JUniN r v U L.W U r\ 1 W -I 0»
24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU
NEO
VOL. XXXII. — LETO XXXII.
Б Q U ALIT Y
DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
+
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 8, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 27
KARDINAL MINDSZENTY OBSOIEN V DOSMRTNO lEGO
Domače vesti
-4»
Iz bolnišnice
Iz St. Luke's bolnišnice se je včeraj vrnila na svoj dom Edith Ansbery, 499 E. 149 St. Za prevoz je preskrbela ambulanca Mary A. Svetek.
Redna seja.
Jutri zvečer 4)b 7.30 uri se vrši redna mesečna seja društva Sv. Ane, št. 4 SDZ v navadnih prostorih Slovenskega ^arodne-ga doma na St. Clair Ave. Po seji se bo vršila domača zabava in članice so prošene, da se udeleže v polnem številu.
Seja Čitalnice
članstvo Čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. je prošeno, da se gotovo udeleži seje v sredo zvečer ob 7.30 uri. Nadzorni odbor je pro-sen, da pride malo preje, da pregleda račune o zadnji plesni priredbi.
Nesreča na ledu
Dne 29. januarja je ponesreči padla na ledeni ulici Mrs. Hočevar, po domače Anžičkova Minka, žena dobro poznanega Adolfa Hochevarja v St. Catherines, Ont., Canada. Pri padcu si Je zlomila,, 4esno roko za pestjo, ^&haja se pod zdravniško oskrbo na svojem domu. želimo ji skorajšnjo okrevanje!
Slike v knjižnici
V Norwood podružnici javne knjižnice na 6405 Superior Ave. se bo kazalo v četrtek zvečer zelo zanimive filme. Pričetek bo 7.30 uri in vstopnina bo pro sta. Otrdci bodo dobili vstop v spremstvu staršev.
Sovjeti komentirajo mirovne predloge premierja Stalina
V Franciji verujejo, da bodo mirovne ponudbe ojačile pozicijo komunistov
Uspehi Jugoslavije v poljedelstvu
Kmečka producija je dosegla predvojno raven
Velika razprodaja obuvala
V poznani trgovini s finim obuvalom za vso družino, kate-Vodi Mr. Louis Majer na 6408-10 St. Clair Ave. se bo pri-čela' v četrtek velika 10-dnevna Razprodaja. To je prva velika Razprodaja v tej trgovini v zad-^^jih desetih letih in dobilo se bo ^fjboljše, trpežno obuvalo zna-Jiih izdelkov za moške, ženske in otroke. Prav boste storili, da se Poslužite prilike in obiščete to Razprodajo, na kateri boste do-
LONDON, 7. feb.—Moskovski radio je snoči v posebni oddaji objavil komunikej Političnega biroa Vsezvezne sovjetske komunistične (boljševiške) stranke, ki se nanaša na predloge za mirovna pogajanja med sovjetskim premier-jem Stalinom in ameriškim predsednikom Trumanom.
Po mnenju Političnega biroa*
so Stalinovi predlogi bili novi izraz mirovnih želj "velike socialistične dežele." Komunikej pravi, da so Stalinove izjave na-daljni dokaz, da je Sovjetska zveza pripravljena na diskusije o mednarodnih problemih, da bi se zagotovilo trajni mir, ki bi slonel na. spoštovanju nacionalne neodvisnosti vseh držav.
"Velika bo odgovornost ameriških voditeljev v očeh ljudstev, če bodo odklonili te priporočljive in zaželjive pogovore,
ker bi mogoče bili v napotju njihovim načrtom, katere bi se moralo razkrinkati z vedno več ču-ječnosti," je rečeno v komunikeju.
Napad na Atlantsko vojaško zvezo
Politični biro je napadel tudi predlagano Atlantsko vojaško zvezo. O sovjetski noti Norveški pravi biro, da je Sovjetska zveza pokazala pristašem miru na svetu, da je "Atlantska zveza orožje za vojne priprave proti deželam socializma in ljudskih demokracij." Dalje, da predla gani Atlantski pakt, ki so ga ustvarili "anglo-ameriški impe-rialisti pod okriljem Zedinjenih držav, stremi za svetovnim go spodstvom" in da te skupine držav "pripravljajo vojno, sledijo politiki zatiranja delavskega gibanja in osvobodilnih gibanj ko-lonijalnih ljudstfev."
bili
prvovrstno blago obenem pa
prihranili denar.
Novi grobovi
Theresa kocjanćic
Danes zjutraj ob 4. uri je pre-^inila Mrs. Theresa Kocjančič, stanujoča na 165 E. 212 St. Pre-^ je družina dolgo let živela na • 66 St. Pogreb oskrbuje Jos.
in sinovi pogrebni zavod, 502 St. Ćlair Ave. Podrobnosti
^ошо poročali jutri.
*
^drej bajt
Danes zgodaj zjutraj je pre-
^inil na svojem domu Andrej
^•jt, star 82 let, stanujoč na
J604 Carry Ave. Pogreb oskr-
Grdinov pogrebni zavod.
odrobnosti bomo poročali jutri.
Stališče Zed. držav je neprijetno za Francijo
PARIZ, 7. feb.— Čeprav je francosko zunanje ministrstvo uradno zanikalo poročila, da namerava francoska vlada pritiskati za pogajanja s Sovjetsko zvezo, predno bi bila ustanovljena Severno-atlantska zveza, pa še vedno krožijo poročila, da bo prišlo do novega sestanka zunanjih ministrov štirih velikih sil.
Ta poročila delno slonijo na ameriški izjavi, da takšna konferenca ni izključena, deloma pa tudi na dejstvih, da francoski socialisti baje pritiskajo na vlado, naj neKaj ukrene, da bi zabrisala slabi vtis ameriških kolonialnih komentarjev na mi-mirovne ponudbe sovjetskega premierja Stalina.
Socialisti se bojijo, da bodo francoski komunisti za prihodnje občinske volitve v marcu izkoristili položaj, ker se lahko opirajo na dejstvo, da je Sovjetska zveza predlagala mirovna pogajanja, da pa je bila zavržena. Tako tolmačijo neprijetni odmev ameriških komentarjev tudi nekateri konservativni krogi, ki verujejo, da so Stalinove izjave bile med francoskim ljudstvom sprejete odobravanjem.
BEOGRAD, 6. feb.—Po vrednosti' in obsegu, je jugoslovanska produkcija dosegla predvojno raven.
Poročilo o stanju v poljedelstvu je bilo objavljeno ob priliki drugega plenarnega zasedanja Centralnega komiteja jugoslovanske Komunistične stranke. Soglasno s poročili in razmotri-vanji Centralnega komiteja pa bodo odobreni nadaljni važni sklepi, da bi se razširilo število zadružnih farm. Poleg tega bodo resno kaznovani neodvisni kmetje, ki ne bodo izpolnili produkcijske kvote, katere jim bodo določene.
Cilj Centralnega komiteja je, da se ohrani ravnovesje med socializacijo poljedelstva in socializacijo industrije. Centralni ko-mitej je prišel do zaključka, da je socializacija poljedelstva ostala daleč zadaj v primeri z razvojem socialistične industrije. Toda kljub temu pa je lani bilo obdelane več zemlje, kot pa povprečno v» katerem koli od desetih zadnjih predvojnih let.
Komitej je izrazil nezadovoljstvo s sedanjimi uspehi in bo podvzel mere za bolj hitro razširjenje zadružnih farm, ki bodo podobne kolektivom. Priznano je bilo tudi dejstvo, da država ni premagala ovire pri oskrbi mestnega in industrijskega prebivalstva, čeprav je poljedelska produkcija dosegla predvojno raven. Komitej pripisuje te težave naraščanju mestnega prebivalstva, nesodelovanju ne odvisnih kmetov, ki nečejo prodajati svojih zalog z izjemo po špekulacijskih cenah in končno kmetijstvu v malem obsegu.
Komitej je posebno poudaril svarilo maršala Tita hrvaškim komunistom, da se nove kmetijske zadruge ne sme ustvarjati potom sile, pač pa da morajo kmetje prostovoljno pristopati.
DRUŠTVO "NAPREJ' ŠT. 5 SNPJ ODOBRILO $500 ZA ZDRi^VILA Privatno smo obveščeni, da je društvo "Naprej" št. 5 SNPJ na svoji redni seji v nedeljo odobrilo ,$500 za streptomycin, ki je tako nujno potreben v Sloveniji.
To je že četrti večji prispevek v zvezi % novo človekoljubno k am p an jo SANSa. Članom tega zavednega in naprednega društva gre vse priznanje, ker so se tako velikodušno odzvali in dali vzgled drugim podpornim društvom In organizacijam.
Isto nedeljo je tudi društvo "Vodnikov Venec" št. 147 SNPJ imelo svojo redno sejo in odobrilo iz blagajne $75 za iste namene— za streptomycin. Poleg tega sta dva člana. Frank Mramor in Anton Petrič (v spomin za pokojnim Matijom Hiti), prispevala v^k po $5, tako da skupna v^ota znaša $85.
Madžarski kardinal je obsojen radi izdajstva, špekџlacij z denarjem in zarote proti vladi
■.Џ' '

Norveška žrtev dveh blokov
LEVIČARSKA STRANKA PREPOVEDANA V IRANU
WASHINGTON, 8. jan. Norveški zunanji minister, ki je včeraj prišel v Zehinjene države, se je danes sestal z državnim tajnikom Dean Achesonom.
Norveška je zadnje čase postala važna dežela v spopadu dveh velikih sil — Zedinjenih držav in Sovjetske zveze. Zedi-njene države so vse tri skandinavske dežele, Norveško, .Dansko in Švedsko, snubile v "Se-verno-atlantsko vojaško zvezo." Toda poskus se ni obnesel, ker je švedska rajši nevtralna. Sedaj pa je glavna tarča Norveška, na katero pritiskajo tako Zedinjene države kot Sovjetska zveza.
Pričakuje se, da bo Acheson skušal vplivati na norveškega zunanjega ministra Halvarda Langea, naj svojo deželo spravi v Severno-atlantsko zvezo, ki je šele v povojih. Toda z druge strani je sovjetska vlada nenadoma. ponudila Norveški ne-na-padalni pakt.
Baje bo Acheson zagotovil norveškemu ministru, da Zedi-njene države ne bodo zahtevale nobenih vojaških baz, na ozemlju Norveške, če se bo slednja pridružila zvezi. Toda z druge strani Sovjetska zveza neče kar tako sprejeti zagotovilo norveške vlade, da ne bo na svojem ozemlju dovolila vzdrževanje tujih vojaških baz.
Sovjetska ponudba za sklenitev ne-napadalnega pakta je prišla, ko je zunanji minister Norveške že bil na poti v Ameriko. Zaenkrat je ponudba zmešala štreme državnemu oddelku, ki meni, da hoče Sovjetska zveza z ne-napadalnim paktom le "strašiti" Norveško.
BUDIMPEŠTA, 8. feb.—Kardinal Jožef Mindszenty je bil danes radi izdajstva, protipostavnih špekulacij z denarjem in zarote proti madžarski republiki obsojen na kazen dosmrtne ječe.
Ljudska sodnija je tudi uka-*
zala zaplembo kardinalovega denarja.
Poleg kardinala so bili obsojeni tudi ostali soobtoženci in sicer;
Profesor Justin Baranyay radi zarote proti republiki;
Rev. Ondras Zakar, tajnik kardinala Mindszenty-ja, radi istega dejanja in izdajstva;
Princ Paul Esterhazy radi poskusa, da se strmoglavi republiko in špekulacij s tujim denarjem;
Rev. Miklos Nagy, ki je bil tajnik Katoliške akcije, radi špekulacij s tujim denarjem in ker ni naznanil protipostavne špekulacije ostalih;
Rev. Bela Ispenky radi izdajstva in protipostavnih špekulacij s tujim denarjem;
Časnikar Laszlo Toth radi izdajstva.
TEHERAN, 7. feb.—Iranska vlada je včeraj prepovedala levičarsko Tudeh stranko in vrgla v zapor 14 voditeljev stranke, ki so bili za sodelovanje s Sovjetsko zvezo.
Do pogona proti stranki je prišlo po neuspelem atentatu na iranskega vladarja Mohameda Riza Pahlevi. Takoj po atentatu je bil v Teheranu proglašen s precejšnjim jpreki soS in upostavljena vojaška diktatura.
Vinjen voznik z avtom ubil ženo
Policija je včeraj aretirala 19 let starega Edwina Bonnessa, ki je do smrti povozil Mrs. Glen-deen M. Scheeff, ko je z veliko brzino in v vinjenem stanju vozil po Lorain Ave.
Ženska je bila na mestu ubita, voznik pa se je tako ustrašil, da je skušal zbežati. Priznal je, da je v neki točilnici popil več glaž kov žganja:
Mindszenty deloma priznal,
da je kriv
Baranyay je bil obsojen na 15 let ječe, izgubo premoženja in političnih pravic, kakor tudi izgubo službe za dobo 10 let.
Esterhazy je bil obsojen na 15 let ječe, izgubo premoženja in političnih pravic. (Esterhazy je svoječasno bil najpremožnej-ši mož na Madžarskem).
Duhovnik Zakar je bil obsojen na šest let ječe, izgubo službe in premoženja, drugi duhovnik, Nagy, na tri leta ječe, za časno izgubo političnih pravic in službe, tretji duhovnik Ispenky pa v dosmrtno ječo, izgubo političnih pravic in premoženja
Katoliški urednik Toth je bil obsojen na 10 let zapora,, izgubo službe za dobo 10 let in zaplembo premoženja.
Pred obsodbo je kardinal Mindszenty deloma priznal obtožbe. V svojem zagovoru v soboto je apeliral za pomirjen je med cerkvo in državo.
Tudi ostali obtoženci deloma priznali obtožbe
Obravnava proti kardinalu Mindszenty-ju in šestorici osta lih so-obtožencev je trajala tri dni. Tožilec Gyula Elapi je za kardinala zahteval najstrožjo kazen — smrt na vislicah. Obtožil je madžarskega primata da je organiziral vohunski kro žek z namenom, da bi se strmo glavilo republiko in obnovilo nekakšno srednje-evropsko kraljevino, v kateri bi vladal nadvojvoda Oto Habsburški.
Obravnava je vzbudila veliko pozornost v svetu. Vatikanski krogi so obtožili madžarsko vlado, da je bil kardinal trpinčen in da so mu priznanja bila izsiljena z nekakšnimi "mamili." Toda časnikarski poročevalci, med njimi nekateri ameriški, so poročali, da se na kardinalu ni poznalo, da bi bil trpinčen ali pa na kakšen drugi način fizično zlomljen.
Sam kardinal je zavrgel obtožbe Vatikana in ostalih, mad-
žarski vladi sovražnih krogov, ko je takoj na začetku obravnave deloma priznal krivdo. Izmenjava diplomatičnih not radi časnikarjev
V zvezi z obravnavo proti kardinalu Mindszenty-ju je prišlo tudi do izmenjave diplomatičnih not med madžarsko in angleško vlado. Kakor ameriški tisk, je tudi angleški širil vesti, da je bil vstop v sodnijsko dvorano prepovedan zapadnim poročevalcem.
(Te obtožbe so dvignili tudi ameriški časopisi, ki pa so kljub temu priobčali poročila svojih dopisnikov direktno iz sodnijske dvorane.)
Madžarska vlada je zavrgla Drotestno noto Anglije, ki je trdila, da madžarske oblasti niso dovolile angleškim opazovalcem, da bi prisostvovali obravnavi. V svojem odgovoru je madžarska vlada opozorila Angleže, da so predstavniki angleških časopisnih organizacij, angleški podaniki, bili navzoči na obravnavi in o njej poročali brez kakršnih koli ovir ali pa cenzure."
*
Sv. Oče bo obsodil obravnavo proti kardinalu
VATIKAN, 7. feb. — Obveščeni vatikanski krogi trdijo, da bo papež Pij XII. obsodil obravnavo proti kardinalu Mindszenty-ju, takoj ko bodo kazni naznanjene.
Soglasno s tem poročilom, bo baje sv. Oče izkoristil prvo pri-Jiko, da javno spregovori proti obravnavi, kakor je to storil po obravnavi proti zagrebškemu nadškofu Alojziju Stepincu.
Ostali komentarji
Glasilo italijanske Komunistične stranke je v zvezi z obravnavo proti kardinalu Mindszenty-ju priobčil članek, v katerem je med ostalim rečeno, da kardinal ni nikakršen "junak" in da sama obravnava ni "versko preganjanje."
"Niti ena obtožba se ne nanaša na verske aktivnosti madžarskega primata," je rečeno v članku.
V Dublinu, Irska, pa so v nedeljo katoličani molili za kardinala Mindszenty-ja in rimskokatoliško cerkev.
Avstralski nadškof James Du-hig je v Sydneyu ostro obsodil obravnavo, rekoč, da se od dobe "Judeža Iškariota človeška narava ni pogreznila tako globoko."
Moskovski časopisi so tudi priobčili komentar v zvezi z obravnavo. "Pravda" piše, da je obravnava proti kardinalu Mindszenty-ju "popolen poraz reakcionarnih propagandistov" ter* da je na obravnavi bila raz galjena cela slika "o monarho-katoliški zaroti na Madžarskem."
"Samo neumnost reakcionar nih propagandistov lahko po jas
ni dejstvo, da še vedno skušajo vreči dvom na razkrinkane zločine Mindszenty-ja," pravi poročevalec "Pravde."
New-yorški nadškof in kardinal Spellman, katerega ime je večkrat bilo omenjeno na obravnavi, je imel mašo za kardinala Mindszenty-ja. Toda madžarski radio mu je takoj odgovoril:
"Molitve kardinalov Griffina, Spellman a in Innitzerja bi se morale nanašati na bolj bogu-ugodne stvari, kot pa so dolarji, (malim kmetom razdeljena) zemlja, tanki, vojna in pokolj."
Veliko število brezposelnih se javilo za podporo
Včeraj se je pred uradom za brezposelniško podporo na W. 3 St. zbralo rekordno število brezposelnih delavcev in delavk, ki 30 upravičeni na podporo. Računa se, da jih je bilo okrog 1,500.
Zglasili so se delavci, ki so bili odpuščeni pred enim tednom, včeraj pa so bili upravičeni, da vložijo prošnje.
Ravnatelj clevelandskega urada B. C. Seipel je izjavil, da je po 3. januarju včerajšnje število prosilcev bilo najvišje. Od decembra se je število brezposelnih zvišalo za 46 odstotkov. Po izjavi ravnatelja je brezposelnost dosegla rekord v povojni dobi.
Med delavci, ki so bili pred enim tednom odpuščeni, so tudi takšni, ki so bili zaposleni pri raznih družbah po 12 in več let. Odpuščeni so bili radi "pomanjkanja dela."
Največ delavcev so odpustile sledeče družbe:
Gabriel Co., Apex Smelting Co., Weatherhead Co., Cleveland Stove Co., Auer Register Co., Kilby Steel Co., H. & R. Mfg. Co., Firestone Tire & Rubber Co., Clark Shoe Co. in Apex Electric & Mfg. Co,
PLAČE FILMSKIH IGRALCEV V LETU 1948
WASHINGTON, 7. feb. — Od filmskih igralcev, ki so zaslužili največ denarja v preteklem letu sta na prvem mestu igralec Humphrey Bogart z $467,361 in igralka Betty Davis z $328,000. Čeprav jima bo od te vsote odštet dohodninski davek, je to vseeno lep zaslužek.
Rokoborba za dobrodelni namen
Nocoj se bo v Areni vršil zanimiv spored rokoborbe, katerega prebitek je namenjen v dobrodelno syrho za pobijanje otroške paralize. Kot glavna atrakcija se bosta pomerila zopet Orville Brown in Bobby Bruns, ki sta prošli teden povzročila pravcati kraval. Poleg te bitke bodo nastopili tudi Buddy Rogers in Don Evans ter Joe Savoldi in dr. Ed Meske.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
8. februarja, 1949.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Cai-rier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)-------------------------------------------------------
For Six Months—(Za šest mesecev) -------------------------------------------
For Three Months—(Za tri mesece) ------------------------------------------
......$8.50
______ 5.00
______ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) _________________________
For Three Months—(Za tri mesece)________________________
-$10.00 .. 6.00 .. 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KOMENTARJI, KI Ш SLONIJO NA DEJSTVIH
V zvezi z obravnavo proti rimsko-katoliškemu kardinalu Mindszenty-ju na Madžarskem, so mnogi ameriški časopisi priobčili komentarje, s katerimi obsojajo akcijo madžarske vlade, ki želi razčistiti odnos med cerkvijo in državo in preprečiti v bodočnosti vsako vmešavanje predstavnikov cerkve v državne zadeve.
Komentarje je treba soditi v luči napetih odnosov, ki vladajo med zapadom in državami vzhodne Evrope, ki se nahajajo v tako imenovani "sovjetski sferi vpliva." Iz tega razloga dejstva ne igrajo nobeno pomembno vlogo.
Kardinal Mindszenty je priznal del obtožb, ki jih je vlada dvignila proti njemu. Komentatorji ameriških velikih časopisov o teh priznanjih molčijo. Kardinal Mindszenty je po poročilu ameriških časnikarjev iz Budimpešte, prišel na obravnavo fizično zdrav, brez vsakih znakov o trpinčenju ali pa izsiljevanju priznanj z nekakšnimi skrivnostnimi "mamili." Kljub temu pa v uredniških člankih in komentarjih ameriški tisk ponavlja stare bajke o trpin čenju in "mamili."
Vsak, ki je pozorno sledil poročilom iz Budimpešte, poročilom, ki so jih objavili najvidnejši ameriški dnevniki, med njimi "New York Times" in "Cleveland Press," bi moral priti do logičnega zaključka, da je kardinal Mindszenty res storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi pre prečil upostavitev pravilnih odnošajev med cerkvijo in državo. Na splošno, vodil je politično opozicijo proti reži mu, kateremu Vatikan in zapadne sile niso naklonjene Radi tega je v qčeh Vatikana- "mučenik," v očeh zapadnih sil pa "borec za. stvar demokracije."
V	resnici pa ni točno ne prvo ne drugo. Kardinal Mindszenty se je enostavno zoperstavljal nabolj osnovnim demokratičnim reformam, v prvi vrsti zemljišnim reformam, podržavljenju šol in principu ločitve cerkve od države.
V	zvezi z obravnavo proti Mindszenty-ju so katoliški časopisi, posamezni duhovniki in komentatorji v Ameriki, popularizirali krilatico: "Upor tiranom je poslušnost Bogu!" Ta krilatica se nanaša na kardinala Mindszenty-j a, ki se je uprl "madžarskim tiranom" in tako "poslušal Boga."
Ce bi se s sredstvi in načini, ki so po postavah določenih držav prevedani, upirali "tiranom" kardinali in škofje v raznih državah, bi doživeli isto usodo—končali bi na zatožni klopi. Toda o pomenu besede "tiran," odločajo tisti, ki jo rabijo za svoje namene. Na primer, vsi voditelji vzhodno evropskih držav so "tirani." Toda fašist Franco, vojaški diktator Ciangkajšek, grški monarho-fašisti, dikta tor j i kova Perona itd., niso "tirani"—to so bodisi "najbolj priljubljeni sinovi katoliške cerkve" ali pa "borci za stvar demokracije." Kje je bila ta krilatica, ko je res šlo za to, da bi se "bogu ugodni" borci res borili proti tiranim kova Hitlerja, Mussolinija, Franca, Tisa, Petaina, Paveliča, itd.?
Kar našo demokracijo, kot jo pojmujemo v Ameriki, največ ogroža, ni sama po sebi "komunistična nevarnost," pač pa neuspeh, da se resnično in pravo demokracijo uveljavi kot vzgled vzornega reda v deželah, ki so pod "našim vplivom." Z druge strani pa tudi preziranje dejstev, takšnih kot so. Ta dejstva se ponavadi skuša zadušiti s plazom propagandnih komentarjev, ki nimajo ne repa ne glave; vse je polno histeričnega vpitja, fraz in gesel. Od zunaj je sicer prepričevalno in "verodostojno," znotraj pa votlo in brez stvarne zaslombe.
DR. FRANCE PREŠEREN {A. Gangelj)
VRBA
O Vrba, srečna draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji očeta;
da h' ulca žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila, golj'fiva kača!
Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta;
Mi ne bila bi vera v sebe vzeta,
ne bil viharjev notranjih b' igrača!
Zvesto srce in delavno ročico za doto, ki jih nima miljonarka,
bi bil dobil ž izvoljeno devico;
mi mirno plavala hi moja barka;
pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval—svet' Marka.
Dr. Metod Mikuž:
FRANCE PREŠEREN
Bilo je še zgodaj spomladi. V dolenjskih vinogradih so se trte že solzile, v zatišju zidanic so poizkušale cveteti breskve in partizani, ki so se pravkar vrnili iz nevarne zasede tik nad Mirno pečjo, so trdili, da so slišali že kukavico in da je zapela samo trikrat. Torej še tri leta. Po koledarju je bil cvetni teden, jug je gonil nizke oblake in gozdovi so peli kot veliki in dobro siti čmrlji.
Prejšnji dan smo doživeli veliko nesrečo. Dolgo časa smo uporabljali tisto dobro skrito gozdno pot in še malo si nismo mogli misliti, da je za njo zvedel tudi sovražnik. Veliko ranjenih tovarišev je bilo prenešenih v tistem gozdnem klancu in vsi so varno prišli v naše' bolnišnice na
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
smo jih imeli na obsežni fronti med Čatežem in Trebnjem, se je brigadi nabralo 15 ranjencev, ki pa jih je srečno spravil na dalj-nji kočevski Rog močan in dobro oborožen bataljon.
Ko se je bataljon vračal k brigadi, je na kraju, kjer ni nihče pričakoval, padel v močno zasedo, ki je takoj po prvih strelih ubila komandanta. Kot sršeni se je sicer ves bataljon zagnal na zasedo, jo pregnal in raztepel, a to komandanta ni več oživelo. Ležal je kot je padel, v krvi, ki mu je tekla iz napol odprtih ust in iz velike rane na prsih. Pokopali smo ga kot se je spodobilo, najboljša četa v bataljonu je izstrelila zadnji pozdrav in ostal je na pokopališču pri štatemberku pod mo-
pripravljala na pomlad in zgod-' njo veliko noč.
Drugi dan je prišel v štab bri gade po opravkih komisar tega ■ bataljona in prinesel tudi pokojnikovo zapuščino, v robec zavito knjižico Prešernovih poezij. Vse je bilo okrvavljeno, tudi Prešeren. Na za spoznanje bolj rdeče platnice se je ujela temnejša komandantova kri v velikih lisah, zašla pa je tudi v knjižico samo. Zalila je ves Sonetni venec in ko smo knjizicq z vsem spoštovanjem odpirali, smo morali paziti, da listov nismo strgali, kajti včeraj še živa kri, polna življenja, mladosti, in ne-ugnane sile in želje, prinesti boljše in lepše svetu in sebi, se je strdila dobesedno zapečatila največjo in najlepšo slovensko pesem.
Zato nismo delali sile. Knjižico in listnico smo lepo zavili in! I spravili v brigadni arhiv. Kot | so mi pozneje pripovedovali to-11 variši, je ta velika, dvojna in neprecenljiva dragocenost še dolgo romala ž brigado, pozneje' pa so jo morali z vsem štabnim | arhivom zakopati, kar je storil sam komandant, komisar in nekaj kurirjev. A ker so prav kmalu za tem padli prav vsi, vemo danes samo to, da te Prešernove poezije leže nekje v slovenski zemlji med Stično in Sa-1 vo. Že zdavnaj ne verujem več v rože in pravljice, vem pa, da je tudi iz teh poezij zrasel najlepši cvet na Slovenskem, ne samo današnji, temveč tudi za jutriš-; | nji dan.
Kje vse je hodil Prešeren z nami in kdo vse ga je bral. Marsikdo je že pozabil ali pa bi pozabil za vselej, da se je v ljudski šoli učil in bral pesmi tega velikćga Slovenca in pesnika, pa je tako v partizanih, kje ob, oghju skraja prisluhnil, potem pa verno poslušal Prešernovega velikega duha, njegovo veliko besedo in veliko ljubezen. In ti partizani so bili kmečki fantje in dekleta, delavci, hlapci, pastirji. Ob branju Prešernovih pesmi so zamišljeno gledali v ^ ogenj, ali pa legli vznak in se [ zagledali v zvezde. Ni pa bilo to prazno sanjarenje, ki pride, gre in ne zapusti ničesar. Pred očmi partizanov, novih ljudi, je ob silni lepoti in veliki besedi rasel nov, boljši in lepši svet.
Kot takratni lyadni časi in tem podobni ljudje niso verjeli še manj priznali Prešerna, tisto se je od leta 1941 do 1945 upiralo partizanom vse, kar je bilo
"NOVICE" POROČAJO O PREŠERNOVI SMRTI
itaiostno oznanilo — in prijazno povabilo*
Slavni slovenski pesnik Dr. France Prescrin, je 8. dan tega mesca ob osmih dopoldne v Kraj nji po 13 tednov dolgi bolezni na vodenici umeri v 49. letu svoje starosti. Gosp. tehant Da gar in, ki so ga vsak dan obiskovali, ne morejo dosti dopovedati, kako poter-pežljiv je bil rajnki celi čas svoje bolezni, in kako lepo z Bogam spravljen de je umeri. Noter do zadnjiga zdih-Ijeja se je dobro zavedel: „vzdignite me, zadušiti me hoče" so bile njegove poslednje besede, in ko-mej jih je izrekel — je pa vgasnil. Zjutrej malo pred smertjo je še svoji sestri Vekel: „K m al o bo treba pred sodbo iti" — in zares se je*zgodilo!
Oznanil^ smerti slavniga moža je poslal vodja krajn-ske narodne straže goep. Konrad Loker po posebnim poslancu slovenski družbi v Ljubljano, ki je berž smertni list napravila v slovenskim jeziku, in ga je po Ljubljani razposlala. Spomina vredno je, de ta smertni list je bil drugi v slovenskim jeziku; perviga je pred 8. leti gosp. And. Smole t u rajnki P rese r in sam napravil.
V saboto 10. dan tega mesca je bil ^ogbeb, ka-koršniga v Krajnji že dolgo ni bilo. Krajnski na-rodski straži, ki je že pri več priložnostih pokozala, de je prava narodska (National) straža, gre čast in hvala, de je rajnciga z veliko slavo pokopala. Stražniki so ga nčsli; gosp. tehant z 7 duhovni so ga pokopali; žiahta. sila veliko Krajncov in Krajnjfc , in veliko pri-jatlov iz Lju b 1 j an e, R a d o I j ce, Ter ž i ča i. t. d. ga je spremilo na pokopališč, kjer zdej počiva, ki nam je tako sladke pesmi pel, in kteriga življenje je vender tako grenjko bilo ! Kdor ve vse prigodke, ki so rajnciga zadeli od začetka, ko je v kancelijo komorne prokuracije v Ljubljani stopil, noter do tega časa, ko je v Krajnji c. k. pravdosrednik postal, si bo lahko razložil globoko po-membo njegove pesmi, ko je pel:
Kdo zna
Noć tamno razjasnit', ki tare duhil ?
Kdo VĆ
Kregulja odgnati, ki kljuje serce
Od zora do mraka, od mraka do dne!
Ali pa nadpie svojih poezij :
Sim dolgo upal in se bal,
Slovo sim upu, straliii dal;
Serce je prazno, srečno ni.
Nazaj si up in strah želi.
Prihodnjo saboto 17. dan tega mesca ob 10. dopoldne bojo po rajncim bilje v Krajnji, h kterim prav lepo povabimo vse njegove prijatle in spoštovavce. Pridite obilno!
Po biljah se bo posvetovalo: Kakošin spominek naj bi se rajncimu naredil in kam nej bi se postavil?
Slavni mož zasluži svoje slave vredin spominek: torej je treba, de se ta reč dobro prevdari, in de se več prijatlov snide, ki se bojo posvetovali: kako bi se dalo to nar boljši storiti.	Dr. B.
Xovicai* iz MJubtJane.
Gosp. Dr. Orel je začel pretečeni teden kmeti -etvo v slovenskim jeziku učiti. Čez 80 učencov i-Gosp. Dr. Orel se bo z gosp. Dežmanam v kme..^-'—^ » "ku tak" verstil '* 'gosp. Dežman vnfi"'
Rogu. Po dveh težkih bojev, ki godno goro Raduljo, ki se je že
krivici hudobnega sveta do no-vorojenka človeka, ki nosi samo ta greh, da v krstni knjigi ni zapisan njegov oče, osamljen je zapisal: tja bomo najdli~pot, kjer nje sinovi si prosto voljo vero in postave.
Prešeren je vedel, da je osamljen. A kot velikan po srcu in po slabega, grdega, nazadnjaškega, i J® tudi vedel, da ne piše Kajti, hudobija se boji luči, noč- zastonj. Kar je namreč velikega, na in mrtvaška sovaN^slepi pred I resnično dobrega, ne mine nik-soncem, zato se ga boji in so-	^'^s, prišel je čas, ki je
vraži, črno noče postati belo, ^'odil uspešno orožje in orodje, ker hoče belo biti. Osamljen je Ј® edino moglo začeti, nada-
SOLDAŠKA
zapisal Prešeren velike besede o neizčrpni moči Slovanov, osamljen je zapel o veliki človeški ljubezni, ki hoče samo ljubezen, o veliki medsebojni in bra-tovski ljubezni, o vnebovpijoči
Ijevati in bo nadaljevalo po Prešernu započeto delo. In to ni bil in ni nihče drugi kot silno zdravje, veliki optimizem, velika volja delovnih ljudskih mno-
(Dalje na 3. strani)
Huntington, Va. — Tukaj je umrl Joseph R. Wertin, star 67 let, rojen v Calumetu, Mich., iz znane Wertin-Bolfove družine. Po poklicu je bil pivovarnar. V Clevelandu zapušča brata Johna in dve sestri Mrs. Anne
Bartl Vertačnik, star 75 let, do-nia iz Vač pri Litiji. On je bil ustanovitelj dr. št. 64 SNPJ in zvest član do zadnjega, kakor tudi zapisnikar na četrti redni konvenciji jednote v Clevelandu leta 1909. Zapušča šest hčera in
Schneller in Mrs. F. J. Kern. Po- dva sina.
kopan je bil v Milwaukee ju.
Kirby, Wyo.—Dne 8. jan. sta se v Renu, Nevada, poročila Ka-therine Golob in Bili Measles, oba iz Valleyja, Cal. Nevesta je hči tukajšnje družine Frank in Katie Golob. Pred poroko se je nahajala na obisku pri starših.
West Newton, Pa. — Po dolgi bolezni je 16. januarja umrl
W. Aliquippa, Pa. — Po dolgi bolezni je 20. januarja umrla Marija Smrekar, stara 77 let, doma od Javorja pod Ljubljano, v Ameriki 47 let, članica SNPJ. Spidula jo tudi h krožku št. 13 Pi')grcrivr.ih Slovenk, ki je z drr.štvrm vrsd poskrbel za civi-ler pc^rcb. Tukaj zapušča moža Frzhka iri druge sorodnike.
A.
B
A.
B
A
Ђ.
-ШШ
JEVliža 6c železna cetsta, Nje 8.0, Ijiibca! veselim;
Iz Ljubljinc v druge mefeta,
Kakor tičik polotim.
Лк je blizo tista cesta,
Muraš vzet' me, ljubčik moj!
Dc pogledat ptiije mesta Bom pelj&la se z teboj.
Sam se po železni cesti Vozil l)6m od nas do nas;
Drugo Ijiibco v vsakim Imel b6m %a knltek-o&s.
Ceste tčbi ne zaperam,
Ne na Dunaj, v Gridec, v Terstj
Al ti m6nc pusti zmćram,
Pćt 'mam bćijših na vsak perst.
VĆ Kranjice stft kosite,
So prijazne Stijerke;
Terst dekleta 'ma bogate,
Diinaj ziV oblečene.
Smo poštene me Kranjicc,
Vsak sleparčik ni za nas;
Me pa hočmo bit' ženice,
Ljtibce ne za krAtek-oae.
')
Pesem od železne ceste.
(Andrejčik in Barbifca.)
A.	Ve si pa žćl'te možičke ,
Ki ne etopjo 'z vojence,
Včdivo vprežene osličke, Ddlgocdsne rdvčike.
B.	Tčbe sija pa h krotkim ticam
Vlečci buzakljunski k6s)
V6ter dal boš dvajscticam . Pcrcapljal nazaj boš bos.
A. Jez popeljem se kje v Borno Snubit Jiidnje keršene j Tam peržeiiil t ženo ččrno B6m zlata na mernike.
B Jez pa iz domačih starcdv Si moža zvolila bom)
Imel b(i, ko peska, dnarcov,
Mene varval b6 in dćm.
A.	Žčnc jez ne bom zaperal,
BAl ne bom se zi-njo nič; Nje obresti bom pobaral,
JKivel brez skerbi, ko tič.
B.	Jez pa hlače bom nosila .
Gospodar bom čez mošnjo; Bom vabila na kosila Kogar .mžni bo ljubo.
A
»).Угппп, pc£b.y;tEO a?s\._o ЈПО'^.0)	iclezna сс'с*.л polja, in
Viri! celi dan bo godci,
Vso noč kašljal stari mož;.
Bo tc ao od hiše spodcT,
Ak Bou stregla prav ne Ђб^
Judnja je ko satan zvita,
Kadar b6š z irjo zavozlan,
Pervošila skoporita
Komej ti bo sok neslan.
Тбгеј b6di mčni zvesta.
Saj te Ijiibim le samo ;
Kje je še železna cesta!
Koj mi v zakon daj roko.
Tebi jez no bom nezvesta,
. Ali ti si tičik zrel;
Ak žclćzna pride cest^ ,
Vari, de ne b6š mi všel.
Po nji peljal te ženico
Bom na Diinaj, v Gridec, v Zvćsto kazat jim'Kranjico,
Ak ne b6 nap6ti — kcrst.
Ak kaj ticga se napravi .
Boš počakal, ljubčik moj!
Vselej mož nar manj zaprivi, Ak ženico ma eejićj.
Dr. Prešerin.
r veliJiO bogatih Jmiov prpbiva.
B.
A.
B.
A.
B.
Terst;
Pet čevljev merim, palcev pet; adijo ljuVca, starši,
in z Bogom vi, tovar'ši!
Dopolnil sem devetnajst let, pet čevljev merim, palcev pet, in čvrste sem postave od nog do glave.
Očetov dom, ti na slovo!
Kdor ni za boljo rabo,
naj var'je dom in babo, aV šolah beli si glavo!
■Junaka vabi boj, ne ho se trudil on s peresom in ne z dwvesom.
Učeni stan je zanič'van,
skrbi in huda leta more uboz'ga kmeta;
najprvi stan soldaški stan: soldat živi vesel v en dan; saj cesar da pol hleba;
in kar je treba.
Doma povsod, doma nikir, obhodi dosti sveta,
iavolj njegh dekleta,
ženice imajo prejnr,
in kadar zapusti kvartir, si marsik'tera 'z hiše solzice briše.
Le eni ljubici je zvest, ti Ijub'ci čast se pravi,
ta gre z njim v boj krvavi, ga spremi čez gore brez cest in čez ozidje trdnih mest, povabi v svate.
Saj vem, da mora vsak ume ti, in iti vsak k pokoju,
na post'lji ali v hojii,
potrta starost, mladi cvet.— Pet čevljev merim, palcev pet, veselo čem živeti, junaško—vmreti.
8. februarja, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
VESTI IZ SOVJETSKE ZVEZE
30 let Beloruske republike
Sovjetska zveza se pripravlja na proslavo 1. januarja 1949 — dneva 30 letnice Beloruske republike.
V letih sovjetske oblasti se je spremenila Bela Rusija v deželo z razvito industrijo in visoko kulturo. Do leta 1918 je bila na ozemlju sedanje Bele Rusije samo ena višja šola. Sedaj je sa mo v mestu Minsku 12 višjih sol; instituti za različne panoge pa so bili odprti v okrožnih središčih: Vitebsk^, G o m 1 j u, MogUevu, Orši, Brestu, Grodnju in drugod. V Beli Rusiji je bilo ustanovljeno leta 1929 znanstve. no središče — akademija znanosti ZSSR. Med vojno je izgubila beloruska akademija vsa svoja poslopja, tako knjižnico, muzej in znanstvene naprave, ki so jih hitlerjevci požgali ali pa izropali. Sedaj je popolnoma ob-navljena. Njeno znanstveno delo je usmerjeno v razvoj narodnega gospodarstva in kulture. Zgodovinarji ustvarjajo veliko zgodovinsko delo — zgodovino Bele Rusije, ki je deloma že natiskana.
. V Minsku so odprli veliko razstavo "Bela Rusija v preteklosti in danes", številni razstavljeni predmeti dokazujejo v zadnjih letih dosežene kmetijske in industrijske uspehe. Že letos je dosegel skupni žitni pridelek predvojno raven. V vaseh so zgradili 360,000 stanovanjskih hiš. V mestih republike so obno-
vili nad 6000 podjetij. Zmogljivost električnih central je presegla predvojno raven. Ustvarjajo nove industrijske panoge. V 200 kolhoznih vaseh so uredili na čast 30 letnice republike parke in trge. Književniki, umetniki in igralci bodo dostojno proslavili 30 letnico sovjetske Bele Rusije. Belorusko državno založniško podjetje bo izdalo okrog 100 različnih knjig. #
Nov barvni film o Mičurinu
. V moskovskem filmskem domu predvajajo nov barvni film "Mičurin", ki ga je režiral Aleksander Dovženko. V tem filmu je prikazano življenje velikega ruskega znanstvenika Ivana Mi-čurina, ki je svoje delo posvetil spreminjanju narave. Že v zgodnji mladosti je pričel s svojimi eksperimenti v težkih pogojih, brez vsakršne podpore, vzpostavljen roganju in preganjanju oblasti' ter duhovnikov. Mičurin je trdovratno nadaljeval svoje delo. Uredil si je vrt, v katerem je delal poskuse na podlagi svojih odkritij pri križanju različnih zelišč.
Film prikazuje resnično epizodo: V mestece Kozlov so prispeli ameriški kapitalisti, ki so povabili Mičurina, naj odpotuje v Ameriko, kjer bo delal v boljših pogojih. Mičurin je odklonil to potrebno prihodnjim pokolje-njem. Sele ob koncu svojega življenja, pod sovjetsko obMstjo, je dobil znanstvenik zasluženo
EVEN THOMAS EDISON MIGHT BE AMAZED BY OUR MODERN LIGHTING EQUIPMENT
This week is especially important to Cleveland as the world's center of lighting and lighting research.	*
For February 11 marks the 102nd anniversary of the birth of Thomas A. Edison, "Father of the Electrical Industry," at nearby Milan, Ohio.
Edison's greatest invention, the incandescent lamp, opened the way for the use of electricity in countless ways in home and industry.
Of the more than 1000 patents issued to Edison, 360 concerned electric lighting and power distribution.
But today there are more than 10,000 types of electric lamps, over 200 of them intended for home use. Some might have amazed even the 'Electrical Wizard" himself.
.In the picture above, Miss Vir-Kinia Kennedy holds a replica of Edison's first electric lamp (right). She also displays the latest 100-^att "inside-frosted" incandescent lamp. The latter produces, for the same amount of current, about 11 times as much light as did Edison's original lamp.
Other modern wonders in" resi-
dential lighting, displayed on the table, are, left to right:
150-Watt Projector Spotlight, for backyard lighting and special indoor and outdoor decorative effects;
"Three-lite" Frosted Bulb, for floor lamps and large table lamps;
Sunlamp, for sunning and health purposes in bedroom or bathroom;
12-inch Circline Fluorescent Lamp, for floor and table lamps, ceiling fixtures, and special decorative effects;
Infrared Heat Laihp, for relieving muscular aches, for drying paint, odd pieces of laundry, etc.;
Silver Bowl Lamp, for indirect light in ceiling fixtures;
Reflector Spotlight.
The tube in the front is a germicidal lamp, for destroying airborne bacteria.
In the back is a 40-Watt, 4-Foot Fluorescent Lamp. This is used extensively in industry, and is now popular in homes for valance lighting and other decorative effects, and for general lighting in kitchen and laundry._
priznanje. Za njegovo delo se je zanimal Lenin. Država je nudila Mičurinu vso pomoč in podporo. V vlogi MičUrina nastopa igralec Georgij Bjalov.
*
Delo znanstvenikov v ZSSR
Po vsej ZSSR je razpredena mreža znanstveno-raziskovalnih ustanov. — Na Kamčatki deluje na vulkanskem področju že 13 let vulkanološka postaja Akademije znanosti ZSSR, ki proučuje zakonito zaporedje in strukturo vulkana ter preiskuje tajnosti procesov, ki se odigravajo v zemlji. Drugi odred vulka-nologov proučuje v Armenskih gorah, deželi ugaslih vulkanov, produkte vulkanskega delovanja, ki se je odigravalo pred nekaj deset tisoč leti. V hribovitem področju pri glavnem mestu Tadžikistana — Stalinabadu — je šest seizmoloških postaj in geofizičnih laboratorjev, ki so zgrajeni na skali globoko pod zemljo. Na krajih, kjer se najpogosteje pojavljajo potresi, proučujejo znanstveniki razne probleme seizmologi je.
V pusti sibirski tajgi in na visokem sev'eru delajo postajne baze instituta za proučevanje zmrzovanja. Raziskovalci preiskujejo sestav zemlje in rešujejo probleme izgradnje^ pod pogoji večnega snega pri mrazu 65 stopinj pod ničlo in v hudi burje. Tu so rešili najvažnejši problem za severna področja — preskrbo z vodo in zgraditev sistema arteških studencev. Niti vročina 72 stop. niti peščene burje ne ustavljajo raziskovalcev puščave Karakuma. Labo-ratorji na ladjah teh postaj odhajajo na daljne plovbe, kjer proučujejo morje, fiziologijo morskih organizmov itd. Za proučevanje podzemnega sveta hodijo sodelavci morskih laboratorijev na podvodne ekspedicije. , #
170 km dolg gozdni pas
Moskva, 24. dec. (Tass.) — Na desnem bregu Volge med
mestoma Kamišin in Stalingrad gradijo veličastno poljedelsko napravo. Na tem področju, ki ga oplazijo vročineki valovi in suša, bodo ogradili zemljo z gozdnim zaščitnim pasom v dolžini 170 km, ki bo sestavljen iz treh gozdnih vrst v širini 60 m s 300 m razstojem med njimi. Ta pas, ki bo nad 1 km širok, bo zaprl pot smrtonosnim pustinjskipi vetrovom, zadrževal vlago in pripomogel k dosegi visoke in trajne letine, kjer je bilo v poslednjih 100 letih nad 20 let suše.
Po vsej dolžini pasu preiskujejo in študirajo tla in zbirajo vrste dreves. Vzdolž Volge se bodo razprostirali široki zeleni pasovi hrastov, borov, jelš, jabolk in hrušk ter akacije. Krajevni akacije kolhozi so že pričeli z vzgajanjem v 230 vzgaja-liščih, od koder bodo že prihed-nje leto dobili 232 milijonov sadik raznih drevesnih vrst.
Rock Springs, Wyo. — Dne 26. jan je umrla Annie Jakich, stara 37 let, rojena v tem mestu, kjer je živela ves čas. Podlegla je bolezni na obistih. Zapušča moža, mater, dva sina, hčerko dva brata in štiri sestre. Bila je članica SNPJ.
je zmaga. Gozdovi so se polnili s tistimi, ki jih je poslal resnični narod, z najboljšimi.
Narod je hotel boljše, zato je sprejel borbo, narod je hotel resnično svobodo, je šel krvavet in umirat. Zato So partizani poslušali z odprtimi usti, očmi, srcem in dušo tudi Prešernovo besedo. Saj jim je kazala pot, na-
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi:
Yugoslav Embassy, 1520—16th St.. N. W.. Washington 9, D. C.
Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate General.
745—Sth Ave., New York 22, N. Y.
Pišete lahko- v slovenskem, srbohrvatpkem ali angleškem jeziku.
bodilne fronte in Partije so poznali tudi pot do vsega tega.
Nič ni torej čudnega, če so partizani vriskali, ko so se zaganjali na juris in zanimiv slučaj je, da je vprav Prešernova brigada z neustavljivim zale-
tom zavzela gnezdo domačega nazadnjaštva in hudobnosti trdnjavo Turjak. Noben slučaj pa ni, da ima naš temeljni zakon, ustava, veliko takih prvin, katere je svojemu narodu pokazal že Prešeren.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
K
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
France Prešeren
(Nadaljevanje z 2. strani)
žic, sila duha in jasnovi,dnost njihovega vodstva, Osvobodilne fronte in Partije.
Prišlo je leto 1941 in kot od mrtvih so vstale pred nami Prešernove besede in misli. Vstalo prej, nov svet, novo srečo in vodeni od visokega razuma Osvo-je pa tudi ljudstvo. Ne več kot nekdanji Gubčevski puntarji, temveč, vodeno po iz njih zrast-lega vodstva, vodeno po Partiji je odločno zaklicalo na ves glas: le v boju, le v naporih, le v zvestobi samemu sobi in svojemu vodstvu, le v naprej in ne nazaj
LOOK WHOS
TftKlSG
Ш.
That's me in 1958. I know I'll have the money because I'm planting my dollars right now in U. S. Security Loan Bonds."
"In 10 years my bonds will pay off $4 for every $3. And that's fine return from 0 crop which is not affected by weather, flood or bad times."


7



fAeado'"' Bonds to **nd kim o( my Sovlng. Bonds
,0 Khoo\ in »'yl*- V
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN
1146 East 61st St.
OBLAKA
HE 2730
"I'm »obWlng	my
her modern kitchen.

--—-^'U wH pa»»
"Som. d-y ' And I'll Statue of Uber y	helping
proud tho.	to keep
„y„H 1 wo. also helping
America strong-
US. SECURITY BONDS
"AMERICA'S SECURITY IS YOUR SECURITY"
ENAKOPRAVNOST
This is an pffchi U. S, Treasury iđvertisement-^prepared under auspices of Treasury Deptrtment лпЛ Advertising Council,
SRANISLAV NUŠIČ:
IZBRANE ČRTICE
POVIŠANJE
^ To se je zgodilo tedaj, ko smo ^ Vsi mi bili majhni: tiste casQ, ° nam železnica še ni prere-njiv in žepov; ko so okrajni '^^•čelniki bili očetje svojega na-ko so advokati mirili sprte da se ne bi pravdali, in o So duhovni imeli globoke že-zgolj zato, da bi lahko hra-siromake.
Težko se je bilo tisti čas urad-odločiti za pot v Beograd. ° јб bil ogromen pot, dva do dni na vprežnem vozu na ®^gih nedoglednih cestah. Clo-^ek zapravi mnogo, da, kar dvo-
mesečno ali trimesečno plačo. Ce si tisto dobro kanil potovati v Beograd, si se pač že v začetku leta odločil za to pa si rekel ženi 1ц prijateljem: "E, letos pa, ako bog da, v Beograd!" In potem si sleherni mesec dajal po pet dukatov na stran in si vsaj že štiri mesece prej poprosil za dopust.
In potem je o tem zvedelo vse mesto. Stopiš na trg pa te sleherni vpraša: "Kaj je res, da nameravate letos v Beograd?" In tako dalje. In nato je ves mesec navdilj obisku tisti, ki ima-
jo sorodnike v Beogradu; ti prinašajo spominke, oni pisma, tretji sporočajo pozdrave. In ko odrineš, te pospremijo znanci in prijatelji po glavni cesti daleč iz mesta.
Tako je to bilo nekoč.
*
In tedaj, ko je tako bilo, reče lepega dne okrajni načelnik gospod Stoj an svoji ženi, gospe Persi:
"E, letos pa, ako bog da, poj-dem na dopust v Beograd."
Te besede gospoda Stojana so tako prešle v soseščino, od tod v drugo ulico, naslednji dan tudi že na trg. In kdor koli je na trgu stopil v to ali ono trgovino, da s prijateljem trgovcem popije črno kavo in reče katero, je pogovor načenjal takole:
"Ste čuli, kaj govore? Gospod Sto jan kani letos v Beograd."
Pa tudi na okrajnem načel-stvu samem so govorili le o tem. Gospod načelnik je prišel v pi-
četi delati (pero je že pomočil), polahko vstopi tajnik.
"Dober dan, gospod Simo."
"Ampak, je-14- res, gospod pomočnik, da kani gospod načelnik i letos v Beograd?" radovedno vpraša tajnik.
"Da, da," važno odgovori pomočnik, "da, mora na pot, pravil mi je o tem, mora."
"Saj tudi treba. Resnično treba," dostavi tajnik in se vrne
sarno, obrezal nohte, očistil ustnik, zvil cigareto, naročil črno kavo in premišljeval, ali naj že prične delati ali še ne. Tedaj je po malem vstopil gospod pomočnik in voščil dobro jutro.
"Dobro jutro, gospod Lazo!"
"Kako je, gospod načelnik,
kako? Ampak, je-li resnica?"
ljubeznivo vpraša pomočnik.
■ "Kaj pa, gospod Lazo?"
"Pa to, da kanite letos v Beo- i v svojo pisarno, da ponovi isti grad?"	i opravek, ki sta ga bila že izvr-
"Pa . . ." zavlačuje gospod j šila načelnik in pomočnik. Ko-načelnik, "kanim, gospod Lazo. j maj srkne prvi požirek kave, Lejte, že sedem let me ni bilo i.vstopi pisar z nekakšnimi spisi tam. Nimam sicer opravka, to-Jpod pazduho.
da želim malo na pot, da se vi-1 "Kaj je, gospod Pero, kakšni dim z gospodom ministrom, j akti so to?"
imam tudi nekaj sorodnikov in, '"Nu, nič nujnega, lahko še pa da za družino kaj nakupim." | ostane, saj lahko tudi pozneje
"Tako, tako treba, gospod na- pridem."
eelnik." '	"Dobro, dobro ... Pa prinesi-
Nato odide pomočnik v svojo te kasneje."
pisarno, zvije cigareto in naroči kavo, in ko stoprav hoče za-
"Ali, kaj sem hotel reči . . . Ce dovolite . . . Mar res kani
gospod načelnik letos v Beograd?"
"Da, gospod Pero, pravkar mi je gospod poročnik pravil o tem. Šel bo, šel."
Pisar se umakne v svojo pi-sarnica obenem z akti, sede za pisalno mizo in s^ zamisli, tako se zamisli, da mu cigareta do-gori do prstov. In ko se zdrzne, opazi, da stoji pri vratih njegove sobe praktikant Sreta. Ne, pisar Pera sploh ni čul, kdaj je praktikant odprl vrata in vstopil.
"Kaj je, gospod Sreta?" "Nič, prosim, prišel sem pogledat, če je kaj dela."
"Pa ... bo že kaj, bo že, pokličem vas."
"Lepo," odvrne Sreta in se umakne, odpre vrata, že stopi na prag pa postane pri odprtih vratih.
"Kaj je?" vpraša pisar. "Mar mi imate še kaj povedati?"
"Da, če dovolite."
"Povejte, da čujem."
Praktikant Sreta se vrne, zapre vrata za seboj in pristopi k pisalni mizi.
"Pravijo, da kani gospod načelnik v Beograd."
"Pa?"
"Pa . . . hotel sem vprašati, če je to res . .
"Res je, gospod Sreta."
"Hvala vam, velika hvala! Oprostite, da sem bil tako predrzen."
Zdaj se tudi Sreta umakhe do-!bro poučen v svojo pisarnico. Ni^ j niti treba pripovedovati, da je ; on nato obvestil policaje.
; Tisti večer si je gospod Sreta, praktikant, kuhal črno kavo in je takole premišljal v svoji sobici:
(Dalje jirihodnjič)
i V "Enakopravnosti" dobite \vedno sveže dnevne novice o
\^dogodkih po svetu in doma!
■STR AN 5
f ENAKOPRAVNOST
МШАП. ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje)
šepetaje so se pregovarjali. Pomaljali so glave ven in zaman poskušali v nočnem nepredirnem zagrinjalu kaj razločiti. Kalmiške oči Fedota Bodovsko-va so prve spregledale.
— Gredo, —je trdno dejal in snel puško.
Nosil jo je čudno; jermen si je nataknil na glavo kakor vrv-CO za križec, puška pa se mu je postrani gugala na prsih. Po navadi je tako hodil in jezdaril in držal roko na cevi tudi na ležišču kakor ženska, ko nosi vodo
Deset mož na konjih je molče, v neredu jezdilo po cesti. Za pol konja pred njimi se je črtala brhka, toplo oblečena postava. Dolgi konj s pristriženim repom je šel samozavestno, giz-davo. Grigorij je od spodaj na ozadju sivega neba razločno videl obrise konjskih trupov, sence jezdecev in na onem, ki je jezdil prvi, je zagledal celo plo-ščnato, odrezano štulo kubanke. Jezdeci so bili kakih deset sež-njev od jarka; tako majhna
NAPRODAJ
RESTAVRACIJA ANDY'S OPEN KITCHEN 10301 Superior Ave.
Izvrstna prilika; ustanovljena 10 let, vsa oprema je '^stainless steel." Dober dnevni promet. Dobi se "lease." Pokličite aU se zglasite na, prostoru. — GA 9744.
2 trgovini — 2 stanovanja
Se mora prodati. Mesečni dohodek $140; blizu glavne poulične; moderno vse skozi znotraj in zunaj. Se zamenja za majhno hišo za eno družino ali farmo in nekaj gotovine. Pokličite MR. VOVOS. — Cena $10,250.
S E R P A S Serpas Liquidators — AT 7373
2 MAJHNI HARMONIKI
Mervarjevega izdela se proda. Izvrstne za začetnike. Vpraša se na
17101 WATERLOO ROAD .
RAZNO
LADDIE in JOE NAZNANJATA, da kadar rabile
floor sanders in wall paper steamers
jih lahko dobite pri ST. CLAIR HARDWARE 7014 St. Clair Ave.. UT 1-0926
IZDELOVALEC KOVINSKIH STREH išče zanesljivo osebo, ki bi investirala $15,000 do $20,000 v obstoječem biznesu, ki potrebuje kapital za obratovanje. Imeli smo biz-nesa za $100,000 z 42% prebitka lansko leto, in letos lahko imamo $300,000 z dodatnim kapitalom. KRAMIC CORP.. 1836 Euclid Ave.
MA 1695
DELO
ŽENSKA ZA
SPLOŠNA HIŠNA DELA
in likanje perila; da bi ostala preko noči. Prijetna okolica, dobre delovne razmere. Dobra plača—$25 tedensko. Zahteva se mestna priporočila. Pokličite WA 2856.
IŠČE SE ŽENSKO
za splošna hišna opravila; nič pranja ali težkega dela. Sapio odrasli. Ima svojo sobo, kopalnico in radio. Blizu busa. Plača $25 tedensko. Pokličite YE 5101.
IZURJEN MESAR
dobi dobro službo. Mora biti trezen in stalen delavec. Dobra začetna plača.
784 EAST 152nd ST.
ŽENSKA ALI DEKLE
za splošna hišna ooravila In varstvo dveh otrok, 6"in 3 leta stara; za ostati preko noči. 51^ dni tedensko.
DA 6050
razdalja je ločila kozake od njih, da se je le-tem zdelo, da morajo oni slišati sopeče kozaško dihanje in naglo utripanje src.
Grigorij je bil že poprej ukazal, da ne smejo streljati brez njegovega povelja. Kakor lovec v zasedi je prežal na trenutek premišljeno in mirno. V njem je že dozorel, sklep: poklical bo mimoidoče, in, ko se bodo zmedeno zgnetli na kup, velel streljati.
Enakomerno je jio poti škripal sneg. Izpod kopita je prasnila iskra kakor rumena lučka; nemara je podkev zdrknila po pokritem kremencu.
—	Kdo gre?
Grigorij je lahkotno po mačje skočil iz jarka in se vzravnal. Za njim so se zamolklo ropota-je usuli kozaki.
Zgodilo se je tisto, česar bi Grigorij nikoli ne pričakoval.
—	Koga bi radi? — je brez sence strahu ali začudenja vprašal gost, zahripljen bas sprednjega. Jezdec je zasukal konja in ga obrnil proti Grigoriju.
—	Kdo si?! — je ostro zavpil Grigorij, ne da bi se ganil z mesta, in neopazn dvignil v lia pol stegnjeni roki samokres.
Isti bas je zagrmel, jezno:
—	Kdo si upa kričati? Jaz sem poveljnik oddelka kazenskih čet! Poveljstvo osme rdeče armade me je pooblastili, naj zadušim vstajo! Kdo je pri vas poveljnik? Pošljite mi ga semkaj!
—	Jaz sem poveljnik.
—	Ti? A-a-a-a . . .
Grigorij je opazil vranječm
predmet v jezdečevi roki, ki jo je dvignil, in uspelo mu je, da je še pred strelom padel; med padanjem je kriknil:
—	Ogenj!
Toponosa krogla iz brownin-
ga je Grigoriju zazvenčala nad glavo. Usuli so se preglušljivl streli s te in z one plati. Bodov-skov se je obesil na uzdo neustrašenega poveljnika. Grigorij se je vzpel čez Bodovska, se pridrževal z roko, udrihnil s to pim robom sablje po kubanki in sklatil iz sedla težko telo. Praske je bilo v dveh minutah konec. Trije rdečearmejci so od-peketali, dva so ubili, druge pa razorožili.
Grigorij je na kratko izpraše. val zajetega poveljnika v kubanki in mu molil cev samokresa v raztreščena usta:
■— Kako se pišeš, golazen?
. — Lihačov.
—	Kaj si pa mislil, ko si jezdil z devetimi stražarji? Pričakoval si, da bodo , kozaki na kolena popadali? Da bodo prosili odpušče-nja?
—	Ubijte me!
—To se še ne mudi, — ga je potolažil Grigorij. — Kje imaš listine?
—	V torbi. Vzemi jih, tolovaj! . . . Smrad! . . .
Grigorij se ni zmenil za pso-vanje, sam preiskal Lihačova, potegnil iz žepa njegovega pol-kožuha še en browning, snel mavzer in vojaško torbo. V stranskem žepu je našel majhno listnico, vezano v marogasto živalsko usnje, z listinami in ci-garetnico.
(Dalje prihodnjič)
s. februarja, 1949.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
DOBRE RIŽEVE, KRVAVE in MESENE KLOBASE
ler kislo zelje in repo dobite pri MRS. J. REMIC 921 E. 185 SI., vhod zadaj IV 0462
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGL^DALI KOT NOVI. ako jih oddasle v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
SHERWIN-WILLIAMS TRGOVINA S STENSKIM PAPIRJEM IN BARVO JE SEDAJ POD NOVIM VODSTVOM Nudimo brezplačna navodila za barvanje in dekoriranje ŠE PRIPOROČAMO ZA OBISK
John Shutak, lastnik - 3565 E. 93rd St.
CLEVELAND 5, OHIO
ARY A. SVETEK
LICENCIRANA POGREBNICA 478 E. 152 ST, — KE 3177
AmbulanCni voz na razpolago podnevi in ponoči—Notarska posluga _Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
POŠILJANJE MOKE in PAKETOV Z Živežem v Jugoslavijo
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za ФО
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je uraCunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.	«
2)	VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za
V tel ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje prdti polni izgubi (toTal loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko.
Naša moka. ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino nro-leina, najmanj 13Va%.
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.	vxu!.c£,
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim sino mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblast-Money Orders naj.se glase na "DOBROVOLJNI UIJisOK.	■"
URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer, V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt,
DOBROVOLJNI ODBOR
245 WEST 18th ST.	NEW Y0BK 11, N. Y.
Telefon: WAtkins 4-9016
Гл--' _ - .л".
1887
1949
Naznanilo in zahvala
z neizmirno tugo in žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš ljubljeni soprog in skrbni oče
ZILIER
ki je prav po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče povsem mirno v Gospodu zaspal dne 4. januarja 1949.
Naš ljubljeni in dragi pokojnik je bil rojen v župniji Preserje pri Ljubljani, dne 1. julija 1887. Pristojen v vas Prevali e št. 11, župnija Preserje. Po smrti očetovi je odšel s svojo materjo vdovo v Ameriko, kjer je kol izučen pekovski mojster otvoril svojo pekarijo v Collinwoodu, katero je vodil vse do svoje prerane smrti.
Pogreb dragega pokojnika se je vršil' dne 8. januarja 1949 iz Anton Grdina in sinovi pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd.. v cerkev Marije Vnebovzete in po slovesni sveti maši zadušnici. katero je daroval Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribar ob asistenci Rev. Victor Cimperman in Rev. Joseph Ozimek, je bilo,njegovo telo prepeljano na pokopališče sv. Pavla, kjer je bilo položeno v družinsko grobnico, poleg njegove pred osmimi leti umrle matere Apoloni je Zaller.
Na tem mestu se želimo predvsem prav iskreno zahvaliti Rev. Victor Cimpermanu. ki je v taki veliki naglici takoj prišel tep našemu dragemu pokojniku podelil svete zakramente in ga tako povsem pripravil za vstop v večnost. Naj zato dobri Bog JRev. Cimpermanu obilo poplača. Tudi naš iskren Bog plačaj!
Naša iskrena zahvala Msgr. Hribarju za opravljeno slovesno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede. kakor tudi za njih tako ganljiv govor.
Ravno tako lepa hvala Rev. Ozimeku za sprejem pokojnika iz pogrebne kapele v cerkev in za asistenco pri maši. Enako Rev. Cimpermanu za asistenco pri maši in za sprejem na pokopališče do groba. Dalje iskrena hvala čč. gg. Rev. Joseph Čelesniku in Rev. Victor Tomcu za molitve ob krsti pokojnega, kakor tudi za udeležbo pri sveti maši.
Prav prisrčna zahvala čč. gg. duhovnikom iz University of Notre Dame. Indiana, za vse molitve in za svete maše, ki so jih opravili za pokojnika. Prav take se iskreno zahvaljujemo čestitim sestram Uršulinkam za njih molitve in udeležitev svete maše in pogreba.
Naša iskrena zahvala vsem sorodnikom, številnim prijateljem in sosedom za poklonjene vence, s katerimi so ozaljšali pokojnika, ko je počival na mrtvašem odru. Enako iskreno zahvala vsem, ki so darovali za svete maše. da se bodo opravile za mir in blag pokoj njegove duše. Prav lepa hvala vsem sorodnikom in prijateljem iz države Ohio. Arizone, California, Florida, Illinois. Indiana. Michigan, New York. Texas, Virginia, Kansas, Missouri in Pennsylvania za cvetlice, za svete maše in za sožalje.
Enako lepa hvala vsem, ki so mesto cvetlic darovali v druge dobrodelne namene.
Iskrena hvala vsem lako številnim prijateljem, ki so prišli kropit pokojnega in molit, ter se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškem odru. kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba ter ga tako spremili na njegovi zadnji poti do groba.
Lepa hvala članom in članicam društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, za skupno molitev in za tako veliko udeležbo pri pogrebu. Enako hvala tudi kadetinjam sv. Jožefa za častno stražo. Lepa hvala Woodman of the World št. 33 za tako veliko udeležbo pri pogrebu.
Lepa hvala vsem. ki so nam poslali sožalna pisma in karte. Iskrena hvala direktorjem North American banke, ki so nosili krsto pokojnega na njegovi zadnji poti. Naša iskrena zahvala tudi Mr. Rakarju in pevskemu zboru Ilirija za njih tako lepo petje.
Lepa hvala vsem, ki so nam na en ali drug način kaj pomagali, nas tolažili in nam bili ob strani v teh žalostnih dneh. Še posebno iskrena zahvala onim sorodnikom in prijateljem, ki so nam tako požrtvovalno pomagali in skrbeli za dom. Lepa hvala vsem. ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri po^ebu brezplačno.
Prav lepa hvala uredništvu Ameriške Dofaiovine za tako hitro odposlani list na vse od<^aljene kraje na dan, ko je bila naznanjena smrt našega dragega soproga in očeta.
Končno še enkrat vsem skupaj lepa hvala in naš iskren Bog plačaj.
Naša iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za vso vljudno in prvovrstno postrežbo, ki so nam jo dali v vseh ozirih in za tako lepo vodstvo pogreba.	,
A Ti prelj ubij eni in nikdar pozabljeni soprog in oče. počivaj v miru v zemlji, katero si ljubil. Lahka naj Ti bo ameriška gruda. Tvoji duši pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Naj bo dobri Bog Tvoj bogati plačnik za ves Tvoj trud in pa trpljenje, ki si ga imel za nas in za svojega bližnjega, ko ni vedela levica kaj dela desnica. Bog Ti daj uživati ono veselje.
Ki videlo ga ni oko.
ter slišalo ga, ni uho,
in ga čutilo ni srce,
in ki presega vse želje.
Tvoji žalujoči ostali:
FRANCES ZALLER, soproga; ,
HERBERT, RAYMOND in LEONARD, sinovi;
EILEEN, hči;
ANTON in FRANK ZALLER, brata;
JOSEPHINE SUSMAN in ANTONIA ERJAVEC, sestri;
NEČAKI, NEČAKINJE in DRUGI SORODNIKL
Cleveland, O,, 8. februarja, 1949.