži že pol uspeha.« Spomnil se je konkretnega primera: dveh pritožb, ki jih je Tito reševal. Ko je dobil pismo dekleta, ki je izgubilo nogi pri eksploziji ustaške bombe v kinu v Beogradu, da ji socialno zavarovanje še ni priznalo invalidskega vozička, je Tito takoj sporočil: »Ce predpisi socialnega zavarovanja tega ne dovoljujejo, vam bom jaz osebno poslal invalidski avto,« kar se je čez teden dni tudi zgodilo. Ko pa je nekoč prispela pritožba nekdanjega zaslužnega partizana, ki je sredi Terazij ustrelil žensko, za katero je hodil, in je kazenski postopek proti njemu že skoraj zamrznil, češ da je bil neprišteven, je Tito takoj zahteval redno preiskavo, ki je tudi privedla do zakonite obsodbe. »V stikih s tujimi državniki je Tito vselej blestel s svojim izrednim poznavanjem zunanjepolitičnih vprašanj, tako da so vsi tujci spraševali, če je to njegov konjiček. Vedno je vztrajal‘na doslednih stališčih in kompleksni razgledanosti. Ko so se pojavljali glasovi, zakaj smo v arabsko- izraelskem sporu tako odločno na arabski strani, nam je Tito govoril: ,Gre za genocid palestinskega ljudstva in-za agresijo. Če bi tu kakorkoli popuščali, lahko v prihodnje stavimo na kocko tudi naš lasten obstoj. Agresijo in okupacijo je treba vedno in dosledno obsoditi’. Tako stališče je mo ral sprejeti celo predsednik Svetovne židovske skupnosti Goldman, ko je obiskal Tita. Nikoli ni ločeval političnih vprašanj od ekonomskih in prav to je dalo zasnovo za- sedanje svetovno gibanje v zvezi z novim gospodarskim redom« O Titovem ostrem posluhu za točnost govori tudi ankdota: »Ko smo leta 1961 prileteli iz Indije v Kairo, kjer bi se moral Tito sestati z Naserjem, naše letalo ni dobilo dovoljenja za pristanek, ker je Naser zamudil na letališče. Naše letalo bi moralo krožiti. Tito je vprašal, zakaj ne pristanemo, in povedali so mu. Nekaj časa je čakal, nato pa je stopil k pilotu in vprašal: ,Ali imate na zalogi še dovolj bencina za polet do Beograda? Če v desetih minutah ne dobimo dovoljenja za pristanek, nadaljujemo pot’. V treh minutah je povabilo za pristanek prišlo, s tem pa tudi do ponovnega državniškega srečanja« »Poskusi, boš videl, da bo šlo!« »Iz svojih prvih srečanj s tovarišem Titom bi lahko omenil predvsem ono iz leta 1934 v Ljubljani, ko sem kot pokrajinski tehnik partije po posredovanju Milene Bežanove srečal tovariša Tita, ki je prišel kot delegat CK v obnovljeno partijsko organizacijo v Sloveniji prav ob pripravah na četrto partijsko konferenco v Goričanah,«* je začel pripoved sedanji predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher. »Zagledal sem elegantnega gospoda v najboljših letih, z zlato obrobljenimi očali, tako da sem šel dvakrat mimo njega in Milene Bežanove, da bi se prepričal, če je to zares tisti tovariš, s katerim sem dogovorjen za sestanek. Ko sva se spoznala, mi je naročil, naj mu do večera priskrbim neko gradivo iz ilegalnega skladišča tehnike, ki je bilo skrito v Dravljah pri nekem kmetu. Skladišče, za katerega je vedel samo domači sin, je bilo v uti in dogovorjeno je bilo, da bi lahko tja prihajali le ponoči. Titu sem pojasnil, da bom gradivo čez dan težko dobil, toda Tito je rekel: .Kakšna organizacija! Poskusi, pa boš videl, da bo šlo!’ Tako sem tudi storil, oprezoval, v pravem trenutku prišel v uto in Titu gradivo izročil- Se zdaj vidim nasmešek' na njegovem obrazu, ko mi je rekel: .Včasih mislimo, da je težko, pa le gre!’« Svoj drugi spomin je Sergej Kraigher navezal na posredovanje za prvi sestanek med Kardeljem in Titom v stanovanju njegovega bratranca v Hrenovi ulici v Ljubljani, kakih štirinajst dni zatem. »Sestanek je bil ob devetih zvečer. Pripeljal sem tja Tita, nato še kjer bo konferenca, in da privedem tja hodila po Florjanski in Hrenovi ulici ter stražarila v lepi julijski noči. Nič sumljivega ni bilo in sestanek se je čez poldrugo uro uspešno končal. Ne posredno,sodelovanje med tovarišema Titom in Kardeljem, ki se je tedaj začelo, je bilo zelo važno za celoten razvoj socialistične revolucije v Jugoslaviji ... Tretji sestanek s Titom sem doživel meseca septembra istega leta, potem ko je bil Tito že v tujini, na Dunaju, pa v Zagrebu, od koder je prišel v Ljubljano, da bi bil navzoč na partijski konferenci v škofijskem dvorcu v Goričanah. Moja naloga je bila, da se točno dogovorim z vrtnarjem šempsterskega župnišča za kraj, kjer bo konferenca, in da privede tja tovariša Tita. To je bilo tem laže, ker sva se že poznala. Dobila sva se pred hotelom Union v Ljubljani. Bil je ravno tako eleganten kot prvič, z vljudnim, prijaznim nasmeškom. Stopila sva do taksista in rekel sem mu, naj naju,s stricem popelje do Medna. Za motelom med Mednom in Medvodami, kjer je bila tako vsaj zdi se mi, takrat neka gostilna, naju je odložil. Ko sva jo peš mannila proti Goričanam, sem mu govoril o pripravah konference, kolikor sem vedel, na vratih pa naju je pričakal Boris Kidrič.« t Sergej Kraigher je naštel še nekaj drugih predvojnih srečanj s Titom, med drugim ono iz leta 1937, ko se je sam vrnil iz kaznilnice v Mitroviči. »Tita je posebej zanimalo, kakšno stanje je v kaznilnici, zlasti o delovanju frakcionašev Petra Miletiča, pri čemer je bil Moša Pijade takrat zelo izoliran. Kmalu zatem, ko je Tito postal generalni sekretar, je bil eden od njegovih prvih pomembnih uspehov tudi ta, da je uspel s pomočjo partijske organizacije v kaznilnici razčistiti z Miletičevo frakcionaško skupino. Direktive CK partijski organizaciji v kaznilnici smo poslali po našem kanalu iz Ljubljane v kaznilnico v Mitrovico, medtem ko je drugo enako pismo poslal v kaznilnico tudi še po drugem kanalu čez Beograd. Posledica je bila, da se je položaj znotraj kaznilnice začel urejevati predvsem s pomočjo tovarišev Moše Pijadeja ter Krstom Popivodom«, je nadaljeval Kraigher in omenil še dve svoji srečanji s Titom: ko je kot študent medicine v Zagrebu vzdrževal stik med njim in slovenskim CK; in tik pred začetkom druge svetovne vojne, ko je obiskoval partijsko šolo pri Zagrebu, kjer je Tito kot inženir najel hišo za državno partijsko konferenco in partijsko šolo. »Tito je tam predaval o zgodovini delavskega gibanja in predvsem se spominjam njegovih predavanj iz zgodovine boljševiške partije.« Seveda je bilo po vojni teh srečanj s Titom še veliko več, zlasti potem, ko je Sergej Kraigher prevzel funkcijo predsednika republiške 'skupščine in predsedstva SR Slovenije, pa bodisi da je' šlo za Titove obiske Sloveniji, za politične pogovore ali obiske tujih delegacij. »Pri vseh teh stikih prihaja še bolj do izraza Titova neposrednost in iskrenost. Gotovo je pri njem najbolj pomembna značilnost ta, da zna povezovati skrb in interes za vsakega posameznika in probleme vsake organizacije in vsakega kraja z osnovnimi vprašanji splošnega razvoja doma in po svetu. Državniška širina in prodornost se mu dopolnjujeta s sposobnostjo, da zna vselej izbirati to, kar je glavno, obenem pa, da se vživlja v najbolj osebne podrobnosti slehernega človeka in sleherne organizacije. Spominjam se nekega našega izleta v škofjeloške hribe. Z avtom smo se odpeljali iz Krope čez hribe na drugo stran proti Dražgošam, na Jamniku pa smo zašli, ker je bila cesta do gorskih kmetij širša, kot pot do našega cilja. Nenadoma smo se znašli na dvorišču neke kmetije in jeli spraševati za pot, hoteč se obrniti nazaj. A v tem hipu je že pritekel s pobočja nad hišo, kjer je pripravljal drva, kmet lastnik; njegova žena je delala v tovarni. »Zašli smo in zdaj bi šli radi nazaj,« mu je pojasnil Tito. Kmet pa se ni pustil odgnati, češ: »Ne! Kar tako pa odšli ne boste, kajti tu sem jaz gospodar!« In res se je moral Tito s tem sprijazniti, stopiti smo morali v hišo, kjer so nas pogostih in se pogovarjali zlasti o industrializaciji in razvoju kmetijstva, o spremembah v življenju ljudi in družin ob odpravljanju razlik med mestom in vasjo. Spominjam se pripetljaja iz Sutjeske. Ob petnajstletnici bitke sta leta 1958 sedela Tito in njegov gost Naser z drugimi predstavniki okoli tabornega ognja, ko se je nenadoma mimo vseh, ki so mu hoteli preprečiti dostop, prerinil do Tita star partizan s čutarico žganja. ,Pred petnajstimi leto so mi tod nekje kmetje dali žganje zate, tovariš Tito, toda priznam, da smo ga v četi sami spili. Zato ti ga prinašam zdaj!’ Tito se je široko zasmejal: ,A ti si tisti, ki mi je. odnesel slivovko, za katero sem vedel, da je na poti, pa do mene nikoli ni prišla!’ Tito je sploh rad v tovariški družbi. Zadnja leta tudi vztraja, da se ob koncu' leta dobimo vsi predstavniki iz raznih republik in pokrajin na skupnem silvestrovanju. Že na silvestrovanju v ljubljanski Dekorativni je bilo dobro razpoloženje, potem sta bili pa srečanji v Zagrebu in zdaj v Novem Sadu. Titova misel je, da bi se vsaj enkrat na leto morali dobiti, ne da bi bili obremenjeni s tekočimi problemi, tako da je dana večja možnost osebnih stikov. Tito zelo rad posluša razne šale in dovtipe in jih tudi sam zna zelo sočno pripovedovati, ker ima globok smisel za zdrav humor. Celo resne stvari zna povedati šaljivo. Kako je ob našem obisku v ZR Nemčiji, ko je bila poleg državniških pogovorov odigrana tudi nogometna tekma med obema reprezentancama, znal ustvariti razpoloženje v družbi sicer nekoliko zapetega nemškega kanclerja Helmuta Schmidta! Neposrednost, s katero Tito doživlja svojo okolico, ljudi razoroži in osvaja hkrati. Je res cel človek.« Ilegalec s štruco kruha Na Kratki poti številka 8 na Ježici pri Ljubljani stoji predmestna, zelo skromno grajena hišica z vrtičkom,, z železnim štedilnikom v sicer vselej prijetno topli kuhinjici in kredenco, kredenco, ki je zdaj druga, kot je bila takrat leta 1935. »Tita sem zagledala v okenski šipi, ko je zjutraj stopil iz sobice, v kateri smo prenočevali ilegalce,« je pripovedovala, ko se je s težavo dvignila s klopi, ker ji zadnje čase noge odpovedujejo, 80-letna Kristina Snojeha, vdova po pred kratkim umrlem t Štefanu Snoju, nekdanjem delavcu v pivovarni Union, ki je bil organist in nato komunist, ki se je, kot je rekla Kristina, »izpel«, ki pa je bil še srečen, ker ja pred leti na Brdu v krogu pevskega zbora Zveze borcev »Posavje« zapel tudi pred Titom in se z njim rokoval. »Viržinko, ki jo je takrat dobil od Tita, je hranil vse do smrti, potem pa sem jo po njegovem naročilu izročila pevcem zbora, ki so jo pokadili,« je vmes povedala Snojeva, preden je do kraja obnovila spomin na predvojno srečanje s Titom. »Kot ilegalca, ki je bil namenjen na sestanek komunistov pod šmarno goro, so ga, ker ga je zalotil mrak in se je zgubil, pripeljali prenočevat k Snojevim. Pod pazduho je imel — kot razpoznavni znak — štruco kruha. Ko me je zagledal, kako sem v' kuhinji ob kredenci brusila nož, je smeje pristopil in mi rekel: ,Punca, tako pa ne gre! Ti bom jaz nabrusil noži’ kar je tudi storil. Potem pa je odšel« Ta nož je zdaj v muzeju NOB ZB v Posavju. Zal pa še niso rešene zadeve okrog borčevske pokojnine stare Kristine, čeprav je bilo v njeni družini veliko med vojno zaprtih in so Nemci njeno sestro v Ravvensbriicku živo sežgali. A vse hudo pred lepim bledi. Tak ostaja tudi njen še vedno mladi spomin na prvo srečanje s Titom: »Tudi on je bil še bolj mlad, bolj suhljat. Sicer pa jaz sploh nisem vedela, da je on' Tito, niti on ne, kdo sem jaz, samo prijazno sva se pogledala in nasmejala drug drugemu.« Kaj si torej ne bi tudi zdaj drug drugemu pogledali v obraz in se prijazno nasmejali, celo če ne vemo, kdo je kdo, saj je nekaj Titovega v vsakem izmed nas. Bogdan Pogačnik \ jtv * „Me poznate, mama? Jaz šem Jože Broz" Z obiska pri Titovi sestrični Ani Kostanj škovi v Trebčah pri Bistrici ob Sotli \ Trebče, aprila — Malo pred Bistrico ob Sotli se.z asfaltirane ceste na desno odcepi makadamski trak, ves bel in prašen in jamast, ki se vijuga čez griče, dokler se sredi redkega gozda zopet ne zlije z asfaltom, ta pa se v loku spusti navzdol v dolino proti Podsredi. Tu spodaj so Trebče, vasica, ki je ni na zemljevidu, ki pa se zato pojavlja na marsikateri strani naše novejše zgodovine, saj je tesno povezana z imenom in delom Josipa Broza Tita. Na -začetku vasice, ki je pravzaprav ni videti, ker ni strnjena, ampak se posamezne hiše skrivajo za hribom, uzre obiskovalec manjši fibnik ob cesti, /za njim majhno, belo pleskano pritlično zgradbo in na drugi strani večjo enonadstropno z balkonom, skorajda naslonjeno na strmi breg. Med obema je z žičnato mrežo ograjen vrt. Obiskovalce brž vidi: v hiši, kakršnim so nekdaj rekli bajta, je spominski muzej. Na plošči piše: »V tej hiši je tovariš Tito v letih 1936 do 1941 vodil več konferenc CK KPJ in več drugih partijskih posvetovanj.« To je bila namreč hiša njegove tete Ane Kolarjeve, v oni drugi živi njena hčerka, Titova sestrična Ana Kostanjškova ribnik pa je last podčetrške ribiške družine, ki v njem goji krape. Naš obisk je bil namenjen Ani Kostanj škovi, ženski, ki živi skupaj z družino rejenke, ki bo avgusta dopolnila 78 let, a jih kaže manj, ki ji novinarji, zlasti zadnji čas, ne dajo mi- ru in ki z vsakomur takoj najde neposreden in prisrčen stik. Z njenih lic, iz njenih vdanih, a živahnih oči odseva blaga človeška narava. Ta črta v značaju je nemara lastna obema, je bila najbrž v družini, pravi v zadregi in skomigne z rameni. In najbrž jima je skupno tudi to, da le stežka priznavata bolezen. Ko si je ondan nalomila rebro, ker ni hotela slišati, da naj ne, dela, česar njena leta ne zmofejo, je skušala to prikriti. »Dela je dovolj in jaz ne morem brez njega. Kam bi pa prišli, če bi človek vse povedal,« pravi, ko da drugače sploh ne more biti. »Tudi zdravniki, ki so me predlani pregledali, so rekli: Nista zastonj sorodnika. Isti pritisk, isto srce. Še bo bilo.« če je res, da težke življenjske pre- izkušnje še posebej oblikujejo človeka, takih preizkušenj v življenju Ane Kostanjškove ni bilo malo. Grenki mladosti so sledila vojna leta. Da je Nemci ne bi izselil^ je družjna, pobegnila iz Brežic v Gradec, od koder se je Ana 1943 vrnila v domovino in se naselila v Trebčah, v hiši, kjer je danes muzej. Nemci, se spominja, so bili vsak dan na vratih. Ko so tod mimo bežali ustaši in posedli v senco, je bila toliko naivna, a tedaj se tega ni zavedala, da jih je šla vprašat, kakšna vojska so. »Mi smo ustaši,« je rekel eden od .njih, ona pa: »A, vi ste tisti, ki ste pobijali naše ljudi?!« Drugikrat je po vratih začel razbijati četnik z brzostrelko: »Odpri, baba, mater ti ubijem! Daj mi vode!« »Tukaj nisi v mestu!« mu je 'zabrusila. »Tu je samo vas! Vode pa nimam!« »Preživeli smo marsikaj,« pravi prostodušno, »bilo je zelo hudo, ampak ostali smo živi. Ce bi bila še enkrat mlada, najbrž ne bi znala živeti drugače, kot sem živela.« Ob tem ko skrbi za muzej in vodi \ po obeh prostorih obiskovalce, so ji vojni dogodki seveda še toliko bolj pred očmi. V muzej prihajajo ljudje iz vse države, med obiskovalci so v zajetni vpisni knjigi tudi imena mnogih tujcev, tujih državnikov. Nemci, pravi, se zmrdujejo nad pričevanji o zločinskih početjih okupatorjev: »Das ist unmoglich!« Preprosto ne verjamejo ali tudi nočejo verjeti, da so njihovi sodržavljani ali predniki počenjali pri nas takšna grozodejstva. »Jaz jim to še posebej kažem.« Dokumenti in fotografije, vezani na pomembno obdobje v delu Josipa Broza Tita, pa seveda v njej obujajo drugačne spomine. Ljudi, ki so na slikah, med njimi Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Ivo LolaRibar, Franc Leskošek in drugi, ni poznala, ko so prihajali v hišo. Kdo so, je izvedela šele po osvoboditvi. »Tudi bratranec Josip Broz, mi ni, ko je prihajal k nam, nikoli povedal, kdo je. Prvič je prišel menda 1936. leta, opoldne. Prišel je po cesti od Podsrede ravno v času, ko sva z materjo imeli delo v hlevu. Slišala sem, ko je pozdravil in rekel: »Me poznate, mama? Jaz sem Jože Broz.« Moja mati pa: »A ti si tisti komunist?« Kasneje ji je naročil: »Ce bo kdo kaj vprašal, recite, da sem mesar.« Za Kardelja, ki se je tu mudil največkrat, mi je rekel: »To je pa naš književnik.« Hiša je bila zelo tesna, saj je bilo poleg Anine družine v njej še po sedem ljudi. Ti nikoli niso prišli skupaj, ampak so prihajali posamez iz gostilne za ovinkom. Odstopili so jim sobo, sami so ostali v kuhinji. Sicer pa je prenočeval tu le Josip Broz. Vsi sestanki, vse delo je bilo seveda tajno. Tudi za Ano Kostanjškovo, ki pa je kmalu po prihodu nemških okupatorjev izvedela, kdo in kaj je pravzaprav njen bratranec. V Štajerskem gospodarju je lahko prebrala, da Nemci razpisujejo na njegovo glavo nagrado v znesku 2000 zlatih mark. »Lahko mi verjamete, da me je stisnilo pri srcu in me je postalo strah, da se bo našel izdajalec, ki se bo hotel polako-mniti tistih mark, čeprav bi mu v zameno zanje Nemci najbrž vzeli glavo. To bi bilo ceneje, izdajalec pa tudi zanje ne bi bil zanesljiv.« Veličina vojskovodje in državnika pa ni zasenčila veličine preprostega in neposrednega človeka, njegovega toplega človeškega odnosa do sočlove Titov spominski muzej v Trebčah (foto Bogo Čerin) Ana Kostanjšek (foto Bogo Čerin) ka. Josip Broz Tito nemara po vojni še raje prihaja tudi v ta kotiček svoje preteklosti in morda ga je na Trebče in na kraje okrog Bistrice vezalo podobno čustvo, kot ga je po koncu vojne izrazil Vladimiru Dedijerju, ko mu( je na vprašanje, katerega trenutka iz svojega življenja bi se najraje spomnil, rekel: »Spomnil sem se trenutka pred voj ho, ko sem se 1937 ilegalno vrnil iz tujine, pa se mi je za hotelo, da bi zopet videl domačo - hišo, sorodnike in prijatelje. Tako sem neki večer prav pred sončnifn zahodom skrivaj prišel v Kumrovec. Prikradel sem se k sadovnjaku svojega starega doma in od tam opazoval Kumrovčane, kako končujejo dan. Vas je kazala isti videz kakor takrat, ko sem jo zapustil v svojih mladih letih. Pred menoj se je raztezal ta moj Kumrovec z blatnimi uličicami, z modro pobarvanimi hišami. Sotla se ie vila med travniki, kjer sem pasel goveda in konje, pred mojinp očmi so hodili kmetje v svojih težkih škornjih, V razcapanih oblekah, upognjeni od težkega dela. Tako so živeli v tem blatu in v tegobi tudi moji predniki iz roda v rod.« Ko 1 v žgočem opoldanskem soncu sedimo na klopi pred hišo, Ana Kostanjškova lista po albumu slik, na Katerih je v družbi svojega bratranca in njegove'žene Jovanke, v Beogradu, na Brdu, na Brionih, v Kumrovcu, v Trebčah, in se pri tem spominja .trenutkov, ki so jih preživeli skupaj. »Ko'sem mu ob priložnosti povedala, da so mi 1944. leta Nemci ukradli šivalni stroj, se je Tito nasmehnil in rekel: ».Najvažnejše je, da ti je'ostala glava!’« »Nikoli mu ne smem reči, da sem stara, saj pravi, da se moram čvrsto držati. Ko sem pred leti zbolela na srcu in sem že mislila na smrt, je rekel: »Jaz imam pa močno srce.« Ob svojih sicer kratkih obiskih v Trebčah — zadnjikrat je bil tu 2. januarja lani — Titovim očem nikoli niso ušle najmanjše nadrobnosti. Tako se je Ana nekega dne odločila in zazidala eno od oken na hiši, kjer je zdaj muzej. Ko je prišel, je takoj vprašal, zakaj. Rekla je, zato, da je ne bi pokradli. On pa: »Le kaj bi lahko kdo ukradel taki revi?« Dosti šale si je privoščil na račun vrh ob potoku v grapi, češ da ima lepa jabolka, s čimer je hotel povedati, da bi bila ta koristnejši. Ana je vrbe izruvala, in ko je zopet prišel, ga je brž opozorila, da njenih jabolk ni več. Ko je nekoč avto obtičal v blatu in je tudi sam imel čevlje blatne, se je le nasmejal, rekoč: »Dobro Si pošo-drala, Ana!« »Ne vem, če sem povedala vse, kar vas zanima, marsikaj sem že tudi pozabila. Da bi se vrnila mladost,« reče na koncu in z nashieškom doda: »Ampak saj to ni mogoče.« Drago Hribar Pnmoršltl ^lnevmfc KULTURA 17. aprila 1977 tred jutrišnjim sestankom slovenskih univerzitetnih Študentov na tržaški univerzi vprašanje odnosov univerze do okolja posebej do slovenske narodne skupnosti Tudi sami si moramo pojasniti, kakšen razvoj ,si za našo skupnost želimo in kakšnega potrebujemo Na jutrišnjem sestanku slovenskih univerzitetnih študentov naj predvsem razpravljali o delu, ki so ga v zadnjih mesecih na univerzi v -Trstu vodili, sicer drug od drugega ločeno, kolektivi ah posamezniki, tako da bi vnaprej delo teklo bolj usklajeno in enotno. Problematika, ki bi jo morali obravnavati, je zelo obširna. članku, ki je bil objavljen pred tednom dni, smo se lotili predvsem vloge, ki naj bi jo slovenski univerzitetni študentje imeli v Splošnem gibanju za reformo. V tem članku pa smo želeli nakazati nekaj problemov, ki bližje zadevajo vprašanje odnosov univerze uo okolja, posebej do slovenske narodnostne skupnosti. Članek so skupno sestavili Branko Jazbec z ekonomske, Marta Ivašič s filozofske in Pavel Slamič s pravne fakultete. V. krizi, ki je zajela univerzo v se kaže v prvi vrsti njena daliji, hseuečja neprilagojenost splošne „u sta-nju v družbi. "u vseh v ravneh To se opaža žiti?'"“Ti luvneri univerzitetnega ni™ * ' -V ^povezanosti z delov- a tiriščem in v strokovni pri-°vt,ki ne ustreza potrebam raz-dJn , žke; v okostenelih in ne-okratičnih odnosih znotraj uni- i. same; v raziskovalnem de-„ ’Cl se je v zadnjih letih v glav-jyr . tzselilo v druge ustanove, sini Sem zasebne tvrdke oz. je o-n 0 ZaPrto v krogih rbaronov» in u„.2aie.ma celotnega življenja na erzi, ali pa je na nekaterih rmJ-i ^ zamrl° in se raje pre-lon ‘ pasivnemu uvažanju tehno-t,P" tudi znanstvenih in kul-Jhh spoznanj iz tujine. (lenn,verza ie v družbi ključni m i’ latn se mora z znanstveni-litpt- ku^urnimi pobudami, s kva-ri ,’tm. raziskovalnim delom o vprašanjih, vključiti v zn ■?vo 0 smernicah in načrtih Sam0*1 iz krize v celntni družbi, nnv S ta^n prizadevanjem za a. ?’.resnično učinkovito vlogo v _ zoi ho lahko tudi samo sebe in ,n°vi}a’ postala bolj življenjska tcrej tudi bolj kvalificirana. * * # vJ^r‘ nas ima v tem okviru uni-ln Za nekaj zelo konkretnih na- j. B- vključi naj se (v svoji celo-ločii’ pr°°rame izvajanja vseh do-Van- 0zmskih sporazum, v načrtfj-je ]a. Za obnovo področij, ki jih nm Pnzadel potres, v prizadeva- zo zaščito in razvoj slovenske odnostne skupnosti. nin6 V sPi°šnem ugotavljamo praz-ta ? med univerzo in okoljem, je nn„.f Posebej občutena prav v od-, med tržaškim vseučiliščem rani ensko manjšino. Vzroke moJ di mi° vse* verjetnosti iskati tu-t Otu. same izoliranosti in zapr-)irpliUniverze’ sai se to značilnost ka j!eto z ostanki vloge csvetilni-D ^to]iianstva», ki ga je univerza svoji ustanovit- vi. To vsekakor občutimo na svoji koži v prvi vrsti slovenski študentje, saj se razmeroma težko vključujemo v okolje, ki ima pogostoma zelo malo skupnega z okoljem, v katerem živimo. Izhod iz takega stanja ne more biti v tem. da si. vsak zase poišče rešitve, temveč moramo doseči, da se v celoti na univerzi ubere nova pot. Pomemben korak naprej v tej smeri bodo Tretji prispevek za rubriko »Portreti primorskih humanističnih delavcev*, posvečen ravnatelju Goriškega muzeja BRANKU MARUŠIČU, bomo zaradi obilice tekočega gradiva, objavili. v prihodnji nedeljski številki. ga sveta. Odločilnega pomena je v vsem tem uradno in vsestransko sodelovanje z ljubljansko univerzo, saj bomo samo tako lahko zagotovili delu kvaliteten, znanstveni nivo. ■ Problem odnosa med teritorijem in univerzo je vsekakor zapleten in razvejan, zato bomo samo nakazali nekaj vprašanj, ki se bolj specifično tičejo naše skupnosti. Po našem mnenju pa je pri tem predvsem potrebno, da se izognemo taki obravnavi, ki bi probleme slovenske narodnostne manjšine ločevala od ostalih problemov v deželi in v mednarodnih odnosih, saj.se nasprotno vsa vprašanja med seboj prepletajo. To pomeni v prvi vrsti, da ni narodnostno vprašanje «v pristojnosti* le pravne ali filozofske fakultete, kvečjemu še ekonomske, temveč da mora spoznavanje naših problemoi/in našega življenja, spoznavanje življenja v Sloveniji in Jugoslaviji, spoznavanje tudi razvoja znanosti in soočanja o znanstvenem delu tu in tam, postati 'sestavni del strokovne priprave, ki jo fakultete nudijo in mora, širše vzeto, zaobjeti delo na univerzi v celoti. Problem je tudi glede strokovnega usposabljanja bolj razvejan: ne gre samo za to, da bodo lahko diplomirani (kvalificirano) opravljati svoje delo, temveč v prvi vrsti za to, da bodo s svojo pripravo lahko na posameznih področjih tudi sooblikovali načrte in pobude za nov družbeni razvoj, pri nas tudi za nov odnos med narodnostima. V tem'okviru je potrebno, da fakultete izdelajo širši načrt stalnega strokovnega in splošnega izobraževanja tudi za tiste, ki so že zaposleni: obiskovanje univerze ne bi bilo samo krajši oklepaj v življenju posameznika, temveč bi postala univerza središče, kjer bi se lahko izmenjavale izkušnje, s po znavgli novi dosežki znanosti, kre sala mnenja. S tem v zvezi bi lah ko na primer naše šole že v kraj šem času izoblikovale svoja sta lišča in predloge in zahtevale, naj se univerza tega kmalu tudi konkretno loti. Razprava o vlogi univerze in načrtovanju njenega razvoja pomeni pri nas na primer še to, da si tudi znottaj manjšine pojasnimo kakšen razvoj^Šf žS našo skupnost želimo in tbrej kakšni kadri nam bodo v prihodnje potrebni, da tak razvoj zajamčimo. Danes odhajamo slovenski študentje na univerzo c tem pogledu popolnoma ne- ,,, in «Partizanska knji-cije Tjmeri.stavili tri nove publika-PisiL ■ So slovensko zgodovino-Vini,- ln leposlovje obogatile z no- Cžkinanstvenimi lahko t.i. fakultetne konference, ki jih n.pr. v teh dneh pripravljata pravna in filozofska fakulteta. Tu naj bi predvsem razjasnili vlogo fakultete v naši deželi. V talco razpravo o didaktičnem in raziskovalnem delu nameravajo fakultete pritegniti poleg vseh svojih komponent tudi krajevne uprave in stranke, sindikate iti poklicne organizacije, najrazličnejše kulturne in znanstvene ustanove, šole itd. V tem okviru mislita fakulteti navezati stike tudi s slovenskimi organizacijami in ustanovami v zamejstvu in onstran meje. Ni treba posebej poudarjati vloge, ki jo lahko pri tem odigramo slovenski študentje, še več: lahko rečemo, da brez našega specifičnega doprinosa tudi splošna prizadevanja za tako povezavo z okoljem v Trstu ne bodo mogla steči po pravilnih tirnicah. Na drugi strani bo lahko samo s takim delom tržaška univerza kos posebni vlogi,, ki jj ima v okviru univerz v Italiji, kot vseučilišče, ki naj italijanski kulturni ’ prostor odpira spoznavanju in soočanju s stvarnostjo slovenskega in slovanske- in literarnimi Tako se le bežno ustavili pri lja^jj «Šarabanka», ki predstav- uor redakciji Aleša Guliča iz-sk0 Proze 'n poezije, ki je temat-da v eu8n,a na revirje in ki spa-Publik!™ Rdeči revirji, in pri bojev aC jl z oaslovom »Desetletja Vaj a ,m zmag*, ki jo je zasno-Lidiu * Naglav v sodelovanju z Sk0 Ve"tjurčevo in Jankom Li-trebp ^nj'sa se je rodila iz po-Bar]jxP° tem, glasbeno mislijo odstopa od običajne veselosti Hay-dnovih tretjih stavkov, svetal, optimističen presto pa je poln lahkotnosti in življenjske sile. Solist abonmajskega koncerta bo tokrat ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, ki je lani zaključil študij violine z odličnim uspehom v šoli Glasbene matice in. opravil izpit z odliko tudi na konservatoriju Tartini. Sedaj nadaljuje študij na Glasbeni akademiji v Kolnu pri znanem slovenskem violinskem virtuozu in pedagogu Igorju Ozimu. Mladega violinista ni potrebno predstavljati našemu občinstvu. Vsi, ki sledijo slovenskemu glasbenemu življenju v zamejstvu, ga dobro poznajo iz njegovih zelo številnih javnih nastopov, ponovno pa se je predstavil tudi koncertni publiki v matični d~žavi. Že kot dijak v violinskem^ razredu prof. Oskarja Kjudra in kasneje pri prof. I-gorju Ozimu, je šiškovič pokazal izredno nadarjenost in presenetljivo uspel zlasti na tekmovanjih violinistov (Vittorio Veneto. Ljubljana. Beograd, Zagreb. Sarajevo) kjer je prejel tudi p“ve nagrade. Odlično se je uveljavil tudi na mednarodnem srečanju glasbenih akademij v Rovinju 1. 1975. Prav tako so njegovi nastopi z orkestrom Glasbene matice in RTV Ljubljana in samostojni violinski recitali zanesljiv>> nakazali, da mladi violinist zori v odličnega muzika. DG Kasetna izdaja otroške igre Miroslava Košute «Štirje fantje- muzikantje» • Oktobra 1969 so v studiih RTV •Ljubljana posneli radijsko igro za otroke Miroslava Košute sštirje fantje muzikantje». Lani so igro izdali teko, da so jo prenesli na kaseto. €Št ir je fantje muzikantje» je zgodba o oslu, psu, mački in petelihu, ki jih starost in življenje preženeta v svet. Je pač tako, da mlinar ne rabi več starega osla, lovcu ne koristi onemogli pes, staro mačko vržejo v vodnjak, petelina, ki je odslužil, pa namerava gospodinja spraviti v lonec. Štiri priletne živali čaka bridka smrt, gospodarji so pač nehvaležna bitja (morda so prav zato gospodarji) in ne spoštujejo starosti. Živali k sreči zbežijo žalostnemu koncu. Najprej jo ucvre osel; v svobodi premišlja, kaj bi in k sreči najde listek, kjer je napisano vabilo, da rabijo v mestu muzikante. Osel se odloči, da bo muzikant, saj je poklic kot Tia-lašč zanj. Po poli sreča psa, ki je zbežal lovcu, tudi njega zanima glasba. Oba rešita iz vodnjaka tretjega muzikanta: mačko. Zadnji član ansambla bo petelin, je pač boljša glasba kot smrt v loncu. Fantje hodijo proti mestu, seveda so kmalu trudni in lačni, ustavijo se v temnem gozdu.. Ponoči zapazijo kočo, približajo se ji in v njej vidijo tri razbojnike, ki se mastijo z nadvse okusnimi jedačami . . . Nadaljevanje zgodbe ne bom povedal, ker se pač konca povesti o oceni ne zapiše. *Štirje fantje muzikantje» je e-nostavka zgodba, je pa zalo zelo pesniška in prinaša vrsto razmišljanj, ki so resna in večkrat tudi žalostna. Stare živali mislijo o starosti, smrti in o nehvaležnosti ljudi. človek je prepričan, da je zelo pameten in vsemogočen, zna pa biti grd in nerazsoden. V otroški igri najdemo miselne in čustvene poteze, ki so zmčilne za Košuto-vo pesništvo nasploh (igra je v verzih). Avtor se ni odpovedal pikri ironiji in grenkemu okusu pelina. Njegov jezik je zgoščen, plastičen in ; e sprejema odvečnih o-lepšav. Zato je pravljica o štirih muzikantih učinkovita in ugaja tudi starejšemu poslušalcu. Pesniške niti ohranijo moč, ki ne pozna starostnih mej... Kaseta s pravljico «Štirje fantje muzikantje» je dobra tudi zato. ker igro igrajo mojstri. Zgodbo pripoveduje Ru 'i Kosmač, nastopajoče osebe (oz. živali) igrajo Jože Zupan (osel). Aleksander Valič (pes), Duča Počkajeva (maček), Jurij Souček (petelin). Tone Homar (mlinar), Tone Slodnjak (lovec), Boris Kralj (prvi razbojnik), Janez Hočevar (drugi razbojnik) in Stane Sever (tretji razbojnik). Imena i--gralcev so v tem primeru garancija. Delo je režiral Jože Vozny. glasbo napisal Urban Koder. Sličica v škatlici je narisal Klavdij Palčič. A. M. revije MLADIKA Uvodni članek Mladike št. 2-3 je počaščen spominu vsestranskega kulturnega delavca Jožeta Peterlina. ki je preminul pred letom dni. članek je napisal Lev Detela. Vinko Ošlak objavlja razmišljanje »Zakaj (ni)sem kristjan?*. Osrednje vprašanje zapisa je še odkritje boga in vere, ki pomeni preobrat v življenju nekdanjega ateista. Dr. Teofil Simčič se spominja 40-letni-ce smrti goriškega skladatelja Lojzeta Bratuža. Goriški glasbenik je umrl 14. februarja 1937. zaradi zastrupitve, saj so ga fašisti prisilili, da je pil strojno olje. Mladika objavlja nato intervju s profesorjem Radom Lenčkom o življenju Slovencev v Ameriki. Novelo »Velika noč* je napisala Majda Košuta, novela je dobila tretjo nagrado na natečaju Mladike, nagrade za natečaj so podelili na letošnji Prešernovi proslavi v Društvu slovenskih izobražencev. Mladika objavlja še vrsto zapisov in ocen, ki so bolj ali manj zanimive. .............................................................................. iiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimimiiiiiinnia Sedma in zadnja revija «Primorska poje 77» v Vipavi Sedma in zadnja revija »Primorska poje* je bila v Vipavi 3. t.m. Udeležilo se je je dvanajst pevskih zborov. Prvi je prišel na oder moški zbor iz Bukovja pri Postojni, pri katerem je pevovodkinja Frančiška Milavec dosegla večjo notranjo di sciplino, kakor pri mešanem zboru iz Studenega, ki smo ga slišali na reviji v Pivki. Bukov-ski zbor je bil letos bolj kompakten, petje bolj ubrano, kakor na dosedanjih nastopih. Na sporedu je zbor imel Sivčevo Dekle ob oknu, Pastirko v priredbi Franceta Marolta in Zdravico Emila Adamiča. Primorski študentski oktet iz Kopra vodi Matjaž Šček, ki je v to skupino vnesel resno delo. Mladi glasovi, med katerimi še niso vsi dosegli dokončne barvne ustaljenosti, se kar zadovoljivo združujejo v določeno skladnost, čeprav se še tu in tam pojavi odmik od popolnejše glasovne izravnanosti celote: zlasti je oilo to opazno pri dinamičnem nara- ščanju. Sicer bosta čas in nadaljevanje skrbnih priprav izgladila še marsikaj, kar zadeva vprašanje vokalne dovršenosti. Interpretacije so težile k prisotnosti oblikovanja, izogibajoč se površne učinkovitosti, s kakršno se marsikdaj srečujemo pri podobnih malih bevskih ansamblih, ki se premalo upirajo na muzikalno danost v skladbah. Jašno in nazorno je še posebej izzvenela Maroltova priredba Ljubi konja jaše. Zapeli so še Jerebovo Dekletcu in Pav-čičevo Gozdič je že zelen. Moški zbor «A. Paglavec* iz Podgore, ki je na lanski reviji zapustil ^lober vtis zaradi sorazmerno solidnih priprav, letos ni dosegel enakega uspeha, ker bi za boljšo izvedbo sporeda, ki je obsegal šafranekovo Konjuh pla-nnom, Srebotnjakovo Bori in Simonitijevo Na Vipavskem, potreboval še nekaj pevskih vaj za tiste, ki snovi še temeljiteje ne obvladajo Zbor vodi Marjan Ci-ghč. Moški zbor »Lijak* z Vogrske- ga, ki ga vodi Branko Marvin, je imel na sporedu Sivčevo Sol-daška, Simonitijevo Debelikum in' Adamičevo Lucjpeter ban. Moški zbor »Zarja* iz Bilj, ki ga vodi David Mozetič, potrebuje glasovne dopolnitve in pomladitve. Interpretacijske zamisli, ki bi jih lahko smatrali za sprejemljive. izgubljajo na vrednosti zaradi pojavov vselej netočnega zadevanja in neenotnosti, ki zaradi tegh nastane pri posameznikih, zlasti v drugih basih. Na sporedu je bila Oblaček G. Ipavca, Simonitijeva priredba dalmatinske A ča in Devov a Soči. Vokalna skupina «Prijatelji» iz Dobrova, ki jo vodi Janez Slivnik, je sprejemljivo zapela Srebotnjakovo Bori — naj pri tej pripomnim, da bj dolgi toni pridobili na svoji polnosti in intenziteti. če bi sp bolj dovršeno opirali na sapno podporo — in Mirkovo Na trgu. Želeli bt nekoliko več kompaktnosti in enotnosti v delovanju. Moški zbor »Jezero* iz Dober- doba .je pod vodstvom Silvana Križmančiča izvajal Brdovioevo Čiri biri, ki je bila sorazmerno najbolj nazorno interpretirana, Vremšakovo Pa bom zlezel na češnjo — v tej se je po svojem prepričljivem prednašanju odlikoval solist prijetnega glasu — in Vrabčevo Udar na udar. Po zvoku in po interpretacijah je bil najboljši moški zbor na tej reviji »Igo Gruden* iz Nabrežine, ki ga vodi Sergij Radovič. Odlikovala ga je izboljšana Izgovarjava; petje je doseglo večjo zli-tost, ki izhaja iz homogenejših skupin. V Mirkovi Na trgu so se iztanjšano oblikovane fraze spajale v dokaj nazorno grajeno po-ustvaritev, V čistem in vertikalno jasnem petju, v preciznem ritmu tpr v primerno zastavljenem tempu se je razvila Vrabčeva Bratci veseli- vsi. Poleg teh dveh je zbor enako uspešno izvedel še Simonitijevo Pesem galebu. Na osnovi tega ugotavljamo, v primerjavi z zadnjim nastopom znaten zborov napredek. Opozoril pa bi na sekundo navzgor, ki ni vselej precizno prijeta, kar opažamo pri večini zborov; opazno pa je to tembolj pri zborih, ki so v celoti dosegli večjo prečiščenost. Mešanj zbor »France Bevk* iz Prvačine pod vodstvom Klavdija Koloinija se je zopet za korak približal k dovršenejšemu petju in tudi bolj izostrenemu čutu za izrazno lepoto. To potrjujeta že sama izbira sporeda in izvedba, čeprav ta še ni prodrla v popolnejšo dognanost, kar je z ozirom na pevsko in izrazno zahtevnost pesmi na eni in na dolgo tradicijo v obeh ozirih na drugi strani, razumljivo, vendar je tak poizkus včasih vreden tveganja- v tem primeru lahko rečemo, da je do določene mere Uspel Saj je v tem odsevala izredna volja pevcev in njihovo postopno dojemanje in podoživljanje de) močnejših umetniških vrednot, kakor je Lajovčeva Lan. Seveda bo pri nadaljnjem delu potrebno še marsikaj odpraviti, kakor še pojavljajoče se plezajoče prijemanje to- nov in portamentiranja v ženskem delu zbbra ter občasna izstopanja v dinamičnem naraščanju. Plastična in prepričljiva je bila interpretirana Maroltova Venci bejli, Vrabčeva .Bratci veseli vsi pa je bila odločno prehitra Moški zbor «Dragot.n Kette* iz Ilirske B‘strice, ki ga vodi Dimitrij Grlj, je sorazmerno najboljše glasovno in interpretacijsko zapel Tomčevo priredbo ljudske Vsi so prihajali. V ostalih dveh bi si želeli večje glasovne prečiščeno-sti v zadevanju za dosego večje določnosti in jasnosti akordov. Moški zbor VFranc Zgonik* iz Branika je pod vodstvom Gvida Filipčiča v pogledu glasovne zli-tosti. kakor tudi interpretacijske prodornosti, najnazorneje izoblikoval Pesem A. Švešnikova. Poleg te sta bili na sporedu še Ami-čeva Kurirček, ki smo jo ie lani slišali in ocenili na sklepnem koncertu v Portorožu, in Srebotnja-kova «70.000», ki smo jo tudi že večkrat slišali. IVAN SIUC RED LETENJA ZA LETOŠNJE POLEtJErl4.do3l.10.1977)’ JU/AF244 JU 212 -71 JU 226 JU 352 JU 322 JU 136 JU723 JU 340 JU 725 JU 458 JU 723 JU 452 J.U 725 JU 458 JU 723 JU 652 JU 353 JU 652 JU 723 JU 480 JU 723 JU 472 727 DC 9 72 S DC9 DC 9 T 34 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 . 727 DC 9 DC 9 DC 9 727 DC9 727 DC 9 DC 9 DC 9 57 157 26 23567 1357 4 1 1 5 5 25 25 5 5 3 3 6 6 3 3 2 FY Y FY Y Y Y Y Y Y Y Y • Y ‘ Y Y FY Y FY Y Y LJUBLJANA odh 16.20 10.20 11.00 11.35 13.20 11.00 07.50 21.10 07.50 21.10 07.50 19.50 07.50 07.50 BEOGRAD prih 08,.50 22.10 08,50 22.10 08,50 20,50 08,50 68,50 BEOGRAD odh 10.20 23.00 09l50 2300 09.50 22.30 09.30 11*35 PARIZ » prih 19.05 I LONDON v. •• prih 12.20 AMSTERDAM prih 13.45 FRANKFURT prih 12.45 ZURICH prih 14.30 LENINGRAD Prih 16.05 VARŠAVA prih N 12.50 MALTA prih 02.20 , ' TRIPOLI prih 13.20 TUNIS prih 02.50 , ' BAGDAD prih < > 15.20 , 04.00 TIRANA prih f 11.30 BEJRUT prih - 16.05 JU 473 JU 724 JU 481 JU 720 JU 635 JU 720 JU 653 JU 724 JU 459 JU 722 JU 453 JU 724 JU 720 JU 459 JU 722 JU 323 JU 353 JU 229 JU 213 AF/JU 245 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 1 727 727 727 DC 9 DC 9 DC 9 727 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 727 DC 9 727 2 2 6. • 6 3 3 7 7 6 6 25 2 5 6 6 1257 23567 26 157 57 - Y Y Y Y FY FY FY Y Y Y . Y Y' Y Y Y Y Y FY Y FY BEJRUT odh 16.55 . TIRANA odh 17.35 BAGDAD odh 16.20 04.50 * TUNIS odh 03.40 TRIPOLI odh * 14.30 MALTA odh 03.00 ZURICH odh ■: ‘ ■ • 11.30 FRANKFURT odh t 18,05 AMSTERDAM odh * 14.30 LONDON odh V 13.20 PARIZ odh . 19.50 BEOGRAD prih ' 1 17.25 17.35 17.50 06,20 05.35 16.00 05.35 BEOGRAD odh . > 17.55 19.50 18*50 oa'.30 06.20 17.55. 19.50 06.20 LJUBLJANA prih 18.55 20.50 19.50 09.30 07.20 18.55 20.50 07.20 12.35 19.15 15.15 15.20 20.35 DOMAČE LINIJE Z LETALIŠČA LJUBLJANA PREKO LETALIŠČA BEOGRAD 1.4-15.7 % t JU 723 DC 9 OLY Y JU 400 DC 9 246 Y JU 778 DC 9 5, Y JU 406 DC 9 1357 Y JU 784 DC 9 123457 Y JU 750 DC 9 234567 Y JU 968 DC 9 26 Y JU 725 DC 9 1 Y JU 776 DC 9 1 Y JU 978 T 34 1 Y JU 960 DC.9 1 Y ' JU 353 DC 9 23567 Y JU 960 DC 9 257 Y JU 229 727 26 JU 907 DC 9 26 1 LJUBLJANA odh \ 07.50 16.00 19.50 16.00 BEOGRAD prih 08,50 17,00 20,50 BEOGRAD odh 0920 n!io 09.20 09.55 1095 12.'oo 17.45 19.20 20.55 ] 21.20 SPLIT . prih 10.10 12.00 18.35 DUBROVNIK prih • 10.05 10.40 17,00 DUBROVNIK / odh * r 17.40 TIVAT pr in r 11.00 r» / SKOPJE prih 12 45 21.40 r 2295 18.25 SKOPJE odh 13.15 OHRID prih • 13.50 TITOGRAD prih « - "‘♦'J • 1 PRIŠTINA prih . * ’ -r 2095 V ■ J V-"1 JU 773 JU 407 JU 753 JU 741 JU 720 JU 417 JU 73.1 JU 979 JU 963 JU 963 JU 352 JU 342 JU 407 JU 753 JU 753 JU 741 ■ 727 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 T 34 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 OC 9 DC 9 14 13 134 134» 134 23567 267 235 357 26 23567 56 5 5 6 • , 5 * F/Y Y Y Y‘ Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y PRIŠTINA odh \ 07.35 J ! TITOGRAD odh .. 16.30 , | 16.30 OHRID odh v . ’ . SKOPJE odh k 06.55 07.15 ) ! TIVAT odh 16.30 16.30 17.40 DUBROVNIK prih • .1 DUBROVNIK odh 1590 08.10 15.00 SPLIT odh 17.35 " . - 14.40 SARAJEVO odh .. . 06.50 BEOGRAD prih 18,.20 15.45 17.15 17,15 08,55 07,30 08,20 07,40 08,00 15.30 15.45 17,15 18.25 17,15 BEOGRAD odh > 18.50 1 09.50 LJUBLJANA prih ,19.50 10.50 JU 971 DC 9 6 Y JU 720 DC 9 56 Y JU 906 DC 9 26 Y JU ^28 727 26 FY 14.30 06.30 07.15 09.00 15.15 19.50 20.50 10.00 DIREKTNE DOMAČE LINIJE Z LETALIŠČA LJUBLJANA JU 723 JU 725 JU 725 JU 721 JU 721 JU 725 JU 725 JU 721 JU 353 JU 229 JU 924 JU 924 JU 904 DC 9 DC 9 DC 9 DC 9 727 727 DC9 r DC 9 OC 9 727 DC 9 DC 9- DC 9 , DLY 4 1 14 3 5 I 7 .56 23567 26 8 1 23 Y Y Y Y F/Y F/Y Y Y Y F/Y Y Y Y LJUBLJANA odh 07.50 09.30 16.00 20.20 20.20 21.10 21.10 21.10 19.50 16.00 09.30 07.20 19.25 BEOGRAD prih 08.50 10.30 17.00 21.20 21.20 22.10 22.10 22.10 20.50 SPLIT prih \ 20.15 SPLIT odh .■ 20.45 DUBROVNIK Prih « r - . • 17.00 10.30 08.20 SKOPJE prih r I 1 ' •• 21.40 DIREKTNE DOMAČE LINIJE NA LETALIŠČE LJUBLJANA Pojasnilo znakov: Tip letala: t JU 722 DC 9 DLY Y JU 136 TU 3 4 Y JU 724 DC 9 1 Y JU 720 DC 9 14 •Y JU 720 727 3 F/Y JU 720 DC 9 56 Y JU 724 DC 9 2 Y JU 724 DC 9 7 Y JU 352 DC 9 23567 JU 228 727 26 F/Y JU 925 DC 9 3 Y JU 925 DC 9 1 Y JU 905 DC 9 34 Y JU 900 727 5 F/Y SKOPJE odh 06.30 DUBROVNIK odh 09.00 17.00 08.50 SPLIT prih 07.25 ' SPLIT odh 08.00 08.50 BEOGRAD odh t 1 06.20 09.10 05.50 18.50 18.50 19.50 17.55 08.30 09.50 V LJUBLJANA prih r 07.20 10.10 06.50 19.50 19.50 20.50 18.55 09.30 10.50 10.00 18.00 09.50 08.50 09.30 DC 9 - Douglas DC 9 727 - Boeing 727 707 - Boeing 707 1 - ponedeljek 2 - torek 3 - sreda 4 - četrtek 5 - petek ( - sobota 7 - nedelja DLY - vaak dan JU 723 - številka llni|i - F - prvi razred Y - ekonomski razred * - ne leti v času rekonstrukcije Vsi časi navedeni v redu letenja so lokalni JAT al pridržuje pravico spreminjanja reda letenja. Za Informacije se obračajte prosimo na poslovalnico JAT v Ljubljani ali najbližjo pooblaičeno turistično agencijo JUGOSLAVIJA-KUVAJT-SINGAPUR-AVSTRALIJA JUGOSLAVIJA-ZDA N.V. JU 353 DC 9 25 Y JU 600 707 25 ' FY JU 601 707 1 FY JU 603 707 5 FY JU 352 DC 9 5 Y 19.50 odhod LJUBLJANA prihod , L 10.50 20.50 prihod BEOGRAD odhod * l 09.50 22.25 odhod BEOGRAD prihod 06.00 07.50 t 36 * , SKOPJE odhod 07.00 SKOPJE prihod 06.10 04.30 prihod KUVAJT odhod 03.40 03.40 05.30 , odhod KUVAJT prihod 03.00 03.00 19.20 prihod SINGAPUR odhod 22.25 22.25 20.15 odhod SINGAPUR prihod 21.25 21.25 06.05 s g prihod ,SYDNEY odhod 16.10 16.10 r 7 4 JU 500 707 15 FY JU 501 707 26 FY 10.00 odhod BEOGRAD prihod , L 10.15 10.45 prihod ZAGREB odhod ^ ^ 09.30 1 11.50 odhod ZAGREB prihod 08.30 16.00 prihod NEW YORK odhod 19.00 15 * t T P ninorii^&liGvnlfc 9 97. aprila 1977 500 izletnikov s Primorskim dnevnikom po Jugoslaviji - Ljubljana - Beograd - Novi Sad - Titovo Užice - Bar - Kotor - Dubrovnik - Split - Zadar - Reka - Trst in Gorica v R° Vrn.'*'vi z lanskoletnega izleta -L smo prijateljem Primor- Sa dnevnika obljubili, da jih bo-v na Prihodnji izlet popeljali na e ar° 'n v druge kraje nepozabnih ho imed narodnoosvobodilno bor-ta , 'jnha je bila preuranjena. Po-iip -'e’ da ložistične razmere ni t , voljevale množičnega izleta na it Pan‘no hrvi, trpljenja in ju-kri J!3, ^a obljubo smo vendarle 5m spoštovati vsaj v toliko, da viin .košnji izlet priredili v Jugosla-turii’ 4 , ,ie velika večina izletnikov na?- j .e a‘ Možnosti je bilo več, a ime) Je Je obveljala tista, ki je Rp a Za osrednjo točko izleta progo J** ■ Bar, kar je seveda zah-nat. 0 najprej prihod v Beograd in rfc? .Povratek iz Bara v Trst, Goju m druge kraje našega sloven-turii ^ zamejstva. S tem pa je bil ne,. Podan celoten spored 6-dnev-ya Potovaniar Irtsm Ugoden odmev izletnikov nanj Prav° P°dvomili niti za trenutek, da t gotovo pa nismo pričakovali, javil , v manj kot treh dneh pri-in okr°£ 560 naših naročnikov prjjj^jev. To je bil za nas kot Za je ponoven dokaz, da je ho rv.Sei^.u<^ mat;čna domovina ved-iiv c v a.ona, toliko bolj, ,ker je še v mJ?°min na izlet pred štirimi leti holj edonijo, ki velja za doslej naj-rrioLu Spel 'z*et v organizaciji Pri-mes„ dnevnika. V naslednjih h ,ch je iz razrih, največ pa je PadP|raVStvcnih razlogov, sicer od-e * Predvideni odstotek vpisanih, k ,° e Po 96 oseb in je vsak o-je od tri četrt do ene ure. pola.., 0 zavzelo praktično ves -po. hjj P- Tisti, ki so prihajali zad-želnri® Vrsb>. so rrprali sčoje lačne Potovam u6, preJ potolažiti kar iz k0j kovčkov. Treba pa je ta- P°šln\0'Iec*a^' da je strežno osebje bila Jd? hitro in da je tudi hrana °dUčna. jo* nas je pozdravil z mili- Sejn ki so že dale slutiti raz-5|hi, j.1 Slavnega mesta, s katero dtie. čf, ‘dhko seznanili naslednjega v ele„e skok mimo «gazele*, ki se in ji) ln_em' loku pne nad cestnimi bilj n!“zn'škimi križišči, in že smo bas ^.Slavni postaji. Pred njo so trenujvCakovali avtobusi in s tem ha 0' orn je stekla vsa komplicira-Dvaga„n:zaci.)ska mašinerija. ijala ®V!°husa sta izletnike odpe-Jehi r,V sr®diščni hotel Turist, o ^staničfV b°fel «Srbija», ki je v •hejta p! 'niči precej, od središča i8-naj'. ryi so bili srečnejši, kajti ®icer p,r°Pni hotel «Srbija», ki ima ®tevii0 ležišč, za tolikšno Valijo gost°v, ki povrhu vsega na-Ji bil nVs!, naenkrat na recepcijo, šlo naio°lj primeren. Pa vse bi yala 'tai-'0 ^ dvigala v redu delo-“teno n <0 pa se j® bilo treba polja a. arr>učiti po stopnicah celo SVamZadniega nadstropja v re (Ve slab ‘*°i, E.do .ie nekaj razumlji Tiske ? brv' tudi na račun recep ^atrja .pocasnosti, ki pa jo je izterja n .kvalitetna, čeprav pozna :°2, km-, bobri kapljici iz srbskih kazala io pornirila. Spet se je po-?haj0 *u,Da lastni st naših ljudi, da s-čnost 01 aakšno nepredvideno nev-?zhmeVaSnPrejeti " Potrpežljivostjo, h®, so na jeri: in s filozofijo in bjirni Kr^u^i res bole vrane med 'elodnevn'iU° temu 80 nekateri po Jriji ven/01, Potovanju in pozni ve-f zične rn a^'e 'meli v sebi toliko ?, talčsjj; °C1’1 ba sotse še isti večer ‘lvi stj/ Podali v središče na prvi z velemestom. dne nas je pozdravilo “*he in’ n„apfav sveže jutro. Z vi-thestnnd^ropii se Je odprl pogled * n° niti ° prostranost, ki je prak-j^hjih urah"10806«6 za°bjeti. V ju-s leti iP ko pre^njega dne pred Vfdhih nebi> Beograd po več zapo-fl,seVinf), rn..kih bombnih navalih v mn lrl P°d njimi na desetti-Jbhst° j., V|b- Danes je Beograd Ledišči n„Je med vsemi evropskimi , ega ra7,Prvih mestih glede grad-?arhe 6riaj,°Ja- Kolikor ti nese oko K še ^ stolpnice in kjer so «°bna S Petimišestimi leti o-h° v Praw5mestja' Je danes me-t® so bila m .Pomenu besede, kjer 0 d*nes . nekoč polja in gozdovi, .^'terična na Predmestja navezana ^ejortiestni Jedra. Po ulicah je mnooVrke?’. kakršnega ni v Juhicah w ^ velemestnih pre-a, Bukar ? so Budimpešta, Pra-*Ukih Srw|:-^' P® celo v nekaterih Je z aiZ, 'h na Zahodu Prebiti hredišče ip obilom s periferije v zlasti „k’t'iava šoferska umet-Jpdje na del konicah. ko odhajajo 2» se t ° v urade in tovarne, jn n j V*ača.i°' v samem 1 nos« dana^f je ena od zna- ttiike ,rjtga Beograda, se 6 stavbe prepletajo z o- Razgleduvanje s Kalcmegdana na sotočje Donave in Save rjaškimi poslopji sodobne arhitektur, prepleta se staro z novim, klasični Balkan in Evropa, in to ne zaradi kakšne nemarne brezbrižnosti za videz mesta, pač pa načrtno, da se ohranja to dvojno lice, ki ima svoj smisel v spoštovanju tradic:je ob istočasni skrbi za razvoj. Lepa značilnost, novega Beograda je tudi v skrbi ; zelenje, za parkirišča ob novih poslopjih in za otroška ter športna igrišča, ki so 'na gosto posuta meri bloki. In sredi te pestrosti se odvija življenje, ki se po živahnosti da primerjati z največjimi evropskimi prestolnicami. Beograd je resnično srce nove Jugoslavije, je na enem mestu podoba celotne države v nenehnčm razmahu. Časa za podrobnejše razgledovanje žal ni bilo. Z mlado vodičko-univerzitetno študentko, smo na hi-t~o obvozili giavne ulice, dobili pojasnilo o tem in onem iz’ zgodovinskih in današnjih vidikov, se povzpeli na kalemegdansko trdnjavo, se z njenih stoletnih zidov razgledovali na sotočje Donave in Save in že V Zvezi z napovedanim izletom v Moskvo in Leningrad ter potovanjem na Daljni vzhod obveščamo čitateljc, da bo program obeh potovanj' objavljen v našem dnevniku v eni majskih nedeljskih številk. so nas avtobusi popeljali na Avalo, ki jeT' za vsakega " SbiskoilSltta Beograda obvezna -tdčkak Samo kakih 600 metrov se dviga nad okolico, a prav dovolj za krasen razgled na bogato valovito in gozdnato šuma-dijsko pokrajino na eni in Beograd na drugi strani. Mavzolej neznanemu junaku na vrhu, umetnina velikega mojstra Meštroviča, je romarski kraj za vsakega Jugoslovana in tudi za vsakega tujega obiskovalca Jugoslavije, pa naj že bo navaden turist ali diplomatski predstavnik tuje države. Ob našem prihodu pred mavzolej, ki impresionira s svojimi 129 stopnic dolgim vzpenjajočim bo stopniščem skozi špalir 'cipres in s svojimi črnimi gmotami ženskih likov ter celotno strukturo, smo morali počakati nekaj minut, da je bila mimo uradna ceremonija. Turški veleposlanik v SFRJ je ob svojem nastopu polagal venec pred grob neznanega vojaka, igrala je vojaška godba ir ob mavzoleju je bila postrojena častna četa jugoslovanske vojske. Take svečanosti se vrstijo vsak dan. Čas nas je preganjal, toda kateri vodič bi si upal odreči izletniku — tržaš*kemu ali goriškemu Slovence, da ne b.i vsaj enkrat v življenju zadostil svoji vroči želji povzpeti se do grobnice neznane - borca, ki je za svobodo in srečo svoje domovine žrtvoval življenje in ki simbolizira svo-'bodioljubnost jugoslovanskih narodov od Triglava do Djevdjelije? Z zamudo smo se vračali s tega griča-simbola, na hitro pospravili kosilo v osemnajstem nadstropju «Srbije» potem, ko smo ponovno premerili navzgor in riavzdol stopnice, in že sedli v avtobuse, dš nas popeljejo v središče avtonomne pokrajine Vojvodine - Novi Sad, ker je predvideni obisk PIK Beograda pri Zemunu (Poljoprivrednčga industrijskega kombinata) zaradi karantene moral odpasti. Vojvodina — , žitnica Evrope in mozaik narodov in narodnosti. Široka avtocesta vodi med prostranimi polji v prvem zelenju in gostimi naselji do njenega političnega, Upravnega in kulturnega središča Novega Sada. Že prvi obrobni stik z mestom nas poveže z narodnostno stvarnostjo. Vsi javni in zasebni napisi so najmanj dvojeznični, pogosto tudi trojezični v srbščini (v cirilici in latinici) in v madžarščini, včasih tudi v slovaščini in rusinšči-ni. Na uho ti prihajajo govorice v raznih jezikih, miličnik skoraj po pravilu obvlada vsaj dva jezika in na trgu ali v lokalu ,si postrežen v katerem koli od jezikov v rabi. Sama od sebe se slovenskemu zamejcu iz Italije vsiljuje primerjava s stanjem pri nas. Kako daleč smo še od tega, kar je socialistična Jugoslavija realizirala ne le v zvezni in republiških ustavah, marveč — kar je mnogo važneje — v praksi. Demokracija niso besede, demokracija je v dejanjih. Novi 'Sad je v svojem razvoju v povojnih in zlasti v zadnjih letih, presegel 100.000 prebivalcev. S ploščadi petrovaradinske trdnjave na katero smo se povzpeli, se odpira pogled na cvetoče mesto in mo gočen donavski veletok. Za povratek v Beograd smo izbrali tako imenovani «Iriški vjenac» — turistično cesto čez Fruško goro, ki je delno speljana skozi naravni rezervat, na katerega robu se na najvišji točki dviga mogočen spomenik padlim sremskim borcem v narodnoosvobodilni vojni. Vsa okolica je skrbno negovana, kot so skrbno urejeni vinogradi, ki dajejo slovita fruškogorska vina, viničarje v njih in lični vikendi Novosadčanov. Ob nedeljah se vsa Fruška gora spremeni v mravljišče ljudi, družin z otroki, ki prihajajo v ta- nežno valoviti raj uživat sveži zrak in nedeljski oddih. Sveži večerni zrak je tudi nas vse prehitro pregnal s spomeniškega okolja in že smo se vozili v dok no mimo drevoredov z gosto poseja nimi vranjimi gnezdi na drevesih, v objem Beograda. Večer po večerji je bil prost in čeprav je bila budnica za naslednje jutro napovedana že za 5. uro, so jo mnogi ponovno mahnili v mesto, eni na zasebne ol/ske, drugi v karakteristične miniaturne lokale na Skadarliji — predvojnem beograjskem Montmartru, kjer so najbolj vzdržljivi ob zvokih narodne glasbe, rakiji in srbskih specialitetah pričakali kar čas odhoda. Posebni vlak proti Baru je z beograjske postaje odpeljal ob 7.10. Zadnja dva avtobusa sta zaradi gostega prometa pripeljala pred postajo v zadnjem trenutku in zaradi tega se jc zgodilo, kar se v taki naglici in pri tolikem številu ljudi kaj lahko zgodi. Na peronu sta vzporedno čakala na odhod naš posebni in redni vlak. Zadnjih pet izletnikov jo vstopilo napačno. Enemu, oziroma eni, jg še uspelo prav v zadnjem hipu prestopiti, ostali štirje so o-stali v rednem vlaku in zaskrbljeno gledali za odhajajočo družbo. Toda vse se je srečno izteklo. Bedni vlak jih je z manjšo zamudo pripeljal v Bar in v Budvi smo bili na večerji spet vsi skupaj. Vsi, razen dveh izletnikov, ki sta zaradi bolezni in po zdravniškem nasvetu o-stala v beograjskem hotelu. Pozneje so nam povedali, da so se štirje izgubljenci vso pot imenitno zabavali in da jim končno niti ni bilo žal, da so v Beogradu po pomoti zamenjali vlak. Prvi del vožnje na progi Beograd - Bar se je še kar vlekel, najbrž zaradi slabo utrjenih timic nekdanje ozkotirne proge, in mimo nas je brzela dokaj enolična pokrajina s slabo obdelanimi polji in redkimi tropi ovac na komaj o-zelenelih pobočjih. Če nas ne bi vzdolž proge spremljale kot gobe po dežju posejane nove stanovanjske hiše enakih kvadratnih oblik — dokaz prodora napredka tudi v ta del Jugoslavije — bi se zdelo, kot da se življenje tukaj ni kaj prida premaknile. A se je in še krep-kp! Stare srbske «palanke» se hitro umikajo rastočim in moderniziranim mestecem in mestom, ki v hitrem ritmu vsrkavajo v novih industrijskih objektih vaško delovno silo in praznijo manj rentabilne kmetije. Najbolj zgovorna priča te nove stvarnosti v Šufnadiji in Zapadni Srbiji je pra Titovo Užice, kjer je bil naš prvi postanek na progi proti Baru in kjer smo doživeli prvo prijetno presenečenje. Vlak nas je potegnil do še nedokončane potniške postaje, ki jo od mesta loči reka Djetinja. Na peronu so se oglasili zvoki godbe na pihala. Igral je pihalni orkester godcev v srbskih narodnih nošah. Nasproti so nam prihiteli predstavniki mesta in nam zaželeli dobrodošlico. Potem nas je vseh 500 izletkov z godbo na čelu odkorakalo do okrog pol km oddaljenega glavnega mestnega trga v obliki prostrane ploščadi z velikim Titovim kipom na sredini in novimi modernimi palačami okrog in okrog. Kdor je bil v Užicu pred vojno, današnjega Titovega mesta ne bi mogel spoznati. Nekdanja «palanka» je sedaj mesto z blizu 50 tisoč 'prebivalci, z razvito industrijo, založenimi trgovinami s pestrim vrvežem in asfaltiranimi ulicami. Stdra Srbija se sramežljivo skriva na mestnih robovih, pestra zgodovinska preteklost mesta tam od sredine 14. stoletja dalje pa razen v nekaterih starih utrdbah in zaščitenih zgradbah ter vedno bolj redkih tradicionalnih oblačilih ljudi, samo še v muzejih. Danes je Titovo Užice aktualno po znatno mlajši preteklosti, segajoči tja v prve začetke narodnoosvobodilnega boja leta 1941, ko je bilo Užice središče prvega osvobojenega ozemlja v okupirani Jugoslaviji in Evropi. »Užička republika* je takrat nudila zatočišče vodstvu narodnoosvobodilnega boja s Titom na čelu in pričevanja takratnega dogajanja- hrani danes muzej revolucije . v istih prostorih, v katerih sta bila razmeščena glavni vojaški stan in politično vodstvo NOB. V dveh simetričnih dvonadstropnih zgradba!) predvojne jugoslovanske Narodne banke in v neposredno pred začetkom vojne zgrajenih rovih, namenjenih za državno zakladnico v primeru umika iz Beograda, so zbrani dokumenti in predmeti, ki prikazujejo takratno uporniško dogajanje v Užicu in njegovi okolici, pa tudi drugod po Jugoslaviji. Najbolj človeka presune pogled v Titovo delovno sobo, ki je ostala taka, kot je bila. V njej je vodja revolucije in narodnoosvobodilnega gibanja sprejemal s svojimi sodelavci usodne -odločitve, ki so leta 1945 (v Užicu že decembra 1944) privedle do končne zmage švobodo-Sjubnih narodov Jugoslavije. Nič manj pa človeka ne presune pripoved kustosa muzeja glotoko v eni od dveh vzporednih podzemnih galerij, kjer so razstavljeni preprosti orodni stroji takratne partizanski* tovarne orožja in velika skulptura, sestavljena iz razbitin orožja po strahoviti'eksploziji v veznem predoru med obema galerijama, v kateri je izgubilo življenje kakih 150 delavcev, žena in otrok. V Titovo Užice smo prihajali razposajeno in veselo, odhajali smo Z mislijo na trpljenje in junaštvo ti-sočev borcev in civilistov, ki so na tleh samega mesta in na planinah nad njim vgraje.vali svojo kri in Pri Mojkovcu se proga poveže s sotesko Tare, ene najlepših in vsaj doslej še neomadeževanih jugoslo* vanskih rek. Pokrajina je vedno bolj divja, prepadi vedno globlji, reka žubori skozi soteske in preskakuje ovire v slikovitih slapovih. Bližamo se najvišji toči našega potovanja, nadmorski višini čez 1000 metrov, ki jo proga doseže pri Ko-lašinu. Vrhovi Bjelasice so prekriti z novim snegom. Dizlovka si oddahne. V spustu drvi lahkotneje in požira kilometre pred seboj. Še nekaj predorov in že smo se skozi visoko gorovje Durmitorja in Prokle-t:j, ki nalik temni zavesi ločuje Jugoslavijo od Albanije, p-ebili preko razvodnice za Jadransko in Črno morje v globačo Morače, ki se v prepadni globini pod nami vije vzporedno s cesto za Titograd. Redki avtomobili v globini so ko1 črne brzeče mravlje. Škoda, da potniku pogled na to kanjonsko lepoto eden za drugim sekajo krajši in daljši predori, toda po vsakem je pokrajina drugačna, proga pa se vije v drznih zasekah in čez mostove po terenu, ki ga dotlej morda človeška noga sploh še ni teptala. Kako čudovit mora šele biti pogled nanjo in na drveči vlak iz globine. Najbrž se zdi v nočnih urah kot žareči sij, ki se vite visoko gori proti nebesnemu svodu. Požirali smo to prirodno lepoto in strmeli v dosežek človeškega uma in rok, ki je s to progo odprl Črni gori novo zvezo s svetom in neslutene možnosti gospodarskega razvoja od pomorskega prometa do turizma. Toda najlepše, najzanimivejše na progi je šele moralo priti — skoraj 500 m dolgi in 220 m visoki v enem samem loku raztezajoči se most nad kanjonom Male reke, pritokom Morače izpod obmejnih gora. Naši izletniki so s fotografskimi aparati in kamerami lovili to evropsko e dinstvenost, za katero se zanimajo vse pomembne svetovne turist'čne poslovalnice. Žal se je že začel spuščati mrak in ovijati v meglenost čudovite konture klisure reke Morače, medtem ko so se v daljavi že pojavile luči glavnega mesta Črne gore — Titograda, mimo katerega smo samo zdrveli dalje v'nižino k Skadrskemu ježem in preko mostu čez njegovo zalivsko ožino naši končni postaji - Baru. Za nami je bil tretji dan izleta in z njim doživetje, ki se ga splača še enkrat doživeti. Na postaji v Baru so nas že pričakovati avtobusi podjetja «La Gradese*, ki so le nekaj minut prei prišli po nas iz Gra-deža, da nas vzdolž Dalmacije po-peljajo domov. Utrujeni šoferji so V Tivatu se nismo zadrževali kaj več kot uro, čeprav nudi precej zgodovinskih zanimivosti in turističnih privlačnosti. Bolj nas je mikal Kotor na skrajnem koncu Boke Kotorske. Skozi «Vrata od mora*, zgrajena v 16. stoletju, vodi pot peš v stari del mesta, ki ga obkroža tudi do 10 m visoko obzidje. Graditi so ga začeli Benečani na začetku 15. stoletja in ga utrjevali do sredine 18. stoletja za ob-ambo proti Turkom. Ostanki zidu segajo 240 visoko v reber dd ruševin trdnjave sv. Ivana. Vse za tem mogočnim obzidjem je kot naravni scenarij: trgi, uličice, poslopja. Zgodovinskih zanimivosti je na pretek iz vseh obdobij raznih nadvlad. Katedrala sv. Trifuna in druge cerkvice so prave zakladnice zgodovinskih in spomeniških dragocenosti, muzeji so priče stoletij in posebej stšre pomorske tradicije. Kdo bi si vse to mogel ogledati v tako kratkem času? Kdo kaj več Pozna se, da smo v deželi visoko razvitega turizma. Organizacija postrežbe je brezhibna. Vse se odvija hitro, prijazno in nad vsem bedi oko šefa strežbe ogromne dvorane, v kateri je prostora za 600 ljudi. Strežbo zaključijo normalno ob 10. uri zvečer, toda za nas naredijo izjemo in izjemo naredi tudi ansambel, katerega ubrano petje ob omizju in še v hali učinkuje kot mila uspavanka. ' Zaradi pomanjkanja prostora v hotelu Plakir smo nekateri člani organizacije in šoferji spali v dobrih 100 m oddaljenem hotelu Argosy, ki je spet sam zase zaključen kompleks sredi urejenega oljčnega gaja — pravo turistično naselje z vsem, kar more zadovoljiti najbolj razvajenega in zahtevnega turista. Mar sikaj še urejajo za sezono. In zopet jutranje presenečenje: praznični velikonočni zajtrk s pirm in pincami poleg običajnih dobrot. Tolikšne pozornosti nismo mogli Sprejem z godbo na pihala na užiškem kolodvoru svoja življenja v temelje nove svobodne države. Kmalu po Titovem Užicu začenja pokrajina spreminjati svojo podobo iri tudi vlak z na novo priključeno dizlovo motorko potegne hitreje. Na levi strani se dvigajo pobočja Zlatibora, krasne, z bori poraščene planine, ki postaja eno najpomembnejših turist;čnih središč Zapadne Srbije. Pri Priboju se proga pripne ob široko strugo zajezenega Lima in teče ob nje' vse do Bijelega Polja, zadnjega večjega kraja v Srbiji. Na tem odseku dvakrat, toda le za nekaj kilometrov, prečkamo Bosno, pri Mojkovcu pa smo že na ozemlju socialistične republike Črne gore. Še pred Bijelim Poljem se začne proga dvigati in dizlovka se vedno bolj napreza. Dol/ia Lima se po-mo oži in ko jo zapustimo, si proga začenja skozi številne prodore utirati smer skozi divje soteske in prepadne strmine. Izletniki, dotlej zaposleni s kosilom in popoldanskim podremavanjem ali veseljačenjem po kupejih, se zgrnejo k oknom vlaka, kajti-paše za oko, ki ljubi prirodne lepote, je vedno več. Pred trdnjavsko restavracijo na Petrovaradinu nas potegnili do Budve, kjer sta nas čakala večerja z improviziranim «ubranim» petjem openskih moj-strov-pevcev in zasluženo prenočišče v hotelskem kompleksu «Slavija». Sončna Budba s svojimi plažami in palmami se nam je naslednje jutro predstavila kisla in ohlajena. Strmine nad njo so bile zavite v grozeče črne megle in morje se je v razpenjenih valovih zaganjalo v peščene obale, nas pa je čakala pot na Cetinje, ki je sicer slikovita, a celo v lepem vremenu nevarna zaradi serpentin in komolčastih o-vinkov. Kaj storiti? Tvegati pot z desetimi avtobusi in 500 ljudmi in prevzeti odgovornost za vse, kar se utegne v takih vremenskih pogojih pripetiti? Vodstvo izleta si po treznem preudarku in po telefonskih pogovorih s predsednikom cetinjske občine ter pomočnikom glavnega urednika črnogorskega dnevnika «Pobedas> s katerima smo bili kot prireditelji v dogovorih že iz Trsta, take odgovornosti ni moglo prevzeti. Žal nam je bilo za gostitelje, ki so nam pripravili bratski sprejem, žal za izletnike. Črnogorski tovariši so nam sami odsvetovali pot, saj bi poleg vseh nevarnosti, ki bi jih predstavljala, izletniki tudi ne mogli uživati lepot prekrasnega razgleda izpod lovčenskega vrha na edinstveni kotorski fjord. V nadomestilo je vodstvo izleta poskrbelo za ogled otočka Sv. Štefana, svetovno znanega letovišča Jia črnogorski obali, in zgodovinskega mesteca Tivat na poti za Kotor.' Sv. Štefan, ki ga s kopnim veže umetni nasip, je kot igračka iz kock. Nekoč skromne ribiške koče je turistično podjetje preuredilo v lične počitniške hišice, seveda za bolj petične turiste. Pravkar nameščajo vanje nove kopalnice in tudi sicer je otoček v fazi urejanja za sprejem prvih svetovljanskih gostov. Posamezne hišice povezujejo med seboj ozke zverižene stopnice, po katerih se lahko povzpneš do majhne kapelice na najvišji točki. Naše izletnice si niso mogle kaj, da ne bi razmajale zvonove, kdo ve ob kakih skritih željah. Potem seveda še radoveden pogled skozi okno v hišico Sofie Loren in že nazaj v avtobuse. Pred odhodom avtobusov izpred hotela na Babinem Kuku (Dubrovnik) kot bežno postati ob tem ali onem spomeniško vrednem objektu, kot so na primer imele čas stare Kotor-čanke ob železni «karampani» na trgiču, kjer so si vsako jutro izmenjale novice? Taki leteči turisti, kot smo bili 'mi, imajo tudi druge skrbi, na primer kje bodo kaj popili in dali kaj pod zob. Prav nasproti katedrale je naš poamerikanjeni Stane z debelo cigaro v ustih in fotoaparatom za vratom, staknil lokal, v katerem je skupina Kotorčanov tolkla preferans. Odslej bo Kotorčane še bolj cenil, ker so na vrata ene izmed gostinskih sob zapisali: za penzronere. Po kosilu v prostornem hotelu «Fjord», kjer so nas v dobri uri imenitno postregli smo nadaljevali vožnjo do Hercegnovega tesno ob bregovih kotorskega zaliva in nato proti Dubrovniku. Biser dalmatinske obale se nam je razgrnil v rožnem siju sončnega zatona. V modri morski gladini se njegovo sivo obzidje in hiše za njim odsevajo v belini, ki jo še poudarja bujno zelena vegetacija širše okolice. Izven obzidja se novo mesto širi v bregove na vse strani, v glavnem proti novemu pristanu v Gružu. Pogled na mesto - muzej mora o-čarati vsakogar. Ogled mesta si prihranimo za jutri, zdaj vozimo, dalje po ovinkasti cesti med palmami za oljkami proti Babinem Kuku, rahli vzpetini za mestom na morski strani, ki jo je turistična ekspanzija v zadnjih lotih spremenila v krasen letoviščar-ski kompleks Dubrava s hoteli visoke mednarodne kategorije. Sezona se še ni začela, ni še navala, toda nekaj turističnih skupin jo že nakazuje. Razmestitev po sobah v dveh hotelih jc, enako kot v Budvi, stekla kot po tekočem traku. V manj kot eni uri je vseh naših 500 izletnikov dobilo sobo z vsem komfor-tom, mladi so medtem tudi že odkrili pokriti ogrevani bazen, igralno dvorano z namiznim tenisom in drugimi pritiklinami. Večerja jte potekla v imenitnem razpoloženju ob zvokih dalmatinskega ansambla tamburašev in ob petju priljubljenih dalmatinskih napevov. Ansambel so naročili izrecno za nas. pričakovati, zato je učinkovala toliko bolj navdušujoče. Za ogled mesta smo imeli na razpolago dobri dve uri, eno z vodičem, drugo prosto. V avtobusu številka 7 smo imeli srečo: pridružila se nam je starejša gospa. Predstavila se je za Danico Kasagrande (tako je zapisano na njeni vizitki), a je takoj dodala, da njen priimek beneškega izvora, udomačen že vrsto pokolenj, v ničemer ne zmanjšuje njenega hrvaškega in jugoslovanskega patriotizma, o čemer nas je njeno razlaganje v celoti prepričalo. Utonil bi v morju zgodovinskih podatkov, zanimivosti, imen in datumov, če bi se samo poskus i spustiti v naštevanje. Vsaka cerkev, vsaka hiša, vsak trg ima svojo stoletno zgodovino od same ustanovitve mesta v VII. stoletju pa do danes, ko je praktično nedotaknjena podoba mesta, kakršna je nastala konec XV. stoletja. Pet stoletij je torej Dubrovnik takšen, kakršen se kaže obiskovalcu danes za svojimi zidovi, zgrajenimi med XII. in XVI. ste-letjem. Sorehodili smo se po znamenit;h cerkvah, frančiškanskem samostanu z eno najstarejših lekarn, mimo palač dubrovniških imenitnikov in kulturnih mož, po Stradunu in trgih, ki so vse poletje prizorišča raznih kulturnih prireditev in po ulici Preko, na koncu katere so nam v prijazni gostilnici z rekordno naglico postregli z »giricami* in domačim vinom. Skozi ozka Porta Pl,oče, pri katerih smo vstopili v mesto, smo se vrnili polni vtisov in se še prej poslovili od prijazne in razgledane vodičke. Še kosilo na Babinem Kuku, spet v vel konočnem slogu, in nato brž na pot proti Splitu. Vožnja od Dubrovnika do Splita odstira za vsakim ovinkom drugačno panoramo bogato razčlenjene o-bale z neštetimi otoki na levi in’ planinskimi vrhovi na desni strani, le proti ustju Neretve se pokrajina spremen', v nižino, ki jo široka, plovna reka, ob katere ustju se v daljavi dvigajo žerjavi pristanišča Ploče, deli na dvoje. Vzdolž obale rtas v precejšnji oddaljenosti spremlja hrbet dolgega polotoka Pelje- Na izletu izžrebane nagrade PRIMORSKI DNEVNIK se zahvaljuje vsem hotelskim in turističnim podjetjem, ki so omogočila, da smo lahko med letošnjimi udeleženci tradicionalnega izleta našega dnevnika v Jugoslavijo izžrebali toliko lepih nagrad. Nagrade so prispevali: 1. Sedemdnevno bivanje v hotelu «LOVORKA» na Krku za 2 osebi — darilo hotelsko - turističnega podjetja «ZLATNI OTOK* — Krk.' 2. Dve vozovnici I. razreda na progi SEŽANA - BEOGRAD - SEŽANA s spalnim vagonom — darilo TTG biroja iz Ljubljane. 3. Weekend v hotelu «KVARNER» v Opatiji za dve osebi — darilo turistično - hotelskega podjetja «KVARNER EXPRESS» iz Opatije. 4. Weekend v Poreču za dve osebi — darilo hotelskega podjetja «PLAVA LAGUNA* iz Poreča. 5. VVeckend v Vrsarju za dve osebi — darilo hotelskega podjetja »ANITA* iz Vrsarja. 6. Weekend v Rovinju za dve osebi — darilo hotelskega podjetja «JADRAN» iz Rovinja. 7. Weckend v Rabcu za dve osebi — darilo hotelskega podjetja «RABAC» iz Rabca. 8. Weekend v hotelu «PARK» v Pulju za dve osebi — darilo turistično - hotelskega podjetja «ARENTATURIST» Iz Pulja. 9. Vozovnica I. razreda in spalnik na progi SEŽANA - BEOGRAD -SEŽANA — darilo TTG biroja iz Ljubljane. « « « Med skupnim kosilom v hotelu »NOVI PARK* v Zadru so bili ob prisotnosti predstavnikov vseh občin tržaške in goriške pokrajine izžrebani naslednji izletniki: Erika Junc iz Trsta, Josip Lakovič iz Trsta, Marija Maver iz Trsta, Bernarda Ota iz Boljunca, Edvard Gruden iz Nabrežine, Ema Legiša iz Vižovelj, Vincenc Milič z Opčin in Albina Kerševan Iz Sovodenj. Ker smo naknhdno (kot je razvidno iz zgoraj objavljenega seznama daril) dobili še eno nagrado, je bil ob prisotnosti novinarjev Primorskega dnevnika izžreban še en izletnik, in sicer Vladimir Cibic s Proseka. Kdor še ni dvignil nagrade, naj jo dvine v potovalnem uradu »Aurora* v Ul. Cicerone 4. šča, nad Makarsko pa na desni strani visoko gorovje na novo zasneženega Biokova in divjega golega Mosorja v neposredni bližini Splita. Z vrhov veje v dolino hladen zrak, lai ga niti bližina morja ne more ublažiti. Split sam ni v programu našega izleta, pač pa je tu predvideno zadnje nočevanje v' dveh skupinah: večje v hotelu »Lav* nekaj km pred Splitom, in manjše v hotelu »Palače* nekaj km po Splitu. Tudi tukaj je bila razmestitev no sobah opravljena hitro (na račun petih ali šestih sob je bilo sicer nekaj pripomb) in prav tako tudi večerja. Dolga pot je večino izletnikov utrudila in dobra postelja se je kar prilegla. ■ Če nas ne bi čakala še tako uui-ga pot do doma, vsa v enem (hlevu, bi se gotovo vsaj zapeljali skozi Split, ali se morda ustavili v Mikavnem Trogiru ali pri Primo-štenu na otočku, ki na moč spominja na Sv. Štefan. Tako pa smo morali opustiti celo misel na postanek v Šibeniku. Za odžejanje smo navalili na nekaj obcestnih restav-racij, pustili za seboj Biograd, mestece s pomembno vlogo med narodnoosvobodilnim bojem, in že dosegli Zadar. 4 Obisk Zadra mi je vzbudil posebne sentimentalne občutke. Po nalogu glavnega štaba Slovenije sem se moral s tovornjakom in nekaj spremljevalci konec marca 1945. torej malo pred koncem vojne, podati preko takrat že osvobojenega Gorskega kotarja in Like v prav tako osvobojeni Zadar, da bi tam stiskali zadnje številke «Naše vojske*, »Slovenskega poročevalca* in »Ljudske pravice*. Srečno smo prispeli. Zadar so nerazumljiva zavezniška zračna bombardranja spremenila v ogromen kup ruševin. Ma-lokatera hiša je ostala nepoškodo-| vana. Tudi zgradba, v kateri je ' bila slovenska partizanska tiskarna, je bila delno porušena in le za silo prekrita. Most čez zalivski kanal je bil na sredini prolomljen, v zalivu samem potopljene ladje in čoln', skratka mesto, preko katerega je z vso razdiralno ihto pljusknil val strahovite vojne. Po vojni Zadra še nisem videl. Kakšna sprememba, kakšna razlika! Danes je Zadar spet cvetoče mesto, obnovljeno s skrbjo za ohranitev spomeniških vrednot in obogateno v svoji današnji vlogi političnega, gospodarskega in kulturnega središča severnega Jadrana. Važnost njegove vloge pomorskega prometnega vozlišča dokazuje prisotnost trgovskega in potnišse ročila; 9.00 in 10.35 Vi in K 10.00 TV razprava; 11.00 P j J folk; 11.30 Obiskali smo; H, * Vtisi in mnenja; 14.30 Knjižne ” ' vosti; 15.45 Glasbeno-govorni A 16 red: 18.30 Mqd delom in Aj 19.15 Zdravstvene novosti; l"'™1 Klasična glasba SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 • ročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 •J j bro jutro, otroci!; 7.20 Na daIL:|e šp H 9.05 Pisan svet. pravljic; 9.40 ^ ^ nji dan; 8.08 Glasbena matin1 lodije; 10.(X) Prenos slovesne - j | CK ZKS ob 40 letnici ustano^. ^ kongresa KPS; 12.10 OrkeSlL t 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 a j halne godbe; 13.30 Pripori^1 j.|vc vam...; 14.05 Amaterski zb°L -o™ ( 15.45 Znanstveniki pred' mikrih d nom; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 -Ufe dio ob 17. uri; 18.05 Glasb6; ^ folklora; 18.25 Zvočni s« { 19.35 Lahko noč, otroci!; ^ Kulturni globus JUG. TELEVIZIJA OD 19. DO 23. APRILA 197? TOREK, 19. aprila 8.09, 10.00 in 14.00 TV šola; 15.30 Zgodovinska noč na Čebinah; 17.00 Kužkov praznik; 17.20 Pan’ Tau, serijski film; 18.05 Ar-sen Dedič; 18.40 Trimski svet; 19.30 Dnevnik; 20.00 Oči kritike; 20.45 Zvezde gledajo z neba; 21.35 Glasba. KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja; 20.00 Otro ški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Film; 22.20 Aktualna tema; 22.50 Dva zbora iz Sel na Koroškem. SREDA, 20. aprila 8.10, 9.00 in 14.10 TV šola; 16.55 Ukročeno oko; 17.25 Košarka; Jugoplastika - Bosna; 19.00 Grabeljšek: Moje akcije; 19.30 Dnevnik; 20.00 F. kot Fairbanks, film; 21.50 Dnevnik; 22.05 Francija. , KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Nogomet: Borussia - Dinamo: 20.45 Dnevnik; 21.45 Z »Galebom* po Sredozemlju; 22.15 Klio v Ptuju; 22.30 Slovenski rock. ČETRTEK, 21. aprila 8.00, 9.00 in 9.30 TV šola; 14.20 Zgodovinska noč na Čebinah; 15.40 Nogomet: Rijeka - Sloboda; 17.45 Tito, film; 18.40 A. Ingolič: Mladost na stopnicah; 19.30 Dnevnik; 20.00 Humor, serija; 20.35 Izziv kulturi; 22.15 Pogovor o nadaljevanki Poti in stranpoti; 23.30 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 15.4(1 Nogomet: Rijeka Slobo- da; 18.55 Otroški kotiček; ! Dnevnik; 20.35 Simfonija j film; 22.05 Makedonija; 22.45 kej na ledu PETEK, 22. aprila » 8.10, 10.00 in 14.10 TV • 17.05 Križem kražem; 17.20 " f ■ da vas zanima; 18.05 Pesb” ^ ? plesi iz Istre: 18.45 Pred J?# poklica; 19.30 Dnevnik; 19.55 J tranje politični komentar; “A Nadaljevanka: , 20.55 Pot t\(j prvi del; 2L 30 Ulice S. JT**j sca; 22.20 Dnevnik; 22.35 H0" Švedska - Kanada. I® KOPRSKA BARVNA T'V^jj >8 19.55 Otroški kotiček; LiiP1 Dnevnik; 20.35 Mesto obtožbe film; 22.10 Monotipije V. K°^e * SOBOTA, 23. aprila »F1 8.15 Grabeljšek,! Moje ^ 8.30 Trije pujski; 8.45 MladoSU « stopnicah; 9.20 Japonska; Kidričevi nagrajenci; uoijcvaiino, M . rje; 15.40 Nogomet: Crvena ^ dtifi k' da - Borac; 17.30 Spekter;P Veliki in mali, film; 19.30 nik; 19.50 Zunanje-politični '' tar; 20.00 Šanson po naše; i • ** Ujetnik iz Altone, film; Dnevnik. , KOPRSKA BARVNA 1% J 15.40 Nogomet: Crvena j* ____ m -m kotlhJ 'e Borac; 19.30 Otroški J, 20.15 Dnevnik; 20.35 2 Mohikanec, pni del; 21.25 ^ sil ju, dok.; 21.55 Milan v b” * tivu, film. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LIGI Triestina danes ■ ^ juriša na zmago Tržačani bodo doma igrali z ekipo Pro Vercelli stva Povratnega dela pr tretJe lige bo Triestina i*r ..- ________ ven- Pred . Se bo Triestina igrala kini D0rnaoim občinstvom proti e-Fro Vercelli. Triestina. ki je ‘renutno v tore: v zadovoljivi formi, ima vi ni, n°vno priložnost, da pospra-n° ]e vt P81" točk in še okrepi ugod- 'ico. '>svn!o^em v Seregnu so Tržačani ierjaj “.^Poniembno točko in imajo Pro^p4! ,sedem točk naskoka nad lidat atrio’ ki 3e najresnejši kan-četrte Zy tretie mesto, ki vodi v stva ■ lg?- V nadaljevanju prven-še ,,.lrriai0 Tržačani, z, današnjo, Jču rn1 tekme na domačem igri-bese' o VerceHi, Pro Patria, Al-jem 'rA, remonese) in štiri na tu-®ielwe^Sanc®r'a’ Clodiasottomarina, tej 18 Lecco). Razpored je to-Tržača ■ ugoden- tako da lahko '•Vrstit1 računajo na dobro končno Tazlia • goveda pa bodo morali tako l/iPov' varovanci zaigrati vsaj so »k*?" v zadnjih petih tekmah, ko v*brab sedem točk "■•ne 6^?e*c So rezervni igralci Trie-r*'oštv,wg»rali Prijateljsko tekmo z trti jjg”1 M°nfalcone, ki igra v če-boije “'■ Tržačani niso zaigrali naj-no ohr. ■? da b° Tagliavini verjet-Po8taVoanV. za današnjo tekmo isto Lor^ ’ ,5 ie igrala neodločeno v la naPredvsem sta razočara-tak0 da tl'Ca Peressin 'n Muiesan ostal 6 ^ naPadalni par še naprej Dri in a Premen jen: igrala bosta de^ D),Anclreis, ki sta v povratnem dem _v,Venstva dosegla skupno se-brannp tk°v. Tudi nastop mladega ložetl na ^chiraldija je verjetno pre-na naslednji teden, vsekakor .."»itiin pa bo trener domačinov izkoristil naslednje tekme in uvrstil v ekipo še nekaj obetajočih mladih igralcev. Postava bo torej naslednja: Barto-lini; Lucchetta, Zanini; Politti, De Luca, Monticolo; Andreis, Fontana, Dri, Trainini, Franca. Tekma se bo pričela ob 15.30. A. K. PO VČERAJŠNJI SEJI V Se vedno brez tujcev MILAN, 16. — Včeraj je bil v tem kraju sestanek vseh predstavnikov italijanskih nogometnih prvoligašev. Predsedniki vseh društev so odločno zavrnili predlog, da1 bi v prvi italijanski ligi igrali tudi tuji nogometaši. MOTOCIKLIZEM Tudi Slovenci danes v Miljah Tržaški Moto Club Alabarda bo danes priredil v Miljah 1. meddežel-no srečanje motociklistov, katerega se bodo udeležili tudi predstavniki iz Slovenije. Srečanje bo pod pokroviteljstvom Avtonomne turistične in letoviščarske ustanove ter miljske občine. Po kratkem »sprehodu* po mestu • bo sledilo nagrajevanje in pozdrav oblasti. KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA Derbi kola v Gorici Danes bo 1. kolo odločilnih srečanj, ki bo veljalo za končno uvrstitev od prvega do osmega mesta. Povratna srečanja bodo odigrali čez teden dni, eventualne tretje in odločilne tekme pa 1. maja. V srečanju, ki bo odločalo o državnem prvaku, se bosta v 'Vareseju spoprijela domači Mobilgirgi in Sinudyne. Na domačih tleh bi moral Mobilgirgi zmagati, vendar bo po mnenju strokovnjakov potrebno še tretje srečanje, da bomo izvedeli, kdo bo letošnji državni prvak. V borbi za tretje mesto je na sporedu dvoboj med Aloom in Forstom. Slednji je pokazal. da bi si zaslužil kaj več od 3. ali 4. mesta, ki ga bo dosegel na končni ilestvici. Povsem izenačeno tekmo bodo odigrali v Milanu med mestnima zastopnikoma Cinzanom in Xeroxom. Za 7., oziroma 8. mesto se bosta spoprijela Brili in Femet To-nic. Na splošno velja tudi o tem dvoboju mnenje, da bo potrebno še tretje odločilno srečanje, ker sta peterki enakovredni. V 1. kvalifikacijski skupini bodo najvažnejšo tekmo odigrali v Gorici med Pagnossinom in vodečim Canonom. V primeru, da bi Goričani zmagali, bi si že skoraj gotovo zagotovili mesto v ligo A-l. V nevarnih vodah je tržaški Hurlingham, ki mora na vsak način zmagati na domačih tleh proti Chinamartiniju, če hoče tudi v prihodnji sezoni nastopati v ligi A-2. Na sporedu sta še srečanji Scavolini - Brindisi ter Brina - Jollycolombani. • V 2. skupini bodo odigrali nasled ODBOJKA V TRETJI ŽENSKI DIVIZIJI DOMAČI ŠPORT V dokaj izenačenem prvenstvu tudi igralke Doma in 01ympie Prvo kolo bo že jutri: domovke bodo namreč igrale z Libertasom Ženska ekipa goriškega Doma bo tudi letos nastopala v prvenstvu 3. ženske divizije (goriška pokrajina). To bo drugo leto, ko domovska dekleta v «belordečih» dresih uradno nastopajo na odbojkarskih i-griščih. Pri Domu namreč se je komaj lansko leto, po večletnem premoru, ponovno obnovila in pričela gojiti ženska odbojka. Zato lahko trdimo, brez pomislekov, da je še vedno ta panoga pri goriškem športnem združenju, kar zadeva žensk, še v povojih in v razvoju. Zato tudi težav res nj malo. V prvenstvu 3. ženske divizije, poleg ekipe Doma, bosta igrali le dve goriški ekipi: Libertas in 01ympia, kar kaže, da je na splošno na Goriškem ženska odbojka in ženski šport zapostavljen. Možnosti Doma v letošnjem prvenstvu so boljše, kakor v lanski sezoni, čeprav gre omeniti, da je konkurenca hujša. Libertas in 0-lympia, favorita za končno zmago prvenstva, sta se od lanskega leta, zlasti tehnično izboljšali. Prepričani smo, da bodo domovke opravile dobro prvenstvo in da bodo na igrišču trd oreh za vsakega nasprotnika. Letos je trenerske posle pri ženski ekipi Doma prevzel Rado Pelicon iz Sovodenj, ki je zlasti izboljšal in izpilil tehniko in uigra- nietta Petejan, Marta Vižintin in Neva Prinčič. SPORED 1. KOLO (18.4. ob 17.45) Libertas . Dom 2. KOLO (21.4. ob 19.30) Dom - 01ympia (telovadnica ITI) 3. KOLO (28.4. ob 19.30) 01ympia - Libertas (telovadnica ITI) 4. KOLO 7.5. ob 17.00) Libertas - 01ympia (telovadnica Stella Matutina) 5. KOLO (12.5. ob 19.30) Dom . Libertas (telovadnica ITI) 6. KOLO (19.5. ob 19.30) 01ympia - Dom (telovadnica ITI) I. K. Delovanje ZSŠDI nje tekme: Snaidero - Cosatto, Vi-1 nost ekipe, dal - Emerson, Roller - GBC Lazio j Trener R. Pelicon razpolaga za in IBP Rim . Sapori. Vodeči Snadde-1 letošnje prvenstvo 3. žD z naslednji- Im..______J _ „ 1_: 1..UI__ „ 1 „ U„1 : m.' /Inlrlnll ■ Dnnin Dnnrfonl Uoron Q ro ima pred seboj lahko nalogo, bolj pa se bosta morala potruditi Emerson in Sapori, če hočeta ohraniti stik z vrhom lestvice mi dekleti: Danja Bregant, Verena Buzzi, Dolores Bensa, Vida Cijan, Marta Koren, Manuela Černič, Sandra Maraš, Adrijana Petejan, Anto- v ORGANIZACIJI ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI Seminar v Strunjanu je povsem uspel zanimiva predavanja - Koristne debate - Okrogla miza - Vprašanje ženskega športa (alj v p ? v prejšnjih dneh že poro-br°gram morskem dnevniku, je bil 2s§Uj Predavanj na seminarju v Strunjan: zelo pester. Sem ^enlaacm ne more razviti svoje Snikafi:' Postane zakrknjen, neko-■ ' kot s'ab v šoli, kar ga z 0 p<)Modraslega človeka privede sa tiiP„nega neuspeha v življenju, n? Vtu V? razgledanost in sploš-^rcigj ra je namreč odvisna od ko-,,e. vseh£ga dtiva, dvomljivo vzgoj- V oddaje ter poprečnih televizij- aarodnostno skupnost tak skora'' Žal’ je ta P°jav Prisoten ?a 1 vseh V današnji potrošniški nja prisotnih so si bila zelo različna. Mnenje nekaterih je to, da med Slovenci nimamo tolikšnega števila dobrih igralcev, ki bi lahko dosegali boljše rezultate. Zato je prisotnost italijanskih igralcev nujna. Prevladalo pa je splošno mnenje, da če že v članskih ekipah ni mogoče i-grati brez Italijanov, bi morala društva vsaj z mladinskimi enajstericami pričeti z novo politiko zamejskega nogometa. Slovenska društva bi morala sodelovati in si medsebojno pomagati, ne pa kot se, žal, često dogaja, da si iz «kampanilistične» fazvo^kakor ni razveseljiv, kaj-J neke manjšine je najbolj ti 8v®jih J?1 aposobnosti in-upornosti ,kovni ravni analizi-h; n'iz til ter organizacija okro-thibi| sonPP- Vaseh' katerih namen ’ ki n»C l1, Prebivalstvo s proble-naa obdajajo. V»V Petek 0°'J0 Prušnik •SkpK£r«”Sa5,wpre4‘' s,-1««?? Prušn^kf tizkulturne zveze ~ naS- ki.je Prisotnim na v? W.,,.,n Prikazal razvoj športa C.kl šport i- cllJ€' k1 Jlh ^'•- wrt onsli doseči v b< V. ]'ea te j Plavanje Vojka Koc še^avaia gSa Komela, ki sta ob fPrta v T?5^blematiko slovenskega L”*« v it„i- .clnatlko slovensk u?2vUa IJ!- ^ diskusiji, ki Vsed '-Vanj-e vključijo tudi Sier?£ ki se 1'” ?bsojamo tista de-kaj Parodnosti"^'^0 s fanti italijan-1*1 naj hi kii ’ ne pomislimo pa l> tVzrok temu, na ža Pogostemu pojavu. .Problem - 90rT1et •^'barjih bogometa ima na vseh st^ao, j bn^0ie stalno mesto. Kot im »>Vora i *tudi v Strunjanu do- it^30 naša dr^t1' ali je prav’ da Janake svojih vrstah Vojko Kocman miselnosti skušajo ovirati razvoj ter s tem zadajati hude udarce zamejskemu športu. Navij'ač(i Poglavje zase pa so navijači. To ,e bolezen domala vsega sveta. Zlasti pa pride do izraza v državah s kapitalističnim ustrojem ter v manj razvitih državah. Oblast namreč na-vijaštvo še podpihuje, kajti s tem, da navijač ne misli na drugo, kot na svojo ekipo, pozabi na druge, mnogo hujše družbene probleme. Znano je tudi, da najhujši navijač je tisti, ki se s športom ni nikoli ukvarjal ter ob robu igrišča z nemogočimi psovkami in opazkami da duška svojemu neuspehu v športu ali pa v življe nju sploh. Posebno pereče postaja vprašanje slovenskih navijačev. Slivenskega navijanja skorajda ne slišimo več, tako da se naša igrišča razlikujejo več od italijanskih. Rešitev tega problema bo zelo težka. Edina možnost je le ta, da društva vključijo v svojo sredo domala vso vaško mladino, kajti človek, ki se s športom ukvarja, ima do njega čisto drugačen odnos kot pa tisti, ki ima nogometno tekmo le za ceneno in ne preveč zahtevno pred stavo. Marko Račič Istega jutra sta bili še dve pre davanji. Najprej je predaval tov. Marko Račič iz Ljubljane, ki je govoril o športnem režimu življenja ter kondicijskih priprav športnikov. Predavanje Ji bilo na zelo visoki strokovni ravni. Predavatelj je prisotnim dal celo kopico koristnih na potkov, ki bi se jih moral vsak športnik držati, kot so: prehrana, nega telesa, masaža, primerna športna oprema, primerni športni objek ti itd. Rudi Ziernick Sledilo je predavanje generalnega tajnika ZTKOS Rudija Ziernickega, ki je govoril o novi usmerjenosti športa v Sloveniji. Kljub temu, da tema za naše razmere ne pride poštev, so seminaristi predavanju zanimanjem sledili. Petkovo popol- no8oraetaše, ali ne. Mne-1 dne bi moralo biti prosto./ ZTKOS je namreč mislila organizirati križarjenje po morju, vendar jo le to moralo odpasti zaradi izredno slabega vremena. Okrogla miza Namesto križarjenja po morju, je vodstvo seminarja organiziralo o-kroglo mizo, kjer so mladi seminaristi obravnavali problematiko zamejskega ženskega športa. Sestavljene so bile štiri delovne skupine, katerim je bila zadana naloga, da proučijo položaj ter da nato poročajo in dajo predldge, kako naj bi najustrezneje rešili problem ženskega športa. Z zadovoljstvom smo opazili, da mladina probleme zelo dobro pozna. Ta problem je mnogo bolj občuten na Goriškem kot pa na Tržaškem. Največjo krivdo za tako stanje nedvomno nosijo odbori društev, ki za ženski šport nimajo posluha. Če pa že ustanovijo žensko ekipo, je dekle vzeto le kot pasivni član društva, kar .pomeni, da je le igralka in nič drugega. Žalosten je namreč podatek, da lahko le na prstih ene roke naštejemo naša društva, ki v svojih odborih imajo tudi dek}eta. Za tako stanje so krivi tudi starši, ki prepo-gostokrat prepovejo svojim hčeram, da se ukvarjajo s športom, tako da se dekle že v rani mladosti čuti zapostavljeno in potisnjeno ob stran. Nekaj krivde pa leži tudi na ramenih deklet samih'. Največ zaradi e-stetskih razlogov se marsikatero dekle ne odloči za šport. Tudi čut odgovornosti je pri dekletih manjši kot pri fantih. Padli so tudi nekateri predlogi, kako odpraviti to vrzel. Največ semi-naristov je predlagalo, da bi društva ustanavljala odseke za otroško telovadbo ter naknadno za «minaod bojko», kajti mnenje vseh prisotnih je bilo, da je popolnoma nesmiselno ustanavljati ženske članske ekipe. Te namreč trajajo eno sezono, potem pa razpadejo. Začeti bi bilo torej potrebno prav pri temeljih. Padel je tudi predlog, da bd društva ustanavljala dekliške ekipe «miniba-sketa», ker je to eden redkih športov, kjer se tudi otroci dobro obnesejo. Ženska košarka pa je, žal, v vsej Italiji slabo razvita, zato bi ob pomanjkanju konkurence, društva naletela na velikanske organizacijske težave. Edina možnost bi bila le ta, da bi vsa slovenska društva, ki imajo v svojem kraju zadostno število deklic, ustanovila košarkarske odseke. S tem bi bilo na našem področju več ekip ter bi na tak način dolga in draga potovanja ne prišla več v poštev. Govor je bil tudi o odboj‘ki in namiznem tenisu. Znano je, da sta ta dva športa za dekleta še najbolj primerna. Za odbojko ima naš šport na razpolago najvišje število strokov njakov, kajti to je panoga z najstarejšo tradicijo pri nas. Problem je le v tem, da odbojke premlade de klice ne morejo igrati, kajti njihovi prsti so še prešibki. «Miniodbojka», ki se jo igra z lažjimi žogami, pa je slabo razvita in rekli bi celo ne poznana. V manjših vaseh, kjer ekipni športi ne bi bili Vnogoči, pa bi edina panoga bila namizni tenis. Glede aktivne angažiranosti deklet po društvih, pa je prevladalo sploš no mnenje, da je potrebno dekletom nalagati vsaj manjše odgovornosti. S tem bi se čut odgovornosti in navezanost deklet na društvo in zamejski šport znatno povečal. Dr. Karel šiškovič V soboto. 9. 4., zjutraj bi marala biti na programu tri predavanja, vendar je zaradi odsotnosti predava- ma tekmovalke: moški bodo pretekli 1.000 m, ženske pa 600 m. Združenje apelira na vse svoje članice, naj resno proučijo možnost sodelovanja na tem štafetnem teku, ki ima poleg športnega tudi globok političen pomen in je priložnosti za vse tesnejše stike s sorodnimi organizacijami v matični domovini. Rok za prijavo poteče nepreklicno 27. aprila, društva pa naj stopijo čimprej v stik s tajništvom ZSŠDI in najavijo ekipe, oziroma tudi posamezne tekače, ki bodo nato vključeni v katero izmed ekip. Predvsem v nogometnih krogih vlada izredno zanimanje za prijateljsko nogometno tekmo mladinska sekcija Rijeka - reprezentanca ZSŠDI, ki bo v četrtek, 21. t.m., na Reki kot predtekma prvoligaškega prvenstvenega srečanja Rijeka - Sloboda. Našim reprezentantom je pri pripravah zelo nagajalo slabo vreme, saj sta zaradi vremenskih neprilik že odpadli dve prijateljski tekmi, ki bi služili za pregled forme posameznih igralcev in kot priprava na to zahtevno gostovanje. Za torek zvečer je najavljena prijateljska tekma ZSŠDI - Izola, po kateri bo selektor Bruno Rupel sestavil seznam 18 igralcev, ki bodo potovali na Reko. Poleg nogometne tekme bo na Reki prišlo tudi do uradnega srečanja med odborom ZSŠDI in NK Rijeka, da določijo smernice skupnega bodočega sodelovanja, ki bo še okrepilo že itak tesne bratske medsebojne stike. —bs— ODBOJKA telja iz Koroške (zaradi snega ni mogel dopotovati v Strunjan), predavanje o političnem položaju na Koroškem, odpadlo. Na sporedu je torej bilo predavanje dr. Karla Ši-škoviča, ki je govoril o političnem položaju v Italiji. Predavatelj se je med problemi, ki trenutno pestijo i-talijansko javnost, dotaknil tudi o-simskega sporazuma. Tema, ki jo je obravnaval,,, je zelo aktualna, zato je pri poslušalcih naletela na izredno zanimanje. Razvila se je živahna diskusija, kar jasno izpričuje anga žiranost in zanimanje mladine za probleme, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju. Dr. Borut Spacal Sledilo je zadnje predavanje seminarja, ki ga je vodil dr. Borut Spacal. Govoril je o medicini v športu. Predavatelj je na zanimiv način prikazal važnost športa za človekovo zdravje. Sedentamo življenje namreč v današnji potrošniški in vse preveč mehanizirani družbi osam-lja in hromi človeka, človek potrebuje fizično dejavnost, kajti brez le-te se človekova odpornost do bolezni znatno zmanjša. Žal, današnja šola, ki bi morala najbolj skrbeti ža dober razvoj otrok, na šport vse preveč pozablja. Večina Sol nima nikakih športnih objektov, niti odprtih, kaj šele telovadnic. Potem se pa čudimo, da so že mladi otroci živčni. Šport pa je potreben tudi za odraslega človeka. Zlasti je to pomembno za ljudi, ki ne opravljajo fizičnih del. Rekreacijska dejavnost pa mora biti nepretrgana in ne samo občasna, kajti enkraten prevelik napor bi lahko bil za človekov organizem lahko usoden. V debati, ki se je razvila je prevladalo splošno mnenje, da morajo društva skrbeti za športno dejavnost svojih sovaščanov. Društva naj ustanavljajo odseke za otroško telovadbo ter naj poskrbijo tudi za rekreacijsko dejavnost odraslih. Kjer je možno, naj društva uredijo tudi trim steze, kajti telovadba na svežem zraku je za človeka še najbolj zdraya. Zaključna ocena če lahko še na kratko ocenimo seminar, moramo reči, da je v celoti uspel. Za odličen uspeh pa se moramo iskreno zahvaliti tov. Zoranu Naprudniku, ki je zastopal Zvezo telesno - kulturnih organizacij Slovenije ter predsedniku Vojku Kocmanu, ki je na seminarju zastopal naše Združenje. Ne smemo pa mimo zahvale predstavnikom Telesno - kulturne skupnosti z obale, ki so semi-nariste obiskali ter jim priredili družabno popoldne. Vili Prinčič Izvedba kvalifikacijskega dela (za Tržaško in Goriško) odbojkar^ skega tekmovanja za «Turnir prijateljstva* je iz objektivnih razlogov naletela na nepredvidene težave: na sestanku meseca februarja so društva predlagala začetek medtedenskih srečanj «vsak z vsakim* po zaključku drugoligaški.h prvenstev, sp pravi po velikonočnih praznikih. Točnega koledarja pa tedaj ni bilo mogtjče izdelati, ker niso predstavniki vseh društev navedli dnevov, ko razpolagajo s telovadnico za domače tekme, obenem pa ni tedaj federacija še objavila koledarja prvenstvenih nastopov v 3. kategoriji. Marca je bil ponovno sklican sestanek društev, ki so se prijavila na tekmovanje, vendar, razen dveh izjem, ni bilo odziva. Ker imajo posamezna društva že določene medtedenske obveznosti in ker so še v teku nekatera prvenstva v nižjih ligah, je bilo brez pristanka zainteresiranih društev dejansko nemogoče izdelati tekmovalni razpored. Zato je odbor ZSŠDI soglasno sklenil, da se izločilni del poenostavi in da šesterke v enem samem dnevu odigrajo vsa medsebojna srečanja na dva zmagana seta. Tajništvo Združenja je, po telefonskih stikih z referenti vseh prijavljenih ekip, določilo datum tekmovanja in rezerviralo telovadnico, kakor sledi: v ponedeljek, 25. aprila ob 9. uri, bodo v nabrežinski občinski telovadnici odigrali tekme ženske B skupine, v kateri nastopajo Sokol, Bor B, Breg A in Kon-tovel; v nedeljo, 8. maja ob 9. uri, pa bodo v dolinski občinski telovadnici na sporedu srečanja ženske A skupine ,z udeležbo Bora A, Brega I*'. Pl.vmpie in Sloge. V moški konkurenci (Bor, Dom, Kras in 01ympia) pa imajo vse šesterke, razen Bora, še prvenstvene obveznosti, zato je nujno, da odigrajo medtedenska srečanja. Sklepni del «Turnirja prijateljstva*, na katerem bosta nastopili po dve prvouvrščeni šesterki z Reke, iz Slovenije in s tržaško - goriškega področja, bo za moško konkurenco 15. maja v Dolini, v ženski konkurenci pa 22. maja v Sloveniji ali na Reki, kot se bedo predstavniki vseh treh Zvez dogovorili na skupnem sestanku, ki bo v torek v Postojni. Z ozirom na intenzivne tekmovalne obveznosti, ki jih imajo naše šesterke v tem delu sezone, bo ZSŠDI predlagalo, naj bi po možnosti «Turnir prijateljstva* v bodoče odigrali pred pričetkom tekmovalne sezone (proti knneu septembra meseca), saj bi taka srečanja služila kot odlična priprava na prvenstvo. * * * Tradicionalna množična prireditev »Štafeta zmage* po ljubljanskih u-licah, bo v ponedeljek, 9. maja. ZS ŠDI lahko prijavi 10 ekip, ki jih sestavljajo po trije tekmovalci, oziro- I...................................................................... DANES NEDELJA, 17. aprila 1977 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.30 pri Sv. Sergiju Flaminio • Vesna • * • 15.30 v Dolini Breg - Rosandra • » • 15.30 na Proseku Primorje - Opicina Supercaffč * * * 15.30 v Fari Pro Farra - Zarja * • * 15.30 v Štandrežu Juventina - Sagrado 3. AMATERSKA LIGA 10.30 na stadionu «1. maj* Union - Primorec # * # 15.30 na Padričah Gaja - S. Vito « « • 8.45 na Opčinah Donator! sangue - Kras * * # 15.30 v Doberdobu Mladost - San Lorenzo # * # 15.30 v Sovodnjah Sovodnje - Piedimonte KADETI 13.15 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Zarja NARAŠČAJNIKI 14.15 ha Opčinah Rozzol - Primorec * * • 13.45 na Proseku Primorje - S. Sergio « « * 8.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju Costalunga - Breg # a « 10.30 v Žavljah Zaule - Union ■iiiiiiiiuramfiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiuiiniiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiinuiiiiiiiii V prvenstvu naraščajnk V derbiju s Kontovelom Brežanke zopet boljše Breg je v svoji skupini na prvem mestu lestvice Breg — Kontovel 2:0 (15:6, 16:14) BREG: Premolin, Kocijančič, Stefančič, Stepančič, Slavec, Canciani, Cej. KONTOVEL: Černjava, Ciani, Ci-bic, Danieli T., V. in M., Franchi, Malalan, Prašelj, Starec, ištoka K. in P. SODNIKA: Scheri in Coslovich. Tudi v povratnem srečanju nara-ščajniškega prvenstva, so Brežanke gladko premagale nasprotnice s Kon-tovela. Tokrat pa smo gledali v Dolini res lepo tekmo, precej boljšo kot je bila prva. Obe ekipi sta se tokrat bolj potrudili in sta prikazali kar prijetno igro. Predvsem je treba tokrat pohvaliti Brežanke, ki so tokrat igraje precej zbrano in u-mirjeno, požrtvovalno v obrambi in pametno v napadu. Dekleta s Kon-tovela so nudila večji odpor le v drugem nizu in so tudi skoraj zmagala, vendar so se Dolinčanke še enkrat zbrale ter osvojile set. S to zmago so Brežanke v svoji iiimiipiimmiiHmiiiiMmmHiumnuiiiiiiiiiiiiiiiiii OBVESTILO ŠD Polet vabi svoje člane, pa tudi druge prijatelje mladine na UDARNIŠKO DELO, ki bo na novem openskem kotalkališču, na Repentabrski ulici danes, 17. t.m. z začetkom ob 8.30. skupini trdno na prvem mestu, še neporažene in so že končni zmagovalec skupine. Do konca manjka še ena tekma. Naša dekleta morajo srečati še šibko ekipo OMA B, ki jim res ne bi smela povzročati nobenih preglavic. M. V. ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK > S GORICA Prežihovo 77 Danes je na sporedu srečanje slovenske mladine na Preškem vrhu nad Ravnami na Koroškem. Srečanje je poimenovano ^Prežihovo 77». S tem srečanjem namerava mladina proslaviti 85. rojstni dan tovariša Tita, njegov prihod na čelo partije, 40. obletnico ustanovitve KPS ter spomin na velikega pisatelja in revolucionarja Prežihovega Voranca. Organizatorja srečanja sta republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije in Zveza- tabornikov Slovenije. Predvideva se udeležba okrog 4000 mladih in ta- Mladi taborniki so večkrat tudi »novinarji* bomikov iz vse Slovenije. Mladinci, taborniki in ostali udeleženci pridejo na Preški vrh iz več pohodnih smeri: od Malgajevega spomenika v Dobrijah, iz Slovenj Gradca, iz Dobje vasi, tri skupine pa iz Raven. Med pohodom so mladi obiskali spominska obeležja in kraje kot: spomenik na Navrškem vrhu in Ke-frov mlin, kjer sta bila drugi in tretji kongres SKOJ. Na osrednji svečanosti je slavnostni govornik sekretar republiške konference ZSMS Vito Habjan. Na Preški vrh pride' tudi zvezna štafeta mladosti, ki jo na vrh prinese tabornik Miran Franc z Raven, po poklicu ključavničar v železarni. Istočasno se na Preškem vrhu posveti spomenik — obelisk Prežihovemu Vorancu. Na štiri metre visokem obelisku so prizori podobe iz Prežihovih del. O Prežihu in njegovem pomenu spregovori podpredsednik Slovenske akademije znanosti in u-metnosti dr. Bratko Kreft. Gre povedati ob tej priliki, da bodo v kratkem pri nas kar dve o-snovni šoli poimenovani po Prežihovem Vorancu in se pridružili tako že več šolam po Sloveniji. Zanimivo je pri tem dejstvo, da gre za eno šolo na Goriškem in eno na Tržaškem in sicer: Doberdob in Dolina. ISKRICA Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. (Ivan Cankar) milan pahor 3. MOŠKA DIVIZIJA Kljub porazu Bor zadovoljil Bor — S. Luigi 2:3 (13, 10, -2, -2, -10) BOR: Drasič, Mikac, Obersnel, Pertot, Škabar, Krebelj, Prašelj, Kalc, Koren, Buffon. Na stadionu «1. maj» je mlada Borova postava opravila svoj krstni nastop v prvenstvu 3. divizije. Borovci so tesno izgubili proti ekipi S. Luigi, potem ko so že vodili z 2:0. «Plavi* so startali res presenetljivo dobro ter, kljub izenačeni igri, kar dvakrat nadvladali nasprotnika. Pod vodstvom odličnega trenerja — igralca Franka Drasiča, so mladi borovci nadkrilili sicer solidne a netočne nasprotnike. Popolnoma drugačna slika je bila v naslednjih dveh nizih. Neizkušeni domačini so igrali raztreseno in predvsem zaradi slabega sprejema zbrali le bore štiri točke. Zadnji in odločilni niz je bil izenačen do stanja 8:8, potem pa so izkušenejši gostje zaključili tekmo v svojo korist. Tekma je pokazala, da bodo morali naši fantje še mnogo trenirati, saj obvladajo osnovne elemente še dokaj površno, vsekakor pa smo z igro lahko zadovoljni, kot je menil trener Drasič sam, še posebno če pomislimo, da je bil to za nekatere igralce prvi prvenstveni nastop. A. K. KOŠARKA PRIJATELJSKA TEKMA Bor (narašč.) — Bor (dečki) 106:63 (51:33) BOR (N): Canciani (k) 34, Ra-žem 40, štavar 16, Kalc 11, Slepče-vič 21, Kalc 11, Husu 2. BOR (D): Merku 25, Kosovel 3, Švara (k) 22, Vassallo 19. V domačem dvoboju so, kot običajno, zmagali bolj izkušeni naraščajniki. Tekma je bila v prvem polčasu dokaj izenačena, tako da so bili naraščajniki v težavah. Drugi polčas se je začel s premočjo «starejših», ki so si priigrali dvajset točk prednosti in so jo večali do konca tekme. Med posamezniki bi omenili posebno Ražma, ki je bil skoraj nezgrešljiv. Med dečki pa se je izkazal kapetan Švara. CANCIA NAJMLAJŠI 10.00 v Trebčah Primorec - Chiarbola-* * * "*• 14.00 na Kampanelah Campanelle - Primorje « » « 11.45 na Kampanelah Don Bosco - Breg ZAČETNIKI 14.15 v Dolini Breg • Costalunga « * • 13.00 na Padričah Giarizzole B - Primorje # * * 12.30 na Proseku Kras - Sonci ni ODBOJKA . 3. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, licej Galilei Solaris - Kras « • • 10.00 v Trstu, stadion »Prvi maj* Bor - Inter 1904 * » • 10.00 v Krminu Libertas - Dom 3. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 na Proseku Kontovel - Bor KOLESARSTVO DIRKA VETERANOV 15.00 v Zgoniku Nastopa tudi Adria KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Tržiču POM - Jadran 1. DIVIZIJA 9.00, v Trstu, Ul. Scoglietto Scoglietto - Jadran B • * * 10.30 v Krminu Mobilcasa - Dom KADETI 11.00 na Kontovelu Kontovel - Italsider « * « 15.00 v Trstu, športna palača Hurlingham - Bor « POMLAD* 12.00 v Trstu, Ul. Petracco Flaminio — Bor * # * 11.00 v Trstu, Miramarski drevored Ferroviario B - Kontovel ATLETIKA MOŠKO POKRAJINSKO TEKMOVANJE 9.00 v Trstu Nastopata tudi Bor in Adria » • « ŽENSKO DEŽELNO TEKMOVANJE 9.00 v Latisani Nastopa tudi Bor Split sredi priprav za Sredozemske igre SPLIT, 16. — V Splitu so v polnem teku priprave za prihodnje sredozemske igre, ki bodo čez dve leti, od 15. do 29. Septembra. Organizatorji so si zagotovili že vsa potrebna sredstva za izpeljavo te velike športne manifestacije, ki bo stala v celoti približno 554 milijonov dinarjev (27 milijard lir). Prireditelji pričakujejo, da se bo teh sredozemskih iger v Splitu u-deležilo več kot 4.000 tekmovalcev. OBVESTILA Teniški klub GAJA Padriče ho priredil letos naslednje tečaje za naraščaj: — maja: vsako sredo, od 15. do 17. ure. • — junija: petnajstdnevni izpopol- njevalni tečaj (vsak dan po 2 uri). — julija: enkrat v tednu (po 2 uri). Septembra bo vodstvo kluba organiziralo poseben turnir za tečajnike z nagrajevanjem najboljših. Vpisovanje do 30. aprila vsak delavnik, razen ob sobotah, na telef. št. 31813 (od 9.30 do 12.30). Vpisnina na vse navedene tečaje znaša 5.000 lir. • • • TPK SIRENA vabi svoje člane, da se vpišejo v TEČAJ o praktičnem pomorstvu, ki ga organizira SPK Čupa. Vpisuje tajhk Inko Starc, tel. 761-635. # * * SPD prireja danes, 17. t. m. ALPINISTIČNI TEČAJ ki ga vodi Janko Furlan. Zbirališče bo na začetku Napoleonske ceste ob 9.30. Vse informacije dobijo tečajniki na ZSŠDI (tel. 31-119). • « • SPDT - obvešča, da je »Piknik na Vremščici*, ki bi moral biti na velikonočni ponedeljek, 11. t.m. in je odpadel zaradi neugodnih vremenskih razmer, preložen na nedeljo, 8. maja. • • • SPK čupa iz Seslj‘ana vabi člane, da se udeležijo delovne akcije danes, 17. aprila, v društvenem prostoru, od 9. ure dalje. Posebno so vabljeni člani, ki imajo spravljene čolne -in opremo ter mladi, ki se zanimajo za uporabo društvenih jadrnic v prihodnji jadralni sezoni. Pri točkovanju za najem društvenih jadrnic sc bo upoštevalo sodelovanje na delovnih akcijah. ODBOR i . . . SPK Čupa sporoča, da bo TEČAJ O SPLOŠNEM PRAKTIČNEM POMORSTVU, pod vodstvom kap. Bruna Volpija, vsak ponedeljek in četrtek od 20. ure dalje, v dvorani Prosvetnega društva, v Barkovljah. Začetek tečaja bo 18. aprila. Teoretični del bo trajal štiri tedne, nato bo sledil praktični del na morju. Vpisnina je 20.000 lir za člane in 30.000 lir za nečlane. Vpisavanje pri Darku Malalanu, Opčine, Pro-seška ulica 6, tel. 211-465. Tečaj služi tudi kot priprava za polaganje izpitov za upravljanje motornih čolnov in jadrnic. ODBOR » • « TPK SIRENA IN ČUPA obveščata, da se bo meseca maja pričel krajši tečaj jadranja za starejše začetnike. Vsi člani in ostali, ki jim .je do tega, se lahko že predčasno javijo ali Inku Starcu (tel. 761-635) ali pa pri Darku Malalanu, Opčine, Proseška u-lica 6, tel. 211-465. Vse podrobnosti bodo javljene kasneje. DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ZADNJI STRANI Uredništva, uprava, oglaanl oddalak, TRST, Ul. Montecchl 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 . 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnin« za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 12 17. aprila 1977 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 LjubU' Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, viSina 43 mm) ob lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500. legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm '/i v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku a'1 upravi Iz vseh d'11 pokrajin Italije pri SPI. , . . V J itt e,an !t«liia.nsk* I z d a j a ZTT zveze časopiK^ Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska Trst založnikov fltf ŠPORT ŠPORT SPORI- NOGOMET V ITALIJANSKI A LIGI JUVENTUS VITRAJA NA PRVEM MESTU Napoli je doma doživel poraz v tekmi z Interjem V včerajšnjih anticipiranih srečanjih italijanskega prvoligaškega državnega nogometnega prvenstva ao dosegli naslednja izida: Juventus — Bologna 2:1 Napoli — Inter 0:3 Med neapeljskim srečanjem je prišlo pred stadionom Fuorigrotta do incidentov. 5.000 navijačev je rtamreč preskočilo ograjo in skušalo brez plačila vdreti tla tribu ne. Policija je nastopila s solzil-cem in je bilo več oseb tudi aretiranih. Po teh tekmah je lestvica taka: Juventus Torino Inter Napoli Fiorentina Roma Genoa in Verona Peruga Lazio Bologna in Foggia Sampdoria Catanzaro Cesena Milan 42 39 29 28 27 25 24 23 22 20 19 18 15 13 V mednarodnem nogometnem srečanju v Bukarešti, veljavnem za uvrstitev na svetovno prvenstvo, je Romunija premagala Španijo z 1:0. Na lestvici te kvalifikacijske skupine vodi Romunija pred Španijo in Jugoslavijo. Bruscolott! izključen Mednarodna nogometna zveza je Izključila za eno kolo igralca Napo-lija Bruseolottija in Grka Nikolui-disa, ki igra za AEK Atene. Zaradi tega ne bosta mogla ta dva igralca nastopiti v povratnih polfinalnih srečanjih, ki bosta v sredo. 20. aprila. MOTOCIKLIZEM V Miljah bo danes velik zbor motociklistov, katerega se bodo udeležili tudi gostje iz Jugoslavije in Avstrije. ODBOJKA V Italijanski moški odbojkarski A ligi je Milan premagal Novalineo s 3:2. Jugoslovanski šport KOŠARKA Danes se bo s srečanjem Partizan -Reko končalo 33. državno prvenstvo košarkarjev v 1. zvezni ligi. vendar kot kaže, bo formalni zaključek šele 20. aprila s srečanjem Jugoplastika - Bosna v Beogradu. To bo že drugi tak primer, potem ko sta se leta 1972 Crvena zvezda in Jugoplastika pomerili v Ljubljani, kjer so zmagali Beograjčani po podaljških s 75:70. "V'oglejmo iztde zadnjega kola: Bosna - Brest 117:104 Kvarner - Metalac 101:98 Zadar - Igman 84:64 Jugoplastika • Cibona 101:77 Radnički - Crvena zvezda 88:96 Industromontaža - Rabotnički 101:103 Srečanje Partizan - Beko bo danes. Košarkarice ljubljanskega Bresta so v Ljubljani izgubile z Voždovcem z 78:97. ATLETIKA . Po končanih pripravah v Novi Gorici in v Celju so se atleti zbrali na meddruštvenem mitingu v Celju. Preko 300 atletov se je v slabem vremenu (vmes je tudi snežilo) pomerilo v skoraj vseh disciplinah. Važnejši izjdi: 110 m ovire: prvi je bil mladinec Rok Kopitar (Kladivar Celje) 15”1 daljina moški: Možek Ivica (Partizan Beograd) 7,02 m višina ženske: Lidija Benedetič (Nova Gorica) 1,74 m met diska: Zdravico Pečar (Kladivar Celje) 50,60 m 100 m oviro ženske: Zdenka Potnik (Olimpija) 14”8 ODBOJKA Na evropskem šahbvskem prvenstvu v Moskvi vodi Jugoslavija po štirih prekinjenih partijah proti ZRN z 2,5:1,5. ' Jugoslavija ima vse možnosti, da ta dvoboj osvoji s 4,5:3,5 ali celo s 5:3. DANES V TRSTU Nadaljevanje Inlerlige 1977 V prostorih šahovskega društva v Trstu se bo danes nadaljevalo tekmovanje 3. kroga šahovske Interlige prijateljstva 1977, v kateri nastopa deset šestčlanskih ekip iz Slovenskega primorja, dežel: Furlanije - Julijske krajine in avstrijske Koroške. V nedeljo dopoldne bo 5. kolo, v katerem se bodo srečali: VIDEM - CELOVEC GORICA - ČEDAD PORDENONE - TRST PORTOROŽ — NOVA GORICA TOLMIN - IDRIJA Popoldne pa bo 6. kolo z naslednjimi pari: CELOVEC — IDRIJA NOVA GORICA - TOLMIN TRST - PORTOROŽ ČEDAD - PORDENONE VIDEM - GORICA Dosedanji potek tekmovanja je pokazal, da so šahisti Vidma upravičeno na prvem mestu, saj so v dvobojih z Idrijo in Trstom dokazali, da so nepremagljivi in da s tako igro že posegajo po prvem mestu. Prijetno preseneča trenutno drugo do tretje mesto šahistov Gorice, ki še niso izgubili dvoboja in bodo v nadaljevanju resen kandidat za vrh turnirske razpredelnice. Večno drugi — šahisti Idrije, ki so bili v prvih dveh krogih interlige vedno v senci ekipe Trsta, so se po katastrofalnem startu, saj so po dveh kolih delili zadnje mesto, dokaj popravili in napovedujejo visoko uvrstitev. Ne smemo pa pozabiti šahistov Trsta, ki so na tekmovanje v Solkanu1 prišli z drugorazredno ekipo, zaradi nesporazum. ' z vodstvom kluba, da tokrat nastopijo v najmočnejši postavi in I opravijo bled nastop v Solkanu. Tu je še močna ekipa Portoroža, na čelu z mojstrom Ostermanom, ki bo še mnogim lahko prekrižala račune! Prva štiri kola interlige so tudi potrdila kvaliteten dvig šahovske igre. VRSTNI RED PO 4. KOLU Videm 19,5, Gorica in Idrija 14, Portorož 13,5, Tolmin 13, Čedad 11,, Trst 10,5, Nova Gorica 10, Pordenone 7,5 in Celovec 7 točk. Silvo Kovač ŠETINC 0 VLOGI KPI (Nadaljevanje s 1. strani) V imenu KP Avstrije in koroških komunistov je pozdravil kongres Amulf Raimund, ki je izrekel pohvalno oceno za uspehe KPI, ki pozitivno vplivajo tudi na dogajanje v Evropi. Zatem je poudaril pomen sodelovanja med komunisti in demokratičnimi silami na tem križišču Evrope, kjer se srečujejo trije narodi, ki s svojo kulturo in jezikom presegajo državne meje. »Želimo si,» je poudaril Raimund, «da bi boj komunistov z reakcijo in pojavi nacionalizma omogočil bodočnost sloge in demokratičnega razvoja, v katerem naj vse narodnosti in manjšine uživajo svoje pravice.* Raimund je pri tem še posebej poudaril, kako je prav ureditev vprašanja popolne enakopravnosti narodnih manjšin pogoj za demokratično rast družbe in razvoj dobrih sosedskih odnosov. »Bratski in prisrčni* pozdrav socialistov je prinesel deželni tajnik PSI Renzulli, ki je v izčrpnem posegu obravnaval skoraj vse te me, ki so bile predmet Cuffarove ga poročila. Med drugim se je do taknil vprašanja večine, ki vodi deželno upravo in se zavzel za di rektno sodelovanje vseh demokra tičnih sil v deželnem odboru. Deželni tajnik Slovenske skupnosti Drago Štoka je ugotovil, da že obstajajo nekateri primeri sodelovanja s KPI in da je veliko vprašanj, glede katerih je potreb no soočanje med obema strankama. Med ta vprašanja je poleg problemov obnove področij, ki jih je prizadel potres in v katerih je treba ohraniti sedanje jezikovne in kulturne značilnosti, naštel še zaščito Krasa, vprašanje lokacije industrijske proste cone na Krasu in seveda še posebno zakon o globalni zaščiti, glede katerega sta tako KPI kot SSk pripravili svoje predloge. Glede osimskega sporazuma pa je Štoka dejal, da odpira novo dobo v reševanju vseh odprtih problemov med/ Italijo in Jugoslavijo in da je torej čas, da se v celoviti obliki in čimprej rešijo tudi vsi jezikovni, socialni in kulturni problemi Slovencev v Italiji. Kongres so pozdravili tudi deželni tajnik PSDI William Bianchi, predstavnik radikalne stranke Er-colessi in zastopnik PDUP Quadri-foglio. Naj omenimo, da je bila včeraj navzoča na kongresu tudi delegacija krščanske demokracije pod vodstvom deželnega tajnika Colonija. Med razpravo problemi Slovencev (Nadaljevanje r 1 strani) ODBOJKA 3. MOŠKA DIVIZIJA Dom k vedno zanesljivo prvi 2:3 3:0 2:3 3:0 2:3 3:1 3:0 2:3 v 2. zvezna odbojkarska liga (moški) zahodna skupina iribor • Enotnost irlovac - Salonit Slovenska liga (moški) senice - Mežica islinja - Kamnik Slovenska liga (ženske) >lovec ■ Branik ižinar • Ljubljana isenice - Maribor islinja - Krka ROKOMET rednem kolu tekmovanja . _ ni rokometni ligi (sever) je Slovan a premagal Inles s 24:22. NOGOMET i prvem srečanju 24. kola sta se agrebu pomerila domači Dinamo larajevo. Po precej slabi predstavi se tekmeca razšla brez golov z tvijo točk. KOŠARKA borbi za sedmo mesto na med-xlnem mladinskem košarkarskem lirju za memorial Sclnveitzerja v mheimu je košarkarska reprezen-ve. Jugoslavije izgubila že četrtič, rat so jo premagali Belgijci s M. L. Goriška odbojkarska zveza je prav te dni objavila uradne izide zadnjih treh kol 3. moške divizije in skupno lestvico po osmih odigranih kolih. V B skupini tega prvenstva nastopata tudi dve goriški šesterki: Dom in 01ympia B. Domovci, ki vodijo na skupni lestvici že od vsega začetka prvenstva, so v zadnjih kolih še okrepili svojo prednost, ki je sedaj štiri točke in to zlasti po zaslugi ekipe Lucinico, ki je nepričakovano v sedmem kolu premagala Libertas iz Krmina s 3:2. Dom si je tudi z zadnjo zmago proti Arci PAV matematično zagotovil uvrstitev v zaključni kvalifikacijski del 3. MD, kjer se bo pravzaprav odločilo o napredovanju v višjo ligo. Druga slovenska ekipa, 01ympia, pa je v zadnjih kolih doživela le poraze in je trenutno na predzadnjem mestu lestvice z dvema toč- IZIDI ZADNJIH 3 KOL 3:1 3:1 3:0 3:0 3:2 3:0 Libertas — 01ympia Dom . Lucinico Mossa - Arci PAV Mossa - 01ympia Lucinico - Libertas Dom - Arci PAV LESTVICA Dom Gorica 16; Libertas Krmin 12; Mossa 10: Lucinico 8; 01ympia B 2; Arci PAV 0. Odbojkarska zveza je tudi objavila datume treh kol finalnega dela 3. moške divizije, ki bo odločal o napredovanju v višjo ligo. 1. kolo bo verjetno 7., 8. ali 9. maja; 2. kdo pa: 14., 15. ali 16. maja. 3. kolo: 21.. 22. ali 23 maja. Prvouvrščena ekipa napreduje v 2. moško divizijo: drugouvrščena pa se uvrsti na medpokrajinski finale, kjer bo le ena ekipa napredovala v 2. moško divizijo. 1. K. naše dežele. Omenil je novi zakonski osnutek, ki ga sedaj pripravlja slovenska komisija partije za globalno zaščito manjšine ter poudaril, da ne gre samo za zaščito pravic posameznika pač pa za nujnost ustvarjanja pogojev v katerih bo lahko manjšina zaživela v polni enakopravnosti. To pa pomeni priznanje pravic na jezikovnem, kulturnem, šolskem in drugih področjih, kakor tudi na temeljnih družbenogospodarskih in ozemeljskih področjih gospodarskega načrtovanja. V tem okviru teži slovenska narodna manjšina v okvirih svojega pluralizma idej in interesov k temu, da zgodovinsko nastopa kot osebek. Eden izmed »kanalov*, preko katerih se Slovenci zgodovinsko izražamo, pa je tudi KPI. V okvir zaščite slovenske manj- šine spada vsekakor tudi težnja po globoki preosnovi državnega ustroja, priznanju večje samostojnosti krajevnim skupnostim in možnosti večjega soodločanja pri izkoriščanju naravnih bogastev. Tu je Bratina izreci) omenil dejstvo, da so Slovenci v zadnjih desetletjih morali žrtvovati velik del teritorija, na katerem strnjeno živijo, zaradi gradnje infrastruktur ali drugih dejavnosti. od katerih niso imeli koristi. Osimski sporazum med Italijo in Jugoslavijo pa s predvideno mešano industrijsko cono prve o-mogoča Slovencem, da svoie o-zemljc nudijo za dejavnost, ki jim bodo v korist in v katero se lahko konstruktivno in enakourav-no vključijo. To je zgodovinska priložnost, ki jo moramo znati izkoristiti. Bratina je izrazil tudi upanje, da bodo pozitivni dosežki takih oblik sodelovanja v bo aoče segali tudi na druga obmejna področja dežele. V kongresno razpravo so v po-popoldanskem delu posegli številni delegati. Med temi naj omenimo Adriano Janežič, ki je spregovorila o ženskem vprašanju in nujnosti, da se tudi v naprednih vrstah zasidra zavest zapletenosti in, kritičnosti ženskega vprašanja. Zavzela se je zato za ustrezno kadrovsko politiko in premostitev težav, v katerih se ženske še nahajajo tudi zaradi zgodovinskih u-sedlin, ki so še žive v naših krajih, kljub vlogi, ki so jo ženske imele v osvobodilni vojni in v bojih za demokracijo. Janežičeva se je zato zavzela za večjo karakterizacjo ru še dežele v smislu jezikovnega, ..ultur-nega in narodnostnega pl ura ".zrna, ki jo bogati in daje svojstveno vlogo. V tem okviru je poudarila tudi pomen boja za pravice narodnih manjšin. Senatorka Jelka Grbec je u-vodoma spregovorila v slovenščini in poudarila veliko aktualnost, ki jo ima manjšinsko vprašanje v naši deželi danes. Omenila je tri obdobja, v katerih se do Slovencev nj uveljavila dosledna demokratična politika: fašizem z nasilnim zatiranjem, povojno obdobje tihe asimilacije in prve sramežljive premike v letih levosredinskega sodelovanja, ko so prihajala tudi priznanja obstoja manjšinske problematike, ne da bi se pristopalo k stvarnemu reševanju teh problemov. Uveljavljala se je politika »daj-dam*, ko smo Slovenci pridobili redke pravice v zamenjavo za' težke odpovedi. Stopamo sedaj v tretje obdobje, ki ga označujeta na eni strani perspektive osimskega sporazuma, na drugi pa kulturni in narodnostni preporod Benečije. V tej fazi, za katero je značilen boj za globalno zakonsko zaščito, sta potrebna enotnost vseh Slovencev in njihovi enotni nastopi ter zavezništvo vseh demokratičnih in protifašističnih sil. Posebno važno je, da se sedaj slovenska narodnostna skupnost uveljavi kot protagonist boja za lastno zaščito in nadalje kot protagonist uresničevanja zaščitnih norm. V razpravo so posegli še, med drugimi, deželna svetovalca Zor-zenon in Bosari, furlanski delegat Gaiiina in miljski župan Bordon. RIM, 16. — šolski sindikati grozijo, da bodo njihovi člani ponovno stavkali, če vlada ne bo v kratkem dala pobudo za zaključek pogajanj in obnovitev delovne pogodbe, ki zanima 950 tisoč učnega in neučnega osebja. Zato grozi nevarnost, da se bodo tudi letos redovanja zavlekla zaradi stavke šolnikov. TRŽAŠKI DNEVNIK ni. POKRAJINSKI KONGRES FILP-CISL Zahteva po učinkoviti preosnovi pristaniške politike v državi V naši deželi naj bi obstajala ena sama luška ustanova - Nujnost sodelovanja sindikatov pri izvajanju osimskih sporazumov Na pomorski postaji se je včeraj zaključil dvodnevni III. pokrajinski kongres delegatov sindikalne organizacije FILP - CISL, ki združuje delavce zaposlene v pristaniških dejavnostih. Kongresa so se udeležli tudi predstavniki PSI Comida, FILP CISL Fonda, ACLI Bruni, pristaniške ustanove Novelli in Colautti ter pokrajinski tajnik CISL Degrassi. Na kongresu, ki ga je vodil predstavnik vsedržavnega vodstva FILP-CISL S. Cocco, je pokrajinski tajnik organizacije M. Zaves podal daljše poročilo o položaju v tržaškem pristanišču in pomorstvu ter naglasil pomen kongresa, ki je bil sklican z namenom, da bi na njem poudarili zlasti .prizadevanja pristaniškega delavstva za dosego preosnove v državni pristaniški politiki in v obrambo tržaškega gospodarstva. Ob koncu živahne razprave, ki je trajala ves petek popoldne in včeraj dopoldne, so prisotni sprejeli zaključen dokument, v katerem izražajo solidarnost z delavci, ki se v tem času borijo za svoja delov na mesta, in {»udarjajo potrebo po enotnem nastopanju vseh delovnih sil na našem področju in splošno v državi. Dokument nadalje poudarja nujnost večje publicizacije storitev v okviru pristaniške preosnove. V krajevnem merilu se dokument zavzema za čim prejšnjo integracijo deželnih luk, v okviru e-notne luške ustanove in poudarja potrebo po širši preosnovi tudi v okviru samega tržaškega pristanišča ter po zagotovitvi boljših prometnih zvez med pristaniščem in zaledjem. Dokument se ukvarja tudi z osimskim dogovorom med Italijo in Jugoslavijo in v tej zvezi »izraža zaskrbljenost delavstva spričo gene-ričnosti, ki obdaja predvidene gospodarske in socialne pobude*. Vsekakor morajo biti sindikalne organizacije soudeležene pri načrtovanju teh pobud in posegov za zaščito na: ravnega okolja narodnostnih manjšin, pravi na koncu dokument. Fašistični nestrpneži ponovno «na dclu» Včeraj ponoči so neznani fašistični nestrpneži zažgali napisno tablo na sedežu šentjakobske sekcije KPI v Ul. s. Zenone, s katero je vodstvo sekcije pozivalo člane naj prispevajo za ureditev Ljudskega doma v Ul. Ponziana 14. Zažigalei so tudi premazali vrata sekcije z oznako SS ki so jo narisali tudi na pročelju novega ljudskega doma, kjer so še pripisali geslo: »Komunisti morilci*. Občni zbor bolniške blagajne za obrtnike Te dni je bil v Trstu občni zbor delegatov vzajemne bolniške blagajne za obrtnike iz tržaške pokrajine. Predsednik Mazaroli, ki je uvodoma predočjl prisotnim glavne postavke obračuna blagajne za preteklo leto, je v poročilu med drugim poudaril, da gre to pot zelo verjetno za zadnji občni zbor .organizacije, saj bodo z uvedbo splošne zdravstvene reforme tudi vzajemne bolniške blagajne raznih stanovskih organizacij odpadle. Blagajna za obrtnike iz tržaške pokrajine posluje že dvajset BENEŠKI DNEVNIK PREDAVANJE PROF. ILEŠIČA 'OB BENEČANSKIH KULTURNIH DNEVIH V ŠPETRU SL0VEN0V Beneška Slovenija naj zopet postane let in šteje danes okrog 14.000 članov. Govornik je nadalje opozoril, da se bo zdravstvena oskrba po vsej verjetnosti poslabšala, hkrati s tem pa bodo morali zavarovanci prispevati višje zneske v skupno blagajno. ZADNJA VEST DANES PONOČI PRI KATINARI Boljuitčan ranjen na trbiški cesti Danes ponoči se je na trbiški cesti pri Katinari pripetila prometna nesreča, pri kateri je bil težko ranjen 55-letni Vladimir Slavec iz Bo-ljunca 270. Zaradi pozne ure nismo prejeli točnih podatkov o nesreči; kolikor smo lahko izvedeli, je baje Slavec Iz nepojasnjenih razlogov trčil v obcestno drevo. Neki voznik, ki je po nesreči peljal mimo, je s svojim avtom prepeljal Slavca v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na kirurški oddelek s pridržano prognozo. VČERAJ NA TRŽAŠKEM Zaradi gostega prometi vrsta prometnih nesre Na srečo ni bil nihče težje ranjen V Trstu je bilo včeraj zelo živahno: mesto so dobesedno »preplavili* turisti iz sosednje Jugoslavije, v veliko zadovoljstvo tržaških trgovcev. Tolikšnega dotoka turistov ne pomnijo že zelo dolgo. Seveda je bil temu primemo gost tudi promet v mestnem središču pa tudi v predmestjih. Ob tolikšnem prometu pa ni nič nenavadnega, da se je včeraj pripetilo izredno veliko število prometnih nesreč, na srečo brez hujših posledic Zabeležimo naj samo najtežje nesreče. Okoli polsedme ure so spredli na nevrok rurški oddelek tržaške bolnišnice 45-letno čistilko .losi-pino Kmetec por. Suber iz Mačkolj 7. Med vožnjo s svojim fiatom 126 p» Ul. Coroneo je iz še nepojasnjenih razlogov na križišču s Forom Ulpiano trčila v fiat 850, s katerim je iz Ul. Zanetti privozil 68-letni Giuseppe Di Bari iz Ul. Fo-scolo 39. Di Bariju so v bolnišnici le dali prvo pomoč in ga odslovili, Suberjeva pa se bo morala zdraviti 10 dni. V zgodnjih popoldanskih urah je 24-letni jugoslovanski državljan Dušan Simonovič na Trgu Goldoni povzročil prometno nesrečo in zbe- iiiiiiliiiiiiiUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilitliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiniimmiiiiii VČERAJ POPOLDNE NA TRGU GOLDONI PONOVNA PROVOKACIJA FAŠISTOV MED MANIFESTACIJO LEVIČARJEV Ob koncu manifestacije solidarnosti z mladima francoskima zakoncema so začeli fašisti obmetavati demonstrante s steklenicami Včeraj popoldne je prišlo na Trgu Goldoni do neredov. Okoli 16- ure se je pričel sp»revod, ki so ga organi zirali anarhisti tržaške skupine Ger-minal in pripadniki levičarske organizacije Lotta continua v okviru manifestacij solidarnosti z mladima francoskima zakoncema, ki v koro-nejskih zaporih Čakata, da še mi nister za pravosodje izreče o izro čitvi francoskim oblastem. Sprevod se je razvil s Trga Goldoni pred koronejske zapore, nato pa po Ul. Roma, z vmesnim postankom pred francoskim konzulatom, nazaj na Trg Goldoni. Tu je skupina fašistov z oken «Unione degli Istriani* začela izzivati udeležence pohoda. Pri šlo je do prerekanja, vendar obe skupini nista prišli v stik, ker je policija to preprečila. Med sploš nim prerekanjem je nekdo iz notranjosti poslopja zagnal steklenico na manifestante in začelo se je splošno obmetavanje: z oken so letele steklenice, s ceste pa kamenje, vendar je policija v nekaj minutah pomirila duhove. Na srečo ni bil nihče ranjen, škodo pa' je utrpel lastnik trgovine Galtrucco, ki so mu demonstranti razbili dve izložbeni šipa. Sinoči so provokacijo fašistov o-dločno obsodili anarhisti skupine Germinal, tržaški tajništvi Lotta continua in PDUP ter KPI, ki je v tiskovnem poročilu pozvala vse demokratično prebivalstvo k budnosti proti rovarjenju fašistov. Zagonetna tatvina dragocenega kipca vezni člen med sosednimi pokrajinami Študijski center Nediža in ZTT predstavila ponatis knjige K. Podrecoe odrl Nada^ in nadaljeval vožnjo proti pr*“ Na Trgu Goldoni je prav nadzoroval promet izvidniški mestnih redarjev, ki so vidri1, srečo in se pognali za jugo5” skim avtom; dohiteli so ga drugi strani predora, kjer *° monoviča aretirali. Dekle so * šilnim avtom Rdečega križa r ijali v bolnišnico, kjer se boj” la zdravit' mesec dni na or« skem oddelku. y Tragično bi se lahko končal* sreča, ki se je pripetila °ll0j ure v Miramarskem drev* 33-letni uradnik Dario AnffJ se je s svojim motornim koip honda vozil proti Barkovljart šele v -zadnjem trenutku opaJ je 24-letni Ermanno Paolu7-3 vozil s svojim fiatom 124 iz Pl, nega prostora ne da bi dalj" nost vozilom na cestišču. T**: se nj mogel izogniti: motor 3 prevrnil in se vnel, na srebri je bil Angheloni toliko pri^ da je pravočasno odskoči. je ‘ le lažje opekline, zaradi rih se bo moral zdraviti *”j na dermatološkem oddelku tri' bolnišnice. 'J# zdraviti na nevrokirurškem 17-letni dijak Roberto Dussi ** Favetti 1, ki je med vožnjo s*v po Greti med prehtevanjem zil na levo stran cestišča in, ° ril se izognil nasproti vozečem8 tornemu kolesu, trčil v Pa avto. s « 1 Okoli 20. ure pa sta na ceS‘ Zindis na ovinku čelno trčite fiata 600. Prvega je upravlj8'* letna Vangelia Bertocchi P°r' postolj iz Milj, v njem pa r del njen mož Sergio Apostol volanom nasproti vozečega aV . sedela 29-letna Modra Zainicn Crevatin iz Zindisa. Vse tri rešilnim avtom Rdečega krU*j peljali v bolnišnico, kjer so P žali le Bertocchi.jevo s prog8'3* krevanja v 10 dneh, dragima ma pa so dali prvo pomoč * odslovili ' m Mali oglasi TRGOVSKO PODJtlJE lšca J nika, tudi nekvalificiranega- " 6418L a «CiiROKN* — mehanična Cavalli, tudi drugih avte' Ul. RiUrnayer 4/a ZLIJTE se poročiti? Intorm8^ gencija « < onoscersi », Ul. ne 6. Videm — odprto ob * ( sobotah popoldan in ob nedeli* nnlrtan Tel 65 923 CARLI VIRGII.IO vas vabi. ^ ščete Aulosalone Trieste 78 ^ novih avtomobilov FIAT vseh ( Imamo tudi rabljene 500 68 coupe 69. 127 71. 75. 128 71- ‘j. pel 1000 71. 1300 66. 174 ®> 1000 70. mercedes 220 D 69. jj 1500 71, 124 coupe 69. nas v Ul. Giulia 10. pam železni^ STROJI _ TEHNIZHI import-expr Ta Industrijo, kmetijstvo In 1 TRST (Induitrljik* c,n,l DO M J O, 11? - T«l I?«-M* SUPERGRILL CARSO - DEVIN 81/1 Tel. 208-339 RESTAVRACIJA SPECIALITET NA ŽARU Lastniki obveščajo cenjene goste, da so spet prevzeli obrat svojega gostišča. Nudimo piščance, ražnjiče, svinjske klobase, goveje zarebrnic hamburgerje in tudi tople začetne jedi. sveže pražena katni = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFk praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dun dostavlja CREMCA FFt\ Vam daje vedno vse najboljše ZAaticaM PRIMO PR AŽARN As UL. PIGAFETTA 6/1 • let 820-747 - IndustriH** ‘«l0 PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel 2’ DEGUSTACIJA! TRG CARLO GOLDONI 10 • TEL 793-735 • /S° J r