Listek. P. Marcelin Caf, _ duhovnik irančiškanskega reda. Prijatelju v spomin J. H. Veličasten je bil njegov pogreb. Mnogoštevilna duhovSčina in nedogledna maožica ste ga spremljali k zadnjemu pokoju. Komu }e smrt uničila življenje? Osivelemu, onemoglemu starčeku, ki že komaj pričakuje, da se reši zemeljskega trpljenja? Ne. Mlado, nadepolno življenje je usahnilo v tihi samostanski celici čč. oo. frančiškanov v Mariboru. V svoii najlepši dobi je umrl služabnik Gospodov. Rojen je bil P. Marcelin pri sv. Martinu pri Vurmbergu, dne 6. maja 1876. DovrSil je pet gimnazijskih razredov v Mariboru. Božja previdnost ga je poklicala drugam. Dne 25. avgusta 1894 je vstopil v frančiskanski red, kjer je obljube storil 2. oktobra 1898 ter bil posvečen 16. iulija 1899. Teden pozneje je stopil pred oltar Gospodov, da bi mu hvaležnega srca daroval prvo daritev. Te sreče pa ni užival dolgo. Že 14. marca 1901 ga je po dolgi mučni bolezni Bog poklical k sebi, da bi mu dal neminIjiv venec večnega duhovništva. Lepe lastnosti so ga dičile v življenju. V dijaških letih je bil izvanredno pobožen. Saj mu je pobožnost dobra mati vcepila že v otroško srce. Kolikrat je klečal pred Marijino ponobo! Večkrat je zatrjeval materi: »Mati, le Marija mi bo pomagala, da bom dobro napredoval v učenju.« Kakšna radost je pač napolnjevala v takih trenutkih materino srce! O da bi se tudi današfije dijaštvo ne sramovalo ne zasebne, pa tudi ne očitne verske pobožnosti! Gotovo bi marsikdo srečno dovršil svoja učna leta, ako bi uvaževal povsem resnice, da je prazno delo brez božjega blagoslova. O tem se je prepričal pokojni Marcelin. Z vstrajno marljivostjo je dovrsil peti gimnazijski razred. Sam je pozneje večkrat priznal, da sta molitev in lasten trud premagala vse težave. Bil je sicer prikupljivega vedenja. Vsakdo je bil rad v njegovi druščini. Zato si js pridobil spoštovanje in ljubezen pri vseh sovrstnikih, katerih se je tudi v poznejših letih vedno radostno spominjal. Stariše ie iznenadila njegova izjava, da hoče biti redovnik. Toda branila mu tega tudi nista, saj sta vedela, da ga je klical Bog. Veliko mi je pisal v Sestih letih svojega redovniškega življenja. Spoznal sem šele zdaj, kako vnet je bil za svoj poklic. Prav tako. Če pa človek nima veselja do svojega stanu, pač ne more nihče pričakovati, da bo izpolnjeval vestno svoje dolžnosti. »Vem,« tako mi je pisal, >da bom naSel velike ovire, ker }e redovniski stan sploh težaven stan, toda zdaj sem tu. Bog me bo podpiral.« Že vnoviciatu je pridno porabil čas za učenje. Vedel }e, da mora pobožnega duhovnika dičiti tudi temeljito znanje. »Tu imam zdai priliko proučevati resne bogoslovne in druge znanstvene knjige, ki mi bodo mnogo koristile, ki so mi že zdai sladko zadoščenje za neumljive Homerjeve periode.« Homer sploh ni bil nikdar njegov prijatelj. Posebno ga je pa bolelo to, da ni imel pri roki nobene slovenske knjige. »Prijatelj,« mi je tožil nekoč, »bojiin se, da ne bi pozabil materinega jezika. Preskrbi mi dobro slovensko knjigo.« Umevno. V tujih krajih je redka msiterina beseda. Kogar bi ne bolelo tako odkritosrčno priznanje! Z veseljem mu je naročil vrli oče »Dom in Svet«, ki ga ie odslej redno prejemal. Ko sem ga pozneje opomnil na bogoslovni list »Voditelj«, je bil takoj tudi njegov naročnik. »Začudeno nas gledajo,« mi je pisal pozneje, »naši nemški tovariži, ker mi Slovenci beremo slovenska lista. To je naSe posebno veselje. Zdi se nam v takih trenutkih, da nismo na tujih tleh. Materin glas nas nekako oživi in navduši za vsako stanovsko dolžaost.« Sploh so bili naši slovenski junaki, — bilo jih je pet ali šest vseh skupaj — v nemSkih samostanih, posebno v Hall-u in pozneje v Schwarz-u na Tirolskem, v tem oziru že prosti Redno se Je med njimi glasila slovenska beseda, a večkrat, posebno na izletih, je odmevala tudi slovenska pesem. Ves navdušen mi je opisal ta prvi izredni pojav. Leta so minevala. Po čemer je tako silno hrepenel, je dosegel. V prvem letu bogoslovja je bil posvečen. V začasni cerkvi Matere Milosti v Mariboru je primiciral. Bil je to zanj in za stariše najlepši dan v življenju. Z novim pogumom se je vrnil nazaj, da bi dokončal drugo leto bogoslovja. Hodil je večkrat na pomoč ter se je pri tej priliki tudi nevarno prehladil. Že takrat so ga komaj rešili smrti. Ta dogodek je vsestransko vplival nanj. Povzročil je smrtno kal, izpremenil je njegov značaj. Postal je tih, zamišljen, resen. Vendar je ves strah zmagalo trdno upanje, da bo kmalu prišel v slovenske kraje med ljudstvo, katero je tako ljubil. Zdelo se je, da je imel samo Se to željo na svetu. >Ločena sva sicer zdaj, toda če Bog da, bova skupno delovala v dušno korist dobrega slovenskega ljudstva.« Ta želja se rnu je skoraj izpolnila. Novo upanje je dobil, ko so bili vsi sloveuski samostani združeni s kranjsko provincijo sv. Križa v Ljubljani. Kdo je bil tega bolj vesel ko on! Toda kljubu tej izpremembi so vse njegove slovenske tovariše baje radi pomanjkanja vzeli v netnško dunajsko-štajersko provincijo, dočim je njegov odločen nastop uplival toliko, da je edini prišel v Maribor, ter tu tudi ostal radi svoje bolezni. Radosten mi je pisal to novico: kdo bi si mislil, da bom tudi jaz še kdaj slušatelj v vašem duhovskem semenišču! Pričel je tretje bogoslovsko leto, res, samo pričel. V sredini meseca novembra je bil zadnjikrat pri predavanjih. Vsled močnega prehlajenja se mu je bolezen ponovila ter vsakdan hujše mučila svojo žrtev. Med boleznijo je vedno mislil na predavanja ter povpraSeval, kako je v kolegiju (šoli). Redno je iskreno pozdravljal vse, posebno svoje letne tovariše. Pa tudi ti so mu vračali ljubezen in ga hodili tolažit. Našel sera ga večkrat pri bogoslovski knjigi, posebno spočetka, ko bolezen še ni bila tako resna. Šaljivo je pripomnil, da se ga bo že naveličala, ker Jo je že večkrat odslovil. Ko pa se to le ni zgodilo, ampak je bila nevarnost vedno večja, je bil drugih misli. Par tednov pred svojo smrtjo mi je otožen dejal: »Dragi moj, glej, vi že itnate vsi izpite za prvi tečaj, jaz še ne. Moj Bog, čutim, da sem bil zadnjič v kolegiju, da ne bom več med svojimi dragimi tovariši. Kako sem se razveselil, ko sem izvedel, da pridem k vam, pa kako se je vse izpremenilo. Toda volja božja ie.« Solze so ga polile. Da, vdan v voljo božjo ie potrpežljivo prenašal ves čas svojo bolezen. Posebno ga je mučil hud kašelj. Ko je sledniič izgubii skoraj tudi ves glas, je mirno pripoznal: »Prijatelj, umrl bom, umrl.« Globoko je uprl vame pogled, v dno duSe so mi segale te resne besede. Težko kakor še nikdar sem se poslovil z rosnim očesom in bolestnim prepričanjem, da zanj ni več človeSke pomoči. Bil sem predzadnjič pri njem. Slednjič sem ga videl na dan njegove smrti. Še enkrat me je hotel videti. Spoznal me je še. Smehljaje se mi Je večkrat podal roko v zadnji pozdrav. Kako se je trudil za besedo, a je bilo le pretrgano, nerazločno Sepetanje. Govorile so oči. Zadnjič sta se srečala najina pogleda. Bili so že resni, smrtni trenutki. Mrzlo telo, mrtvaški pot, globoki, redki vzdihljaji — vse to je naznanjalo, da se bliža ločitev. Še enkrat je zbral vse svoje moči za zadnji vzdih .. . Bil ie to trenutek, ko sem prvič v življenju gledal z bolestnim srcem, kako smrt izvršuje svoj posel, kako uničuje življenje . . . Iz stolnih lin pa ie tužno oznanjal čaroben zvonov glas, da se je zemlian preselil v večne domove . . . Šopek materi na grob. Zvonovi so ravnokar odzvonili; njih žalostni glasovi še vedno bučijo, dokler se popolnoma ne porazgube v vlažnem, južnem zraku — jaz pa stojim ob robu novoizkopanega groba! Hudo je pač gledati v terano, pusto jarao, pa veliko hujše in strašneje je stati ob odprtem grobu, kamor so položili blago materino srce! Kost pri kosti . . . in tam iz kota me svarilno gleda mrtvaška glava, kakor bi mi hotela reči: >Clovek, spomni se, da si pepel, pomisli, da boš tudi ti meni enkrat jednak!« Tukaj torej bodete prebivali, draga mati, v taki neprijazni hišici, v taki nevljudni druščini. Tukaj boš počivalo, žlahtno materino arce, ti ki si zaslužilo, da bi prebivalo v palači iz biserjev in dragih kamenov! Da, mati, to je človeška usoda. tako je odločil Bog že v raju z besedami: » . .. Dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si vzet, ker prah si in v prah se boš povrnil.c To je nepremenljiv zakon, ki velja vsem Adamovim otrokom, revnim in bogatim, sužnom kakor vladarjem. Materino srce, kak neusahljiv vir ljubezni, kak neizcrpljiv zaklad si mi bilo ti! Kakor orehovo luščino metali so me valovi življenja sem in tje, a v tvojem osenčju našel sem vedno varno zavetje in iz tebe so se kar sipali žarki ljubezni. Ni toraj čudo, če občudujejo in obožavajo materinsko ljubezen vsi narodi, bodisi olikani ali napol divji. Drastično, pa poznamovalno izraža to n. pr. francoski narod s svojo prislovico, ki se približno tako-le glasi: Neki razuzdani mladenič je imel znanje z ravno tako ničvredno žensko; ko sta nekega dne tako skupaj sedela in se pomenkovala, vpraša ga ona nenadoma: >Ali me res ljubiš ?« »Da, jaz te ljubim čez vse in pripravljen sem storiti vse, karkoli mi velevaš.« »Dobro«, nadaljuje ničvrednica, »takoj bom videla, če si govoril resnico; ako me res nad vse ljubiš, idi domu, izreži svoji materi srce iz prs in mi ga prinesi.« Nesrečni mladenič se da res zapeljati in izvrši ta grozen čin. Izrezal je materi srce in ga nesel svoji izvoljenki. Ko pa je bil že na njenem domu, pade mu še utripajoče materino srce pod noge, on se ob njem izpodtakne in pade. Tukaj pa spregovori srce vse v skrbeh z trepetajočim glasom: »Oh, ljubi moj sin, saj se menda nisi preveč udaril?« Precej čudna, skoraj bi rekel grozna je ta prislovica, pa v njej je prav karakteristično izražen nazor in pojem, ki ga ima franeosko ljudstvo o materinski Ijubezni. Hoče nam namreč reči, da materino srce rado in vse odpušča bodisi še tako grozna početja in tako neizmerna razžaljenja. Blagor rau, za koga še bije tako srce! A jaz . . . raeni je odvzet ta neprecenljivi zaklad, meni se je posušil ta vir Ijubezni! Le tesno leseno shrambo, kamor so položili moje bisere, smem gledati in Se to mi bodo kmalu prikrili. Pa moralo je tako priti, ker večni zakoni so kakor rečeno neizpremenljivi. Res, nad vse sem spoštoval vas, mati, pa ko bi vas Se tisočkrat tako ljubil in čislal, bi ne povrnil niti jednega dneva vaše ljubezni do mene. Iz vsega srca vam privoščim dobrodejnega večnega počitka; kako bi vam ga tudi ne, saj ste si ga zaslužili, saj ste spolnili svoje dolžnosti kot mati! Votlo bobnenje me je vzdramilo iz mojega premišljevanja; grobar je pričel svoje delo . . .! 0 le grebi, grebi brezsrčni mož; strgal mi boš sicer mater izpred mojih očij, pa iz spomina in srca mi jih ne moreš! Še en pogled na napol že zasuto rakev . . . z Bogom, mati! Hitrih korakov sem zapustil pokopališče. Kaj bi pač sedaj počel brez matere, ko bi me naSa sv. vera ne učila, da se enkrat zopet snideva v večnosti!