Stran 128               ANGELCEK         ^^1^ 29
J. E. Bogomil:
Prehlajen.
šMffit^0 preveč živ je bil Kodraaov Francelj, ^|»s» Seveda! Dan je bil včeraj tako lep, led tako gladek, solnce  tako prijazno. No, in pa zima \e bila čisto nova. Koga bi pa ne mikalo ven. ven, ven?
Domov je pa prišel Francclj bolj počasi, S To-mažinovim Vtnkom sta ponavljala naštevanko. In sicer listo, ki je najbolj pusta: naštevanko s števtiko >7«. Vsaka druga številka ima bolj pametno našle-vanko — je sodSJ Francelj. Pri lej pa dobiš take štc-vilke, <la jim komaj verjameš, da so si s številko se-dero kaj v sorodu.
Počasi je hodil.                       ^
Ponoči inu je pa začelo bunkati po glavi, kakor da ima kovač Groga nolri svojo kovacn:xo. [n vroča mu je bila glava, kakor da gori v njej, In pa kašljal je Francelj, da je kar odskakoval na postelji. Vsi domači so sc prebudili. Pa   to mu  ni nič pomaL,alo,
Drugi dan je mcial biti pa v postelii, Močno so ga odeli, in vroč Čaj je moral piti. Dejali so mati: dokler sc ne bo do dobrega prepotil, toliko časa ni upati na zdravje.
In Francelj se je polil, da je kar lilo po njero. In milo se je o^iral iz postelje po svojih bratcih, ki so ;*dravi in veseli zagnali včaalh malo prevelik dircn-daj, Še bo!j milo se je pa oziral skozi okno gor proti clrsajišču. Na tihem se je pa jezil na števiJko scdem. Zakaj po njegovem mncnju \e bila sanio ta nesrcčna sedmica kriva, da se je prehladil. In vendar je hodil ravno zaradi te številke tako počasi...
Leto 29                   ANGELCEK                Strao ^29