Ptuj, petek, 24. novembra 2006 letnik LIX • št. 90 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)
RAR
INTERS RAR
60x V SLOVENIJI!

Foto: Martin Ozmec
Po naših občinah Gospodarstvo
Videm • Ne le
vroče, ampak vrelo okoli daljnovoda
Stran 3
Kidričevo • Za
Reportaža Kidričevo • Spomini
predsednika NS ime- nekdanjega zaporni-novan Vitoslav Tùrk ka taborišča Šternta
Po naših krajih Ptuj • V moških
pok icih vse več
žensk
Stran 4 Po naših občinah
Ptuj • Na terenu s komunalno inšpektorico in policijo
Stran 7
Stran 32
Stran 6
Ekologija
Videm, Majšperk
• Kako prihraniti pri ogrevanju
Stran 11
imïm MJ^M© KURILNO OUE
www.ziher.com
^•jcp ZlHER, podjelje ta prevozniilvo. trgovino In ctorttve d«.o.
9770040197060
Ptuj • Neodvisni sindikati opozarjajo
Dve Evropi, dva svetova?
Zadnje čase se vse več govori o padanju rodnosti v Sloveniji, pa tudi v Evropski uniji. Padanje rodnosti in umrljivost do mere, ko se število prebivalcev naše države zmanjšuje tako, da nas je vedno manj, postavlja resno vprašanje, kakšna bo naša prihodnost.
Da bo treba čimprej najti prave odgovore in predvsem učinkovite rešitve, se zaveda tudi Rastko Plohl, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije, ki je prepričan, da so vzroki za tako stanje veliko globlji in celo, da so povzročeni načrtno. Nedavno tega se je osredotočil na dogodke, ki so po njegovem mnenju pripeljali do te situacije, predvsem pa na razne »odrešilne« plane o prihodnosti Evrope, ki se že izvajajo in o katerih ni prepričan, da bi jih bili voljni sprejeti, če bi zanje vedeli. Za Štajerski tednik je te svoje trditve takole podkrepil:
»V začetku prejšnjega stoletja se je klan lastnikov velikega kapitala odločil, da žrtvujejo nekaj generacij Evropejcev, da ustvarijo nov svetovni red, to je industrijsko in potrošniško družbo, ki bo živela tako, kot, da je vsak njen prebivalec državljan vsaj Indije Koromandije. Obljubljala se je neskončna materialna bla-
Uvodnik
ginja, tehnološko čudo, da bodo hišna in gospodinjska dela opravili hišni pomočniki - roboti, ponujali so turistične izlete v vesolje, skorajda medicinsko nesmrtnost z odkritjem zdravila proti raku in plešavosti, da o drugem ne govorim.«
In kakšni so bili uspehi, ki so temu sledili?
»Predvsem zelo drugačni, kajti doživeli smo dve svetovni vojni, razdelitev Evrope na dve polovici z vrhuncem, to je ponovnim združevanjem tranzicij po receptu fizi-je-fuzije. Zaradi nasilja kapitala nad Evropejci, je Evropa v obeh vojnah, pri »mirnodob-skem« žrtvovanju generacij in v tranziciji izgubila direktno na desetine in posledično stotine milijonov življenj, kot tudi nerojenih življenj ter obstala na katastrofalno nizki rodnosti, saj se število avtohtonih prebivalcev ne obnavlja več in celo strahovito upada.«
Se Maister bi se zjokal
Včeraj smo proslavili dan Rudolfa Maistra, ki je vseslovenski praznik predvsem nas Štajercev in Korošcev, saj je bil 23. november 1918 odločilni dan za slovensko prihodnost Maribora in za potek slovenske severovzhodne meje. Zgodovinska stroka ugotavlja, da bi se brez Maistra in njegovih borcev najverjetneje udejanjil črn, a realističen scenarij. Avstrijski Nemci so namreč zahtevali skoraj celotno Štajersko oziroma trdnjavski trikotnik Maribor, Celje, Ptuj s pripadajočim zaledjem, hkrati pa tudi Mežiško dolino, Dravograd in še nekatere dele Koroške. Kako usodno je bilo Maistrovo dejanje za potek slovenske severovzhodne meje, govori podatek, da so se zavezniki že leta 1943 dogovorili, da se Avstrija po drugi svetovni vojni ohrani v mejah pred priključitvijo nemškemu rajhu.
Torej, hoteli ali ne, general Rudolf Maister je bil še kako pomemben mož, ne samo za Štajerce, ampak za vse Slovence. Res je tudi, da je ta praznik uvedla sedanja vlada. Ta vlada je tudi poskrbela, da je že drugi Maistrov praznik minil v senci nemogočih predlogov te iste vlade. Ne glede na to, da je bilo ob dnevu generala Maistra organiziranih več prireditev, so te minile v senci preseljevanja Romov, razprav o plačljivosti splava in nasvetov modnega kre-atorja spodnjega perila in tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference, oprostite, ministra za delo, družino in socialne zadeve gospoda Drobni-ča. Zanima me, ali bomo v naslednjih dneh še slišali, da so za kožo škodljivi tuši in kopalne kadi in bo minister predlagal, da se, kot pred sto leti, ponovno umivamo v lesenem škafu, ker je les prijaznejši od drugih, umetnih materialov. Skratka vladni možje na sončni strani Alp prihajajo s predlogi, nad katerimi bi se še Maister zjokal.
Zmago Šalamun
Foto: M. Ozmec
Rastko Plohl: »Do leta 2050 nameravajo v Evropo uvoziti še dodatnih 50 milijonov življenj iz tretjega sveta!«
Na kakšni polovici, kako naj bi bila po vašem razdeljena Evropa?
»Poglejte, dogaja se, da ima na eni stani majhna skupina, dejansko vladajočega klana neskončno bogastvo in blaginjo, na drugi strani pa preko 90 % Evropejcev životari iz dneva v dan, v ekološko uničenem okolju; v družbi nekaj desetin milijonov brezposelnih, brezdomcev, beguncev in otrok sužnjev, ki jim popestrijo življenje vojne, la-
kota, bolezni, izprijenost in kriminal, kot vzvodi popolne vladavine vzdrževanje reda in večnega miru. In ob vsem tem je kapital celo našel čudežno rešitev za povečanje svojega dobička - uvoz delovne sile.«
Ste v to prepričani, za kakšen uvoz naj bi šlo?
»Poglejte, obstajajo podatki, da je do leta 2000 v stare članice (petnajsterico) ta vladajoči klan oziroma kapital v Evropo uvozil pre-
Sedem (ne)pomembnih dni
Srce za cigane


Hočem biti Cigan, je te dni pred TV-kame-ro izjavljal naključno izbrani Ljubljančan, ko je odgovarjal na vprašanje o problematiki Romov. Svojega »ciganstva« seveda ni poudarjal zato, da bi prispeval k boljšemu poznavanju (in razumevanju) romskega problema, ampak zato, da bi tudi tako opozoril na nekakšno preveliko skrb in priviligiranost, ki naj bi je bili deležni pripadniki tega naroda.
Človeku z ulice, ki se mu zdi, da se država preveč ukvarja z Romi, pravzaprav niti ne gre preveč zameriti. V zadnjih tednih je bil namreč zasut s tolikšno količino različnih (enostranskih in površnih ) informacij in izjav o tem vprašanju, da je resnično lahko zmeden in presenečen, tudi užaljen. Ob vseh izzivih in težavah, ki jih nedvomno ima (vsaj od časa do časa) s svojim življenjem, se mu preprosto ne zdi razumljivo in opravičljivo tako poudarjeno ukvarjanje z Romi. Težava je namreč v tem, da vse, kar se je to jesen dogajalo in se dogaja v Ambrusu, Ivančni Gorici (in še kje) ni predvsem problem Romov (in njihove domnevne problematično-
ko dvajset milijonov življenj, samo v letu 2002 dva in pol milijona oseb. Po drugi strani pa z omejitvami ovira pretok delavcev iz novih članic v stare in celo z velikimi odpravninami odpravlja tisto, do sedaj uvoženo delovno silo, ki je predraga in v nekem vidiku ozaveščena. Ker je bila ta presaditev uspešna, saj je najnovejša uvožena delovna sila manj zahtevna in ne terja zase posebnih pravic napram avtohtoni večini, imamo podatke, da nameravajo do leta 2050 uvoziti še najmanj dodatnih petdeset milijonov življenj iz tretjega sveta, predvsem z izgovorom, ker se domača delovna sila ne razmnožuje več v zadovoljivi meri in je predraga oziroma prezahtevna.«
Ali se vam ne zdi, da za take napovedi enostavno ne bo dovolj delovne sile?
»Cenene delovne sile, kar pa ne pomeni neizobražene, je v svetu na pretek. Kar nekaj milijard bitij jih je, ki so pripravljena danes priti v Evropo iskat svojo srečo. Ta cenena delovna sila je eden od produktov imperialističnih osvajanj novih trgov in
surovinskih baz, ki zaradi obvladovanja položaja držijo tretji svet istočasno v pol tehnološki in pol kameni dobi. Tudi Evropo čaka podobna situacija. Tehnološko visok nivo, eksistenčno pa kame-no-dobni industrijski delovni bazen za ustvarjanje profita, z nizko cenovno prostituirano delovno silo, za finančne centre moči in lastnike kapitala. Kapital ima v planu, da do konca 21. stoletja postopno zamenja večino evropske avtohtone delovne sile z uvoženo, pri kateri se ni bati, da bi v doglednem času postala predraga za vzdrževanje in bi se homogenizirala, kot se je avtohtona.«
In če v domišljiji pokukamo v 22. stoletje?
»Potem vidimo, da je to že obdobje klonov in reciklaže. Naj živi lizbonska strategija, svoboden pretok kapitala in delovne sile - bratstvo, svoboda ter enakost v revščini in bedi. Nekdo iz ozadja pa: živela trgovina s človeškimi organi in kloni. Ne dragi moji, ne umira Evropa, temveč umirajo narodi Evrope v imenu kapitala.«
M. Ozmec
sti), ampak vseh nas, države Slovenije. Tega nam večina tistih, ki imajo pri celotni zadevi poglavitno besedo in vzvode odločanja doslej v glavnem niso poskušali povedati in dopovedati. Stiske, s katerimi se srečuje (romska) Strojanova družina, in vse tisto, kar se dogaja z njo, namreč najbolj neposredno postavljajo v ospredje kar nekaj pomembnih vprašanj skupnega življenja in vrednot vseh nas.
Predvsem: ne glede na vse razlike, probleme in ekscese ljudi, ki so državljani slovenske države, ni mogoče deliti na državljane različnih kategorij in različnih pravic. Proti deviacijam se je mogoče (in tudi potrebno) bojevati na drugačen način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi pravne države. S tega vidika se zdi grozljiva in nedopustna izjava novega župana Ivančne Gorice, v kateri govori o nekakšnih »naših« državljanih in Romih kot o dveh povsem različnih (in neenakih) skupinah istih državljanov. Prav tako tudi ni prepričljiva izjava slovenskega premiera, češ da je prišlo do (nenormalne) izselitve Strojanove družine z njihovega legalnega domovanja v Ambrusu na Dolenjskem v begunski center v Postojno predvsem tudi zato, da bi se izognili velikim stroškom, ki naj bi jih zahtevala navzočnost policij-
skih »specialcev« pri varovanju te družine pred razjarjenimi drugimi občani. Ko gre za varovanje človekovih pravic (seveda ne samo Romov), je treba uporabiti vsa (učinkovita) sredstva, »preveliki stroški« pa ne morejo biti izgovor za polovično ali napačno delovanje. Tudi če bi sprejeli skonstruirano tezo, da je nekdo, ki pripada romski skupnosti, povzročil kriminalno dejanje, to v tem primeru ne more in ne sme biti povod za pogrom, za linč kar proti celi romski družini ali celo širši romski skupnosti. Prav tako še tako velik problem in še tako težko kriminalno dejanje ne opravičuje postavljanja barikad in samovoljnega, nasilnega prevzemanja in urejanja »reda in miru«, se pravi urejanja prometa in urejanja vstopanja v posamezna naselja s strani nepooblaščenih in samooklicanih »redarjev«. Bojim se, da tega niti pozicija niti opozicija nista dovolj natančno in jasno povedali vsem tistim prebivalcem posameznih krajev na Dolenjskem, ki so se na ta način lotili »urejanja« romske problematike. Žal so nekateri politični prvaki celo poskušali povedati, da ravnanje nezadovoljnih ljudi razumejo in da je takšno njihovo početje celo nekakšna njihova pravica. Še sreča, da smo člani Evropske unije, sicer bi (pre) velik del Slovencev in politikov živel v trdnem prepričanju, kako prav imajo v svojem ravnanju in kako so problematični samo tisti med nami, ki so si upali zastaviti glas v podporo Romov (in
njihovih pravic) ne samo doma, ampak tudi v Evropi. Evropski komisar za človekove pravice je po nekajurnem obisku v Sloveniji in po pogovorih z vsemi prizadetimi v romski aferi ugotovil, da se v tem primeru ravno ne moremo hvaliti s svojo »evropskostjo«, s katero se tako radi ponašamo, še zlasti ob soočanjih z nekaterimi državami, ki še niso v EU. Še zlasti vodilnim politikom, pa tudi Cerkvi in drugim je zameril, ker niso delovali v prid večji strpnosti in boljšemu razumevanju med sprtimi stranmi, proti logiki nasilnega reševanja odprtih problemov.
Vtis, ki ga je umirjeni evropski komisar odnesel iz Slovenije glede naše (ne)tolerantnosti, bi bil zagotovo nekoliko boljši, če bi si lahko ogledal posnetek slovenske nacionalne televizije iz nedeljskega večernega dnevnika. Mlada učiteljica, ki v Postojni skrbi za začasno poučevanje Strojanovih (ciganskih) otrok, je v tem dnevniku v nekaj sekundah s svojim ljubečim ravnanjem do teh otrok in s svojimi besedami o romski problematiki povedala več, kot pa so nam v različnih traktatih to jesen poskušali pojasniti naši voditelji in politiki. Sporočala nam je, da so romski otroci resda v marsičem različni, z mnogimi problemi, da jim je treba pomagati, predvsem pa da jih je treba razumeti. Pokazala je, da ima veliko srce. Zaradi nje smo lahko ponosni tudi drugi. In tudi nekoliko manj nas je lahko sram.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm • Ne le vroče, ampak vrelo okoli daljnovoda
Obkanalska varianta ali nič!
Predstavnikom okoljskega ministrstva in Elesa, ki so se minuli teden na zahtevo videmske civilne iniciative in po posredovanju občinske uprave srečali s člani iniciative, je bilo kar hudo vroče. Andrej Rožman je namreč po svoji navadi odprl „vse topove" in tisto, kar je priletelo iz njih, ni bilo ravno neboleče ...
„Kakšen odnos pa ima država in vi do nas, krajanov, do ljudi?! Brez vsakega obvestila, brez česarkoli sploh pošljete sem neke službe, neke ljudi, da hodijo po tujih zemljiščih in odmerjajo traso daljnovoda, ki je sploh še nismo dokončno dorekli. Kaj se pa greste?! Niti ena naša pripomba glede trase ni bila upoštevana! Pa kaj nameravate, kaj si mislite?! Nas boste kar pobili tukaj ali nas boste izselili?! Takšen daljnovod degradira okolico za desetletja naprej in posledice bo čutilo več generacij! Če si tako želite ta daljnovod in če je tako nujen, si ga potegnite čez svoja dvorišča in ne čez naša! Ptuju ste se izognili, ker ste se morali, zdaj pa vse, kar je okoljsko spornega „tiščite" k nam? Najprej ta daljnovod, potem pa še avtocesto in vse naj bi šlo čez Šturmovec, ki je povrhu še zaščiten krajinski park! Kdo brije norce iz koga, gospodje?!"
Iz Rožmana se je kritika kar vsipavala kot kubiki peska s kamiona in ni ji bilo videti konca, gospodje na nasprotni strani mize pa so vljudno molčali.
Prvi je potem prišel do besede župan Friderik Bračič, ki je povedal, da razume obe (nasprotni) strani, da pa bo kot župan, kar je čisto razumljivo, pač na strani svojih občanov in ne na strani naravovarstvenikov, ki so eden ključnih dejavnikov pri umestitvi trase daljnovoda skozi Šturmovec. Daljnovod naj bi po septembrskem sprejetem planu vlade tekel skozi Pobrežje, nato pa ob desnem robu Šturmovca, gledano nizvodno ob Dravi (čez naselje Zg. Šturmovec).Ta trasa naj bi bila po predloženi študiji tudi edina sprejemljiva s strani zavoda za zaščito narave, nikakor pa ne ustreza občanom Vidma oz. Šturmovčanom. Rožman je zato še enkrat poudaril, da v prvi vrsti daljnovoda sploh nočejo, če pa že ni nobene druge variante, da teče kje drugje, potem je edina (komaj) sprejemljiva ta, da ga speljejo ob jezeru in nikjer drugje.
Foto: Simona Meznarič
Trasa daljnovoda skozi Šturmovec povzroča sive lase tako civilni inicativi kot odgovornim vladnim možem ...
Naravovarstveniki absolutno proti obkanalski varianti
Aleš Kregar z Elesa je na to pripombo odgovoril, da je za njih kot podjetje povsem sprejemljiva tudi izgradnja ob jezeru, vendar jo je nemogoče izvesti zaradi nasprotovanja na-ravovarstvenikov, poleg tega pa bi bilo potrebno spremeniti še odlok o krajinskem parku, kar pa lahko stori edino občina.
Na tej točki pogovora se je vpletla Marjetica Ilich Štefanec z okoljskega ministrstva: „Da ne bi zdaj govorili v prazno, moram takoj povedati, da je Zavod za varstvo narave, potem ko je opravil obsežno študijo vpliva na okolje, kot edino sprejemljivo varianto določil traso in zanjo dal potrebno soglasje po desnem robu Šturmovca, kot jo je potem potrdila vlada, nikakor pa ne o b kanalu, kot želite vi. Z umestitvijo druge, vaše variante, se nikakor ne strinjajo, saj naj bi bilo uničenih preveč
rastlinskih in živalskih habita-tov; gre menda za redke zaščitene vrste dreves in gnezdišča redkih vrst ptic. Za naravovar-stvenike je obkanalska varianta popolnoma nesprejemljiva, tako za daljnovod kot tudi za kasnejšo avtocesto!"
Rožman: „Potem naj se daljnovod položi v zemljo, pa bodo ostala vsa drevesa in ptiči. Zapomnite si, da preko Šturmov-ca daljnovod ne bo tekel in pika! To ne bo šlo!"
Na takšno apriori stališče se je odzval Kregar: „Pa vi kar naprej nekaj spreminjate, enkrat pravite tako in drugič drugače. Že pred meseci smo rekli, da gre trasa mimo Pobrežja, potem ste zahtevali kabliranje in smo ugotovili, da to ne gre skozi, zdaj pa spet zahtevate položitev kabla v zemljo. Tako ne bomo prišli nikamor!"
Zdaj je prekipelo Marjanu Selinšku: „To pa ni tako; jasno smo povedali, da nadzemeljska varianta lahko teče ob kanalu. Zaradi nasprotovanja nara-vovarstvenikov predlagamo
podzemeljsko varianto, ker bi potem ostali ti habitati nedotaknjeni."
Enako je bilo tudi mnenje drugega vodje Civilne iniciative Jožeta Murška, ki je pojasnil, da pride v poštev le obkanal-ska varianta, pa najsi bo pod ali nad zemljo.
„Žal tudi kabliranje pomeni poseg v okolje z določenimi posledicami in tudi za takšno varianto bi morali dobiti soglasje s strani Zavoda za zaščito narave. To pa spet pomeni čakanje na novo študijo vpliva na okolje, ki lahko traja veliko časa. Poleg tega bi bilo tudi za to potrebno spremeniti odlok. In konec koncev, glede na sedanje mnenje naravovarstvenikov, realno gledano, ni pričakovati, da bi se po novi študiji strinjali z ob-kanalsko varianto, takšno ali drugačno, glede na to, da so jo doslej popolnoma negirali," je pojasnila Štefanečeva.
Sklep: Obkanalska varianta ali štrajk Šturmovčanov!
To je potrdil tudi Aleš Kre-gar: „Brez potrebe je čakati na novo mnenje in študijo, ker bo enaka, kot je ta, ki jo že imamo. Zavod ne dopušča te variante, saj smo jih že doslej poskušali prepričati tudi s tem, da bi zaščitena, redka drevesa presadili in jih tako ohranili!"
Direktor sektorja za prenos električne energije Srečko Les-jak je bil bolj spravljiv: „Prav, mi bomo še enkrat preučili vašo varianto, videli, kaj se lahko stori in kaj ne, nato pa se dobimo na ponovnem sestanku!"
Rožmanu se je predlog Les-jak zdel v redu, zahteval je le, naj preučijo še možnost podzemeljske umestitve, potem pa še z dvignjenim kazalcem dodal:" In da ne bo kakšnega izigravanja okoli tega: obkanal-ska varianta pomeni, da lahko
daljnovod teče največ do 100 metrov od roba kanala v notranjost Šturmovcev, ampak resnično največ do 100 metrov in niti metra dlje! Lahko pa je instaliran še bližje robu jezera, seveda!" Selinšek pa je k temu dodal še potek do Šturmovcev; do tega območja naj bi daljnovod tekel ob sedanji hitri cesti do Puhovega mostu, po desni strani med Turniščem in cesto, nato pa naj bi se odcepil proti kanalu oz. Šturmovcem.
Mnenja svojih občanov je nato povzel župan Friderik Bračič in oblikoval sklep, da se daljnovod lahko umesti tako, kot so predlagali, in nikakor drugače; torej je bila na sestanku potrjena t. i. obkanalska varianta, občina pa se je zavezala pomagati pri spremembi odloka. Sklep o končno natančno določeni trasi so nato podpisali vsi prisotni člani videmske civilne iniciative razen Andreja Rožmana, ki je pojasnil, da tega ne more podpisati iz dveh razlogov; prvič, ker je ne glede na vse najprej potrebno pridobiti konsenz in soglasje vseh lastnikov zemljišč v Šturmovcu, in drugič, ker daljnovoda nočejo, in če že bo, potem to ne bo po njihovi volji, ampak se bodo pač zgolj uklonili zahtevi države (seveda pod pogoji zahtevane obkanalske trase).
Kako bo zdaj stvar tekla naprej, je vprašanje. Dejstvo je, da Šturmovčani pod vodstvom Rožmana ne bodo popustili, kar je jasno vsem, ki jih poznajo, težko pa je tudi pričakovati, da bodo popustili naravovar-stveniki, ki imajo velik vpliv in moč v Evropi.
Najbolj
problematičen na celotni trasi je Videm
V pogovoru z Marjetko Ilich Štefanec smo kasneje še izvedeli, da tako velikih težav z umestitvijo trase sicer 82 kilometrov dolgega 400 kV daljnovoda Cirkovce-Pince kot v Vidmu nimajo nikjer, v nobeni drugi občini. Deloma je vzrok za težavnost umestitve na tem območju v samem krajinskem parku in območju Nature 2000, pod katero spada to ozemlje, deloma pa v velikem nestrinjanju občanov s trenutno potrjeno traso skozi sredino Šturmovca. V vseh ostalih občinah naj bi zadeva tekla relativno gladko; recimo v Kidričevem sploh ni - vsaj doslej -nobenih pripomb, z zahtevami civilne iniciative treh vasi so se srečali v Gorišnici, kjer pa naj ne bi šlo za nerešljive težave, več problemov pa bodo imeli po pričakovanju le še v občini Lendava, vendar naj bi tam težave povzročala meja s Hrvaško, zaradi katere bi oz. bodo morali traso daljnovoda precej „zavijati" po meandrsko. „Naj-več težav z umestitvijo imamo
tako v občini Videm, vendar upam, da bomo to uspeli rešiti. Seveda pa se znajo zgoditi še pripombe v drugih občinah, potem ko bomo razgrnili lokacijski načrt," je še povedala Štefanecova. Odgovora na to, kaj se bo zgodilo, če v območju Šturmovca ne bo prišlo do skupne variante, sprejemljive tako za naravovarstvenike kot za občane, Štefanečeva ni imela, je pa dala vedeti, da v resnično skrajnem, res ekstremnem primeru, država lahko naredi po svoje, tudi mimo volje občanov ...
Z izgradnjo trase 2 x 400 kV daljnovoda se sicer dokaj mudi, saj bi po meddržavni pogodbi med Slovenijo in Madžarsko moral biti končan že leta 2008, kar je danes popolnoma nerealno. Madžarska je sicer svoj daljnovod že zgradila do slovenske meje in je tudi že v uporabi, Slovenija pa je po besedah Srečka Lesjaka že dandanes v zamudi vsaj za dve ali tri leta, saj se tovrsten daljnovod gradi približno dve leti. Glede na stanje, kjer je zadeva zdaj, bo torej zamuda v letih še precej večja. Po pogodbi, ki jo je z Madžarsko podpisala še prejšnja vlada, bi sicer Slovenija po letu 2008 morala plačevati penale zaradi zamud, vendar tega menda ni pričakovati; pogajanja med Slovenijo in Madžarsko trenutno stojijo zaradi kadrovskih sprememb vodilnega sektorja v madžarskem elektro podjetju.
in kje čez
Šturmovec bo tekla avtocesta?!
Kdaj se bo dejansko začela izgradnja daljnovoda, pa še vedno ostaja odprto vprašanje, saj je pred odgovornimi za izpeljavo projekta še cel kup birokratskih postopkov, ki se bodo začeli z razgrnitvami lokacijskih načrtov po posameznih občinah.
Gotovo pa bo potrebno najprej rešiti „bolečo točko" v občini Videm. Tokrat se ta veže na vprašanje trase daljnovoda, toda kmalu bo na površju tudi vprašanje umestitve bodoče avtoceste, ki je prav tako predvidena skozi območje Šturmovca. V tem kontekstu se zdi delo vlade in služb zelo nerazumno, saj bi lahko oba projekta peljala hkrati. Tako pa se lahko zgodi, da bo trasa daljnovoda speljana po eni , trasa avtoceste (ki je zaenkrat predvidena ob kanalu) pa po drugi strani Šturmovca. Kaj bo potem ostalo od tega krajinskega parka, je vprašanje. Verjetno nič. Skoraj enako, torej nič, bo ostalo od tega območja, če bosta obe trasi speljani po sedaj potrjenem programu ob desnem robu parka. Poleg tega bi se s takim načrtovanjem Videm razdelil na dve ločeni polovici; Šturmovčani pa bi se znašli stisnjeni med jezero in avtocesto. Ali bo oz. bi bilo to potem sprejemljivo za naravo-varstvenike? ...
Za vsakega razumno in logično mislečega človeka je pač še najbolj pametno, če bi oba posega v to okolje čimbolj omejili, tako da bi daljnovod in bodočo avtocesto izpeljali v skupnem pasu na eni trasi, in v tem pogledu je vztrajanje na obkanal-ski varianti videti tudi najbolj sprejemljivo, saj se s tem maksimalno možno ohranja celovitost parka Šturmovec.
Kidričevo • Prva seja novega nadzornega sveta Taluma
Za predsednika nadzornikov imenovan Vitoslav Turk
Na prvi seji novoimenovanega nadzornega sveta družbe Talum so v ponedeljek, 20. novembra, za predsednika tega organa imenovali mag. Vitoslava Turka, sicer direktorja Elektrogospodarstva Slovenije; že na naslednji seji, v decembru, pa naj bi prisluhnili poročilu uprave o poslovanju in planih.
Na prvi seji novega nadzornega sveta družbe Talum, ki jo je predsednik uprave mag. Danilo Toplek sklical v ponedeljek, 20. novembra, ob 15. uri v prostorih upravne zgradbe Talum v Kidričevem, je po nam dosegljivih informacijah sodelovalo le pet članov in ne sedem, kot je zapisano v poslovniku te družbe. S strani večinskega lastnika Elesa so na seji sodelovali trije začasni nadzorniki: mag. Vitoslav Turk, dr. Darinka Fakin in Stanko Simonič, s strani delovnega kolektiva Taluma pa Marko Drobnič in Ivan Ogrinc. Na razmeroma kratki seji - trajala naj bi le dobrih 15 minut - so po konstituiranju
za predsednika nadzornega sveta družbe Talum po pričakovanjih imenovali mag. Vitoslava Turka, direktorja Elesa, ki je večinski lastnik Taluma, za podpredsednika tega organa pa je bil imenovan Stanko Simonič.
Podrobnosti o vsebini in poteku seje nismo uspeli izvedeti. Predsednik uprave mag. Danilo Toplek pa nam je pojasnil, da so med drugim sklenili, da se bodo na naslednji seji sestali v ponedeljek, 11. decembra, ko naj bi člani nadzornega sveta te družbe obravnavali predvsem oceno poslovanja Talu-ma v preteklem obdobju ter smernice in plan dela družbe za leto 2007. O tem naj
Foto. M. Ozmec
Po pričakovanjih je bil za predsednika nadzornega sveta Taluma imenovan mag. Vitoslav Turk.
bi članom nadzornega sveta poročali predstavniki uprave Taluma s predsednikom mag. Danilom Toplekom na čelu.
Danilo Toplek: »Mnenja lastnikov ne poznamo!«
Naj dodamo, da med zaposlenimi v Talumu in zagotovo tudi v širši javnosti še vedno vlada negotovost, saj se že skoraj leto dni govori o skorajšnji zamenjavi predsednika uprave mag. Danila Topleka, ki je v tem okolju sicer zelo priljubljen in kot uspešen gospodarstvenik spoštovan tudi v državnem merilu. Vse glasnejše govorice o nameravani zamenjavi pa je prvi mož Taluma nedavno tega takole komentiral: »V normalnem svetu lastniki pač menjajo upravo in vodilno ekipo, če ta ne izpolnjuje sprejetih nalog in če ne posluje uspešno. To se podkrepi z ustreznimi dejstvi, podatki in izračuni. Glede na to, da nam s strani lastnika tovrstnih dejstev do danes ni nihče predstavil, upravičeno sklepam, da so z rezultati zadovoljni in srečni, da imajo ekipo, ki tako lepo skrbi za njihovo premoženje.«
M. Ozmec
Ptuj • Kako uspešna je ptujska Animacija?
50 odstotkov udeležencev se zaposli
Ustanova za izobraževanje odraslih Animacija Ptuj že več kot 15 let deluje na področju razvoja človeških virov, vzpodbuja in omogoča razvijanje različnih znanj, spretnosti in sposobnosti za poklicno kariero, osebni in poklicni razvoj. V našem okolju je najbolj prepoznavna po delavnicah, ki jih izvaja v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje Ptuj. Gre za pomoč pri iskanju zaposlitve brezposelnim osebam in njihovo izobraževanje ter resocializacijo. Preverili smo, kakšne rezultate v resnici dosegajo in, kako so z njihovim delom zadovoljni tisti, ki te delavnice obiskujejo.
Animacija Ptuj je dejavna na mnogih področjih in izvaja široko paleto dejavnosti, usmerjene na področje razvoja človeških virov in podjetnosti. Nudi podporo lokalnemu okolju na področju trajnostnega razvoja, zaposlovanja, odpiranja novih možnosti zaposlovanja in osebnega ter poslovnega izobraževanja in usposabljanja - od svetovanja podjetjem na področju razvoja kadrov do izvajanja izobraževanja po željah znanega naročnika, s poudarkom na kakovostni in inovativni izvedbi. Njihovo delo zajema tudi pripravo inovativnih programov za povečanje zaposljivosti prebivalstva in razvoja podjetnosti. Pri tem izvajajo kopico delavnic za pomoč brezposelnim, njihov edini namen pa ni iskanje zaposlitve, ampak tudi motiviranje, trening komunikacije, pomoč pri samostojnem učenju, urjenje skupinskega dela, veliko pa delajo tudi na dvigu samozavesti brezposelnih oseb. Izvajajo tudi študijske krožke in ustvarjalne delavnice, zadnja leta pa so dejavni tudi na področju trajnostnega razvoja podeželja. Posebnost
Animacije je v tem, da povezuje gospodarsko in šolsko sfero, njihova podlaga pa so večletne izkušnje in znanje, ki ju prenašajo na udeležence programov. »Naš strokovni tim je visoko usposobljen. Imamo tudi preko 120 zunanjih sodelavcev. Vsi, s katerimi sodelujemo, imajo teoretično podlago in znanje ter izkušnje iz gospodarstva,« je dejala direktorica Animacija Ptuj Franja Čeh. Po njenem mnenju je zelo pomemben namen delavnic, ki jih izvajajo, motivacija, aktivnost in animacija udeležencev. »Poudarek je tudi na timskem delu, medsebojni pomoči in kolegialnim odnosom,« je še dodala Čehova.
Programi, ki jih izvajajo za iskalce zaposlitve, so različni. Obiskujejo jih tako starejši kot mlajši, po njenih besedah pa je vsem skupno spoznanje, da oboji poudarjajo pomen medgeneracijskega sodelovanja. Trajanje delavnice je odvisno od programa, ki ga izvajajo, od dvodnevnih do trimesečnih programov. Tudi učinki so odvisni od trajanja delavnic, lahko so takojšnji ali skriti. Med skrite spada povečanje samozavesti, druženje,
dvig samopodobe, ponovna aktivnost in podobno. Tisti, ki javnost bolj zanimajo, so takojšnji, med te pa štejejo nadaljnje izobraževanje udeležencev, izpopolnjevanja ter izhod v zaposlitev ali samo-zaposlitev. Statistični podatki, ki jih vodijo v Animaciji, kažejo, da z njihovo pomočjo delo najde kar 50 odstotkov ljudi, še 20 odstotkov pa se jih vključi v nadaljnje izobra-
ževanje. Letos prvič so pričeli izvajati tudi nov program, imenovan Druga možnost. Namenjen je predvsem starejšim brezposelnim, njegov namen pa je resocializacija, pridobivanje samozavesti, druženje, doseganje samo-zavzetosti za reševanje problemov pri zaposlovanju in iskanje informacij v zvezi z možnostmi zaposlovanja v lokalnem okolju. »Mislim, da
Direktorica Animacije Ptuj Franja Čeh
smo doslej delali premalo na zaposlovanju starejših ljudi, z ustreznimi aktivnostmi bo potrebno krepiti tudi medge-neracijsko sodelovanje že zaposlenih,« je dodala Čehova.
Kako Animacijo dojemajo udeleženci seminarjev
Program Druga možnost, ki ga v Animaciji letos prvič izvajajo, trenutno obiskuje približno 25 ljudi, ki so razdeljeni v dve skupini. Kot so se strinjali vsi udeleženci, s katerimi sem se pogovarjala, so sprva zelo težko sprejeli dejstvo, da bodo trikrat tedensko morali obiskovati delavnice. »Od začetka nas je bilo strah, več časa smo tu, bolj nam je všeč«, pripovedujejo. Nekateri starejši, ki se udeležujejo delavnic, iščejo zaposlitev že 10 ali več let in so že popolnoma obupali. »Mislila sem, da sem samo jaz doma. Vsi sosedje in prijatelji delajo, ti pa se počutiš ubogega, ker si nenehno doma in čakaš, kdaj bo kdo prišel, pospravljaš in enostavno živiš monotono življenje. Tu pa se
družimo, videli smo, da nismo osamljeni, postajamo tudi večji optimisti in verjamemo, da tudi za nas obstaja zaposlitev v različnih oblikah. Veliko nas je takih, ki ne najdemo dela. Sprva je res težko, ker misliš, da ne boš imel časa za vse. Kdo bo pospravil, skuhal? A potem vidiš, da je tako bolje, saj se na delavnicah sproščamo, pogovarjamo in družimo,« pripoveduje ena od udeleženk delavnic.
Nedvomno je ena izmed velikih prednosti takega načina izvajanja, da se starejši brezposelni ljudje ne počutijo osamljene in pridejo do spoznanja, da je primerov, podobnih njihovemu, ogromno. Nekateri vrsto let zapored niso prejele niti enega odgovora na oddane prošnje za delo, v Animaciji pa jim pomagajo tudi pri pisanju boljših vloge in pravijo, da so rezultati očitni. Edina zadeva, ki zbuja precej nesoglasij, je ta, da so delavnice obvezne in v primeru, da jih kdo ne želi obiskovati izgubi socialno pomoč. »Takšna je pač politika Zavoda za zaposlovanje. Mi s tem nimamo nič,« zaključuje Čehova.
Dženana Bećirović
Foto: DB
Ptuj • Konstitutivna seja mestnega sveta
Bo Ptuj dobil podžupanjo?
Na konstitutivni seji se je novi ptujski mestni svet sestal 20. novembra. Imenovali so komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potrdili mandate novoizvoljenim občinskim svetnikom, imenovali člane v deset delovnih teles mestnega sveta, odbore in komisije ter sprejeli ugotovitveni sklep, da je bil za župana ponovno izvoljen dr. Štefan Čelan.
Na predlog svetnika SNS Miroslava Letonje bodo na decembrski seji, ki bo predvidoma 6. decembra, odločali tudi o ustanovitvi odbora za lokalno samoupravo. V roku enega tedna pa morajo svetniške skupine oziroma svetniki posamezniki predložiti predloge kandidatov za nov nadzorni odbor MO Ptuj, ker je prejšnjemu potekel mandat.
Za predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so izvolili Jožeta Glazerja iz SD, podpredsednik je Peter Pribožič iz N.Si, člani pa Rajko Fajt (SDS), mag. Miran Kerin (LDS) in Matej Jan-žekovič (SMS).
Največ svetnikov v mandatu 2006-2010 ima tako kot v prejšnjem LDS; za zdaj so mandate potrdili Emilu Mesariču, Miranu Kerinu, Mariji Magda-lenc, Juriju Šarmanu, Milanu Čučku, Konradu Rižnerju, Lidiji Majnik in Jožefu Štrafeli, Mojci Horvat, ki bo nadomestila dr. Štefana Čelana, saj je bil prav tako izvoljen za mestni svet, bodo mandat potrdili na decembrski seji. Funkcija župana in mestnega svetnika namreč nista združljivi, pisno izjavo o tem, da bo opravljal župansko funkcijo, pa je dr. Čelan poslal mestnemu svetu in občinski volilni komisiji.
Svetniki SDS v mestnem svetu so Metka Jurešič, Silva Far-tek, Helena Neudauer, Rajko Fajt, Milan Petek, Mirko Kekec in Marjan Kolarič. SD ima v novem mandatu štiri svetnike. To so Jože Glazer, Miran Meško, Mirjana Nenad in Žiga Simo-
nič, ki je z dvajsetimi leti najmlajši svetnik v MO Ptuj. Novo Slovenijo bosta tudi v novem mandatu zastopala Janez Rožmarin in Peter Pribožič, svetnika iz SMS sta postala Matej Janžekovič in Dejan Klasinc, Desusova svetnika sta Marija Ovčar in Albin Pišek, ki je s 76 leti tudi najstarejši svetnik ptujskega mestnega sveta in je do ugotovitve mestnega sveta o izvolitvi in prevzemu funkcije novoizvoljenega župana dr. Štefana Čelana tudi vodil konstitutivno sejo ptujskega mestnega sveta. Po enega svetnika imajo Zeleni Slovenije (Vlado Čuš), SNS (Miroslav Letonja) in SLS (dr. Marjan Janžekovič).
Pred zasedbo funkcije župana MO Ptuj je novoizvoljeni ptujski župan dr. Štefan Čelan podal zaprisego. Bolj kot se oddaljujejo lokalne volitve, bolj je ponosen na volilni izid. Dobil ga je v konkurenci šestih zelo kredibilnih kandidatov, ki so se doslej že izkazali vsak na svojem področju dela. Upa, da bodo svetniki v sejni sobe Mestne hiše pozabili na osebne in strankarske interese oziroma interese posameznih strank, da bodo prvenstveno delali v korist občine in občanov, ker so za to tudi dobili mandat volivcev. Prav tako je prepričan, da bodo delali v duhu prvega ptujskega mestnega statuta iz leta 1376, kjer je med drugim zapisano: »Kdor z mestom ne trpi, naj z njim se ne krepi.«
Z večino glasov so novoizvoljene svetnice in svetniki ptujskega mestnega sveta potrdili
Foto: Črtomir Goznik
Konstitutivne seje ptujskega mestnega sveta se je udeležilo 28 od 29 svetnikov; en mandat morajo še potrditi, ker se je dr. Štefan Čelan, ki je bil izvoljen tudi za svetnika mestnega sveta, odločil, da bo opravljal župansko funkcijo. Svetniška in županska funkcija namreč nista združljivi. Njegov sedež bo po vsej verjetnosti zasedla Mojca Horvat, kar mora potrditi še občinska volilna komisija.
sestavo desetih komisij in odborov. Do nje so se dokopali po tritedenskem usklajevanju in več kot 500 kombinacijah, je župan povedal v odgovor vsem tistim, ki s sestavo komisij in odborov niso bili zadovoljni, Janezu Rožmarinu, Mariji Ovčar, Vladu Čušu in dr. Marjanu Janžekoviču. Sestav odborov in komisij mestnega sveta je takšen kot pred 12 leti, v vseh teh letih ga niso spreminjali. Odbori so sedemčlanski: pet jih je iz vrst svetnikov, dva sta t. i. zunanja člana, praviloma pa tudi člana ene od strank, ki ima svoje predstavnike v mestnem svetu. Komisije so petčlanske, brez zunanjih članov.
Za predsednico odbora za
finance in gospodarjenje s sredstvi MO Ptuj so izvolili Marijo Magdalenc (lDS), ki je odbor vodila že v prejšnjem mandatu, Rajko Fajt (SDS) je novi (stari) predsednik odbora za gospodarstvo, odbor za družbene dejavnosti v novem mandatu vodi Lidija Majnik iz LDS. Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo ima po novem v rokah SD, predsednik je postal Miran Meško, Mateju Janžekoviču iz SMS so zaupali vodenje odbora za splošne zadeve, odbor za socialo, zdravstvo in kulturo, vodi v novem mandatu Albin Pišek iz Desusa. Predsedniko-vanje statutarno-pravne komisije je zadržal Milan Petek (SDS), komisijo za odlikovanja
in priznanja vodi po novem Peter Pribožič (N.Si). Milan Čuček (LDS) je po novem predsednik komisije za vloge in pritožbe, komisijo za statut in poslovnik pa je prevzela Helena Neudauer iz SDS.
Desus
podžupanstva ni podpisal
Kdo bo novi podžupan MO Ptuj, ali bomo po novem imeli enega ali dva podžupana (takšno rešitev naj bi prinesla nova zakonodaja za vse mestne občine), v tem trenutku še ni znano, ker dogovori o tem še potekajo. Iz predvolilnega obdobja pa je znana izjava
MO Desus, ki so na tiskovni konferenci 26. julija letos, ko so zaradi vzvišenosti funkcionarjev LDS in SD prekinili koalicijsko pogodbo, izjavili, da je dokončna podpora dr. Štefanu Čelanu na jesenskih lokalnih volitvah odvisna od njegove pripravljenosti oziroma podpisa dogovora o sodelovanju. Dogovor je okvirno že sestavljen in v njem so zapisali, da mora v novem mandatu biti podžupan iz vrst Desus. Bojda je bil dogovor o sodelovanju s takšno vsebino pripravljen, a ga niso nikoli podpisali.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je v zvezi z imenovanjem podžupanov za Štajerski tednik povedal: »O podžupanih oziroma podžupanjah se je v predvolilnem času res veliko govorilo. Moj predlog političnim strankam je bil, da si v tem mandatu želim pod-županjo. Žal do danes nisem prejel nobenega predloga, ki bi ga lahko upošteval. Osebno še vedno razmišljam zgolj o enem podžupanskem mestu. Po dosedanjih izkušnjah in dogovorih bi to lahko bil kandidat oziroma kandidatka iz stranke, ki je dosegla drugi najboljši rezultat na letošnjih lokalnih volitvah. Ali bo tako, je težko napovedati. Ker prihaja božični in novoletni čas in so se ljudje zagotovo že naveličali politike, bom odločitev o podžupanu sprejel po novem letu.«
Glede na to, da je predsednik MO SDS Rajko Fajt, ki je bil tekmec ptujskega župana na letošnjih lokalnih volitvah, v novem mandatu pa je ponovno mestni svetnik in predsednik odbora za gospodarstvo, funkcijo podžupana odločno odklonil že pred časom, bi bila lahko podžupanja Helena Neudauer, če malo špekuliramo, ali pa tudi kdo drugi iz te stranke, če ji bo že dodeljen mandat podžupanstva. Vsaj politična higiena, če drugo ne, zahteva, da je podžupan iz opozicije.
MG
Središče ob Dravi • Konstitutivna seja občinskega sveta
Motiv je bil napredek, ne denar
V ponedeljek so se na 1., konstitutivni seji sestali člani novoustanovljenega občinskega sveta občine Središče ob Dravi. Na dnevnem redu so imeli deset točk.
Prvo sejo je vodil Ivan Viher, člani sveta pa so še Anton Prosnik, Samo Kočevar, Bojan Mlakar, Drago Marčec, Jasna Munda, Jurij Dogša in Anica Škrinjar - vsi iz Liste za razvoj občine Središče ob Dravi in Jure Kolarič iz N.Si. Po poročilu občinske volilne komisije o izidu volitev so potrdili mandate članov OS in župana. Dokler ne bodo imeli svojih aktov, bodo v občini poslovali po aktih občine Ormož. Ustanovili so komisijo za pripravo statuta občine Središče ob Dravi, ki naj bi v mesecu in pol pripravila predlog akta. Dogovoriti se bo potrebno predvsem, katere in koliko komisij potrebujejo. Pa tudi, kot je povedal župan Borko, kolikšen bo v njih delež nečlanov OS. OS šteje namreč le devet
članov in prav lahko bi se zgodilo, da bi morali biti svetniki člani treh ali več komisij, to pa gotovo ne omogoča kvalitetnega dela. V komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so imenovali Anico Škrinjar, Bojana Mlakarja, Draga Marčeca, Jurija Dogša in Jureta Kolariča.
Najbolj svečani del seje je bila gotovo prisega župana in svetnikov, ki so prisegli, da bodo delovali v dobro občine Središče ob Dravi in blaginjo Republike Slovenije. Sledil je nagovor prvega župana po letu 1958, ko je bila občina Središče odpravljena. Jure Borko je izpostavil, da morajo vsi stopiti skupaj iskati dialog kompromisa. Povedal je, da se zaveda zahtevnosti naloge in pri delu pričakuje pomoč
članov sveta. Prepričan je, da imajo kot tim zaupanje prebivalcev, ki ga morajo tudi upravičiti.
Pri točki razno je več svetnikov izjavilo, da se odpoveduje sejninam v korist nove občine. To naj bi bili sklenili še preden so šli na volitve, so povedali. Nekatere so motile tudi govorice, češ, da jih zanimajo le sejnine. Župan je omenil še aktivnosti s katerimi se bodo kmalu morali spopasti. Delitvena bilanca je gotovo tista, ki jo bo potrebno speljati čimprej, saj dokler ni proračuna, velja začasno financiranje. Borko je napovedal, da se bo v prihodnjem tednu srečal na skupnem sestanku z županoma Ormoža in Sv. Tomaž ter bodo poskušali začeti reševati nekatera skupna vprašanja.
vki
Člani sveta občine Središče ob Dravi z županom Juretom Borkom.
Slovenija • Cepljenje proti gripi
Cepljenje je se vedno najučinkovitejša zaščita
Sredi novembra so se pričela cepljenja proti gripi, akutni okužbi dihal. Cepljenje se izvaja le z eno dozo cepiva in stane 2800 tolarjev, za kronične bolnike, stare do 18 let oziroma nad 65 let starosti pa je cena 1500 tolarjev.
Otroke, stare od šest mesecev do treh let, se cepi s cepivom za otroke. Če je včasih veljalo, da je cepljenje še posebej priporočljivo za osebe, stare nad 60 let, osebe s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, sladkorno boleznijo, bronhialno astmo, ledvičnimi boleznimi, živčno-mišičnimi boleznimi, rakastimi obolenji, imunsko boleznijo in podobno, danes ni več tako. Vse bolj ga priporočajo tudi delovno aktivnim ljudem. V ZDA in nekaterih državah zahodne Evrope se cepi proti gripi že skoraj polovica zaposlenih
ljudi. Razlogov za cepljenje je več, ob zdravstvenih in finančnih tudi organizacijski, ker je v primeru epidemije gripe zelo ogrožen tudi delovni proces. Letno zaradi gripe v Sloveniji zboli okrog 60 tisoč ljudi, lani se jih je cepilo okrog 200 tisoč. November je najprimernejši čas za cepljenje. Cepljenje proti gripi ne more povzročiti bolezni, saj ne vsebuje živega virusa gripe.V zadnjih letih se je povečala nevarnost pandemije gripe, do katere lahko pride zaradi genetske spremembe virusa ptičje gripe, cepljenje
Foto: M. Ozmec
proti humani gripi pa je tudi delno varovalo pred ptičjo gripo. Cepljenje se izvaja s cepivom, ki vsebuje mrtve komponente virusov, ki povzročajo oziroma bodo povzročale obolenja v sezoni 2006-2007. Cepljenje v Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, Centru za epidemiologijo, oddelku Ptuj, Trstenjakova ulica 9, poteka vsak dan od 8. do 12. ure, v torek od 8. do 17. ure. Izvajali ga bodo vsaj še do srede decembra.
Cepljenje v ZD Ptuj je v prvi fazi potekalo od 20. do 24. novembra, vsak dan do 7.30 do
13. ure v prostorih ambulante za nujno medicinsko pomoč - soba za posege 2. Cepljenje so v teh dneh izvajali tudi v splošnih ambulantah v Podlehniku, Kidričevem, Leskovcu, Vidmu pri Ptuju in na Hajdini. Če se bo pokazala potreba, bodo s cepljenjem nadaljevali, paciente bodo o tem pravočasno obvestili. Cepljenje proti gripi se izvaja tudi v splošnih ambulantah zasebnih zdravnikov.
Cepljenje je še vedno najbolj učinkovita zaščita pred gripo.
MG
Ptuj • Prve voznice malih avtobusov
V moških poklicih vse več žensk
Na sedežu PE Veolia transport na Ptuju, Puhova ulica 14, so 21. novembra predstavili usposabljanje žensk v tradicionalno moških poklicih. Sodelovali so Tatjana Kos, ena od novih voznic malih avtobusov, vodja PE Veolia transport na Ptuju Andrej Žuran, direktorica Območne službe Zavoda za zaposlovanje na Ptuju Vlasta Stojak s sodelavkama Natalijo Šuntner in Rosando Rojko ter Suzana Habjanič, vodja operative Ptuj Veolia transport Štajerska, d. d.
Tatjana Kos je postala voznica D1 kategorije, kar pomeni, da je usposobljena za vožnjo mini avtobusov s 16 sedeži, stara je 24 let, po poklicu frizerka, že od nekdaj pa si je želela postati voznica. Rada pomaga ljudem, rada je z ljudmi, kjer se vedno nekaj dogaja, tega na avtobusu nikoli ne manjka. Zelo hvaležna je Zavodu za zaposlovanje, da ji je omogočil usposobitev za voznico. Njena želja je, da bi čimprej pridobila veliko D kategorijo. Po mesecu in pol redne vožnje po ulicah Maribora je s svojim novim delom več kot zadovoljna. Potniki so jo lepo sprejeli, problemov ni. Pričakovati je, da bomo voznice kmalu srečali tudi na potniških linijah na
Ptujskem.
Bistvo vse zgodbe je v partnerskem sodelovanju z delodajalci. "Brezposelnih oseb ne želimo le vključevati v programe za pridobitev nekih usposobljenosti ali poklica. Naš bistveni cilj je, da se s tem novim znanjem takoj zaposlijo," je na predstavitvi primera dobre prakse žensk na novi poklicni poti v okviru programa usposabljanja in zaposlovanja voznic povedala vodja Območne službe Zavoda za zaposlovanje na Ptuju Vlasta Stojak. Če začnemo skupaj z delodajalcem že planirati, je uspeh zagotovljen, poudarja. V Zavodu Republike Slovenije v zadnjih letih beležijo veliko potreb po voznikih, samo v letoš-
njem letu je bilo na območju celotne Slovenije prijavljenih več kot 7000 potreb, od tega na Ptujskem in Ormoškem skupaj 277. Ta številka jih je spodbudila, da so šli na teren, da povprašajo delodajalce o njihovih potrebah in skupaj usposobijo voznike. Območna služba izvaja akcijski načrt za pridobitev poklica voznika, ki zajema svetovanja, predstavitev poklica, motivacijske in informativne ure, oglede pri delodajalcih in tudi veliko zaposlitvenih pogovorov. Akcijski načrt poteka od letos v vseh območnih službah zavoda. Na Ptuju so šli korak dlje, odločili so, da bi v tradicionalno moški poklic vključili tudi ženske.V letu 228 so vključili 228 brez-
Foto: Črtomir Goznik
SLOUHUftl^';-. , iT, ,
Ptujčanki Tatjani Kos so se uresničile želje, postala je voznica malega avtobusa. Na fotografiji v družbi z vodjem PE Ptuj Veolia transport Štajerska, d. d., Andrejem Žuranom, Vlasto Stojak, Natalijo Šuntner in Rosando Rojko iz Območne službe Zavoda za zaposlovanje na Ptuju ter Suzano Habjanič, vodjo operative Ptuj Veolie transport.
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Žuran, vodja PE Ptuj Veolia transport, je povedal, da sta iz bivšega Certusa (nekaj časa tudi Connexa) nastali dve delovni enoti, ena v Mariboru, druga na Ptuju, ki vključuje tudi lokacijo Slovenska Bistrica. Podjetje se po novem imenuje Veolia transport Štajerska, d. d. V ptujski enoti Veolie glavnino prevozov zavzemajo šolski prevozi in primestne linije, močna je tudi linija Ptuj-Maribor, mednarodni liniji pa sta Ptuj-Munchen in Ptuj-Stuttgart. Letno prevozijo milijon šeststo tisoč km, turističnih prevozov je tristo tisoč km. Vseh zaposlenih v ptujski enoti je 140, od tega 82 voznikov.
poselnih oseb v programe aktivne politike zaposlovanja za pridobitev različnih usposobljenosti za voznika. Primer dobre prakse pri tem pa je usposabljanje žensk za poklic voznice v sodelovanju z Veo-lio. Ženske želijo pridobiti še v druge tradicionalne moške poklice; tako so jih med drugim začeli usposabljati tudi za slikopleskarke.
Že konec leta so 2005 s podjetjem Connex (danes Veolia) navezali stike v zvezi z možnostjo zaposlovanja voznic v avtobusnem prometu. K sodelovanju so povabili brezposelne, ki imajo že tri leta opravljen vozniški izpit kategorije B in končano poklicno šolo. Prednostno so motivirali ženske različnih poklicev, ki so si želele postati voznice avtobusa. Predstavitve, ki je potekala v okviru
tedna vseživljenjskega učenja, se je udeležilo 20 brezposelnih, pretežno žensk. V okviru že omenjenega akcijskega načrta so v začetku letošnjega leta izbrali pet kandidatk in enega kandidata. Stroške opravljanja izpita je plačal Zavod za zaposlovanje. Po uspešnem zaključnem izpitu so kandidati nadaljevali izobraževanje v programu nacionalne poklicne kvalifikacije in pridobili javno veljavno listino o nacionalni poklicni kvalifikaciji - certifikat voznice oziroma voznika v javnem prometu, ki je potrebna za opravljanje poklica. Pri tem so bili vsi uspešni. Že med usposabljanjem na delovnem mestu pri Veolii so se tri kandidatke redno zaposlile za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, ena kandidatka pa se še uspo-
sablja na delovnem mestu. Takšne prakse, kot je primer zglednega sodelovanja z Veo-lio, v zavodu želijo vzpostaviti tudi z drugimi prevozniki, saj je potreb v slovenskem transportu izredno veliko.
Andrej Žuran ocenjuje skupni projekt usposabljanja voznic kot zelo pozitivnega in spodbudnega, z njim sta hkrati uresničena dva cilja: ljudem ponudijo možnost zaposlitve, v podjetju pa na drugi strani zapolnijo vrzel, ki se pojavlja v slovenskem prostoru. Največja potreba po voznikih je na Primorskem, na Štajerskem pomanjkanje ni tako izrazito, četudi se že pojavlja. Partnerja sta prepričana, da bosta sodelovanje še razširila in v skupnem projektu usposobila še več voznic in voznikov avtobusov.
Ptuj • Poostren nadzor nad zbiralnicami ločenih frakcij in sežiganjem v naravi
Na terenu s komunalno inšpektorico in policijo
Večina od devetih pokritih zbiralnic ločenih frakcij, kolikor jih imamo na Ptuju, je v precej slabem stanju. Ljudje tja odlagajo vse možno, od pohištva do gospodinjskih odpadkov in koles. Zaradi situacije, ki se doslej ni izboljševala, se je komunalna inšpektorica Majda Murko odločila za sodelovanje s policijo.
Ta vikend so opravljali poostren nadzor nad zbiralnicami ločenih frakcij in sežiganjem v naravi, mi smo se jim pridružili.
Čeprav so v zbiralnicah ločenih frakcij posode namenjene za odlaganje papirja, pločevink, plastenk in stekla, ljudje ob teh posodah odlagajo še kopico drugih odpadkov. Minulo leto je MO Ptuj sprejela ustrezen odlok, s katerim so denarne sankcije za nepravilno odlaganje odpadkov na ekoloških otokih zvišali. Kljub temu da je po novem predvidena kazen za odlaganje odpadkov, ki ne sodijo v zbiralnice, 100 tisoč tolarjev, to očitno ni dovolj dober razlog, da bi se javnost ozavestila do te mere, da bi odlaganje drugih stvari prenehali. Z uveljavitvijo novega Zakona o prekrških je inšpektorat dobil tudi status prekrškovnega organa, kar pomeni, da lahko komunalna inšpektorica odloča po hitrem postopku. Takšen način dela se je izkazal kot zelo učinkovit, tako kot tudi njeno sodelovanje s policijo.
Prvo skupno akcijo so izvedli septembra, drugo minuli konec tedna. V soboto in nedeljo sta komunalna inšpektorica Skupne občinske uprave Majda Murko in predstavnik Policijske postaje Ptuj, vodja policijskega okoliša PČ Grajena in Ro-goznica Radko Hriberšek, opravljala poostren nadzor nad sežiganjem komunalnih odpadkov v naravi in odlaganjem komunalnih odpadkov na otokih. Pri tem je komunalna inšpektorica izdala dva plačilna naloga zaradi sežiganja komunalnih odpadkov v naravi in en plačilni nalog zaradi nepravilnega odlaganja komunalnih odpadkov. Za nepravilno odlaganje odpadkov je denarno kazen Murkova izrekla moškemu, ki je smeti pripeljal na ekološki otok na Zadružnem trgu iz Zlatoličja. Za prepovedano sežiganje pa je bila povzročiteljem izrečena globa v višini 60 tisočakov. Izrečena je bilo tudi eno ustno opozorilo zaradi sežiganja v naravi, eno pisno in deset ustnih opozoril pri nepravilnem odla-
Komunalna inšpektorica je izdala kopico opozoril in tudi plačilnih nalogov.
ganju komunalnih odpadkov na zbiralnicah. Tisti, ki so prejeli le opozorila, bodo ta teden komunalni inšpektorici morali prinesti potrdila, da
so smeti kasneje odložili na Čistem mestu, v nasprotnem primeru bodo plačali kazen.
Takšen način dela, pri katerem sodelujejo komunalna
inšpektorica in policija, se je pokazal kot zelo učinkovit. Podobne akcije bodo izvajali enkrat mesečno, vsak dan pa komunalna inšpektorica tudi
sama na terenu ugotavlja kršitve in izreka morebitne denarne kazni za kršitelje.
Ekološki otoki so namenjeni izključno za odlaganje stekla, papirja, pločevink in plastenk, pa še to samo v tipizirane posode. Glede na to, da smo ljudje najbolj dovzetni za denarne kazni, se bo situacija na zbirališčih mogoče sedaj le izboljšala. Če pomislite, kaj vse lahko kupite za 100 tisočakov, bo najverjetneje bolje smeti odložiti tam, kamor spadajo, ali pa jih odpeljati na Čisto mesto, kjer večino odpadkov lahko odložite brezplačno. Pa naj ne bo denar edini razlog za pravilno ravnanje, nezane-marljiva je seveda tudi vloga ekološkega ozaveščanja in spoštovanja narave. Kot optimističen zaključek morda le še dejstvo, da je ekološki otok na Zadružnem trgu, ki je med najbolj obremenjenimi in se ponavadi ob vikendih napolni do vrha, v ponedeljek, po akciji, bil bistveno bolj prazen kot ponavadi.
Dženana Bećirović
Strejaci • Hiša Krajnčičevih dobiva novo podobo
Letošnji praznični dnevi bodo še lepši
V tednu, ko bo izvedeno tudi osmo državno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije s humanitarnim delom v murskosoboški bolnišnici, se je po slabem letu priprav začela tudi obnova stanovanjske hiše Krajnčičevih v Strejacih. Gre še za eno humanitarno akcijo obrtnikov s Ptujskega, članov Gradbene sekcije Območne obrtne zbornice Ptuj.
Lani je v njihovem skromnem domu, tik pred novim letom, po dolgih letih prizadevanj številnih ljudi končno zasvetila luč v delu hiše, ki je bila zgrajena na črno, izdano pa je bilo tudi gradbeno dovoljenje za legalizacijo stanovanjske hiše. Pri napeljavi elektrike je pomagal tudi Center za socialno delo na Ptuju, sicer pa je bil to projekt dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč, ki je tudi imenovala
poseben odbor akcije »Luč v hiši vsakega otroka«. Pri tem se je še posebej trudil Slavko Mar,^rav tako tudi OŠ dr. Fra-nja Zgeča Dornava. Ko je pri Krajnčičevih lani zasijala luč, je upanje, da bo tudi njihov dom, zgrajen do IV. gradbene faze, nekoč dobil želeno podobo, postalo večje. Prinesla ga je Gradbena sekcija pri Območni obrtni zbornici Ptuj s predsednikom Brankom Goričanom. Obljubili so
sodelovanje, če jim bomo poiskali sponzorja v materialu. Ves potreben material za ureditev dela Krajnčičeve hiše, kuhinje, spalnice in pred-prostora, je kupilo podjetje Paam invest, d. o. o., katerega direktor je Robert Furjan. Z delom v tej humanitarni akciji sodelujejo Igor Cebek, samostojni podjetnik zaključnih gradbenih del iz Dražencev, Viljem Kramberger z obratovalnico SPING, gradbeni
Foto: Črtomir Goznik
Po obnovi bo mraz iz Krajnčičeve hiše dokončno pregnan.
Foto: Črtomir Goznik
Krajnčičeva hiša je končno postala delovišče ...
nadzor, pleskarstvo, sobosli-karstvo iz Ptuja, Branko Go-ričan, Splošna gradbena dela in slikopleskarstvo, Placar, Branko Glažar, GIPSI montaža gradbenih elementov iz Hajdoš, Stanislav Petrovič, Parketarstvo Podeks s Ptuja in Peter Brajlih, Izolacije z Zgornje Hajdine. Delati so začeli 20. novembra, po najboljših močeh pa se bodo trudili, da bi jih čim prej končali, da bi Krajnčičevi, mama Marica,
hči Suzana, osnovnošolka, in sin Zvonko, ki se uči za monterja, lahko v treh prostorih dobili pogoje za človeka vredno življenje. Na ureditev čakajo tudi sanitarije, Center za socialno delo Ptuj je delno že pomagal z nakupom potrebnega materiala, Zvonko je svoja monterska znanja tako preizkusil tudi v domači hiši. Za dokončanje del potrebuje še nekaj materiala in sanitarne opreme. Če jim bo uspelo
s pomočjo ljudi dobrih src urediti še sanitarije, bodo njihovi letošnji praznični dnevi zasijali kot še nikoli. Še včeraj se jim je zdelo nemogoče, da jim bo za vedno uspelo iz svojega doma pregnati mraz. Danes jim je pri srcu toplo, ker v nesreči niso ostali sami. Res pa je, da včasih pomoč prihaja počasi tudi zaradi tega, ker nekatere zadeve niso birokratsko urejene.
Foto: ĐB
Cirkulane • Prva seja prvega občinskega sveta
Delovali bomo nadstrankarsko!
V začetku tega tedna so se na čisto prvi (konstitutivni) seji prvega občinskega sveta sestali tudi v novi občini Cirkulane. Devet svetnikov in župan Janez Jurgec so kozi zakonodajni protokol in deset točk dnevnega reda „zvozili" brez večjih težav.
izbrani izvajalci, med katerimi bodo gotovo tudi domači občani, ki so plužili že doslej. Župan je nato svetnike seznanil še z dejstvom, da bodo seje potekale v dvoranici nad večnamensko dvorano, občina pa si bo najnujnejše prostore uredila v istem nadstropju: „Zato bomo morali preseliti sedež Kulturnega društva, Radioamaterjev in Društva
upokojencev, saj nujno potrebujemo dve pisarni. Za omenjena društva bomo najeli prostore drugje, dogovori že tečejo. Z novim letom bomo zaposlili tudi tri ljudi; razpis za dve oziroma tri delovna mesta, direktor|'a občinske uprave, računovodjo in po potrebi še referenta, če ne bo prišel kar iz Gorišnice, pa bomo izdali že prihodnji teden."
Na tej točki se je uradni del seje zaključil, župan Jurgec je navzoče občinske može pozdravil z besedami, da se veseli skupnega in konstruktivnega dela vnaprej in, da je prepričan, da bodo kot najvišji organ občine delovali nadstrankarsko v dobrobit vseh občanov. Zdravica z narezkom pa tudi ni izostala ...
SM
Cerkvenjak • Konstitutivna seja občinskega sveta
Pospravili bodo strankarske znake
V sredo, 15. novembra, so se svetniki občine Cerkvenjak sestali na prvi, konstitutivni seji.
Najprej so imenovali začasno mandatno komisijo, ki so jo sestavljali Roman Ploj, Franc Markovič in Franc Fekonja. Poročilo o izidu volitev župana in za člane občinskega sveta je podal predsednik občinske volilne komisije Boris Veberič. Sledila je potrditev mandatov članom
občinskega sveta in sprejem ugotovitvenega sklepa o izvolitvi župana. Po potrditvi mandata je svetnikom spregovoril župan Jože Kraner in poudaril, da je sedaj treba pospraviti strankarske znake in stopiti skupaj za razvoj občine Cerkvenjak. Župan je svetnike seznanil, da bo
v tem mandatu funkcijo župana opravljal nepoklicno.
Ob koncu seje so svetniki imenovali še člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Sestavljajo jo Roman Ploj, Franc Markovič in Franc Fekonja.
Zmago Šalamun
Cirkulanski občinski svet sestavljajo: Anton Podhostnik (SDS), Jožef Klinc (SLS), Ivan Hemetek (SLS), Milan Žumbar (SD), Mirko Letonja (SD), Rajko Lesjak (SD), Danica Ranfl (SLS), Davorin Tušek (sdS), Milan Hercog (SLS) in župan Janez Jurgec (SDS).
Prvi del seje je sicer še vodila predsednica volilne komisije Barbara Debevec in pod njenim vodstvom je bilo slišati, kakšni so bili rezultati volitev za svetnike in župana, na hitro sestavljena in potem razpuščena komisija za potrditev mandatov je ugotovila, da nepravilnosti ali pritožb na izvoljene funkcionarje ni bilo in potem, ko so potrdili veljavnost vseh mandatov, tudi županovega, je slednji sedel na častno mesto vodje nove občine.
Kot povsod drugod je potem sledilo imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji bo predsedoval Anton Podhostnik, kot člana
pa bosta v njej Ivan Hemetek in Milan Žumbar. Nato so imenovali še člane statutarne komisije, kjer si bodo člani (Davorin Tušek, Mirko Letonja, Milena Karo in Roman Belšak) predsednika še izvolili. Brez vsake debate sta bila sprejeta še statutarni sklep in začasni poslovnik nove občine, potem pa je župan Jurgec rekel: „No, zdaj pa lahko začnemo z delom!"
Pod zadnjo točko „Pobude in vprašanja" se je najprej oglasil prav Janez Jurgec: „Predlagam, da bo naslednja seja 14. decembra, do takrat pa naj mandatna komisija pripravi predloge za vse ostale potrebne komisije in odbore. Za imenovanje članov
v odbore in svete bodo obrazce dobila tudi društva in stranke v občini. Sicer pa predlagam, da naj bodo seje občinskega sveta enkrat mesečno, dan v tednu pa si izberite sami!"
Kot „sejni" dan so si svetniki izbrali ponedeljek in ko so opravili s tovrstnimi zadevami, se je z nikakor ne nepomembnim vprašanjem oglasil svetnik Jože Klinc: „Zima je pred vrati in zanima me, kako daleč so podpisi pogodb za zimsko službo?"
Janez Jurgec je povedal, da se je z županom Gorišnice Jo-žetom Kokotom že dogovoril o skupnem sestanku z vsemi ponudniki te storitve in bodo do konca tega tedna že znani
Svetniki občine Cerkvenjak skupaj z županom Jožetom Kranerjem
Sv. Andraž • Pred občinskim praznikom
Letos za dobrih 400 milijonov investicij
V občini Sv. Andraž ta konec tedna praznujejo 8. občinski praznik.
Največja investicija - šola, vrtec in telovadnica nekaj dni pred slovesno otvoritvijo
Praznovanje se bo pričelo z otvoritvijo razstave Vino-gradniško-sadjarskega društva, Društva upokojencev, Društva gospodinj in Lovske družine Vi-tomarci. Društvo upokojencev bo v svojih prostorih razstavljalo stare fotografije. Otvoritev razstave bo ob 18. uri, ob 19. uri pa bo v telovadnici potekala osrednja slovesnost ob občinskem prazniku s kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj. Praznovanje bodo zaključili v nedeljo ob 10. uri s slovesno mašo v počastitev farnega zavetnika. Po končani maši bo pogostitev vseh zbranih, ki ga pripravljajo člani in članice vinogradniško-sadjar-skega društva, društva upokojencev in društva gospodinj ter župnijskega sveta.
Kot je povedal župan občine Sv. Andraž Franci Krepša, je letošnje zadnje leto drugega mandata, kar se tiče investicijskih vlaganj, rekordno. Ob največjem dosežku v zgodovini (od-
Župan občine Sv. Andraž Franci Krepša
prtje, šole, vrtca in telovadnice) je bilo namenu predanih še kar nekaj drugih objektov. Skozi vas Rjavci je bila izvedena razširitev in preplastitev lokalne ceste v dolžini enega kilometra. Skoraj polovico potrebnih sredstev jim je uspelo pridobiti iz razvojnih vzpodbud. Za gradnjo šole, vrtca in telovadnice so letos zagotovili 307,5 milijona
tolarjev. Za opremo telovadnice je bilo namenjenih 8,8 milijona, za šolsko kuhinjo 8,3 milijona in oprema za vrtec in učilnice 11,8 milijona tolarjev. Župan Franci Krepša je tudi poudaril, da se je letos zaključil nekajletni spor z g. Čučkom in tako je stekla gradnja zdravstvene ambulante. Vrednost te investicije je znašala 31,8 milijona tolarjev, zanjo pa je slabi dve tretjini prispevalo Ministrstvo za zdravje. Novo podobo je dobila tudi občinska stavba z okolico; zanjo so namenili 11 milijonov tolarjev. Letos pa nameravajo zgraditi še odsek kanalizacije v vrednosti 5 milijonov tolarjev. Župan Franci Krepša je tudi povedal, da je bilo v obdobju 2003 do 2006 skupno izvedenih za več kot 820 milijone tolarjev del. Od tega je bilo za investicijo šole, vrtca, telovadnice in igrišča namenjenih 674,8 milijona tolarjev, kar znaša 82 odstotkov vseh investicij v tem obdobju.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Destrnik • Ob 500-letnici izdali zbornik
Knjiga, ki tehta več kot štiri kilograme
V občini Destrnik so letos proslavili 500. obletnico prve omembe cerkve sv. Urbana in več kot 700. obletnico prvih omemb krajev v občini. Ob jubileju so pripravili več prireditev. V sklopu praznovanj so izdali tudi zbornik z naslovom Destrnik - čas, ljudje, dogodki.
Zbornik so pripravljali dve leti. Uredila ga je Tjaša Mrgole Jukič, uredniški odbor pa so sestavljali še Miran Čeh, Metka Kajzer, Marija Hernja Masten, Franc Pukšič, Branko Širec in Branko Zelenko.
V	zborniku z naslovom Destrnik -čas, ljudje, dogodki je dvajset avtorjev predstavilo 21 prispevkov, 19 strokovnih in dva v rubriki Spomini. Zbornik obsega 340 strani, vsebuje 122 fotografij in 39 tabel ter tehta nekaj več kot štiri kilograme.
V	prvem prispevku sta Franc Pukšič in Anton Ko-vačec temeljito predstavila občino, mag. Andrej Lapanje iz Geološkega zavoda Slovenije je predstavil termalno vrtino Janežovci, Mojca Vo-mer Gojkovič, arheologinja iz ptujskega Pokrajinskega muzeja, je pripravila članek o antičnih najdbah iz okolice Destrnika, Marija Hernja Masten, višja arhivska sodelavka iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, je pripravila prepis iz rokopisa Simona Povodna, ki govori o cerkvi, župniji in kraju sv. Urban, in predstavila prebivalce območja Destrnik v popisih zemljiškega gospostva Gornji Ptuj. Dr. Polona Vidmar iz Pokrajinskega muzeja Ptuj je poskušala ovrednotiti oltarje in druge kiparske stvaritve, ki bogatijo notranjost cerkve. Nataša Majerič Kekec, arhivistka iz Zgodovinskega arhiva, je obdelala župane občine Destrnik in v drugem prispevku obdelala Okrajno opekarno v Jane-žovcih od njenega nastanka leta 1948 pa do leta 1980. Zgodovinarka, muzejska svetovalka Irena Mavrič Žižek, zaposlena v Muzeju narodne osvoboditve, je prikazala na podlagi arhivskih virov obči-


IK
domdki
Naslovnica zbornika
no Destrnik med nacistično okupacijo. Nada Jurkovič, arhivska svetovalka v Zgodovinskem arhivu Ptuj, je predstavila zgodovino osnovne šole v luči kronike 1878 do 1910. Ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni pa je predstavil kroniko OŠ Destrnik od leta 1945 pa do danes. Magistra Nataša Kolar, muzejska svetovalka, je pripravila članek o društvih na Destrniku med letoma 1900 in 1941. Dr. Ljubica Šu-ligoj, docentka v pokoju, je obdelala občino Sv. Urban pri Ptuju od konca 19. stoletja do okupacije leta 1941. Metka Kajzer je predstavila društva na Destrniku od leta 1929 do 2005. Višji arhivski strokovni sodelavec Branko Oblak je pripravil prispevek
utekočinjeni naftni plin je energetsi«) učini«3vito in okolju prijazno gorivo za ogrevanje vašega doma. I^troiovi pogoji postavitve plinohrama in dobave piina paso prijazni do vas. Priklop plina do vaše hiše je brezplačen, vsi novi najemniki plinolirama pa dobite še darilo -15.000SIT na predplačilni kartici Magna za nakup goriva ali katerikoli dnjg nakup na vseti Petroloviti bencinskih sen/isih po Sloveniji. Dodatne Informacije na brezplačni številki 080 22 66 In na www.petFol.sl.
i

Urednica Tjaša Mrgole Jukič je povedala, da so si zastavili cilj izdati lično in privlačno knjigo s tako mikavno tematiko, da bo vsak bralec našel nekaj zanimivega zase in da bo knjiga v vsakem domu našla svoje mesto. Zbornik upraviči svoj obstoj, če ga ljudje bero; ne kot roman, na mah, temveč počasi, s premislekom, spoznanji in kadar ga uporabljajo raziskovalci. Po prvih odzivih na zbornik lahko zapišem, da so njegovi pripravljavci uresničili zastavljen cilj.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Zbornik je predstavila urednica Tjaša Mrgole Jukic.
o hranilnici in posojilnici Sv. Urban pri Ptuju. Diplomirana etnologinja Monika Simonič Roškar je predstavila fotografsko zapuščino fotografa Jakoba Šilca in njegove hčerke v Levanjcih. Zgodovinarka in bibliotekarka Mira Jerenec je obdelala zaslužne osebnosti Destrnika. Jakob Emeršič, višji bibliotekar v pokoju, je opisal Leopolda Volkmerja v očeh Antona Martina Slomška. Pater Milan Kos je opisal Mihaela Valdhuberja, njegovo duhovno in pastoralno delo. Ob koncu zbornika je predstavljena pesem Ignaca Horvata, upokojeni ravnatelj poklicne šole v Gradcu Robert Erich Kramberger pa je prikazal zgodovino družine Kramberger od Sv. Urbana, od koder tudi sam izhaja.
Središče • 10-letnica debatnih klubov
Debatni maraton
V okviru praznovanja desetletnice debatnih klubov je bil 14., 15. in 16. novembra organiziran vseslovenski debatni maraton, ki je potekal v različnih krajih po Sloveniji. Z našega območja so v njem sodelovali OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Središče ob Dravi in Gimnazija Ormož.
Namen prireditve je bil obeležiti 10-letnico nastanka prvih debatnih klubov in predstaviti dejavnosti debatnih klubov najširšemu občinstvu. Maraton je del projekta Evropski parlament in je prav tako pomemben kot slovenski parlament, ki ga sofinancira Evropski parlament. Tako so debaterji in debaterke debatirali predvsem o različnih tematikah povezanih z dejavnostmi Evropskega parlamenta. V teh treh dneh se je zgodilo skoraj 40 javnih debat.
V OŠ Središče ob Dravi so se zadeve lotili malo drugače. Debato so želeli približati čim več učencem, zato so se v njej poizkusili učenci višjih razredov. Zanimiva debata se je zgodila v 8. razredu, kjer je ves razred debatiral proti uči-
teljici in zagovarjal trditev, da je domače naloge potrebno ukiniti. Po izmenjavi argumentov zmagovalca ni bilo, zato so se odločili za kompromis, »naloge bomo pisali, če bodo zanimive!«. Učenci so izvedli tudi malo samosvojo meritev javnega mnenja s plakatom, kjer je vsak mimoidoči lahko zapisal svoje mnenje o omenjeni temi. Ukvarjali so se tudi z asociacijami in zanimivo je, da se asociacija domače naloge pojavi najpogosteje pri besedah matematika, pozabiti, razumeti in dopolniti. Podobno aktivnost so izvedli tudi v 7. in 9. razredu v okviru razredne ure. Učenci so ob tej priložnosti izvedli anketo, v kateri so sošolce povprašali, kaj mislijo o domačih nalogah. Rezultati so bili zanimivi,
saj večina učencev ne porabi več kot eno uro dnevno za domače naloge. V okviru maratona so učenci predlagali tudi, kakšne naloge si želijo in sporočilo učiteljem je jasno: hočemo več nalog v obliki križank, ugank, gibalne naloge, več uporabe interneta.
Maraton je na šoli organizirala Andreja Šut, ki je bila z odzivom zadovoljna. »Pomembno je, da učenci soočijo različna stališča, da zagledajo isti problem tudi iz drugega zornega kora, v tem je bogastvo debate. Učenci se med debato začnejo poslušati, z izmenjavo mnenj pa se bogatijo in gradijo kot ljudje.« Na šoli deluje debatni klub, ki ga obiskuje 10 učencev.
Viki Klemenčič Ivanuša
080 22 66 pos^^^vpiii^o^^^^i^^ii^^o^^v^piii^^
PETROL
Debatni maraton je sredi novembra potekal po vsej Sloveniji, mi smo ga obiskali na OŠ Središče ob Dravi. Na sliki so učenci 9. razreda z mentorico Andrejo Šut.
Foto: ZS
Zavrč • S ptujsko-ormoškega omizja vinskih vitezov
Potrebna sprememba statuta in pravilnika
V Zavrču so se v prvi polovici tega tedna srečali člani omizja vinskih vitezov Ptuj-Ormož. Osrednja debata se je tokrat vrtela okoli vprašanja napredovanja stalnih dolgoletnih članov, ki je po sedaj veljavnem statutu in pravilniku onemogočena.
Omizje je vodil konzul Vladimir Korošec, ki jo to funkcijo prevzel od Alberta Goenca (vodstvena funkcija se je sicer prej imenovala vodja omizja, od lani pa konzul), zbrani pa so razpravljali o nujnosti spremembe določenih členov statuta in pravilnika Združenja slovenskega reda vinskega reda. Dokaj burno razpravo je očitno spodbudila vseslovenska slovesnost podelitve nazivov novih vitezov vinskega reda, ki bo 20. decembra v hotelu Habakuk v Mariboru. Kot je znano, pa je bila podelitev častnega naslova (ponovno) zavrnjena Simonu Toplaku in Albertu Goencu, čeprav je njun staž že zelo dolg. Vzrok leži v omejenih kvotah omenjenih nazivov vinskih vitezov prvega, drugega in tretjega reda, ki veljajo tako za Slovenijo kot za posamezna omizja znotraj države. Po pojasnilu Korošca je ptujsko-ormoško omizje že izpolnilo dodeljeno kvoto za te nazive, zato jih zdaj tudi člani z dolgoletnim stažem ne morejo dobiti. Težava sicer leži že dolgo nazaj v zgodovini nastanka slovenskega Združenja, ki se je „ločilo" od prejšnjega skupnega evropskega združenja in se oblikovalo kot popolnoma samostojno, člani pa so s seboj vendarle „prinesli" ne le vsak svoj staž, ampak nekateri tudi že nazive vitezov. Statut, ki ga je sprejelo slovensko združenje, se, po drugi strani, v precejšnji meri naslanja na istoimenski evropski dokument in v enem svojih členov določa tudi kvote za nazive. Tako naj bi bila slovenska kvota vinskih vitezov omejena na največ 150 članov oz. 10 odstotkov vsega članstva združenja, skupna kvota pa
je razdeljena med več slovenskih omizij. Trenutno ima Združenje dobrih 80 članov, kar pomeni, da lahko nazive vitezov dobi le 80 članov. Težava, ki nastaja pri tem, pa je prav specifična za ormoško-ptujsko omizje, kjer je veliko članov izpolnilo pogoje za naslove vitezov že davno, a do njih ne morejo zaradi določene kvote po posameznih območjih oz. omizjih znotraj države. Zato bi bilo nujno po mnenju vseh zbranih na sestanku, doseči spremembo statuta in pravilnika glede tako določenih kvot.
„Ni pravično, da določeni naši člani, kljub izpolnjenim vsem pogojem, ne morejo pridobiti naziva viteza zgolj zato, ker so kvote pač porazdeljene in je kvota za naše omizje izpolnjena že praktično od samega začetka, zato, ker so naši člani delovali že v evropskem združenju. Tako se dogaja, da nazive vinskih vitezov prvega, drugega in tretjega reda dobivajo člani drugih omizij, kjer kvote še niso izpolnjene, naši pa morajo čakati leta in leta dolgo. To je nujno treba spremeniti; ali naj se povečajo kvote ali pa naj se ta pogoj izbriše. To je krivično do naših članov, ki po tem statutu zdaj sploh ne morejo napredovati. Če se bo tak zakon obdržal, potem bo lahko nov vitez postal nekdo šele takrat, ko bo drugi vitez umrl. To je pa vseeno prehuda," je stanje povzel Jože Križančič, vsi ostali pa so se strinjali. Posledično temu so potem sprejeli dogovor, naj se pripravi predlog o spremembi spornih členov v statutu in pravilniku Združenja, ki bodo omogočali napredovanje vsem zaslužnim članom, ne pa izključno po kvotah. Naloga konzula
Na omizju vinskih vitezov Ptuja in Ormoža so zbrani družno skriti-ziraii pravilnik in statut Združenja slovenskega reda vitezov vina, ki omogoča napredovanje ie po določenih številčnih kvotah giede na članstvo.
Korošca pa bo, da predlog ormoško-ptujskega omizja nato posreduje na vrhovni organ Združenja - skupšči-
no, ki bo zasedala februarja prihodnje leto. Kot je znano.
SM
NALOŽBENO ZAVAROVANJE ZJAMSTVOMGLAVNICE Triglav ALFA
POVEČAJTE SVOJ
Uspešnost nevtralnih naložbenih strategijje neodvisna od smeri gibanja finančnih trgov.
Vladimir Korošec: „Na skupščino bomo posredovali predlog sprememb nekaterih členov statuta in pravilnika, ki s strogo določitvijo kvot onemogočajo napredovanje sicer zaslužnim posameznikom!"
MODRA Številka
(((»080 555 555)
trîglav
Od tod in tam
Videm • Kulturna »Drvarnica« ne miruje
Videmsko kulturno društvo Franceta Prešerna, ki je v začetku jeseni spet dobilo svoje prostore za delo, je od takrat dobilo pravi zalet. Minulo soboto zvečer je tako pripravilo kar dva dogodka hkrati, in sicer predstavitev diapozitivov pod naslovom Videm skozi čas in odprtje slikarske razstave domačina, amaterskega slikarja Srečka Vrabla starejšega. Precejšnjemu številu obiskovalcev, med katerimi je bilo opaziti tudi župana s soprogo, seje z nadvse zanimivo in obsežno kolekcijo diapozitivov, ki prikazujejo podobe Vidma skozi zadnjega pol stoletja, predstavil France Planteu, nato pa je sledila še otvoritev slik. Slednje si lahko obiskovalci ogledajo še ob naslednjih sobotah med 15. in 19. uro in ob nedeljah dopoldne.
SM
Videm • Vrtec „raste"
Videmski vrtec, o katerem se je več let le (bolj ali manj) govorilo, v teh dneh že dobiva zunanjo podobo. Zagotovilo direktorja podjetja Project - ing. d. o. o., Antuna Daljavca, da bodo temeljno ploščo za nadgradnjo pripravili v dobrem mesecu dni, je bilo točno, saj je bila slednja že vidna v prvi polovici novembra, gotovo pa je k temu nekaj pripomoglo tudi letošnje lepo jesensko vreme. Zdaj je na vrsti podjetje Marles - hiše, ki postavlja montažno konstrukcijo. Po besedah direktorice občinske uprave Darinke Ratajc bo vrteška stavba, priključena k šoli, gradbeno končana še pred letošnjimi božično-novoletnimi prazniki, nato pa bodo sledila še notranja dela. In če bo res šlo tako brez težav naprej, je pričakovati odprtje videmskega vrtca že pomladi naslednje leto.
SM
Ptuj • Župan sprejel študente prava
V poročni dvorani ptujske Mestne hiše je ptujski župan dr. Štefan Čelan 21. novembra sprejel okrog 50 študentov 4. letnika Pravne fakultete Maribor, slušateljev izbirnega predmeta Lokalna samouprava, katerega nosilec je prof. dr. Božo Grafenauer. Predstavil jim je integralni razvojni program MO Ptuj in delovanje lokalnih gospodarskih služb tudi na primeru Centra za ravnanje Gajke, ki so si ga ogledali. V. d. direktorice Skupne občinske uprave Alenka Korpar pa jih je seznanila z delovanjem le-te. Skupna občinska uprava Ptuj je zgled dobre prakse, ustanovljena je bila kot prva v Sloveniji, prva pa je tudi uredila svoje delovanje skladno z zahtevami certifikata kakovosti.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Videm, Majšperk • O učinkoviti rabi energije
Kako prihraniti pri ogrevanju
Dve delavnici na temo čimbolj učinkovite izrabe različnih vrst energije, ki ju je pospeševalni center Halo v sodelovanju z Eko skladom pripravil minuli četrtek v Vidmu in Majšperku, sta vsaj v predstavitvenem delu različnih proizvajalcev izgledali bolj kot reklama za vabljena podjetja, saj konkretnih podatkov s primerjavami ni bilo slišati. Sicer pa je tudi to dobro, kajti dejstvo je, da prej ko slej nujno zamenjati sedanje tradicionalne sisteme ogrevanja, pa tudi same izgradnje hiš. In če že ne sedanje, bodo v to gotovo prisiljene naslednje generacije.
Razlog za zamenjavo (sedanjih) temeljnih virov energije (elektrike, kurilnega olja in plina) je tako v vedno višji ceni kot (vzročno temu) v jasnem vedenju, da bo določenih zemeljskih energentov zmanjkalo. Zato pač prihajajo v ospredje tisti energenti, ki so obnovljivi, predvsem les, pa tudi sončna energije ipd.
Delavnice oz. Predstavitev so bile namenjene prav temu, morda še bolj nivoju, ki so pri čim učinkovitejši izrabi toplotne energije dosegla posamezna podjetja v tehnologijah, ki jih ponujajo. S svojimi dosežki so se predstavila podjetja Ti-mex iz Nove gorice, KWB iz Celja, Žiher iz Gorišnice in gradbeništvo Sok iz Zamuša-nov. Novogoričani so ponosno predstavili svojo, zdaj že certi-ficirano pečjo na pelete z 90-odstotnim izkoristkom, gradbeništvo Sok pa z nizkotem-peraturnimi sistemi ogrevanja objektov in pomenom ter vlogo toplotne črpalke. Kot je bilo slišati, je nizkotemperaturni sistem ogrevanja seveda najbolje predvideti in projektirati že v samem projektu izgradnje
(hiše), izbiro energenta, najsi gre za biomaso, elektriko ali sončno energijo, pa je nato možno kadarkoli spreminjati z manjšimi spremembami peči oz. sistema za pridobivanje toplote. V nadaljevanju je predstavnik podjetja Brumec označil bistvene slabosti klasičnega radiatorskega ogrevanja ter prednosti stenskega in talnega ogrevanja, nakazal pa tudi možnosti ter nevarnosti pri starejših gradnjah, kjer se lastniki odločajo za spremembo iz klasičnega v talno-stensko ogrevanje. Spregovoril je tudi o novostih, ki se nanašajo na ovalno obliko cevi in njihov večji premer ter nazorno prikazal dva sistema polaganja cevi: spiralno in meandersko (v zavojih), katere prednost je predvsem v tem, da se dosegajo višje temperature ob zunanjih zidovih prostorov. Glede pridobivanja energije pa je Brumec priporočal kotel multistar z zalogov-nikom, ki lastniku omogoča dokaj enostavno menjavo vira ogrevanja; npr. iz biomase oz. lesa se lahko brez velike investicije preusmeri v izrabo sončne energije ali plina.
Podjetje KWB iz Celja se je usmerilo predvsem v podrobno predstavitev kotlov na lesne pelete, sekance in polena (lesno biomaso), pri čemer je bilo slišati zanimiv podatek, da se v naši državi v največji meri (kar do 75 odstotkov) subvencionirajo kotli na polena. Drugače povedano - tisti, ki so se že odločali za nakup tovrstnih kotlov, so kot vir imeli izbrana polena, veliko manj pa so zanimivi sekanci ali peleti.
Zanimiva je bila tudi naslednja predstavitev, ki jo je pripravil Silvo Sok iz podjetja Žiher. Podjetje je namreč že nekaj časa zastopnik za t. i. 3-litrske Libeline hiše (laično povedano to pomeni hišo, ki na kvadratni meter površine v enem letu porabi cca 3 litre kurilnega olja za ogrevanje): Ta hiša pa naj bi bila prva stopnica v nastopu energetsko varčnih hiš, saj naj bi že v bližnji prihodnosti predstavili še bolj energetsko varčno hišo s komaj 1,5-litrsko porabo. Sok je sicer poudaril, da je poleg samega projekta in izvedbe te hiše, kjer so potrebni zelo kvalitetni materiali, važna tudi sama lega hiše in
Dve evromuhi na en mah!
če do 22. decembra 2006 zamenjate tolarske prihranke v evre in vežete depozit, dvakrat prihranite. Z ugodnejšim menjalnim tečajem boste namreč pridobili, z odlično 3-odstotno letno obrestno mero pa po treh mesecih depozita prihranke še oplemenitili. Bi ju radi na en mah ujeli? Pohitite v najbližjo poslovalnico in preverite ponudbo.
Informacije: 080 88 00
Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana, •martinska 140, Ljubljana
Banl^Vustria Creditanstalt
Klasične hiše s klasičnim in dragim ogrevanjem se bodo morale umakniti energetsko varčnim hišam.
razporeditev steklenih površin - slednje morajo biti obvezno na južni strani. O ceni sicer ni govoril nihče, brez dvoma pa gre za precej dražjo gradnjo kot smo je navajeni pri klasičnih hišah, ki pa se obrestuje v nadaljnjih letih na račun nizkih stroškov ogrevanja, boljše zračne izolacije z odlično klimo, ki je primerna tudi za alergike (zaradi stalnega dotoka svežega zraka), prav tako pa naj bi bila ta Libelina hiša tudi precej bolj požarno varna. Kupci Libeline hiše dobijo tudi 30-letno garancijo na izvedbo, Sok pa je kot prednost navedel še možnost izbire različnih sistemov ogrevanja, priporočal pa je stensko-talno.
V nadaljevanju so se udeleženci lahko seznanili s podrobnim opisom razvoja in dosežkov mariborskega podjetja VW
Term, ki se prav tako ukvarja z izdelavo kotlov na lesno biomaso, na koncu pa je sledil še nagovor znanega energetskega svetovalca Bojana Grobovška, ki je zbrane opozoril predvsem na dejstvo, da je Slovenija že sprejela določene evropske predpise, ki omejujejo rabo energije na 5 do 6 litrov na kvadratni meter, kar pomeni, da bi v stanovanju ali hiši s 100 kvadratnimi metri smeli letno porabiti le 600 do 800 litrov kurilnega olja v enem letu. Imetnikov tako zelo energetsko varčnih sistemov porabe energije pa je v Sloveniji zaenkrat približno toliko kot belih vran (čeprav Grobovšek tega ni povedal). »Zavedajte pa se še nečesa; pripravljajo se že novi predpisi, ki bodo še strožji in bodo omejevali porabo med 3,5 do 4 litre na m2!« Pri tem je
Grobovšek opozoril na težavo, ki je marsikdo ne pozna ali ne prizna: da zaenkrat še ne obstaja kotel s tako velikim izkoristkom, da bi lahko porabili le 300 litrov kurjave za 100 m2 v enem letu (primer hiše Libella).
Predavanje se je zaključilo z možnostmi pridobivanja eko kredita in subvencij, o čemer je več povedala predstavnica Ekosklada Nataša Černila Zajc. Za letos so sredstva iz naslova kredita že izčrpana, možnosti pa so spet naslednje leto, ko bo izdan nov razpis. Največja težava sofinanciranja tovrstnih naprav z visokim energetskim izkoristkom pa so omejene vrednosti kredita ob visokih cenah naložbe ter strogi pogoji pridobitve sofinanciranja. Ob Ekoskladu se je za kredit možno obrniti tudi na Aure.
SM
Lesna biomasa v našem okolju kot energent za ogrevanje, ob uporabi visokoenergetskih kotlov, postaja vse bolj aktualna.
Borl • Je izjava kulturnega ministrstva resnična?
Ministrstvo naj preneha z enostranskim pristopom!
O tem, kako neslavno je propadel prvi javni razpis za oddajo gradu Borl, smo poročali v torkovi številki našega časopisa. Po besedah predstavnika kulturnega ministrstva Andreja Breznika se je na razpis uradno odzval le en ponudnik (Fundacija Ghandin v sodelovanju s poslovno skupino Sava), toda še ta edina prispela ponudba ni bila ponudba, temveč le pismo o nameri z željo po pogajanju. Kot je znano, se je razpisna komisija odločila, da se pogajala ne bo, namesto tega pa naj bi bil naslednje leto pripravljen nov razpis z bistveno drugačnimi pogoji, predvsem kar se tiče dobe najema (ta naj bi bila s sedanjih 25 let podaljšana na precej daljše obdobje) in velikosti obveznega finančnega vložka, ki naj bi bil - posledično - prav tako precej višji (sedaj 150 milijonov tolarjev v prvih petih letih najema).
A


T




s.-t-??:
Haloški mogotec bo moral počakati na naslednji razpis. Bodo pogoji takrat za koga sprejemljivi?!
Foto: Martin OZMEC
Na razvoj dogodkov v zvezi z zakupom gradu Borl pa se je oglasil tudi drugi, že dalj časa znan resen interesent, Anton Krajnc, ki ga vse skupaj pomalem in verjetno tudi upravičeno že spravlja ob živce. „Ministrstvo bo verjetno poročalo, da na razpis ni prispela nobena ponudba. Resnica je, da najina ponudba ( gre za ponudbo zakoncev Antona in Dagmar Krajnc, op. a.) še vedno drži. Poslala sva zelo resno in realno ponudbo s priloženimi pogoji. Prepričana sva, da je mogoče doseči soglasje o prihodnosti
gradu Borl, če ministrstvo za kulturo, ki se ima za lastnika gradu, a ne izpolnjuje nobenih odgovornosti glede vzdrževanja, preneha s svojim enostranskim pristopom. Najini pogoji za najem niso nerazumni! Želiva, da bi bil sporazum z državo pošten in pravičen. Najine zahteve so povsem razumne in sprejemljive! Prepričana sva, da je trajanje najema za 25 let prekratka doba. Pristop do gradu obstaja samo skozi park, ki je oddan v najem nekomu drugemu in kar je gotovo potrebno najprej urediti! Želiva tudi,
Anton Krajnc : „Seveda je vse odvisno od države; ali naju bodo vzeli resno in bomo dosegli dogovor, ali pa se bodo skrivali za birokracijo in zahtevami po izpolnjevanju različnih obrazcev. Na tak način ne bodo nikdar ničesar dosegli in Borl ne bo nikdar postal aktivno središče!"
da država (lastnica) priskrbi gradbena in ostala dovoljenja pred začetkom najema. Seveda je vse odvisno od države; ali naju bodo vzeli resno in bomo dosegli dogovor, ali pa se bodo skrivali za birokracijo in zahtevami po izpolnjevanju različnih obrazcev. Na tak način ne bodo nikdar nič dosegli in Borl ne bo nikdar postal aktivno središče, na katerega bi bila ponosna vsa okolica. Obstaja nekaj nujnih del, ki bi morala biti opravljena še pred zimo. Streha pušča. Okna bi morala biti popravljena ali zabita, preden začne snežiti ali deževati v grad. Država je ta popravila obljubila, a preteklo je že veliko mesecev brez da bi kaj storili," sta o odnosu pristojnega ministrstva oz. države, ki je, kot kaže, res bolj neresen kot resen, povedala zakonca Krajnc. Glede razpisa in svoje ponudbe pa sta povedala še naslednje: „Najina ponudba vsebuje štirinajst tipkanih strani. Poleg tega sva oddala skrbno in natančno sestavljeno prilogo s pomembnimi vprašanji, naslovljenimi na ministrstvo. Ta vprašanja zadevajo grad sam in dostop kakor tudi pogoje razpisa. Prosila sva za ustrezna pojasnila in odgovore od ministrstva preden bi lahko oddala kompletno ponudbo z banč-
nimi in pravnimi prilogami. Priložila sva podatke o bančnih in pravnih zastopnikih, ki naju predstavljajo v Sloveniji. Zaradi negotovih pogojev, za katere sva želela pojasnila, se v nadaljnje stroške in priprave vseh teh dokumentov nisva spuščala, dokler nisva izbrana za resna kandidata na razpisu. Priprava vseh teh dopisov je terjala veliko priprav in prevodov in ne bi smela biti popolnoma ignorirana. Osebno sva vse to prinesla na ministrstvo že 25. septembra (gospodu Brezniku), da bi jim omogočila dovolj časa za pripravo odgovorov. Če bi dobila od ministrstva kakršnokoli informacijo pred 15. novembrom, bi seveda lahko tudi sama pripravila bolj konkretne dokumente, ki so zahtevani v razpisu. Država bi morala k celotnemu projektu pristopiti veliko bolj partnersko in odprto, ne pa s togimi enostranskimi zahtevami."
Kljub temu, kot pravita Krajnčeva, še vedno upata na čimprejšnjo rešitev zadeve Borl, ki bi gotovo dvignila veliko več prahu in vsesplošnega nezadovoljstva, če bi, recimo, šlo za ljubljanski grad ali gradič vsaj na Šmarni gori ... Tako pa gre le za haloški grad, za Haloze pa se nikoli ne mudi ... Škoda.
SM
Tednikova knjigarnica
Ob stoletnici Simona Gregorčiča





V	
\	
	•-
	
'i	i-.-, -rtVi-v
	Vs,
	
	
	
	
	

/ \ ^ i > ^
Nalašč navajam le stoletnico pesnika v naslovu, saj je nekoliko bridko to slovensko praznovanje obletnic smrti. Na današnji dan, 24. novembra, pred stotimi leti je umrl Simon Gregorčič, ki sodi med najbolj obče znana pesniška peresa v zavesti Slovencev (veliko bolje bi se bilo veseliti in častiti rojstvo avtorja).
A vse je odvisno od interpretacije, zatorej je jubilej smrti pesnika Gregorčiča opravičljiv, saj je bil, kakor je razbrati iz biografije in njegove poezije, melanholična duša. Povzemam nekaj osnovnih biografskih podatkov: Simon Gregorčič je bil rojen na Vrsnem pri Kobaridu 15. oktobra 1944. Na bližnjem Libušnjem je obiskoval enorazrednico, nato pa je od leta 1852 obiskoval goriško normalko, od leta 1855pa goriško gimnazijo, kjer so ga posebej zanimali klasični jeziki. Že dijaška leta so mu prinesla pesniško slavo z Iskricami domorodnimi, ki so bile objavljene v Slovenske glasniku. Kljub želji po študiju klasične filologije, se je leta 1864 vpisal na bogoslovje, kakor je bila takrat navada za nadarjene iz revnejših družin. Posvečen je bil leta 1867, leto kasneje pa je študij tudi zaključil. Gregorčičeva življenjska pot je bila preizkušnja, posejana z dvomi in željami, zaznamovana s krhkim zdravjem in s posebno priljubljenostjo med ljudmi. Naj spomnim na njegovo pesem o želji:
Objame naj me večni mir Pustite, naj enkrat ves zveselim se, iz dna srca zavriščem do neba! Pustite, naj enkrat ves izsolzim se, izpivši kupo grenko vso gorja. Potem naj mine tu mi vsa radost, z radostjo mine zemska naj bridkost! Konča naj moj se časni tir, objame naj me večni mir.
Ob 150-letnici Gregorčičevega rojstva je v faksimili-rani izdaji Poezij zapisal dr. Mihael Glavan, vodja rokopisne zbirke Nacionalne in univerzitetne knjižnice: Noben drug slovenski pesnik se ni tako hitro, burno in tako scela zlil s slovensko dušo kakor Simon Gregorčič. Obveljal je za pevca osebne bolečine neizpolnjenih hrepenenj in razkola med ideali in stvarnostjo, pa tudi narodnega ponosa, jeze in bolesti ob grabežljivosti in nasilnosti tujcev. Njegov čustveni lirizem in zanosen nacionalni poudarek sta v njegovem in kasnejšem času vselej našla odprto srce in pritrjevalno misel v vseh slojih slovenske narodne skupnosti, od najbolj senzibilnih duhov do kmečkega človeka ...
Tudi zato so bile Gregorčičeve Poezije uvrščene na seznam bralne značke za odrasle 2006 in ne preseneča, da so bile med stošestimi bralci Gregorčičeve poezije zraven zgodbe Lepotica s pomarančami največkrat brana knjiga z obveznega seznama.
Liljana Klemenčič
Foto: SM
Ormož • Predavanje del misijonskega dogajanja
»
Manjka nam sočutja!
«
Od 17. pa vse do 26. novembra poteka v župnijah Velika Nedelja, Središče ob Dravi, Ormož, Kog, Miklavž, Svetinje, Tomaž in Podgorci misijonsko dogajanje pod skupnim naslovom Jezus je pot, resnica in življenje. Misijon se je začel z mašo pri Veliki Nedelji, ki jo je vodil nadškof dr. Franc Kramberger, v teh dneh pa se dogajajo številne aktivnosti za vernike.
Minulo soboto je bilo v domu kulture v Ormožu v okviru misijonskega medžup-nijskega srečanja predavanje patra Kristjana Gostečnika o problemih sodobne družine. Aktualna problematika in renomiran predavatelj sta privabila precejšnje število obiskovalcev. Avtor številnih poglobljenih, vendar zelo razumljivih knjig o skrivnostih človekovega bivanja, njegovi psihi in umetnosti odnosov med ljudmi, je prvi del predavanj namenil očetom. V slovenskih družinah je oče vse bolj odsoten - fizično in po izpolnjevanju svoje vloge. Zato otroci, kot nikoli doslej, kričijo po očetu. Po avtoriteti in milosti imeti očeta, ki je sposoben opravljati svojo družinsko funkcijo. »Oče sam sebe najbolj osreči, če je ponosen na svojega otroka, če ne, pa je najbolj nesrečen človek na svetu. Spoštuj očeta in mater Če ga otrok ne more spoštovati, je to očetov problem in otrokova bolečina, otrok potrebuje nekoga, ki ga lahko idealizira, ljubi in poveličuje.« V družinah je situacija pogosto prav nasprotna. Otrok od očeta dobi le nervozne kretnje odklonitve - »če ne bi bilo tega fačoka, bi bilo vse boljše, lažje, nihče me ne bi nerviral«. In takšen oče pač ni vreden spoštovanja. Njegova naloga je, da o sebi ustvari podobo, ki jo otroci lahko ljubijo in občudujejo. »Slovenci besede rad te imam in ljubim te ne uporabljamo, z izgovorom, češ ker mi to pokažemo z dejanji! Otroci pa
Pater Kristjan Gostečnik je dal s svojimi odgovori marsikomu misliti.
potrebujejo, da jim nenehno z besedami, ki jih razumejo, zagotavljamo, da jih imamo radi, da so v tej družini in tem svetu varni.« Oče je tisti, ki zagotovi osnovno varnost otroka v življenju, tudi tako, da je sposoben nadzorovati količino popitega alkohola, kontrolirati svojo jezo in bes. Vsak udarec je očetov propad.
Kdor ljubi, naj postavi mejo
Oče ima to moč, da iz otroka izbeza tisto, kar je najboljšega v njem. S svojo pod-

Pater Kristjan Gostečnik ima za naše kraje netipičen amerikaniziran nastop, njegovo krhko telo pa premore presunljivo mogočen glas: »Ste z mano, bomo danes iz te dvorane odšli srečnejši!?«
poro in vero vanj, gotovo pa ne tako, da otroku nenehno prigovarja v stilu - saj iz tebe tako nikoli ne bo nič, ti tega ne zmoreš in nisi sposoben. To je najboljši način, kako dosežemo, da iz tega otroka tudi zares nič ne bo. Vendar to ni otrokova krivda. Oče ga je prepričal, da je zguba in on ga je pridno poslušal, sploh, če je prvorojenec. V otroka je potrebno verjeti in mu hkrati postaviti jasne omejitve. Tudi tega v naši vzgoji manjka, zato ni čudno, da se pri 30-ih ali 40-ih ljudje še vedno iščejo, da imajo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani vsako sredo po 800 obiskovalcev . Odmik otrok od ustaljene poti je njihov krik po ljubezni in pozornosti. Otrok, ki pobegne od doma naredi to zato, da ga oče poišče, otrok se drogira zato, da bi se oče streznil. Vedno je oče tisti, ki mora poiskati otroka, nikoli ne sme čakati, da bo otrok prišel domov. Starši so tisti, ki morajo znati otroka umiriti in mu dati možnost, da najde mir v sebi. Za to so potrebne jasne meje. Pater Gostečnik je povedal, da so težave z disciplino tudi v šolah predvsem zato, ker je otrokom doma vse dovoljeno in otroci se v šoli preprosto obnašajo tako kot doma.
Mati odpira vrata v svet in v srce
Tudi slovenska mati se ima kaj naučiti. Je prva v otrokovem svetu in vendar jo mora otrok postaviti na drugo mesto, postati mora prva med poraženci, če naj se ta sin kdaj
poroči. Matere so pogosto preveč posesivne, predvsem zaradi skrbi za sebe in ne za otroka. Zato so pripravljene vzdrževati in urejati 30- in 40-letne otroke. Najpomembnejša naloga matere je, da nauči otroka vsega kar potrebuje in gre lahko varno od doma, ko odrase. Mora pomagati otroku, da zapusti dom in svojo navezanost nanjo, kajti le to bo tudi njena sreča. V boju za otrokovo naklonjenost in navezanost nase, matere pogosto izgubijo samospoštovanje in dostojanstvo. Pater Gosteč-nik je v svojem zares sočnem nastopu spomnil na znamenito zgodbo Ivana Cankarja, ki je zatajil svojo mater, ki je prišla v gimnazijo vsa neurejena in blatna z Vrhnike, ker ga je bilo sram takšna matere. »Pa kaj ni prišla k frančiškanom, pa bi ji dali kakšno obleko iz Karitasa in bi se uredila in bi bil njen Ivan nanjo ponosen?« Čeprav nam je pater Gostečnik s to šalo pričaral nasmeh, je sporočilo okrutno jasno, le kdor sam sebe spoštuje, lahko pričakuje, da ga bodo spoštovali tudi drugi. Ljubezni in spoštovanja se ne da kupiti ali naučiti, lahko se ju le doživi.
Na ključno vprašanje, kaj je gnilega v sodobni družini, da ne funkcionira tako kot bi morala, je pater Gostečnik odgovoril: »V svojem delu ugotavljam, da v ljudeh ni sočutja. Člani družine preprosto več ne sočustvujejo eden z drugim, ko se starši ločujejo ne čutijo z otrokom, mati ne čuti z očetom in obratno.«
Viki Klemenčič Ivanuša
Svet je majhen
Novi logotip Slovenije
Slovenci si zaslužimo nekćij več!
Cenjene bralce bi na začetku današnjega članka prosil, da se za trenutek skoncentrirajo in si skušajo priklicati v spomin slavno skladbo E. Straussa iz Zarathustre, tisto, da ne bi prišlo do nesporazuma, ki jo Kubrik uporabil v filmu Odiseja 2001. S tem si bomo pomagali pri ustvarjanju napetega vzdušja, s katerim je Slovenija nestrpno pričakovala svoj novi simbol in geslo. Kar naenkrat se spremeni v Beethovnovo peto simfonijo. Nekaj nas nenadoma prebudi iz sanj. Neizbežna usoda potrka na naša vrata, resnica in dejstva nas spomnijo, da popolnost zagotovo ni del tega sveta. Povedano izven metafore: zgrožen sem!
V	petek, 10. novembra, smo dobili naš novi državni simbol, s katerim se bomo od zdaj naprej predstavljali svetu in s katerim bomo tržili lepoto in ime naše državice. Ko sem pred nekaj meseci prebral navodila razpisa natečaja Urada RS za informiranje za pridobitev novega znaka sem se bal, da se nam še enkrat ne obeta nič dobrega. Osebno menim, da sem imel prav, vendar sem upal do zadnjega.
Desetčlanska žirija je izbrala znak, ki združuje Triglav, lipov list in srce, slogan pa je že viden: I feel Slovenija oziroma čutim Slovenijo. Opravičujem se vsem tistim, ki jim bo znak všeč, vendar sem prepričan, da si kot narod zaslužimo nekaj več.
Novi simbol me spominja na kakšno zdravniško organizacijo, na marketinško sporočilo neke krvodajalske akcije, na Kristusovo srce, a nikakor v meni ne sproži ponosa do moje domovine.
Pregovorna slovenska obsedenost k zarotam bi lahko vodila domačega Dana Browna k pisanju uspešnice o zaroti med civilno oblastjo in cerkvijo, ki so združile moči zato, da bi počasi vplivali na psiho Slovencev in posredno preoblikovale njihovo politično naklonjenost in želje.
Ustvarjanje, uveljavljanje in upravljanje simbolov je zelo resna stvar. Je prava znanost, ki sega v zgodovino človeštva in preoblikuje politični, kulturni, gospodarski in športni prostor.
Če pomislimo na rimsko cesarstvo, sem prepričan, da si takoj predstavljate zlatega orla in tribarvno zastavo, ko pomislimo na francosko revolucijo ter Union Jack, če preusmerimo pozornost na Združeno Kraljestvo. Križ predstavlja cerkev, neumen, a uspešen NY mesto New York, Lev z taco odprto knjigo Beneške Republike, na belo križan ščit s štirimi knjigami Univerzo Cambridge, rdeča zvezda komunizem, itd.
Naštel sem le nekaj primerov, da bi dobili občutek pomembnosti ravnanja z znaki.
Okrog simbolike se vrtijo, sploh v ZDA, kjer je takšen trg najbolj razvit, neverjetne vsote denarja. Simboli ustvarjajo velike dobičke, uveljavljajo produkte, prodajajo turizem, državo, vodijo ljudi, pomagajo pri vladanju in identificirajo pripadnike določenih skupin.
Prepričan sem, če bi Henry Dunant sredi krvave bitke leta 1859 v Desenzanu ob Gardskem jezeru med Francozi, Avstrijci in Italijani imel na razpolago malo več časa za razmišljanje o simbolu, iz katerega seje potem rodil mednarodni Rdeci križ, bi se odločil zagotovo za kapljico krvi na modri podlagi, s katero se bomo sedaj identificirali Slovenci.
V	preteklosti smo zamudili veliko priložnosti, da bi sami sebi podarili lepe znake, zastavo ali državne simbole na katere biti ponosni. Ker nas po svetu ne ločijo od Slovaške, ne po imenu in ne po zastavi, da ne govorimo o jeziku, nam preostane le, da si izmislimo turistični znak in logo s katerim uveljavljati našo posebnost. Začeli smo z lipovim listom, potem smo na neki cvetličarski razstavi ukradli štiri rožice, popolnoma brez duha, ki so nas spominjale, da živimo na sončni strani Alp. Ko se sprehajam po italijanskem polotoku, ki je znan po svojem toplem soncu ali smučam v Dolomitih, ki imajo znane očarljive zlate barve prav zaradi sevanja naše zvezde, vedno pomislim na tiste, ki so si izmislili zgoraj omenjeni slogan. Danes ga bom pogrešal, pogrešal ga bom, ko bom moral reči »Čutim Slovenijo«, ker je »sončna stran Alp« še vedno sprožila neko sočutje, naklonjenost in pravljič-nost.
Slovenci smo znani po svetu zaradi svojega egocentrizma, zaradi svoje samovšečnosti in nepogrešljive samozavesti. Prepričani smo, da smo center sveta in se vse vrti okrog nas.
Razložite mi, zakaj ne znamo izbrati za simbol nekaj, kar bi nas resnično predstavljalo.
Zakaj ne izberemo nekaj posebnega, kar res nima nihče drug. Nič več lipovih listov, dobrih za organizacije zelenih, dovolj s skromnim Triglavom, ki ga je lahko sram pred najmanjšim hribčkom naših sosednjih držav. Sam predlagam lipicanca! Konja, ki predstavlja eleganco, moč, lepoto, mogočnost, delavnost, potrpljenje, zaščito, razumnost in ponos!
Lahko bi stal na dveh nogah, pokonci, mislim, da takšnemu simbolu lahko dajemo geslo »Ponosen Slovenec«. Če pa se ne moremo odreči starim navadam, pa lahko dodamo še glasbeno ozadje - Na Golici. Zaradi zahtev razpisa, takšen predlog za novi logotip letos ne bi bil sprejet. Vendar, če ga pristojni urad RS misli uveljaviti v naslednjih letih, mu ne bom dostavil računa za idejo. Zadovoljen sem z dejstvom, da bom vsaj enkrat »ponosen Slovenec.«
Dr. Laris Gaiser
Foto: vki
				
Ptuj • Obnova poškodovane razsvetljave		1	Ptuj • Odprtje razstave Rafaela Samca	J
Kako dolgo bodo svetile? Razstava umetnin Iz voska
V Mestnem parku je obdravski del (območje ob zidu od cestnega mostu do konca parka in do izliva Grajene v Dravo) že dolgo brez luči. Za ta del v Mestni hiši na Ptuju že (pred)dolgo iščejo trajno rešitev, takšno, da ji vandali ne bodo mogli do živega.
Od 16. novembra pa ponovno svetijo luči na delu parka, t. i. promenadi, ki vodi od križišča pri podvozu do OŠ Mladika, ponovno je osvetljen tudi predel od Miheličeve galerije do Gostilne Ribič. Sredstva za obnovo so našli v okviru vzdrževanja objektov skupne rabe. Obnova je stala več sto tisoč tolarjev, z njo so čakali več mesecev, vandali so s svetili na omenjenem območju obračunali že aprila letos. Pred dnevom spomina na mrtve so nova svetila namestili tudi ob cesti, ki vodi na ptujski grad iz Raičeve ulice, štiri dni zatem so bili štirje kompleti ponovno uničeni. Glede na to, da se ponovno pričenjajo grajske vinske zgodbe, bi kazalo ne glede na vandale poiskati primerno rešitev zato, da bo ta del grajskega kompleksa tudi ponoči dostopen. Z vidika varnosti
Foto: Črtomir Goznik
postaja območje ptujskega gradu v času večernih prireditev zelo nevarno. Ni pričakovati, da bodo paznice v gradu obiskovalce prireditev večno spremljale z lučjo, da bodo ti lahko varno prišli na Raičevo. Da bi se varno spustili v mesto po grajskih stopnicah pa tako in tako ni mogoče, ker
te še vedno niso razsvetljene. Na Mestnem trgu pa se bodo morali ponovno lotiti obnove zadnjega kandalabra v smeri proti Lackovi ulici. Čeprav gre za območje Mestne hiše in območja, ki je zelo svetlo, to za nepridiprave ne predstavlja nobenega problema.
MG
Ptuj • Dan šole Olge Meglic
Jedilnik življenja
V petek, 17. novembra, so ob 18. uri v prireditveni dvorani Osnovne šole Olge Meglič pričeli praznovanje dneva šole. Ob tej priložnosti so otroci s pomočjo mentoric in mentorjev pripravili izvrsten program,na katerem so predstavili projekt Lonček, kuhaj.
Tako kot vsako leto so tudi letos otroci dan šole posvetili določeni temi. Tokrat so vse igre, plesne točke in predstave bile osredotočene na zdravo prehrano, čemur je ustrezal tudi naslov prireditve Lonček, kuhaj! Na prireditvi so sodelovali vsi razredi, od prvega do devetega. Navduševali so s petjem, plesom in igrami, pripravili pa so tudi posebno kuharsko oddajo, ki sta jo vodila učenca Olge Meglič Marko in Darko. Veliko pohvalo si seveda zaslužijo tudi učitelji in učiteljice, ki so poskrbeli, da so otroci
pripravili tako zanimiv in poučen program. Ob tej priložnosti so se jim že sedmo leto zapored pridružili prijatelji iz Osnovne šole Đuro Ester iz Koprivnice, ki so prav tako predstavili svoje plesne točke. Vsi nastopajoči otroci so tudi tokrat dokazali, da otroška domišljija nima meja in šola ni več zgolj prostor, kjer se samo učijo. To je poudaril tudi ravnatelj Osnovne šole Olge Meglič Ervin Hojker, ki je dejal, da so se stvari bistveno spremenile. »Danes je šola učenje, sodelovanje, delo, spoznavanje in pred-
V Miheličevi galeriji na Ptuju so v četrtek, 16. novembra, ob 18. uri odprli razstavo Rafaela Samca z naslovom Ritem ustvarjalnosti. Avtor je na tej razstavi združil štiri cikle umetnin v vosku.
Poimenoval jih je Nabrano v razkošje, Prameni svetlobe, Zlato, nekje v sredini in Odstiranja.
Vsi ciklusi so že bili na posameznih razstavah v Sloveniji in v tujini, tokrat pa so prvič zbrani skupaj v Mihe-ličevi galeriji na Ptuju. Cikli umetnin v vosku in parafinu, ki jih ustvarja Samec, se med seboj razlikujejo po načinu izdelave, uporabi barv, obliki, velikostih in tudi po času nastanka. Skupno vsem objektom, ki jih oblikuje, je to, da izhajajo iz dveh likovnih oblik - krogle in kvadrata. Umetnik, ki se je izdelovanju umetniško oblikovanih sveč posvetil pred tridesetimi leti, je najprej izdeloval male skulpture iz voska in parafina, namenjene za dekoracijo ali povsem uporabne sveče. Kasneje pa so postale avtorjev navdih ter izziv hkrati in iz povsem uporabnih izdelkov so nastale odlične kiparske umetnine. »Mojster postavlja svoje, krhke in nežne, a hkrati izredno močne in izrazno povedne stvaritve na stene, podeste ali jih preprosto postavi na tla v samostojne kompozicije, jih prilagodi prostoru ter ujame nov ritem, novo obliko prostora
Na ptujski razstavi je Rafael Samec združil štiri cikle.
in umetnin, ki po eni strani dajejo, po drugi pa tudi jemljejo. Prav vse umetnine iz voska, ki so se preobrazile v kiparske objekte, so ustvarjene z neizmernim avtorjevim idejnim bogastvom, z drugačno pripovednostjo materiala in s svežimi likovnimi rešitvami, ki so že zdavnaj presegla osnovno uporabnost ter prešla v mojstrova arhetipska znamenja, ujeta v oblikovane krogle, polkro-gle, valje, kubuse, ploščice in plošče,« je o delu Rafaela Samca povedala Stanka Gač-nik, kustosinja Miheličeve galerije. Pomembno vlogo
pri Samčevem ustvarjanju predstavlja tudi barva, ki se od cikla do cikla bistveno razlikuje. Na ptujski razstavi gre za likovno sintezo vseh Samčevih ustvarjalnih dob in ciklusov. S svojimi izdelki se avtor predstavlja na številnih razstavah doma in v tujini, njegova dela pa so vzbudila zanimanje tudi strokovne javnosti. Enkratno in neponovljivo razstavo si je možno ogledati vsak dan razen ponedeljka med 10. in 13. uro ter 16. in 19. uro v Miheličevi galeriji, kjer bo postavljena vse do 10. decembra.
Dženana Bećirović
vsem kultura. Današnji projekt kaže, od kod prihajamo in kam bi radi prišli; v šolo učenja, življenja, znanja in spretnosti. Šola današnjega časa je šola, ki pravi učimo se skupaj in takšna je pravšnja, narejena po meri mladega človeka,« je zaključil Hojker. Po meri učencev Olgice pa bo vsekakor tudi filmska predstava, ki si jo bodo ogledali v Planet Tušu v Mariboru, ki jim jo je v zahvalo za trdo delo in odlično prireditev podaril kolektiv šole na čelu s Hojkerjem.
Dženana Bećirović
Otroci so predstavili projekt Lonček, kuhaj!
Posebna ponudba v poslovalnicah Podružnice Podravje
www.nlb.si
V poslovalnicah NLB Podružnice Podravje vam ponujamo posebno priložnost; otvoritev NLB Osebnega računa in vrsto drugih ugodnosti, s katerimi boste lahko že v nekaj mesecih prihranili kar precejšen znesek denarja:
•	brazplačno vodenje računa za čas 6 mesecev
•	brezplačno povečanje limita
•	brezplačno posojilno kartico in popuste na članarino za plačilni kartici NLB Karanta in NLB Zlati MasterCard
•	brezplačno pristopnino za NLB Klik
•	izjemno ugodne kredite za vaše želje in potrebe ter
•	vrsto naložbenih možnosti
Za vsa podrobnejša pojasnila smo vam na voljo v Poslovalnici Ormož, Kerenčičev trg 7, Ormož (t.: 02 740 27 85), v Poslovalnici Ptuj, Prešernova 6, Ptuj (t.: 02 787 04 44) in Bančni trgovini Super mesto, Ormoška 30, Ptuj (t.: 02 748 02 70).
nlbO
Odbojka
Ptujčanke pod taktirko Danila Maučnika
Stran 16
Nogomet
Zelo pomemben zaključek jesenskega dela
Stran 16
Strelstvo
Odlično prireditev začinili še boljši rezultati
Stran 17
Košarka
Ptujčani ujeli še zadnji vlak za prvo zmago
Stran 17
Kegljanje
Nov ekipni rekord v Deta centru
Stran 18
Šolski šport
Fantje OS Gorišnica in dekleta OŠ Ljudski vrt Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Soštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu!
RADIOPTUJ
tut ú^tíeiu
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije
Z navijači do treh točk proti Kopru
Nogometaši ptujske Drave so v zadnjih dveh srečanjih (v Domžalah in Mariboru) osvojili pomembni dve točki. Marsikateri bi dejal, da so to samo dve točki, ampak upoštevati je potrebno dejstvo, da sta bili osvojeni v Domžalah, proti vodečemu moštvu v 1. SNL, ki še v dosedanjem poteku prvenstva ni doživelo poraza, druga pa je bila izborjena v mariborskem Ljudskem vrtu, kjer Ptujčani doslej še niso osvojili nobene točke.
»Na zadnjih dveh srečanjih smo igrali dobro, plod takšne igre pa sta dve osvojeni točki, proti velikim favoritom in nekako medijsko močnejšim ekipam od nas. Dve točki pa bomo seveda morali potrditi v zadnjem letošnjem domačem nastopu proti ekipi Kopra. Skupaj z našimi zvestimi privrženci in navijači bo to lažje, kot v gosteh« je dejal Gorazd Gorinšek, igralec Drave.
V soboto na Ptuj prihaja ekipa Kopra, ki slovi po rekordu glede doseganja neodločenih

izidov. Nanizali so jih že trinajst in verjetno bi bili zadovoljni tudi s štirinajstim; na gostovanjih je pomembno ostati neporažen. Ekipo vodi Borut Jarc, ki je delal tudi v Dravi, kot trener in športni direktor,
tako da ima zanj in za njegove bivše sodelavce ta tekma še dodaten naboj. V primeru zmage bi Drava lahko s trem točkami, ob ugodnih izidih drugih tekem, napredovala za kakšno mesto na prvenstveni
Nogomet • Še o tekmi Maribor - Drava
Če je sodnik Babnik to res izjavil
■■■
O sodnikih debatiramo skoraj po vsaki tekmi, včasih v pozitivnem smislu, včasih v negativnih. Pritožbe ali negativna mnenja o ljudeh v črnih, zelenih ali rdečih dresih bodo vedno obstajala. Posebno poglavje pa je odprla domnevna izjava sodnika Babnika na tekmi Maribor - Drava, ki jo je podal igralec Drave Borut Tisnikar: »Ko so Mariborčani dosegli zadetek, je naš igralec vprašal glavnega sodnika, kako je lahko dosodil takšno enajstmetrovko, sodnik pa je dejal: »Za to je kriva politika vašega kluba.« Ne vem, zakaj je kriva politika našega kluba, vendar se to ne more dogajati. Pogovarjal sem se s soigralci, tudi oni so slišali sodnikove besede,« je povedal 25-letni nogometaš Drave Borut Tisnikar pred kamerami in je to videla in slišala širša športna javnost.
Če je vse to res, kar je rekel mirni in tihi nogometaš Drave Borut Tisnikar, potem je to
stvar, ki res zasluži globjo analizo. Najblažja reakcija pa bi morala biti izključitev sodnika Janeza Babnika iz nogometa in mu sploh prepovedati vstop na nogometna igrišča, saj se s takšnim pristopom in izjavo norčuje iz več kot 23.000 nogometašev in nogometašic v Sloveniji.
O tem, da je prva reagirala MNZ Ljubljana, pa smo za mnenje zaprosili tudi predsednika MNZ Ptuj, podpredsednika NZ Slovenije in predsednika komisije za delegiranje sodnikov mag. Stanka Glažarja, ki je izjavil naslednje: »Na vsaki tekmi, ki je v okviru lig Nogometne zveze Slovenije imamo uradne osebe, ki so delegirane s strani vodstva tekmovanja (sodniki, delegat in kontrolor sojenja) in predstavnikov obeh klubov, ki so pred tekmo vpisani v uradni zapisnik tekme. V kolikor se zgodijo podobne zadeve, kot je bilo na omenjeni tekmi, je pravica in dolžnost
predstavnikov ekip, da o tem takoj obvestijo uradno osebo - delegata. Po podatkih, ki jih imam je Nogometna zveza Slovenije že zahtevala od vodstva tekmovanja, ki je pod okriljem Združenja prvoligašev, da takoj reagira, zadevo razišče in v kolikor je potrebno tudi sankcionira v skladu s disciplinskim pravilnikom.
Sam menim, da v kolikor je sodnik res to izjavil, da mu ni več mesto med delitelji pravice na športnih igriščih. Seveda pa podobno velja tudi za igralca, če si je sodnikovo izjavo izmislil. Glede izjave MNZ Ljubljane oz. njihovega predsednika pa lahko komentiram samo to, da so vsi postopki in kompetence organov v okviru tekmovalnega sistema natančno opredeljeni in njihova pobuda niti ni bila potrebna. Smiselno pa bi bilo imeti skupen sestanek Izvršnega odbora NZS s predstavniki Združenja prvoligašev, ki samostojno vodi 1. slovensko
Za ogled tekme Drava - Koper le 500 SIT
Nogometaši Drave se bodo v zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva v soboto, 24. novembra, na domačem igrišču pomerili z NK Koper. Tekma se bo pričela ob 14. uri. Pri NK Drava so se odločili, da bodo vsem navijačem omogočili ogled tekme po enotni ceni 500 tolarjev. S to gesto želijo na zadnji letošnji tekmi napolniti modro-belo tribuno, tako, da bi imeli nogometaši na igrišču zares veliko podporo.
rut Tisnikar bosta zanesljivo v kadru, saj poškodbe niso bile hude, v ekipo pa se vračajo tudi nogometaši, ki v Mariboru niso mogli nastopiti zaradi kazni rumenih kartonov, ki so jih prejeli v Domžalah (Krona-veter, Tiganj in Emeršič). Tako bo v zadnjem nastopu ptujski
strateg imel »prijetne« težave, kako sestaviti moštvo.
S Koprom so se Ptujčani letos pomerili že dvakrat: na domačem igrišču so zmagali 2:1 (Gorinšek, Trenevski; Star-čevič), v gosteh pa izgubili 0:1 (Fernandes Nilton).
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Drava, modri dres) se po odsluženi kazni rumenih kartonov spet vrača med kandidate za nastop proti Kopru.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA						
1. DOMŽALE	19	12	7	0	34:15	43
2. MARIBOR	19	8	7	4	33:23	31
3. PRIMORJE	19	9	4	6	28:22	31
4. HIT GORICA	19	7	7	5	29:25	28
5. NAFTA	19	7	6	6	26:28	27
6. DRAVA	19	6	7	6	29:26	25
7. KOPER	19	2	13	4	23:25	19
8. CMC PUBLIKUM	19	4	7	8	26:29	19
9. BELA KRAJINA	19	2	7	10	20:35	13
10. FACTOR	19	2	7	10	20:40	13
razpredelnici. To bi bila dobra popotnica pred zimskim odmorom. Trener Drave Dražen Besek tudi tokrat ne bo mogel računati na kapetana Emila Šterbala (izključitev v Domžalah). Aljaž Zajc in Bo-
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI:
11 zadetkov: Nikola Nikezič (HIT Gorica); 10 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje); 9 zadetkov: Sead Zilič (Drava), Dario Zahora (Koper), Ermin Rakovič (Domžale); 7 zadetkov: Sebastjan Cimerotič (Domžale), Mitja Brulc (Publikum); 6 zadetkov: Mate Eterovič (Nafta), Saša Ranič (HIT Gorica), Zoran Pavlovič (Nafta), Damir Pekič (Maribor); 5 zadetkov: Senad Tiganj (Drava), Amir Agič (Bela krajina), Oskar Drobne, Sašo Jakomin (oba Koper), Dimitar Ivanov Makriev, Zaj-ko Zeba (oba Maribor), Jože Benko (Nafta).
ligo (tudi finančno kaznuje) o realizaciji predvidenih aktivnosti in programskih nalog v preteklem obdobju. O povezavi med omenjenim dogodkom v Mariboru in volitvami oz. izglasovani zaupnici predsedniku NZS pa ne bi želel polemizirati, ker je bilo narejene že preveč škode nogometu in športni dejavnosti na splošno.«
Pri delilcih nogometne pravice doslej še ni bilo ničesar, kar bi jih lahko vsaj malo vznemirilo. Resnici na ljubo, za vse težave v nogometu niso krivi samo sodniki, ampak bi se našlo še kaj drugega. Škoda bi bila, če bi Drava morala plačati previsoki davek samo zato, ker ne prihaja iz večjih urbanih središč, ki so močnejša in vplivnejša. Drava je klub z dolgo in bogato tradicijo, z velikim pogonom mladih in prav tako številnih pristašev. Ali bo to dovolj za resnico?
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Sodnik Janez Babnik iz Ljubljane (rdeči dres) je zelo razburkal dogajanje na slovenski nogometni sceni.
Piše • Jože Mohorič
Kdor ni z nami ^
Pred dobrim tednom je na izredni skupščini NZS njen predsednik Rudi Zavrl znova dobil zeleno luč za nadaljevanje mandata, ki se mu izteče leta 2009. Izmed 36 delegatov jih je za to glasovalo 24, za njegovo razrešitev pa 11, ena glasovnica je bil neveljavna. Rudi Zavrl je tako še enkrat dokazal, da mu v tem glasovalnem ustroju praktično nihče ne more do živega. Čeprav so nekatere ankete dokazovale, da je kar 75 % športne javnosti za njegovo zamenjavo, tudi veliko ljudi znotraj posameznih MNZ, pa je glasovanje dalo popolnoma drugačen rezultat. Pri tem se lahko vprašamo, kaj imajo v mislih tisti ljudje na različnih MNZ, ki trdijo, da si želijo sprememb, a ne na takšen način, kot to počne sedanja opozicija, na čelu z Ivanom Simičem in Francem Kanglerjem. Verjetno bo preteklo še precej vode, da bo luč sveta zagledal še kakšen boljši predlog, ki bo ustrezal večini; do tedaj pa vse lepo po starem.
A vse le ne bo tako, kot je bilo: predsednik NZS bo odslej še pod večjim drobnogledom slovenske javnosti, močna opozicija dveh največjih MNZ (Ljubljane in Maribora, pa še koga) pa ga tudi ne more pustiti ravnodušnega. Razveseljivo je, da je bilo po skupščini izrečenih že tudi precej besed v bolj spravljivem tonu, kjer so eni in drugi oznanjali možnosti
in nujnost boljšega sodelovanja. A do udejanjanja teh besed je še daleč, še posebej ko smo videli, da tudi znotraj združenja klubov 1. lige ni popolne enotnosti: dopis medijem, ki ga je poslal predsednik Brane Florjančič je že naslednji dan negiral predsednik NK Gorica. V tem dopisu je bila ena od zahtev klubov ta, da si želijo vsaj toliko predstavnikov oz. glasov na skupščini, kot jih imata sodniška in trenerska organizacija (vsaka 3). Sedanja sestava skupščine dejansko ne daje nobene neposredne možnosti odločanja klubom 1. lige, ki sicer imajo bolj ali manj velik vpliv znotraj MNZ, a tam so le eden od mnogih klubov.
Za ponovno napeto stanje pa je poskrbel dogodek na tekmi Maribor - Drava, kjer je sodnik Babnik iz Ljubljane dosodil, milo rečeno, sumljivo enajstmetrovko v korist Maribora. Rekli boste, pa kaj, saj se ni zgodilo prvič (pa tudi zadnjič ne). Res je, sporno pa je bilo »pojasnilo« sodnika Babnika igralcem Drave: to je zaradi izjav vašega predsednika (Roberta Furjana, op. p.)!?! Predsednik Drave je sicer javno že večkrat izrazil nezadovoljstvo s sedanjim delom vodstva NZS, ki premalo naredi za izboljšanje stanja v slovenskem klubskem nogometu. V tem kontekstu je omenjal predvsem razbremenitev klubov plačevanja vseh mogočih taks NZS in zmanjšanja
Odbojka • ZOK MTD Ptuj
stroškov za sodnike. A te kritike zagotovo ne bi smele biti razlog za odkrito kaznovanje ekipe, katere predsednik je. Sodniška organizacija je seveda takoj demantirala izjavo Babnika in s prstom pokazala na igralca Drave Boruta Tisnikarja, ki bi si naj to izmislil. V skoraj vseh dosedanjih znanih primerih je sodniška beseda res obveljala, le redko je sledil kakšen krajši suspenz sodnika. Na drugi strani pa se lahko vprašamo, kakšno korist ima od te izjave Tisnikar in sploh vsi igralci, ki so potrdili njegove besede? Nobene, razen predstavljanja gole resnice! Zakaj torej ne bi verjeli igralcu, ki je sam predlagal celo možnost, da ga preizkusijo na detektorju laži?
Nogometni delilci pravice igralcem Drave v letošnji sezoni tako pridno dodeljujejo kartone in dosojajo enajstmetrovke v korist nasprotnih ekip, kot še nikoli doslej, na drugi strani pa je skoraj neverjeten podatek, da Drava ni izvajala nobene najstrožje kazni! V podobnem položaju, kar se tiče kartonov, je tudi Nafta, kjer je njihov trener Milko Đurovski že večkrat obupaval nad sodniškimi odločitvami. Ker sem spremljal večino tekem Drave vem, da je bilo med njimi veliko število neupravičenih izključitev, a vedno na koncu obvelja pač sodnikova. Je to način »discipliniranja« neposlušnih klubov v stilu, če nisi na »pravi strani« _
Pod taktirko Danila Maučnika
Po sobotnem porazu proti ekipi iz Prevalj je na klopi ptujskih odbojkaric, ki nastopajo v drugi državni ligi, prišlo do spremembe. Trenerko in igralko Anno Kutsay, za katero v upravi smatrajo, da je z dvojno vlogo preobremenjena, je že na ponedeljkovem treningu zamenjal Danilo Maučnik, ki bo ekipo s klopi vodil do konca sezone. 43-letni strateg iz Selnice ob Dravi je zadnjih osem sezon vodil ekipo Ecom Tabor
iz Maribora, ki prav tako nastopa v drugoligaški konkurenci, zato mu ptujska ekipa ni povsem tuja.
»Dekleta večinoma dobro poznam, razen morda nekaterih mlajših. Z nekaterimi sem že sodeloval, dve sta celo iz mojega bivšega kluba. Večjih neznank ni, vem, koliko so sposobne, kako igrajo. Sedaj jih bo potrebno spoznati še karakterno. Punce so motivirane, imajo korekten odnos do dela.
Danilo Maučnik, novi trener ptujskih odbojkaric
Najtežja bo prva tekma, saj je potrebno vnesti nekaj novosti tako v sistem treningov kot v samo igro, vendar verjamem, da nam bo s kvaliteto, ki jo ta ekipa zagotovo ima, uspelo,« je na sredinem treningu dejal Ma-učnik. In kakšne so tiste novosti, ki jih je Ptuju prinesel novi trener. »Zdaj je težko reči, kaj je dejansko novega. Do konca prvega dela so še štiri tekme, do takrat lahko popravimo nekatere malenkosti, za kaj več pa je potrebno več časa. Najpomembnejša preizkušnja nas čaka prav v zadnjem krogu, ko bo na Ptuju gostovala ekipa iz Grosuplja. Do takrat bomo že tisti pravi. Pomembno je, da se Kutsayevo razbremeni, za igralke je precej lažje, če imajo pomoč s klopi. Mislim, da bo zdaj še boljše igrala. Tudi sam sem nekoč bil v dvojni vlogi, zato vem da ni lahko,« odgovarja Maučnik. V 13-letni trenerski karieri je delal izključno v ženskih kolektivih, še bolj bogate izkušnje pa ima kot igralec, saj je nastopal v prvi jugoslovanski in slovenski ligi, igral pa je tudi v dresu državne reprezentance.
»Cilji ostajajo nespremenjeni, ob koncu sezone želimo biti na vrhu razpredelnice. Zadovoljivo je tudi drugo mesto, saj ima s tem klub možnost, da se odloča o rangu tekmovanja v naslednji sezoni. Mislim, da je to realno dosegljivo in zato sem se tudi odločil, da prevzamem mesto trenerja,« zaključuje Maučnik.
Rokomet • 1. A MIK liga - moški
Zelo pomemben zaključek jesenskega dela
Jesenski del prvenstva v 1. A MIK ligi se neizogibno bliža koncu. 20. decembra bodo ro-kometaši, razen tistih, ki jih bo trener slovenske reprezentance Kasim Kamenica vpoklical na priprave za SP v Nemčiji, odšli na zaslužen odmor. Preostalo je le še pet krogov, razporeda Velike Nedelje in Jeruzalema pa sta izjemno težka.
Brez bele zastave
Velika Nedelja je po katastrofi pri Slovanu dotaknila dno ligaške razpredelnice. Slednjega se želijo rešiti že po sobotni domači tekmi proti Preventu. Naloga bo vse prej kot lahka saj so Korošci neugoden in kvaliteten gost, vendar ne nepremagljiv. Trener Ivan Vajdl ima mlado perspektivno moštvo, ki pa je precej niha v igri. Prvi zvezdnik tega moštva je vratar Gašper Jelen, ki v letošnji sezoni brani v izvrstni formi. V zadnjem času je v moštvu iz Slovenj Gradca zelo strelsko razpoložen mladinski reprezentant in krožni napadalec Kleč. V torek je proti Japoncem prvič dres z državnim grbom oblekel Dumančič, po poškodbi pa bi se naj prav proti Veliki Nedelji prvič v tej sezoni na parket vrnil Denis Rutenka, mlajši brat Sergeja Rutenke. Igra Pre-venta temelji na agresivni igri v obrambi in na hitrih prehodih v protinapad. Na podoben agresiven način bodo morali odgovoriti tudi v vrstah Velike Nedelje in zaustaviti protinapade gostom in jih prisiliti, da
10.	krog: V. Nedelja - Prevent, Sviš - Jeruzalem
11.	krog: Gorenje - V. Nedelja, Jeruzalem - Celje
12.	krog: Celje - V. Nedelja, Rudar - Jeruzalem
13.	krog: Trimo - V. Nedelja, Jeruzalem - Gold Club
14.	krog: V. Nedelja - Riko hiše, Slovan - Jeruzalem
čim večkrat odigrajo napade na postavljeno obrambo Velike Nedelje. Tu se skriva ključ do presenečenja in zmage Velike Nedelje. Domači publiki se bo letos prvič predstavil Kukec, ki še ni čisto nared, ampak je že sama njegova vrnitev na igrišče zelo pomembna za vrnitev zelo načete samozavesti roko-metašev Velike Nedelje. Tekma pri Veliki Nedelji se bo pričela ob 19. uri. Igralci še niso vrgli puške v koruzo in upamo, da enako razmišljajo tudi veliko-nedeljski navijači. Kakršnokoli drugo razmišljanje navijačev bi pomenilo »nož v hrbet« svojim ljubljencem.
Popraviti spodrsljaj proti Cimosu
Ormožani so proti Cimosu odigrali najslabšo domačo tekmo in zasluženo ostali brez točk. S porazom proti Koprčanom pa so zamudili izjemno priložnost, da najbližjim zasledovalcem uidejo na varno razdaljo. Izgubljeni točki bodo vinarji poskušali nadoknaditi na vročem igrišču v Ivančni Gorici: »Pred nami je težka tekma, neugoden teren in nasprotnik, ki nujno potrebuje zmago. Gostitelji se borijo za obstanek, letos
pa so že bili blizu domačih zmag proti Gold Clubu (21 :22) in Preventu (29:30). Naša želja v Ivančni Gorici se je predstaviti v svetli luči in upam, da bo to dovolj za točki,« je pred tekmo v deželi »Desetega brata« dejal Bojan Čudič. Na računu Sviša so zaenkrat štiri točke, domači zmagi proti Veliki Nedelji (28:24) in Riko hišam (29:27). Gre za novinca oz. povratnika v ligo, ki se je pred sezono okrepil z izkušenimi rokometaši kot so Kukavica, Plazar in Begovič. Sicer igra Sviškotov bazira na letos odličnem vratarju Jeraju, prvemu strelcu Kogelniku in krožnemu napadalcu Bajramu. V taboru Jeruzalema čakajo na prvi letošnji »boom« vratarja Gregorja Čudiča v gosteh. Slabše kot je odigral proti Cimosu Blažević, prvi strelec lige, enostavno ne more odigrati in, če bo ob tem igra v obrambi čvrsta lahko Ormožani računajo na točko. Ja, tudi s točko bi v taboru Jeruzalema na vročem gostovanju v Ivančni Gorici bili zadovoljni. Že v sredo ob 19. uri pa ljubitelje rokometa na Hardeku čaka gostovanje državnih prvakov - Celjanov.
UK
Foto: Črtomir Goznik
Alen Blaževič (Jeruzalem Ormož, beli dres) je proti Cimosu odigral eno slabših tekem v dresu Ormoža; lahko že proti Svišu to popravi in pomaga svoji ekipi do novih točk?
Rokomet • Priprave reprezentance na EP
Vse štiri Ptujčanke na Slovaško
Mojca Derčar, Miša Marinček, Kristina Mi-hič in Ana Mihaela Ciora so se ta teden nahajale na pripravah slovenske ženske rokometne reprezentance v Kranjski gori; to so priprave na EP na Švedskem. Slovenska reprezentanca je sinoči igrala proti reprezentanci Češke, danes pa še proti Slovaški. Pozno zvečer ali jutri zjutraj (v soboto, op. p.) se bo reprezentanca vrnila domov, nato bodo reprezentantke imele ponovni zbor v Velenju, kjer bodo nadaljevale priprave. Zaenkrat rokometašicam iz
Mercator Tenzor Ptuj dobro kaže in vse štiri imajo dobre možnosti za to, da bodo udeleženke letošnjega EP.
Sicer pa so ta teden ptujske rokometašice (brez reprezentantk) zaradi obveznosti prvega trenerja Miša Toplaka vadile pod taktirko športne direktorice in nekdanje odlične ro-kometašice Ines Černe Mlač. Ptujski strateg se na svoje delovno mesto vrača v ponedeljek.
Danilo Klajnšek
Foto: UG
Strelstvo • Na Ptuju 2. krog vseh državnih lig
Odlično prireditev začinili še boljši rezultati
Na Ptuju je pretekli vikend, v organizaciji SK Ptuj, potekal 2. krog vseh državnih lig. Kot smo že v torkovi številki poročali, sta v 1. ligi s pištolo blesteli ekipi Kidričevega in Ptuja, v 2. državni strelski ligi s puško - sever, kjer nastopata ekipi SD Kovinar Ormož in SD TS Ormož pa je odlično nastopil Marko Peras, ki je s 581 krogi osvojil 4. mesto. Na Ptuju smo si lahko ogledali tudi olimpijskega prvaka in najboljšega slovenskega strelca vseh časov Rajmonda Debevca, ki pa presenetljivo ni zmagal, saj ga je z enakim rezultatom 596 krogov ugnal reprezentančni kolega Robi Markoja iz SD Štefan Kovač, odličen rezultat je uspel še Zdenki Stolnik, SD Olimpija, ki je dosegla 594 krogov.
2. liga - puška sever
Ekipni rezultati:
Foto: Simeon Gonc
Ormoški strelci so dosegli nekaj odmevnih rezultatov.
1. MROŽ VELENJE	1741	27
2. JUTEKS ŽALEC	1733	18
3. ŠD ČRENŠOVCI	1724	20
4. SLOVENSKE KONJICE	1719	11
5. DUŠAN POŽENEL	1717	23
6. KOVINAR ORMOŽ	1710	10
7. FLV	1710	14
8. KOLOMAN FLISAR II	1708	14
9. RADGONA	1697	8
10.ŠTEFAN KOVAČ	1697	4
11. TS ORMOŽ	1694	9
12. ELEKTRO MARIBOR	1692	6
Pomen kolon: št. krogov v 2. krogu, skupno število točk
Posamezni rezultati:
1. Nenad Nemec (ŠD Čren-šovci) 585, 4. Marko Peras (SD Kovinar Ormož) 581, 12. Tadej Horvat (SD TS Ormož)
575, 21. Anton Novak (SD TS Ormož) 569, 28. Stiven Vo-čanec (SD Kovinar Ormož) 566, 30. Andrej Stanič (SD
Kovinar Ormož) 563, 36. Vesna Mele (SD TS Ormož) 550 krogov.
1. državna mladinska liga:
V nedeljo so se v športni dvorani Center pomerili še vsi mlajši strelci v 1. državni mladinski ligi in pokalu prijateljstva, kjer nastopajo pionirji. Ker strelski klubi in društva v Spodnjem Podravju vzgajajo odlične mlade strelce, ki v državnem merilu dosegajo zelo dobre rezultate, si pobližje oglejmo nekaj najboljših dosežkov iz posameznih kategorij:
Med pionirkami so se odlično odrezale strelke SD Ormož, ki so v ekipnem delu dosegle 533 krogov in zasedle odlično 2. mesto. Čestitati so morale zgolj ekipi iz Postojne,
Vesna Rojko
Športne novičke
Judo • JK Gorišnica
Mladi gorišniški judoistki Tanja Kociper in Anja Petek, sta se pretekli konec tedna udeležili močnega mednarodnega turnirja na Hrvaškem, znanega pod imenom Kup Like za starejše deklice in dečke. Tanja je v kategoriji do 57 kg osvojila drugo, Anja pa v kategoriji do 63 kg tretje mesto.
JM
Namizni tenis •
14. Memorijalni turnir »Antun Tova Stipančić«
Na mednarodnem turnirju v Zagrebu so zraven članov, o katerih smo že poročali, nastopali tudi mladinci in mladinke. Iz NTK Ptuj sta se tekmovanja udeležili Vesna Rojko in Ivana Zera, ki sta se iz svojih predtekmo-valnih skupin uvrstili na glavni turnir. Tam je Vesna v prvem krogu premagala hrvaško igralko Adriano Morič (Pet-ehovac, Delnice), nato pa v četrtfinalu izgubila s kasnejšo zmagovalko Mirelo Džurak (Aquaestil, Duga Resa). Ivana je bila kot nosilka prvi krog prosta in nato izgubila z Ljiljano Jankovič (Arena, Pula), ki je bila na koncu druga. Peto oz. šesto mesto na tako močnem turnirju je za dekleti velik uspeh.
V konkurenci mladincev se je Simonu Božičku uspelo uvrstiti na finalni turnir, kjer je bil prvi krog prost, nato pa je moral priznati premoč slovenskemu mladincu iz Mute Maticu Slodeju. Luka Rebek se z eno zmago in dvema porazoma v predtekmovalni skupini ni uspel uvrstiti na glavni turnir.
Odprti turnir U-21
Foto: Črtomir Goznik
V nedeljo je bil v Ravnah na Koroškem prvi odprti turnir za igralce do 21. leta starosti, na katerem je nastopalo šest ptujskih igralcev. Uspešnejši je bil ženski del ekipe, saj so se Vesna Terbuc, Vesna Rojko in Ivana Zera uspele uvrstiti v četrtfinale. V boju za polfinale so jih premagale Manca Faj-mut (Fužinar), Jana Tomazini (Ilirija) in Zala Miklavc (Radlje). Tudi fantje so bili uspešni, saj so se Jan Janže-kovič, Luka Rebek in Simon Božičko uvrstili v finalni del turnirja, kjer je bil najbližje četrtfinalu Jan Janžekovič, saj je z Patrikom Roscem (Velenje) že povedel 2:0 in nato izgubil z rezultatom 3:4, pri čemer so bili vsi nizi na razliko. Tudi nasprotnika Simona Božička in Luka Rebeka, Matic Slodej in Ožbej Poročnik,sta se morala pošteno potruditi, da sta se uvrstila v naslednji krog z rezultatom 2:4.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • 30. državna dopisna liga
Začelo se je tekmovanje v jubilejni
ki je bila z enakim rezultatom boljša po zadnjih serijah. Za ekipo so nastopale Tadeja Habjanič, ki je med posameznicami s 183 krogi osvojila 3.mesto, Melanie Habjanič, ki je s 176 krogi osvojila 7.me-sto in Petra Vernik, ki je bila s 174 krogi 10. Uspeh ormoških strelk so dopolnili tudi fantje, saj so v ekipnem tekmovanju dosegli 498 krogov in osvojili dobro 6 mesto. Med pionirji posamezniki je bil najbolje uvrščeni strelec Jan Šumak s 171 krogi na 13 mesto, Grega Po-lajnko s 165 krogi na 28 mesto in Tomi Jevšovar s 162 krogi na 37 mesto. Tekmovali so tudi kidričevski strelci, ki so v postavi Aleš Pernat s 156 krogi, Niko Visočnik s 134 krogi in Nejc Murata s 118 krogi, dosegli 408 krogov in zasedli 16 mesto. Gregor Ivančič, SD TS Ormož je s 155 krogi osvojil 47 mesto.
Med mlajšimi mladinci s puško, ki se po novem imenujejo
30. dopisni državni strelski ligi in v 18. dopisni invalidski ligi v streljanju z zračnim orožjem.
Po 2. krogu v streljanju z zračno pištolo med člani je Strelsko društvo Dornava (Jernej Peteršič, Bruno Šin-cek in Slavko Ivanović) s 3263 krogi na tretjem mestu, SD Jože Kerenčič (Peter Kaučič, Bojan Mir in Dejan Ri-tonja) pa je s 3150 krogi na šestem mestu. Med posamezniki je Peter Kaučič s 1104 krogi četrti, Bojan Mir s 1089 krogi sedmi, Jernej Peteršič osmi (1088), Bruno Šincek deveti (1087), Slavko Ivanović dvanajsti (1086), Dejan Ritonja pa z 961 krogi štiriindvajseti.
Med članicami je SD Dornava (Alenka Peteršič, Mateja Rožman in Staša Simonič) s 2008 krogi na prvem mestu. Med posameznicami je druga Alenka Peteršič (708 krogov), tretja Mateja Rožman (680), četrta Staša Simonič (660), šesta pa Vesna Mele (SD TSO Ormož) s 648 krogi.
Staša Simonič je v konkurenci mlajših mladink trenutno na prvem mestu, mladinec Aleks Vajda (SD Dornava) pa je s 1059 krogi četrti v mladinski konkurenci. V streljanju s serijsko zračno puško je ekipa SD TSO Ormož s 2180 krogi šesta.
V streljanju s standardno zračno puško v konkurenci invalidov je Franci Pinter (S. Štajerska) s 787 krogi prvi. V streljanju z zračno pištolo je Slavko Ivanović (Ptuj) na drugem mestu (722 krogov).
Po šestih krogih dopisne lige se bo prvih februarja deset v Ljubljani pomerilo v polfinalu, v marcu pa še v finalu. Glede na rezultate v prvih krogih, lahko najboljši strelci Dorna-ve, Miklavža in Ormoža računajo na uvrstitve v zaključni del
Slavko Ivanović
kadeti, je Uroš Mohorko, SD Kidričevo, dosegel 357 krogov in zasedel 13 mesto, Leon An-tolič in Tadej Ivanuša, SD TS Ormož, sta s 348 krogi in 341 krogi osvojila 18 in 26 mesto, Ptujčana Tomaž Rojko in Niko Pšajd sta dosegla 312 in 276 krogov ter zasedla 31 in 36 mesto. Med kadeti s pištolo je Ptujčan Jan Lešnik dosegel 323 krogov in osvojil 10 mesto. Prvič sta na kakem večjem tekmovanju nastopila tudi juršin-ska strelca Ivan Druzovič in David Kekec, ki sta z 270 in 244 krogi osvojila 19 in 21 mesto. Med kadetinjami s pištolo je svoj krstni nastop dočakala tudi Ptujčanka Jasmina Ko-kol, ki je dosegla 306 krogov in osvojila odlično 5 mesto. Med mladinkami s pištolo je 3 mesto osvojila juršinska strelka Petra Simonič s 356 krogi, Ptujčanke Mojca Lazar, Mateja Levanič in Katarina Matič so tokrat dosegle 349, 347 in 345 krogov ter zasedle 5, 6 in 7 mesto. Prvič sta se državne lige udeležili tudi Ptujčanki Matej Pešakovič in Tjaša Šuštar, ki sta dosegli 327 in 254 krogov ter zasedli 10 in 12 mesto, juršinska strelka Nina Pavlin je bila z 286 krogi 11. Med mladinci s pištolo so Rok Pučko, SD Juršinci, Ptujčan Domen Solina in Gregor Moleh, SD
Foto: Črtomir Goznik
Mateja Levanič, Rok Pučko, Mojca Pors (zmagovalka) in Domen Solina na strelski črti.
Juršinci dosegli 361, 359 in 357 krogov ter zasedli 6, 7 in 8 mesto. Zmagal je Klemen Tomaševič s 375 krogi. V ekipnem delu je slavila ekipa iz Juršincev s 1075 krogi, pred Brežičani s 1063 krogi na 2 mestu in Ptujčani s 1055 krogi na 3 mestu. Med mladinci s puško je kidričevski strelec Gregor Kmetec dosegel 379 krogov in osvojil odlično 5 mesto, Tomaž Viher, SD TS Ormož, Tomaž Podgoršek, SD Kidričevo in Ptujčan Uroš Pešakovič so dosegli 359, 355 in 319 krogov ter osvojili 17, 20 in 25 mesto.
Nad organizacijo tako zahtevnega projekta je bdela kar 25-članska ekipa SK Ptuj, po-
magali pa so tudi trije zunanji sodniki. Za uspešno realizacijo načrtovanega se želimo zahvaliti vsem sodnikom, županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu in direktorju Zavoda za šport Ptuj Vladimirju Sitarju, ki sta se odzvala vabilu in si z zanimanjem ogledala strelsko prireditev ter podelila še medalje in pokale najboljšim v 1. ligi s pištolo in 1. državni mladinski ligi, lokalnim medijem, zvestim sponzorjem, ki so podprli samo prireditev in vsem, ki ste vstavili svoj kamenček v ta strelski mozaik ptujskega strelskega vikenda.
Simeon Gonc
Košarka • 3. SKL - vzhod, 5. krog
Ptujčani ujeli zadnji vlak za zmago
Ptuj - Paloma Sl. Vrh 88:66
13:16, 25:16, 18:16, 32:18
KK PTUJ: Ferme 15, Gajič, Avguštin 18, Rus 15, Horvat 5, Šarič, Holc 10, Kotnik 21, Kramberger 4, Vodušek, Ple-skonič
V šestem krogu v 3. SKL - vzhod za moške, so Ptujčani prvič zmagali v letošnji sezoni. V domači dvorani so bili v soboto prepričljivo boljši od ekipe iz Sladkega Vrha. Z zmago so se tudi odlepili z dna lestvice in so v krogu ekip z eno
zmago trenutno najvišje, na sedmem mestu.
Boljše so tekmo pričeli gostje, ki so povedli v prvi četrtini. V nadaljevanju so Ptujčani z trojko Kotnika ter še enim njegovim košem, prvič povedli (18:16). Prednost so obdržali vse do konca prvega polčasa (38:32), nato pa so zaigrali še bolje. Po izenačeni tretji četrtini, so zbrano odigrali končnico tekme, v kateri so letos ponavadi izgubljali. Tokrat so z organizirano igro povsem dotolkli tekmece in ob koncu dosegli najvišjo prednost (22 točk) na tekmi.
Zlatko Marčič, trener: »V
soboto smo igrali veliko bolje kot na prejšnjih tekmah. Zbranost naših mladih igralcev je bila prava. Vse, kar smo se dogovorili, smo izvajali v celem srečanju, tako da tokrat lahko pohvalimo celotno ekipo. Žal se je lažje poškodoval Holc, vendar upamo, da bo do naslednje tekme z njim vse v redu.«
Foto: Črtomir Goznik
Sebastjan Holc (Ptuj, beli dres) je k prvi zmagi svoje ekipe prispeval 10 točk.
Do konca prvega dela prvenstva čakajo ptujske košarkarje težke tekme s tekmeci z vrha lige. Z najtežjim nasprotnikom, vodilno ekipo Casina Maribor, bodo odigrali že jutri na gostovanju. Vsaka zmaga v prihajajočih treh krogih bi bila veliko presenečenje.
Rezultati 6. kroga: Poljčane - Dravograd 77:94, Maribor - Casino Maribor 63:74, Ptuj - Paloma Sl. Vrh 88:66, Pragersko - Koroška 111:54, Primafoto Sl. Gr - Lenart 90:49
1	CASINO MARIBOR 6 6 0 12
2	MARIBOR	6 5 1 11 3PRAGERSKO 6 5 1 11
4	PRIMAFOTO SL. GR 6 4 2 10
5	DRAVOGRAD	6 4 2 10
6	POLJČANE	6 2 4 8
7	PTUJ	6 15 7
8	PALOMA SL. VRH 6 15 7
9	LENART	6 1 5 7
10	KOROŠKA	6 15 7
2. SKL vzhod I. - mladinci: 7. krog: KK Ruše - KK Ptuj 54:70
12:18, 18:15, 17:19, 7:18
KK Ptuj: Frangež, Klemenčič, Rus 10, Bedrač, Žele, Fajt 4, Avguštin 13, Kramberger 12, Kotnik 13, Mihelač, Vodušek 17, Krajnc 2
Lestvica: Radenska Creativ 14, Dravograd 12, Ptuj 11, Ruše 11, Konjice 9, Paloma Sladki Vrh 8, Koroška 7
2. SKL vzhod I. - kadeti: 7. krog: Ljutomer - Ptuj 60:59
17:15, 8:11, 21:17, 14:16 Lestvica: Bistrica 14, Ptuj 12, KK Maribor B 11, B. Besedič 9, Lenart 9, Ljutomer 8
UG
Kegljanje • 2. SKL - vzhod (m, ž)
Nov ekipni rekord v Deta centru
4.	DRAVA PTUJ
5.	NAFTA
6.	MIROROTEKS II
7.	KOMCEL
3 0 2 1 1 3 1 0
4
5 10 4 2
Osmi krog v 2. slovenski moški kegljaški ligi - vzhod je prinesel drugo zaporedno zmago ptujskih kegljačev, ki so premagali ekipo Pivovarne Laško in imajo sedaj pet točk. Res je tudi, da so še vedno na zadnjem mestu na prvenstveni razpredelnici, vendar so sedaj postali konkurenčni ekipam pred njimi in lahko z uspešnimi igrami računajo na obstanek med drugoligaši, pa tudi preboj pod sam vrh je mogoč, saj Ptujčane do tretjega mesta ločijo samo štiri točke. V dvoboju s pivovarji so Ptujčani kegljali odlično, podrli 3300 kegljev, kar je tudi ekipni re-
kord kegljišča v Deta Centru na Ptuju.
Prav nasprotno pa delujejo dekleta ptujske Drave, ki so odlično pričele prvenstvo in so v prvih treh krogih nanizale tri zmage. No, potem pa se je vse ustavilo in po treh zmagah sta prišla tudi dva poraza. V dvoboju z igralkami iz Šoštanja, na domačem kegljišču v Deta Centru so gladko izgubile, edino zmago za domačo ekipo pa je dosegla Selena Bombek
2. SKL VZHOD (M)
REZULTATI 8. KROGA: Drava - Pivovarna Laško 6:2, Šoštanj - Miklavž 4:4, Litija - Rudar 6:2, Rudnik - Lent 6:2, Konstruktor - Konjice 5:3
I"
U
1. RUDNIK	8	6	1	1	13
2. ŠOŠTANJ	8	4	2	2	10
3. MIKLAVŽ	8	4	1	3	9
4. KONSTRUKTOR	8	4	0	4	8
5. PIVOVARNA LAŠKO 8		4	0	4	8
6. LITIJA	8	4	0	4	8
7. KONJICE	8	3	1	4	7
8. LENT	8	3	0	5	6
9. RUDAR	8	3	0	5	6
10. DRAVA PTUJ	8	2	1	5	5
Drava Ptuj -	Pivovarna Laško				
Foto: DK
Janez Podgoršek (Drava Ptuj) je v svoji ekipi proti Pivovarni Laško podrl največ kegljev -576.
6:2 (3300:3180)
DRAVA PTUJ: Dremelj 553, J. Podgoršek 576, Sušanj 567, Zorman 563, Čuš 521, M. Podgoršek 520
2. SKL VZHOD (Ž)
REZULTATI 6. KROGA: Drava Ptuj
Šahovski kotiček
Državna liga
Koledarsko leto se počasi izteka in s tem se zaključujejo tudi šahovska tekmovanja, ki so bila načrtovana ob koncu leta. Med pomembnejšimi tekmovanji je ob kocu meseca na sporedu samo še najkvalitetnejše mo-štveno tekmovanje - državna liga, ki bo na sporedu od 25. 11. do 3. 12. v Murski Soboti. Ptujsko moštvo bo na tekmovanju nastopilo z najmočnejšo - profesionalno ekipo v kateri so: velemojstri Andrej Volokitin (rating 2645), Aleksander Beljavski (rating 2639), Andrej Maksimenko (rating 2517), mednarodna mojstra Danilo Polajžer (rating 2367) in Leon Mazi (rating 2359) ter mojstra Fide Gregor Podkrižnik (rating 2388) in Robert Roškar (rating 2290). Nastopilo bo devet ekip, ker je ŠD Vrhnika odpovedala tekmovanje, ker je očitno ocenilo, da ni smiselno vlagati sorazmerno velika sredstva v profesionalni pogon. Ptujsko moštvo je gotovo eden izmed favoritov za zmago in najvišji naslov. Upamo in želimo lahko samo, da bodo zmogli dovolj moči in kolektivnega duha, ki je potreben za tak podvig.
nja
Ženska liga
Ptujske šahistke so nastopila v ženski ligi na Otočcu. Na tekmovanju, ki je obvezno za vse klube državne in prve slovenske lige med člani, nastopajo v vsakem ženskem moštvu po dve igralki. Glede na trenutni nivo ženskega šaha na Ptuju, ko je delno aktivna samo mednarodna mojstrica Anita Ličina, so s petim mestom dosegle zadovoljiv rezultat. Jasno je, da niso imele možnosti za uvrstitev v višji rang tekmovanja - državno ligo. Anita Ličina je na tekmovanju dosegla 7 točk (iz 9 partij), Mira Hercog, ki že kar nekaj let nastopa samo na tovrstnih tekmovanjih, pa 4 točke ( iz 9 partij).
Tretja slovenska liga
Končano je tekmovanje v tretji slovenski ligi, na katerem je nastopilo drugo moštvo domačega društva, iz okolice Ptuja pa še ekipa ŠD Gorišni-ca in kar dve ekipi iz občine Destrnik - ŠD Urban in ŠD Destrnik!
Ptujčani, ki so veljali za nesporne favorite so sicer zmagali v vseh dvobojih, po »šahovskih« točkah pa zaostali za prodornim moštvo iz Črne na Koroškem in zasedli drugo mesto med 24 moštvi. Posamezni člani moštva so igrali preveč spremenljivo in premalo prodorno.
Končni vrstni red: Črna na Koroškem 37,5, Ptuj II. 35,5, »Impol« Slovenska Bistrica 34, Slovenske Konjice 30, Gornja Radgona in Griže 29, Šoštanj in Malečnik 28, Lendava in Velenje II. 27,5, Gorišnica, »Branik« II. Maribor in Urban 27 itd.
Posamezni člani ptujskega moštva so dosegli naslednje rezultate: Janko Bohak 6,5 (iz 9), Anita Ličina 7 (iz 9), Martin Majcenovič 3,5 (iz 9), Črtomir Štrucl 3,5 (iz 6), Viktor Napast 8 (iz 9), Miloš Ličina 5,5 (iz 9) in Aleksander Podkrižnik 1 (iz 3).
Društvena tekmova-I v novembru
Nadaljeval se je ciklus društvenih prvenstev v pospešenem in hitropotez-nem šahu. Na turnirju v pospešenem šahu je po daljšem premoru nastopil tudi mojster Fide Gregor Podkrižnik, ki je brez večjega napor z naskokom osvoji prvo mesto. Rezultati: Gregor Podrkrižnik 6,5, Janko Bohak in Igor Iljaž 4,5, Alekrander Podkrižnik, Viktor Napast, Franjo Lazar in Martin Skle-dar 4, Silvo Zajc 3,5, Anton Butolen 3, Martin Majcenovič 2,5 in Ivan Krajnc 1,5 točke.
Po devetih turnirjih je v vodstvu Martin Majcenovič 96 (9) točk pred Jankom Bohakom 83 (8) in Igorjem Iljažom 73 (8).
Na turnirju v hirtropoteznem šahu je nastopilo 15 igralcev, ki so odigrali turnir po Bergerjevem sistemu. Doseženi so bili sledeči rezutati: Janko Bo-hak 12, Viktor Napast 11, Igor Iljaž in Dušan Majcenovič 10, Boris Žlender 9, Anton Butolen 8, Martin Skledar in Ivan Krajnc 7,5, Aleksander Podkrižnik 7, Martin Majcenovič 6,5, Jožev Kopše 6 itd.
V skupnem seštevku je po desetih turnirjih v vodstvu Igor Iljaž 124 (8 turnirjev), pred Jankom Bohakom 98 (9), Antonim Butolenom 86 (9) in Borisom Žlendrom 85 (9).
Janko Bohak
- Šoštanj 1:7, Komcel - Fužinar 5:3, Radenska - Miroteks III. 5:3
1.	RADENSKA
2.	ŠOŠTANJ
3.	FUŽINAR
4 1 4 0 3 0
ŠD Juhuhu
Na Pohorju letos z več kot 200 otroki!
Športno društvo Juhuhu je lani s svojim delovanjem dvignilo precej prahu, seveda v pozitivnem smislu, saj so v svojo športno šolo že v uvodnem letu delovanja uspeli privabiti kar 200 otrok, starih od 3 do 8 let. V celotnem letu se je skozi posamezne programe zvrstilo (športna šola, smučarski tečaj, taborjenje v naravi, tečaj plavanja, juhi tek . ..) preko 1000 otrok, kar je že kar neverjetna številka. Septembra so delovanje iz Ptuja in Ormoža razširili še v Maribor, tako da trenutno redno obiskuje program športne šole preko 300 otrok.
V lanskem letu je bila ena njihovih najbolj odmevnih akcij smučarski tečaj na Pohorju; zaradi odlične organizacije in pestrega spremljevalnega sporeda so prejeli veliko pohval, tako od otrok kot od staršev. Tudi letos pripravljajo podoben tečaj, in sicer bo potekal
Planinski kotiček
V deželo refoška in na Slavnik
Sobota in nedelja, 2. in 3. decembra 2006
V hladnih zimskih dneh, ki zajamejo celinski del Slovenije, je pravi balzam za dušo in telo planinarjenje po sončni Primorski. Hoja med oljčnimi nasadi, vinogradi in po ozkih stezicah sečoveljskih solin nas čaka tudi tokrat. Izlet je namreč namenjen vsem, ki ljubite zmerno hojo, morje, sonce in predvsem dobro družbo. Če prištejemo še primorske dobrote, se nam obetata dva nepozabna dneva v deželi refoška. Izlet bomo zaključili še z vzponom na Slavnik ter se z vlakom vrnili nazaj na Ptuj.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 2. decembra 2006, ob 6.30 na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka ob 6.45). Z vlakom se bomo popeljali do Hrastovelj, od koder bomo med flišnimi griči pot nadaljevali peš. Seveda si bomo vzeli tudi čas za počitek in se ustavili na Kmečkem turizmu Lukač, poznanem po imenu »Pri vinski kraljici«. Tu bomo poizkusili domače istrske dobrote in spoznali zanimivosti dežele. Z avtobusom se bomo nato odpeljali v Fieso, kjer bomo prenočili. Zvečer bomo opravili kratek nočni pohod do bližnjega Pirana. V starodavnem mestu nas bodo pozdravili domačini in nam predstavili glavne zanimivosti. Za nekatere bo sledil počitek, za ostale pa prijetno druženje.
Ob slovenski obali se bomo v nedeljo, po zajtrku, podali do Strunjana. Pot poteka čez soline, ki so jih v zadnjih letih ponovno oživili. V bližnji kavarni si bomo privoščili dopoldansko kavico, nato nas bo avtobus odpeljal do vasi Podgorje ob vznožju Slavnika. Po lepo speljani poti se bomo povzpeli do Tumove koče in si privoščili daljši počitek. Sestopili bomo v Prešnico in se z vlakom IC Pohorje vrnili nazaj na Ptuj ob 19.57.
Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, vetrovka, nahrbtnik in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika, na kmečkem turizmu, v planinski koči in zajtrk v prenočišču.
Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC vlak do Kopra, avtobusne prevoze na Primorskem, prenočišče z zajtrkom v počitniškem domu (sobe imajo WC in tuš) in organizacijo ter znaša za odrasle člane PD 7.500 SIT ter za mlade planince 6.600 SIT.
Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj do petka, 24. 11. 2006, oziroma do zasedbe 45 prostih mest. Zaradi velikega zanimanja priporočamo, da pohitite s prijavami.
Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
ORGANIZIRA
Drava Ptuj - Šoštanj 1:7 (2969:3010)
DRAVA PTUJ: Fridl 508, Krušič 477, Kolar 439, Plajnšek 486, Kram-berger 521, Bombek 538.
Danilo Klajnšek

od 26. do 29. decembra. Vodja ŠŠ Juhuhu Tomaž Jagarinec nam je ob tem povedal: "Uspešno izpeljan tečaj smučanja v pretekli sezoni je vsekakor dober obet, sam po sebi pa še ne pomeni ničesar, zato priprave na letošnjega potekajo že od meseca oktobra. Ena izmed naših glavnih aktivnosti je, da želimo tudi smučanje približati še večji množici otrok, kar je v največji meri odvisno od stroškov, ki jih zaenkrat nosijo sami starši, zato vabimo k sodelovanju sponzorje in donatorje. Z vsakim njihovim prispevkom bi se zmanjšal prispevek staršev, ki znaša približno 28.000 SIT na otroka. Ob hvaležnosti otrok, se bomo tudi mi potrudili v največji meri vrniti vložena sredstva. Sicer pa nam načrte lahko prekrižajo samo še oni tam zgoraj, če nam ne bodo posalali nič belega
JM
amučarsid kttib ptuJ
smučarski sejem
ZIMA-ŠPORT 2006,
ki bo 2. in 3.12.2006 v športni dvorani Mladika. Na sejmu sodelujejo tudi Alpina, Velo-Volan in turistična agencija Sonček.
Vse dodatne informacije so vam na voljo na www.sk-ptuj.si
Športni napovednik
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Drava - Koper, Factor - Primorje; SOBOTA ob 16.00: CMC Publikum - Domžale; SOBOTA ob 18.00: HIT Gorica - Nafta; NEDELJA - 14.00: Bela krajina - Maribor
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
16. KROG. Maribor - Aluminij (sobota ob 14.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
16. KROG: Maribor - Aluminij (sobota ob 12.00)
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA: Velika Nedelja - Prevent (sobota ob 19.00 v športni dvorani Velika Nedelja), Celje Pivovarna Laško - Gorenje, Trimo Trebnje -Slovan, Riko Hiše - Gold club, Cimos Koper - Rudar EVJ Trbovlje, Sviš
-	Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00)
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA: Termo - Sevnica, Dol TKI Hrastnik - Klima Petek Maribor, Radeče MIK Celje - Atom Krško, Pekarna Grosuplje - Istrabenz plini Izola. Srečanji MIP Gorica Leasing - Gorišnica in Krka - Dobova sta bili že odigrani
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 9. KROGA: Drava Ptuj - Črnomelj (sobota ob 19.00 ŠD center), Grča Kočevje - Šmartno 99, Pomurje - Arcont Radgona
1. SLOVENSKA MLADINSKA ROKOMETNA LIGA
10. KROG: Sviš - Jeruzalem Ormož (nedelja ob 18.00)
MLADINKE - 1. TURNIR NA PTUJU (NEDELJA)
14.00: Mercator Tenzor Ptuj - Branik; 15.20: Branik - Celjske mesnine; 16.40: Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj
ODBOJKA
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 10. KROGA: Luka Koper - Benedikt, Jesenice Bled - Galeb Grup Hitachi, Sloving Vital - Broline Kamnik. Srečanje Šentvid - HIT Nova Gorica je bilo že odigrano
2.	DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 8. KROGA: Aliansa Šempeter - MTD ŽOK Ptuj, Magro Grosuplje
-	Mislinja, Kočevje - Partizan Škofja Loka, Ecom Tabor - Formis Bell, Pre-valje - Comet Zreče, Nova KBM Branik II. - Kajuh Šoštanj
KEGLJANJE
2. SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
9. KROG: Rudar - Drava (nedelja ob 10.00)
2. SLOVENSKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
6.	KROG: Miroteks III. - Drava (petek ob 17.00)
NAMIZNI TENIS
1. SLOVENSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
7.	KROG: Tempo Velenje - Ptuj (sobota ob 17.00)
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
1.	RAZRED: PARI 1. KROGA (nedelja 26. november - športna dvorana Center): ob 8.30: Poetovio Vitomarci Petlja - Bar Cheers Cyber caffe; ob 9.10: KKM Jado - Bramac Juršinci; ob 9.50: ŠD rim - Jure MTS Hajdina
2.	RAZRED: 10.30: NK Apače - ŠD Vitomarci, 11.10: Feluka bar - Vinogradništvo Plajnšek; ob 11.50: Klub ptujskih študentov - ŠD Zimica
Danilo Klajnšek
BOKS
BOKSARSKO PRVENSTVO PTUJA
V organizaciji Boks kluba Ptuja bo v nedeljo, 26. novembra, ob 16. uri v dvorani Mladika (dvorana za boks), tekmovanje za prvakinjo - prvaka Ptuja v vseh kategorijah: ml. mladinke, mladinke in članice, ml. mladinci, mladinci in člani. Tehtanje je ob 15. uri. Vabljeni vsi, boksarke in boksarji, ki si želijo pridobiti naslov prvakinja
-	prvak Ptuja. Za ta naslov se bodo prvič potegovali tudi veterani (v kategorijah deset letnih razlik v letih).
Uprava BK Ptuj se je letos odločila spremeniti tekmovanje »Za pokal Ptuja« v tekmovanje za prvakinjo - prvaka Ptuja. Tekmovanje se odvija tudi z namenom, da se selektivno določi ekipa za državno prvenstvo v Ljubljani, ki bo 1., 2. in 3. decembra v BTC centru - Vodafon.
Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj
Kar štiri selekcije Nogometne šole Poli Drava Ptuj so se minuli vikend udeležile mednarodnega nogometnega turnirja v sosednji Avstriji: ptujska selekcija U-8 je (na sliki), pod vodstvom trenerja Uroša Krajnca, osvojila prvo mesto. NŠ Poli Drava Ptuj pa se lahko poleg visoke uvrstitve pohvali tudi z naj igralcem turnirja Ma-ticem Furjanom (na sliki drugi z desne spodaj). Dvodnevnega turnirja sta se udeležili tudi selekciji U8-10, ki sta pod vodstvom Boštjana Zemljariča dosegli 5. mesto in selekcija U-12, ki je pod vodstvom trenerja Dejana Vilčnika dosegla končno 7. mesto.
Mladi ptujski nogometaši so se minuli vikend udeležili tudi turnirja v Slovenski Bistrici. Selekcija U-10 je pod vodstvom trenerja Alena Ivartnika dosegla končno 3. mesto.
BG
Šolski šport • Medobčinsko prvenstvo v rokometu
Fantje (letnik 1992 in mlajši)
Rezultati: skupina A: Jur-šinci - Podlehnik 5:3, Gorišni-ca - Juršinci 20:10, Podlehnik
-	Gorišnica 4:26. Skupina B: Ljudski vrt - Destrnik 11:11, Destrnik - Markovci 18:6, Mar-kovci - Ljudski vrt 5:24.
Finale: Gorišnica - Ljudski vrt 18:16.
Končni vrstni red: 1. Gorišnica, 2. Ljudski vrt, 3. Des-trnik-Trnovska vas, 4. Juršinci, 5. Markovci, 6. Podlehnik.
Na področno prvenstvo sta se uvrstili prvi dve ekipi!
Dekleta (letnik 1992 in mlajše)
Rezultati: skupina A: Go-
rišnica - Cirkovce 3:16, Juršinci - Gorišnica 8:9, Cirkovce
-	Juršinci 21:2. Skupina B: Ljudski vrt - Destrnik-Trnov-ska vas 14:1, Destrnik-Trnovska vas - Markovci 3:2, Markovci
-	Ljudski vrt 2:13.
Tekma za 3. mesto: Goriš-nica - Destrnik-Trnovska vas 5:3.
Tekma za 1. mesto: Cirkov-ce - Ljudski vrt 8:9
Končni vrstni red: 1. Ljudski vrt, 2. Cirkovce, 3. Goriš-nica, 4. Destrnik-Trnovska vas, 5. Markovci, 6. Juršinci.
Na področno prvenstvo se uvrstita prvi dve ekipi!
Zbral: ML, uredil: JM
Rokometna ekipa OŠ Gorišnice - zmagovalci medobčinskega prvenstva za osnovnošolce.
Rokometna ekipa Oš Ljudski vrt - zmagovalke medobčinskega prvenstva za osnovnošolke.
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, 2. SML, 2. SKL, U-14 vzhod
1. SML
REZULTATI 15. KROGA: Aluminij
-	CMC Publikum 2:1, Factor - Britof 3:2, Koper - Krka 1:0, Rudar Velenje
-	Dravograd 2:2, Svoboda - Maribor 1:3, Železničar - HIT Gorica 0:0, Triglav - Domžale 2:1
1.	KOPER 15	13	1	1 25:8	40
2.	MARIBOR 15	9	3	3	40:15	30
3.	DOMŽALE 15	9	3	3	32:14	30
4.	RUDAR VELENJE 15	7	5	3	35:27	26
5.	HIT GORICA 15	8 1	6 32:22	25
6.	FACTOR 15	8 1	6 28:20	25
7.	TRIGLAV 15	7	3	5	21:17	24
8.	ŽELEZNIČAR 15	4	5	6 24:29	17
9.	CMC PUBLIKUM 15	3	7	5	26:25	16
10.	ALUMINIJ	15	4	4	7	19:28	16
11.	BRITOF	15	5	1	9	25:39	16
12.	SVOBODA	15	4	2	9	17:31	14
13.	DRAVOGRAD	15	4	2	9	18:39	14 15. KRKA	15	0	2	14	9:46	2
ALUMINIJ - CMC PUBLIKUM
2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Pintar (11), 1:1 Beči-ri (48), 2:1 Ljatifi (54)
ALUMINIJ: Klemenčič, Krautha-ker, Kušar (Furek), Hojski, Jevšinek, Lah, Majcen (Hajšek), Lešnik, Bečiri ( Sotenšek), Rotman, Ljatifi (Medved). Trener: Tomislav Grbavac.
1. SKL
REZULTATI 15. KROGA: Aluminij
-	CMC Publikum 0:0. Koper - Krka 5:1, Triglav - Domžale 0:0, Svoboda
-	Maribor 1:1, Rudar Velenje - Dravograd 0:3, Železničar - HIT Gorica 0:3, Factor - Britof 1:0
1.	KOPER 15 10 3 2 32:17 33
2.	FACTOR 15 9 5 1 28:10 32
3.	MARIBOR 15 8 5 2 36:7 29
4.	DOMŽALE 15 8 5 2 30:11 29
5.	DRAVOGRAD 15 8 3 4 27:12 27
6.	HIT GORICA 15 8 3 4 26:19 27
7.	CMC PUBLIKUM 15 7 5 3 29:15 26
8.	ALUMINIJ 15 6 5 4 29:18 23
9.	TRIGLAV 15 4 6 5 18:16 18
10.	SVOBODA 15 4 3 8 13:28 15
11.	RUDAR (V) 15 4 1 10 13:34 13
12.	KRKA 15 2 2 11 16:46 8
13.	BRITOF 15 1 4 10 13:33 7
14.	ŽELEZNIČAR 15 1 0 14 9:52 3
ALUMINIJ - CMC PUBLIKUM
0:0
ALUMINIJ: Medved, Rešek (Dirn-bek, Pečnik), Petek, Delamea, Lon-čarič, Šešo, Meznarič, Kamenšek, Kurež, Milec, Emeršič (Pislak). Trener: Primož Gorše.
LIGA U-14 VZHOD
REZULTATI 15. KROGA: Aluminij
-	Ljutomer Oxigen 5:0, NŠ Poli Drava
-	Rudar Velenje 2:1, Železničar - CMC Publikum 1:5, Bistrica - Dravograd 1:2, Get Power Šampion - Mura 05 0:0, Davidov Hram Radgona - Maribor 0:2, Le cog Sportif - Nafta 3:2
1.	CMC PUBLIKUM 15	11	2	2	56:5	35
2.	MARIBOR 15	11	2	2	47:6	35
3.	MURA 05 15	8	4	3	28:10	28
4.	P. DRAVA PTUJ 15	8	4	3	32:16	28
5.	RUDAR VELENJE 15	8	3	4	26:16	27
6.	G. P. ŠAMPION 15	7	4	4	43:15	25
7.	ALUMINIJ 15	7	4	4	28:22	25
8.	DRAVOGRAD 15	6	4	5	34:23	22
9.	D. H. RADGONA 15	6	3	6	22:26	21
10.	L. C. SPORTIF 15 6 0 9 26:47 18
11.	LJUTOMER O.	15	3	4	8	16:32	13
12.	ŽELEZNIČAR	15	4	1	10	23:53	13
13.	NAFTA	15	2	1	12	16:60 7
14.	BISTRICA	15	0 0	15	5:71 0
ALUMINIJ - LJUTOMER OXIGEN 5:0 (2:0)
STREELCI: 1:0 Medved (9), 2:0 Perger (33), 3:0 Vindiš (63), 4:0 Petek (69), 5:0 Pulko (73)
ALUMINIJ: Peršuh, Rumež, S. Pul-ko, Rogina, Greifoner, Medved, Do-večar (Strel), N. Čeh (A. Pulko), Perger (Šket), Vindiš (Sitar), Koren (Petek). Trener: Simon Vidovič.
NŠ POLI DRAVA - RUDAR VELENJE 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Perger (29), 1:1 Hu-dobreznik (57), 2:1 Pal (65)
NŠ POLI DRAVA: Špešič (Šegula), Horvat (Topolnik), Simonič, Serdinšek, Ostroško, Pernek, Perger, Pal, Matja-šič (Skurjeni), Slanič (Muršec), Pauko (Goričan). Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Pikado liga Štajerski tednik
Bar Center že tretji
V soboto, 18. 11., je bil odigran 5. krog lige Štajerski Tednik. Domačini so slavili samo dvakrat, kar trikrat pa so gostje odšli domov s polnim izkupičkom točk. Najvišja poraza sta doživeli
ekipi Bar Zeleni Gaj ter Bar Dolence; slednji so še vedno brez točke. Razpored na vrhu lestvice ostaja nespremenjen, le na tretje mesto se je prebil Bar Center, ki je za točko prehitel Bar Sharky.
Rezultati 5. kroga (18. 11.): Okrepčevalnica Zeleni Gaj - Bar Justa				
2:14 (9:29), Bar Center -	Bar Amur 9:7 (21:18), Bar Sharky - Bar Žabica			
4:12 (13:26), Bar Žaga -	Bar Opel 13:3 (28:11), Bar Dolence - Bar Ring			
2:14 (7:30).				
1. BAR ŽABICA 5	5	0	0	70:10 15
2. BAR RING 5	5	0	0	55:25 15
3. BAR CENTER 5	3	1	1	43:37 10
4. BAR SHARKY 5	2	2	1	42:38 8
5. BAR AMUR 5	2	1	2	45:35 7
6. BAR ŽAGA 5	2	1	2	40:40 7
7. BAR JUSTA 5	2	0	3	41:39 6
8. OKREP. ZELENI GAJ 5	1	0	4	26:54 3
9. BAR OPEL 5	0	1	4	24:56 1
10. BAR DOLENCE 5	0	0	5	14:66 0
Pari 6. kroga (v soboto, 25. 11., ob 19. uri): Bar Amur - Okrepčeval-				
nica Zeleni Gaj, Bar Žabica - Bar Center, Bar Justa ■				- Bar Žaga, Bar Ring
- Bar Sharky, Bar Opel -	Bar Dolence.			
1. Rang turnir Štajerski Tednik
V	petek, 17. 11., ob 20 uri je bil odigran prvi rang turnir za igralca lige Štajerski Tednik. Turnir je potekal v baru Sharky, kjer se ga je udeležilo 26 igralcev. Igralo se je na sistem 32, kjer je bilo šest igralcev v prvem krogu prostih. Igre so potekale na dveh aparatih, igralo pa se je sistem 301 M. O. Med prijavljenimi je bilo tudi nekaj novih igralcev, kar pomeni, da je pikado na tem področju v ponovnem vzponu.
V	finalu turnirja sta se pomerila Denis Krajnc (Bar Žabica) in Uroš Lovrec (Bar Ring). Slednji je na koncu slavil z rezultatom 2:0 (2:1, 2:1 ). Bojan Hrga (Bar Center), ki je za vstop v finale izgubil z zmagovalcem turnirja, je končal na tretjem mestu, četrti pa je bil Dejan Danilovič (Bar Ring).
Vrstni red po prvem rang turnirju: 1. Uroš Lovrec (50 točk), 2. Denis Krajnc (41), 3. Bojan Hrga (33), 4. Dejan Dani-lovič (26), 5. David Rebernik in Leon Petrovič (oba 20 točk).
PK Bull Shoot: Krajnc tretji v Artičah
18. 11 je v Aričah pri Krškem potekal tretji rang turnir za izbor reprezentance za Evropsko prvenstvo leta 2007. Na tem turnirju je nastopilo kar 68 igralcev v disciplini 501 D. O. in kar 40 parov v disciplini 501 D. Y. P. (izžrebane dvojice). V tej disciplini je zmagala dvojica Gorjak/Kostrevc, ki je v fina-
RŠ Ptuj • Popoln uspeh v Ormožu!
Po porazih v prejšnjem krogu so fantje iz RŠ Ptuj spet zaigrali tako kot znajo. Mlajši dečki B (letnik 1995) so v gosteh premagali RK Jeruzalem Ormož z 11:25 (2:10), mlajši dečki A (1994) pa njihove sovrstnike z rezultatom 9:29 (4:14). Rezultati dokazujejo, da se trenutno na Ptuju bistveno več in bolje dela z mladino, kot pa v Ormožu.
V soboto, 25. 11., gostijo starejši dečki (letnik 1993) v ŠD Center vrstnike iz RK Gorenje Velenje (ob 11.30). Vabljeni tudi na prijateljsko tekmo med našimi mlajšimi dečki ob 10. uri.
ZP
Naslednji rang turnirji
lige Štajerski tednik:
2.	rang turnir: v petek, 8.12., ob 19. uri v okrepčevalnici Zeleni Gaj, Žabjak 65
3.	rang turnir: v petek, 15. 12., ob 19. uri v baru Žabica, Gabernik 3A
lu premagala dvojico Kopše/ Marovič, na tretjem mestu pa sta končala Medved/Petrovič. Igralo se je na šestih aparatih in je zato turnir potekal dokaj hitro. V glavni disciplini 501 D.
0.	se je tekmovanje pričelo ob 21.00, finale pa je bilo odigrano ob 3.30 zjutraj. Kljub pozni (ali zgodnji) uri je bilo v finalu veliko gledalcev, ki so čakali, ali bo domačin Černelič premagal Cegnara iz G. Radgone. Zmagal je res Černelič, ki se trenutno nahaja v skupnem seštevku na drugem mestu s 171,5 točkami in zaostaja za Gorjakom za točko in pol. Tretji je bil lanski zmagovalec turnirja, igralec iz Ptuja Denis Krajnc, ki je v polfinalu izgubil s Cegnarjem. Krajnc je sedaj v skupnem seštevku na šestem mestu s 125,5 točkami in zaostaja za tretjim mestom 38 točk.
Skupni vrstni red: 1. Gor-jak 173, 2; Černelič 171,5, 3; Kopše 163,5; 4. Habjan 130,5; 5. Hajdarevič 128,5 in 6. Krajnc 125,5 ^
Naslednji rang turnir bo v Srednji Bistrici pri Ljutomeru 9. 12. s pričetkom ob 17.00. Razveseljiva vest pa je prišla iz pikado zveze Slovenije, ki je potrdila turnir na Ptuju; ta bo 20.
1.	2007 s pričetkom ob 17.00.
JM
Odbojka •
1. DOL ženske
REZULTATI 9. KROGA: Benedikt
-	Jesenice Bled 3:1, Broline Kamnik
-	Luka Koper 0:3, HIT Nova Gorica
-	Sloving Vital 3:2, Galeb Grup Hitachi - Šentvid 3:1
1.	HIT NOVA GORICA 9 9 0 26
2.	SLOVING VITAL	9 7 2 21
3.	BENEDIKT	9 7 2 20
4.	LUKA KOPER	9 6 3 18
5.	BROLINE KAMNIK 9 3 6 9
6.	ŠENTVID	9 2 7 7
7.	GALEB GRUP HITACHI 9 2 7 6
8.	JESENICE BLED	9 0 9 1
DK
Podravje • Regijski štab CZ o letošnjih neurjih, toči in suši
Največ škode v kmetijstvu, na cestah in objektih
Regijski štab civilne zaščite za Podravje se je tokrat posvetil obravnavi načrtov za zaščito in reševanje v primeru poplav in kužnih bolezni pri živalih, obravnaval in sprejel pa je tudi končno oceno škode po letošnjih neurjih, toči in suši. Ta znaša 2,3 milijarde, najhuje pa je bilo prizadeto kmetijstvo, kjer je škode za 1,8 milijard tolarjev.
Na 36. seji so člani regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje v sredo, 15. novembra, z zanimanjem prisluhnili svetovalcu za zaščito in reševanje Dragomirju Murku, ki je podrobneje predstavil regijski Načrt zaščite in reševanja ob poplavah na območju Po-dravja. V njem je porečje reke Drave razdeljeno na 3 povod-ja; Pesniško dolino, Dravinjsko dolino in vodno območje reke Drave. V načrtu pa so poleg ocene poplavne ogroženosti določeni tudi vsi ukrepi, ki so v primeru poplav predvideni na posameznem poplavnem območju. Poveljnik tega štaba Drago Klobučar je ob tem opozoril na povezavo načrta za zaščito in reševanje v primeru poplav s podobnim načrtom vodarjev, ki je izdelan za primer obrambe pred poplavami ter zaščite vodotokov. Sicer pa bodo na podlagi regijskega načrta potrebna nadaljnja usklajevanja z vsemi občinskimi načrti zaščite in reševanja v primeru poplav.
Pravo novost pa pomeni regijski Načrt zaščite in reševanja ob množičnem pojavu kužnih bolezni pri živalih na območju Podrav-ja, ki so ga izdelali v strokovnih službah ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje republike Slovenije. Tudi njegovo vsebino je predstavil eden od sostanovalcev Drago-mir Murko, v kratkem pa naj bi ga podrobneje predstavili tudi širši javnosti. Ta načrt sicer zajema ukrepe ob pojavu vseh možnih kužnih bolezni pri ži-
Foto: M. Ozmec
Po hudem neurju s skoraj orkanskim vetrom, ki je divjalo 29. junija, so bile najhuje prizadete kmetijske površine v občini Kidričevo.
valih na območju Podravja, po ogroženosti pa izstopajo predvsem slinavka, parkljevka, prašičja kuga ter v zadnjem času tudi aviarna influenca oziroma ptičja gripa. Ob tem so poudarili, da je območje Ptuja in Ormoža eno najbolj ogroženih pred pojavom aviarne influence, saj je na tem območju samo v organizirani reji okoli 2 milijona različne perjadi, največja gostota pa je na območju občin Kidričevo, Ptuj, Destrnik, Ormož in Sv. Andraž. V načrtu je med drugim zapisano, da se v primeru izbruha aviarne influence takoj formira lokalno središče za nadzor nad boleznijo, pri obvladovanju razmer in odpravi posledic pa bodo izredno pomembno vlogo opravila prostovoljna gasilska društva na tem območju. Sicer pa bodo tudi načrt zaščite in reševanja v primeru pojava kužnih bolezni pri živalih
morali čimprej izdelati v vseh lokalnih skupnostih oziroma občinah na območju Podrav-ja.
Ko so razpravljali o končni oceni škode po neurjih, toči in suši v letu 2006, ki
so jo ocenjevali na podlagi vlog oškodovancev, smo med drugim slišali, da je na podlagi predhodnih ocen, ki jih je pripravila regijska komisija za ocenjevanje škode, generalni direktorat Uprave za zaščito in reševanje republike Slovenije izdal tri sklepe. In sicer sklep o ocenjevanju škode po neurjih na stvareh, sklep o ocenjevanju škode na kmetijskih kulturah in sklep o ocenjevanju škode zaradi suše. Na podlagi teh ocen je državna komisija za oceno škode že sprejela sklep, da se v odpravo škode na stvareh vključi ministrstvo za okolje in prostor. Končna ocena škode v kmetijstvu pa
Ormož • Predavanje za veterane
O dogodku nas je obvestil Boris Vukan, upravnik kluba veteranov OZVVS Ormož, ki je povedal, da je predavatelj Miran Fišer z besedo in sliko
predstavil Bosno in Hercegovino, njene težave in možnosti v preseganju povojnih razmer in sodobnih gospodarskih izzivov. V razgovoru, ki je stekel
Foto. M. Ozmec
Močno deževje je 31. maja povzročilo spomladanske poplave; na posnetku je del poplavljenega območja v občini Majšperk.
Ormoški mirovniki v BiH
Območno združenje ZSČ Ormož je pripravilo program usposabljanja, ki ga izvajajo v sodelovanju z OZVVS Ormož. Oktobra so v sodelovanju s pripadniki SV izvedli odmevno predstavitev sodobnega pehotnega orožja in opreme, minuli petek pa so v svojo sredo povabili podpolkovnika Mirana Fišerja, ki je bil lansko leto poveljnik slovenskega kontingenta v BiH.
je še vedno v obravnavi, pričakujejo pa, da se bo državna komisija za oceno škode o povračilu posameznim oškodovancem odločila še v letošnjem letu.
Največ škode je v kmetijstvu
Na podlagi 3270 prejetih vlog je 6-članska regijska komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah ugotovila, da je končna ocena škode v letu 2006 na območju Podravja ocenjena na 2.323.800.268 tolarjev, od tega daleč največ ali kar 1.830.187.967 tolarjev v kmetijstvu, 493.612.301 tolarjev pa na stvareh. Da gre za dokaj natančno oceno naj omenimo, da je regijska komisija uporabljala enotno metodologijo, za podroben pregled stanja na terenu in oceno škode pa je porabila kar 258 delovnih ur, od tega 178 ur za oceno škode v kmetijstvu, ter 80 ur za oceno škode na stvareh.
Na področju kmetijstva, kjer je bilo vloge za oceno škode prvič možno oddati tudi prek
računalnikov oziroma spletne aplikacije AJDA, je bila škoda ugotovljena na 12.437 hektarih površin, največ, dobrih 672 milijonov škode je utrpela občina Kidričevo, v občini Ormož so škodo ocenili na okoli 600 milijonov, v občini Videm na okoli 142 milijonov, v mestni občini Ptuj je škode za okoli 118 milijonov, v občini Hajdina okoli 85, Gorišnica 61, Zavrč 51, Podlehnik 49, Žetale 26, v občinah Dornava in Majšperk pa za okoli 19 milijonov tolarjev.
Na podlagi ocene škode na stvareh pa je bilo ugotovljeno, da od skupne ocene 493 milijonov, na poškodovanih objektih škode za 366 milijonov, okoli 125 milijonov pa na poškodovanih cestah. Največ objektov, v višini 191 milijonov je bilo poškodovanih na območju občine Žetale, v občini Kidričevo je te škode za okoli 133 milijonov, v občini Pod-lehnik okoli 26, Majšperk okoli 13 in Videm okoli 1 milijon tolarjev. Na cestah pa so največ škode, za okoli 36 milijonov utrpeli v občini Podlehnik, v občini Gorišnica za okoli 22, Zavrč 18, Žetale 16, Majšperk
13, Videm 11 in Ormož okoli 7 milijonov tolarjev.
Sicer pa so člani regijskega štaba civilne zaščite za Podrav-je prisluhnili tudi Jožetu Kor-banu, vodji ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje RS, ki jih je seznanil, da je na enodnevnem usposabljanju regijskih enot in služb Civilne zaščite, 13. maja letos v prostorih gasilskega doma Ptuj sodelovalo 51 pripadnikov, ali 65 % vseh pripadnikov. Poleg strokovnega izpopolnjevanja in predavanj pa so na tem usposabljanju v celoti pregledali razpoložljivo opremo posameznih enot in služb, ter jo tudi preizkusili, saj mora biti vedno pripravljena na akcijo. Kot izredno koristno in v vseh pogledih pohvalno pa so ocenili tudi organizacijo, izvedbo in rezultate regijskega in državnega preverjanja ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije, ki je potekalo na Ptuju 7. in 8. oktobra in se dogovorili o jesenskem dopolnilnem usposabljanju članov regijskega štaba CZ za Podravje.
M. Ozmec
Foto: društveni arhiv
Miran Fišer je z besedo in sliko predstavil svoje doživetje BiH.
po predavanju je bilo največ besed namenjenih posledicam, ki jih je pri ljudeh in v okolju pustila dolgotrajna vojna ter vlogi, ki jo imajo slovenski vojaki kot mirovniki Euforja in Nata v BiH. Ormožanom je bila predstavitev BiH in vloge slovenskih mirovnikov v Eufor posebej privlačna, saj so bili lani tam kar trije Ormožani na pomembnih dolžnostih v enotah in poveljstvih mirovnih sil v BiH. Predsednik Območnega združenja ZSČ Ormož, Ernest Pleh, je člane ZSČ in OZVVS Ormož ter druge zainteresirane povabil v veteranski klub na naslednje predavanje ponovno danes, 24. novembra, ko bodo pripadniki Slovenske vojske predstavili specialno pehotno orožje, ki ga uvajajo v enote Slovenske vojske.
Junijsko neurje je razkrilo in prizadelo tudi več kot 100 objektov.
Tajska • Dežela nasmejanih ljudi (4)
Peščene plaze s kokosovimi palmami
Dolge peščene plaZe s kokosovimi palmami, toplo tropsko morje z zeleno-modrimi lagunami, v katerih lahko ure in ure opazujete podvodni svet koral, večerja v restavraciji na plaži ob šumenju oceana ^ Se sliši prelepo? Saj tudi je, a le če imate na zalogi dovolj spreja proti komarjem, ki so za razliko od naših precej tišji in manjši, vendar enako nadležni, še posebej, ko se sonce spusti v morje.
A komarjem navkljub je jug Tajske vreden ne le ogleda, temveč je za pravo občutje potrebnih vseh pet čutov. V kolikor se boste podali na Tajsko v poletnih mesecih, je prava izbira vzhodni del obale, ki se nahaja v Tihem oceanu. Najlepši otoki se nahajajo v arhipelagu otokov Samui, med katere sodijo Ko Samui, Ko Phangan ter Ko Tao. Če bi se želeli umakniti turističnim gnečam ali pa vas zanima podvodni svet, vam vsekakor priporočam obisk Ko Tao (Otok Želva), ki zaradi svoje odmaknjenosti od Ko Samui ostaja še vedno manj razvit in zato tudi manj obiskan s strani gostov, ki zahtevajo za svojo nastanitev hotel višje kategorije.
Ko Tao je predvsem ciljna de-stinacija potapljačev, ki zaradi izjemno dobre podvodne vidljivosti uživajo v raziskovanju koralnih grebenov ali opazovanju pisanih ribic. Na njem boste na svoj račun prišli tudi tisti, ki se radi razvajate na samotnih peščenih plažah z dobro knjigo v roki. V kolikor bi si zaželeli tudi malo pustolovščine, si v najbližji agenciji organizirajte izlet, ki običajno vključuje celodnevno snorkjanje okrog otoka ali obisk naravnega parka Nang Yuan, sestavljenega iz treh samostojnih otokov, ki jih povezuje naravna peš-
Ulica Khao San Road se zvečer spremeni v človeški panj.
Foto: Mitja Krempl
Foto: Mitja Krempl
Blatno in mokro presajanje riževih stebel na poljih v okolici mesta Sukhothai.
čena obala.
Naslednji v družini Samui je Ko Phangan, otok, ki je znan predvsem med ljubitelji elektronske glasbe, saj že več let velja nenapisano pravilo, da se vsako polno luno na plaži Hat Rin Nok zbere več tisoč navdušencev rejva, ki imajo svoj »ful moon party« in se tako ali drugače zabavajo. Seveda ne manjka tudi nedovoljenih substanc, ki pa se zaradi izjemno stroge tajske zakonodaje (za posedovanje mamil je določena
dosmrtna zaporna kazen) uživajo skrivaj. V kolikor pa izvzamemo Hat Rin Nok, se da na otoku najti tudi kotičke, kjer čas teče počasneje in je zvečer mogoče preživeti v gugal-nici iz bambusa in poslušati šumenje oceana.
Najslavnejši izmed trojice arhipelaga Samui, tj. Ko Samui (Otok Kokosa) pa je zagotovo otok, ki je že izgubil svoje nekdaj idilične ribiške vasice in ribiče, ki so metali mreže in se zvečer vračali z ulovlje-
Tudi potovanje je lahko darilo
Dragi Miklavž, Božiček in Dedek Mraz!
Obračam se na vse tri, ker se je mojih želja skozi dolgo leto kar nekaj nabralo, pa si lahko malce razdelite breme.
Res je, da sem star šele 11 let, ampak sem se v življenju že nekaj naučil. V prvi vrsti to, da moraš znati poslušati ženske, ali pa se vsaj znati delati, da jih poslušaš. No, moja mama non stop vrti isto ploščo, zato si ni težko zapomniti: »Ne bom srečna, če ne bomo preživeli kot družina skupaj počitnic, kjer mi ne bo treba kuhati!« Zato vas prosim, da moji mami drugo leto omogočite »all in-clusive« počitnice, recimo v Turčiji, Tuniziji, Egiptu _ Ko smo že pri ženskah, naj omenim še mojo starejšo sestro, ki komaj čaka, da jo lahko popiha od doma, kar ustreza tudi meni. Ker bom v času zimskih počitnic doma, prosim, pošljite mojo sestro od doma. Predlagam smučanje v Franciji, ker se bova oba imela neskončno lepo, če bo tam. No, babica pa je v redu. Ker mi kuha, kar jaz hočem in ker me razume. Za njo je dovolj, če gre od doma samo za en dan. Predlagam, da jo pošljemo na nekaj enodnevnih avtobusnih izletov: predbožični Dunaj, pustne Benetke in Mozartov Salzburg. Ker vem, da imajo v Sončku akcijo »Plača eden - potujeta dva« za okoli 10 jurčkov, predlagam, da grem kar
sam zraven.
Ugotavljam, da je moj ata že malo v letih. Pride s košarke in jamra, da ga trga v križu, pride s tenisa, pa ima nekakšen teniški komolec. Raje sploh ne razlagam, kaj vse ga boli, ko pride iz službe. Mislim, da je zrel za kakšne terme. En vikend paket v Sončnem parku Vivat v Moravcih, sem mu izbral. In masažo zraven. In barvanje las, zelo je že siv. Na koncu naj izberem še nekaj zase. Že lani sem vam pisal, da mi prinesete knjigo o dinozavrih, letos me to ne zanima več. No, vsaj ne vsak dan.
Zdaj me zanimajo računalniki in faraoni. Knjigo o faraonih sem dobil za rojstni dan, zdaj pa sem sklenil, da bom obiskal Egipt. In ko bom velik bom arheolog. Prosim, zame torej eno križarjenje po Nilu. Saj sem omenil, da me zanimajo računalniki, zato sem že vse preveril na spletu. Kar v agencijo Sonček pojdite in naredite rezervacije ali kupite darilne bone. Ali pa jih pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 19 69. Če pa znate deskati, pa kar na www.sonchek.com.
Vaš Poldek
nim. Masovni turizem, ki je s seboj prinesel izgradnjo infrastrukture in betonizacijo obalnega področja, je že močno načel naravno lepoto otoka, ki je nekoč tako trumoma vabila obiskovalce. V ekonomiji velja, da povpraševanju vedno sledi tudi ponudba, kar se je (tokrat v negativnem smislu) izkazalo tudi za Ko Samui, ki je svoje ribiče zamenjal za turistične vodnike, idilične ribiške vasice pa za hotelske komplekse.
Zaključek
Ne glede na negativne vplive
masovnega turizma, ki se dogaja na Tajskih otokih in celo naravnih katastrof v obliki cunamijev, ki so spremenili podobo nekaterih prizadetih območij na vzhodnem delu države, še vedno menim, da je Tajska destinacija, ki bo na vas pustila močan pečat dežele z neverjetnimi naravnimi danostmi, kulturno dediščino, predvsem pa s prijaznostjo in odprtostjo ljudi, ki so ponosni na svojo državo in si želijo, da bi obiskovalci odšli domov ne samo zadovoljni, temveč navdušeni.
Mitja Krempl
Foto: Mitja Krempl
Tajski »fast food« pomeni prehranjevanje na ulici, kjer hitro in poceni napolnite želodec z zelo okusno hrano.
Kip Bude v sedežem položaju v starem delu mesta Sukhothai.
Kuharski nasveti
Brstični ohrovt
Brstični ohrovt je vedno pogostejša kapusnica tudi pri nas. Je odporen proti mrazu, in če ga pustimo na mrazu, se poveča vsebnost ogljikovih hidratov, vlaknin oziroma celuloze, vlakna postanejo mehkejša, brsti okusnejši ter lažje prebavljivi.
Brstičnega ohrovta ne jemo surovega, temveč ga najpogosteje kuhamo ali dušimo. Kuhamo cele glavice ali, odvisno od velikosti, narezane na polovice ali četrtine. Zaradi svoje izrazite arome in okusa je brstični ohrovt primeren kot samostojna jed brez vseh dodatkov, lahko pa z dodatki omilimo ali izboljšamo okus, sploh v jeseni.
Brsti, podobnim majhnim zelnatim glavicam, poganjajo iz zalistja pecljatih listov in jih obiramo postopoma, od spodaj navzgor. V hladilniku brsti niso dolgo obstojni, le nekaj dni, in zunanji listi radi porumenijo, s tem se poslabša tudi okus in zmanjša vsebnost vitaminov.
Najkvalitetnejši brstični ohrovt dobimo v času od oktobra do marca. Od začimb se ujema z muškatnim oreškom, žajbljem, baziliko, peteršiljem, česnom, sirom, soljo, poprom in kislo smetano.
Zraven zgodnjih, srednje poznih in poznih sort poznamo še brstični ohrovt rubin, ki ima rdeče brste in je primer za sajenje v okrasne obrobe. Na tem ohrovtu zraste manj brstov, vendar so ti zelo okusni in primerni za dušenje v odprtih posodah ter praženje, saj se pri kuhanju razbarvajo.
Brstični ohrovt je v zimskih mesecih cenjena zelenjava. Pogosto ga ponudimo z maslom, bešamel omako, kislo smetano, legirjem in je okusna priloga k svinjini , perutnini in divjačini. Domovina brstičnega ohrovta je Belgija, kjer ga ponudijo z
Mokri smrček
Nezraščeno trdo nebo
Vprašanje bralca Antona iz okolice Ptuja : Psica je skotila 5 zdravih mladičev. Šesti je imel nezraščeno trdo nebo, zato ga je veterinar uspaval. Zanima me, zakaj se je to zgodilo in ali se ne da živali pomagati. Hvala za odgovor.
Odgovor: Nezraščeno trdo nebo je dedna napaka, ki se pojavlja pogosteje pri psih
kratkoglavih pasem, čeprav so lahko prizadeti tudi drugi psi. Kinologi imenujejo pasme s
naribanim sirom in muškatom, zraven pa ponudijo kostanje ali marone, ki jih poljubno gla-zirajo. V Nemčiji pripravljajo brstični ohrovt v rjavi omaki s slanino in čebulo. V Franciji pripravljajo še gratiniran brstični ohrovt s sirom, bešamel omako in drobtinami.
Pri nas brstični ohrovt najpogosteje kuhamo, dušimo ali kombiniramo tako, da ga najprej kuhamo in nato gratinira-mo oziroma zapečemo. Čvrste glavice brstičnega ohrovta kuhamo 5 do 10 minut, v vodni sopari 10 do 15 minut, če surovega pražimo, ga pražimo 20 do 30 minut, in v kolikor ga predhodno blanširamo, ga blanširamo 2 do 3 minute. Velike količine ohrovta kuhamo v delno odprtih kozicah, da ohrani svetlo zeleno barvo. Če pražimo surovega, ga narežemo na debelejše kolobarje ali na četrtine, odvisno od recepta. Pri praženju za prilogo ga je priporočljivo mešati z rdečo sorto rubin in ga lahko začinimo s sojino omako. Okus izboljšamo s sesekljanimi lešniki, začinimo pa s soljo in poprom.
Iz brstičnega ohrovta si najpogosteje pripravimo zelenjavno juho, kjer so brsti ohrovta kot ena izmed vrste zelenjave. Posebej kuhane brste pa lahko uporabimo tudi kot jušni vložek pri vseh čistih juhah. Brstič-ni ohrovt pogosto pripravimo kot prilogo k mesnim jedem - samo kuhanega in tik pred serviranjem narahlo prepraženega na maslu in začinjenega s peter-šiljem ter soljo ali pa si pripravimo praženega s čebulo, česnom in slanino, tako da na manjši količini maščobe prepražimo na kocke narezano slanino, dodamo fino sesekljano čebulo, in še preden porjavi, dodamo do polovice kuhan ohrovt. Po želji prilijemo malo belega vina ali vode in do mehkega dušimo. Pred serviranjem potresemo s sesekljanim česnom in peterši-ljem ter ponudimo kot prilogo zraven mesnih jedi.
Kuhan brstični ohrovt lahko za prilogo pripravimo tudi tako, da ga prelijemo s prepra-ženimi drobtinicami, staljenim maslom, suho prepraženimi
kratkim gobcem in potlačenim smrčkom t. i. brahikefalne ali kratkoglave pasme. V to skupino štejemo mopsa, buldoga, pe-kinčana in podobne pasme. Da ima psiček nezraščeno nebo, ste verjetno odkrili že takoj po rojstvu, saj prizadeti živali ob poskusu sesanja priteče mleko skozi nos. Že v razvoju namreč pri takšni živalci izostane sicer normalna združitev levega in desnega dela trdega neba. Ustna votlina ostane v povezavi
lešniki ter raznimi omakami - milansko, gobovo, smetanovo in podobno toplo omako. Okusno prilogo dobimo tudi, če pripravimo narastek iz brstičnega ohrovta. Brstični ohrovt do polovice skuhamo v slani vodi, ga odcedimo in ohladimo. Posebej pripravimo bešamel omako tako, da stalimo margarino, dodamo moko, ki jo prepražimo le toliko, da ne porjavi, in zalijemo z mlekom. Mleka prilijemo toliko, da dobimo gosto omako. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Omako odstavimo in jo do mlačnega ohladimo, dodamo rumenjake in trd sneg beljakov. Na pol litra bešamel omake damo 3 jajca. 2/3 omake prilijemo k ohrovtu, premešamo in vsipamo v manjši omaščeni pekač in po vrhu prelijemo še ostalo omako. Pečemo pri temperaturi 200 do 220° C tako dolgo, da porjavi in postane čvrst. Ponudimo kot samostojno jed skupaj s solato ali kot prilogo k mesnim jedem iz svinjine, divjačine in perutnine.
Iz kuhanega brstičnega ohrovta si lahko pripravimo tudi okusno solato. Če imamo večje brste, jih prerežemo na polovico ali četrtino, dodamo še pest kuhane ajdove kaše, enako količino paradižnika in svežih kumar ter prelijemo z osnovnim solatnim prelivom, ki mu lahko dodamo bučno ali olivno olje, po vašem okusu. Tako pripravljeni solati lahko dodamo še na majhne kocke narezan poljuben pol trdi sir ali manjšo količino sira, ki zori s plemenito plesnijo. Dobili boste jed, ki jo lahko ponudite kot okusno in hladno uvodno ali samostojno jed.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TED-NIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik. si.
z nosno, zato je sesanje skoraj onemogočeno - psiček v ustih ne more ustvariti podtlaka, ki je potreben za sesanje mleka. Nezraščeno trdo nebo je dedna napaka, ki onemogoča življenje prizadete živali, zato je takšne psičke smiselno neboleče usmrtiti.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA AAALE ŽIVALI
V.M.V
s 02/ 771 00 82
V vrtu
Narava pri zimskem počitku
Letošnja prijetna, sončna in živo pisana jesen je poslednje dneve meseca listopada pričela spreminjati svojo podobo v megleno sivino. Vrtna rastje je v ugodnih vremenskih razmerah sklenilo vegetacijo in se odpravilo k zimskemu počitku. Do nastopa zimskih vremenskih razmer, ko prične zemlja zmrzovati in se odene v snežno odejo, opravimo še vsa tista opravila, ki so vrtnemu rastju potrebna za zavarovanje med prezimovanjem.
V SADnEM vrtu je čas za jesensko sajenje sadnih sadik in presajanje odraslega drevja, dokler zemlja ne zmrzuje in ni prenamočena. Sajenje v prenamočeno zemljo uniči njen zlog in zračnost, zmrzla zemlja pa uniči korenine, ki so najobčutljivejši organ vsake rastline. Ob sajenju opravimo varstvo korenin pred voluharjem, nadzemnih organov sadike pred glodalci visoke divjadi, pri košči-čarjih, občutljivih na breskovo kodravost, poškropimo z ustreznimi pripravki, če že to ni storila drevesnica, kjer smo sadike nabavili.
Za zdrav pridelek sadja iz domačega vrta pričnemo z opravili pri negi in varstvu sadnega drevja že v jeseni, ko je sadni vrt pričel v zimskem mirovanju. Iz nasada odstranimo in uničimo ostanke sadnih rastlin v katerih se naselijo in prezimijo sadni škodljivci in bolezni, kot so gnili in suhi sadni plodovi, od škrlupa napadeno listje, ostanki izkrčenih korenin ostarelih dreves in suhe rozge malin. Odkrivamo in uničujemo voluharjeva zimska gnezda ter z ovijanjem ali premazi zavarujemo mlada debla in nizke ogrodne veje pred glodanjem po divjadi. Koščičarje škro-
pimo z bakrenimi pripravki pred breskovo kodravostjo, luknjičavostjo listja in drugimi bakterijskimi boleznimi, peškarje pa z žveplenimi pripravki, med katerimi je učinkovita žvepleno apnena brozga, ki razen zimskih trosišč jabolčnega škrlupa uničuje tudi zimska zarodišča ameriškega kaparja in številne druge škodljivce.
Ker leska zacveti že po nekaj dneh toplejšega južnega vremena sredi zime meseca januarja, je priporočljivo opraviti rez grmov že v pozni jeseni. Porežemo koreninske izrastke, izrežemo pregoste veje iz notranjosti grma ali drevesne krošnje in nekoliko pomladimo najbolj sta-rikave veje.
V	OKRASNEM VRTU zavarujemo okrasne drevnine, ki še niso odvrgle listja, da jih ob prvih snežnih padavinah ne bo poškodoval moker težak sneg. Okrasne trave in zimzelene rastline rastlinje povežemo, občutljivejše na zimsko pozebo pa obložimo in zavarujemo s smrekovimi vejami ali drugimi dovolj zračnimi materiali.
Če se je vrtna trata ali njeni deli, minule dni še toliko porastla, da bi utegnila pod snegom poleči, opravimo od-kos. Odkos ne sme biti prenizek, opravimo pa ga z ostrimi noči na kosilnici, ker se gladko odrezane rane na listih trave lažje celijo kot scefrane. Vrtna trata dobro prezimi, če jo posipljemo s presejano dobro preperelo kompostovko, ki travno rušo zavaruje pred zmrzaljo in jo pognoji.
Še je čas za sajenje čebulnic tulipanov in drugih spomladi cvetočih čebulnic. Sadimo pa lahko še razne okrasne trajnice, dokler zemlja ne zmrzuje, njihove nadzemne dele pa zavarujemo pred zimsko pozebo.
V	ZELENJAVNEM VRTU v pastenjake in pod plastično folijo vloženo in pokrito zelenjavo redno zračimo, pri vzdrževanju vlažnosti pa smo pozorni, da rastline niso zmočene. V hrambi pridelke sveže zelenjave redno pregledujemo in sproti izločamo poškodovane in bolezni ne bi širile na zdrave.
Globoko jesensko prekapanje ali lopatanje vrtnih gredic lahko opravimo tudi v zamočeni zemlji. Zimska zmrzal jo bo v neporavnani brazdi dobro zrahljala.
Miran Glušič, ing. agr.
Mmt 2i novembra - 3Ú, novembra
24-petek è	25-sobota	26-nedelja	27-ponedeljek
28-torek 0	29-sreda	30-četrtek	
Odločnost
Kako si postaviti cilje in jim slediti?!
Želja je ključ do motivacije, vendar boste želeni uspeh dosegli le z odločnostjo in vztrajnim sledenjem cilju!
Kaj je odločnost? To je naravnanost misli, ki vas žene, da naredite, kar ste si zastavili; je vrlina in moč vašega namena. Brez odločnosti ne morete doseči uspeha!
Večinoma so ljudje premalo odločni iz treh razlogov:
Prvič - primanjkuje jim notranje motivacije. Ljudje brez notranje motivacije nimajo ničesar, kar bi jih gnalo naprej. Nimajo ne sanj, ne jasno določenega cilja - ničesar!
Drugič - primanjkuje jim predanosti in niso sposobni slediti nobenemu cilju. Ljudje imajo toliko možnosti, da si ne morejo izbrati ene same, s katero bi začeli. Ne morejo se odločiti po kateri poti bi krenili, ker ne vejo katera je najboljša - so nesposobni, da bi ukrepali!
Tretjič - primanjkuje jim volje do uspeha, ki je bolj v vlogi zunanjih pritiskov na nas - kultura ali družbeno ekonomska skupnost, da služimo denar ali si pridobimo status.
Vsi vemo, kaj pomeni pomanjkanje odločnosti - počutimo se ujeti v rutino, kot bi imeli motor v prostem teku, namesto da bi dodali plin. Videti je, kot da večina ljudi ne ve, kako se izvleči iz rutine, kako doseči miselno naravnanost, s katero je mogoče premikati gore. Videti je, da ta prepad zazija najgloblje v srednjih letih (ko sta iskanje partnerja in urejanje doma ter družine običajno že končana in je tudi kariera že utečena). Vsi ti ljudje so bili vajeni, da so jih gnali občutki, vendar pa brez cilja niso mogli storiti ničesar - kot bi igrali golf na igrišču brez lukenj. V čem je smisel igranja? Golf ima smisel zaradi lukenj, brez njih gre le za udarjanje žogic v daljave, kar pa ni ravno zabavno.
Človeški rod se nadaljuje zaradi prirojene želje po preseganju meja, preverjanju sposobnosti in raziskovanju talentov. Kakšna psiha in katere odlike vodijo nekatere ljudi, da kar naprej poskušajo doseči največ? In kako smo si lahko drugi pridobili popolnoma drugačno miselno naravnanost kot oni? Izkoristiti vse svoje sposobnosti je tako veliko, tako neorganizirano in tako strašljivo poslanstvo, da večina ljudi ne ve, kako naj se ga lotijo. Če pa nam velik cilj uspe razdeliti na manjše in s tem lažje obvladljive naloge, postanemo odločnejši. Naša predanost raste. Moč našega namena premaga moč strahu. Z jasno začrtanimi cilji se prižge naša notranja motivacija in nenadoma kar prekipevamo od želje po uspehu.
Začnite z majhnimi koraki. Zadajajte si majhne cilje, izdelujte kratkoročne strategije in bodite zadovoljni že s skromnimi uspehi.
Spoznati morate, da jasno začrtan cilj in načrt dela odločilno vplivata na izgradnjo odločnosti!
Predvidevam, da vas zelo zanima, kako daleč lahko poletite?!
Mitja Petrič
Otroci in zodiakalna znamenja
Strelec (23. november do 22. december)
Puščica optimizma
Če ste povili dete, rojeno v znamenju Strelca, se vam za smeh in dobro voljo ni potrebno bati. Kajti tega bo v vaši hiši na pretek. Naj vas opozorim, da je vaš otrok precej radoveden in zaradi tega ga boste morali dobro paziti. Še tako ostremu očesu se kdaj pa kdaj izmuzne in razišče sosedovo dvorišče, travnik ali blok. Rojenice so jim v zibelko položile optimizem in dobro voljo. Pomembno je, da je med ljudmi in sprejemajo druge - so zelo neustrašni. Ljudje so zanj prijetni in spodbudni. Celo življenje se učijo in raziskujejo. Največkrat doživljajo svet okoli sebe kot pustolovščino. Za dečke, rojene v tem znamenju, je sosedov travnik prava pustolovščina, radi raziskujejo naravo, nabirajo živali in se gredo pustolovske igre v gozdu. Zaradi dobre orientacije ni bojazni, da bi se izgubili. Deklice so nekoliko bolj glamurozne in se zanjo igrati s punčkami, čeprav jim kakšen pretep ni tuj. Vendarle se na takšen način otroci Strelci postavijo le tedaj, ko začutijo, da se jim je zgodilo krivica. Kajti za resnico in pravico so se pripravljeni boriti in to za vsako ceno. Zanimivo je, da so prepoznavni po tem, da imajo velike zobe in prijetne zvedave oči. Njihova koncentracija je precej odvisna od trenutnega zanimanja. V šoli lahko imajo nekaj težav, ampak ne s tem, da ne znajo, seveda jim morajo učitelji razložiti, zakaj morajo sedeti pri miru. Dobro je, da jih zaposlijo s tem, da sami kaj vodijo in, da povedo lahko svoje mnenje. Seveda se ostrina besed čuti že zgodaj in ker je njihov simbol lok s puščico, le-te švigajo
sem in tja. Ne smemo meniti, da je puščica usmerjena v vas, ampak je v nebo, kajti simbolika tega je odkrivanje novih obzorij. V šoli včasih sedijo na ušesih in potem česa ne naredijo. Priporočilo staršem je, da so dosledni. Vzgoja Jupitrovega varovanca mora biti precej pestra in nekih omejitev pač ne bodo trpeli.
Poučno vlogo igra verouk
Pretirana avtoriteta jih odbija, spodbujanje lenobnosti tudi ni dobro. Tako vam ne ostane drugega, kot da se odločite za zdravo sredino. Že relativno zgodaj jih zanimajo filozofska vprašanja, o nastanku vesolja in iščejo svojo inditeto pod soncem. Strmijo k temu, da so priljubljeni in imajo možnost odkrivanja novih stvari. Dobro je, da ga spodbujate tako, da mu berete, da ga vpišete na borilne veščine ali tečaj joge. Prav zanimivo je, da je za njih izredno poučen verouk ali kakšne druge verske vrednote v primeru, da ste druge veroizpovedi. Miselne igre, kot je šah, jim dajejo možnost koncentracije in pri nekaterih se že zgodaj pokaže smisel za tuje jezike. Sprostite spise pišejo domišljijsko odlično, nekaj težav jim delajo vejice in pri tem se morajo bolj potruditi. Dar
optimizma je velik in tako znajo spraviti v dobro voljo ljudi okoli sebe. Imeti morate dobro strategijo in svojih principov ne poteptajte, če ne vas bo vaš otrok opozoril in vprašal, kako si to razlagate - in tedaj boste morali imeti argumente.
Preizkušnje so poučne
Ko pridejo v puberteto, ju lahko razdelimo na dva tabora. S prvim od teh imate težave, kajti družba jih vodi ali pa se osamijo. Seveda je vaša naloga, da jim zaupate in se z njimi pogovorite. Naučite jih, da vam lahko zaupajo in vam tudi bodo, kajti so iskrena in srčna bitja. Z leti se naučijo to zaviti v celofan. Zanimivo je, da jim je fenomen iskrenosti bistven in naredili bi vse, da bi bil svet lepši. Zanimivo je, da stare knjige učijo, da je otrok vaš učitelj in to se pri tem znamenju še posebno opazi. Nekje iz ozadja vedno spremlja dogajanje in ga zanimajo nove stvari. Včasih kakšno stvar tudi ne izpeljejo, toda vodi ga notra-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Svetovanje za vas, za vse nas
Kdo je najpomembnejša oseba v našem življenju??
V tem času potekajo predstavitve našega dnevnega centra »Motivacija« po osnovnih šolah na Ptuju in okolici. Pripravimo jim kratko delavnico - za samospoznavanje. V njej je govora tudi o tem, kdo je za njih najpomembnejša oseba v njihovem življenju. Največkrat so to starši, prijatelji, bratje ali sestre. Tudi učitelji so takšnega mnenja. Skupaj ugotavljamo, da vedno pa ni z nami staršev, prijateljev. Kaj naredimo takrat? Na koga se lahko obrnemo takrat, ko naših dragih ni z nami? Na koga se lahko upremo takrat, so nas vsi zapustili in odšli? Da, na samega sebe. Največja opora in največja moč je v nas samih. Vse premalokrat se spomnimo, da lahko največjo moč in entuziazem črpamo iz sebe. Tudi, ko se zjutraj zbudimo in se nam ne da iz postelje, se moramo pregovoriti - vstani se, čas je, da se prebudiš. Če nimamo nikogar doma, je samo od nas odvisno, kaj bomo naredili - se vstali in začeli opravljati vsakodnevne dolžnosti in radosti, ali pa bomo še poležali, ker nas ne čaka nič pomembnega. Vsako jutro je lahko lepo, lahko se prebudimo z radostno mislijo, kaj vse se nam bo dogodilo danes, kaj bomo posto-
rili, doživeli. Lahko pa se prebudimo v mračno, sivo jutro in sami gremo sebi na živce. Spet je to odvisno od nas, kako bomo sprejeli prebujanje, s kakšno mislijo bomo vstali. Spet en tečen dan - spet en lep dan. Od koga je potem odvisno naše življenje? Od koga je odvisno, kdo je najpomembnejša oseba v našem življenju? Premalo dajemo poudarka tej osebi, ki nas bo edina spremljala v celem življenju. Vsi ostali, ki nas trenutno obkrožajo, so samo naši sopotniki - določen čas v našem življenju. Ko se rodimo so to starši, ki nas spremljajo, nam pomagajo in nas učijo za nadaljnje življenje. Kasneje so to prijatelji, partnerji in potem otroci. Otroci spet odrastejo in gredo svojo pot - le mi ostajamo vedno isti. Le mi smo ta oseba, ki nas spremlja od zibelke do groba. Zakaj se potem ne cenimo bolj? Zakaj si kdaj ne povemo, da tej osebi zaupamo, jo spoštujemo in imamo radi? Zakaj to osebo kritiziramo, ji govorimo negativne besede, jo kregamo in včasih celo kričimo nanjo? Kaj ni ta oseba vredna vse naše pozornosti, vse naše ljubezni. Kolikor sebe ceniš in imaš rad, toliko te bodo tudi drugi cenili in imeli radi. Kaj vse bi storili,
Duševno zdravje
Človek in demokracija
Čeprav udeležba na letošnjih lokalnih volitvah ni bila najslabša, je opazno, da je od volitev do volitev slabša. Zdi se, da ljudem postaja že vseeno, kdo jih vodi in kako.Kaj se dogaja z našim volilnim telesom, zanima Francija iz Ptuja, ki meni, da bi morali vsi na volišča, če hočemo, da bo demokracija tudi pri nas zaživela.
Življenje, ki ga živimo, je sila pestro, zapleteno in polno pro-tislovij.Večkrat se nam zdi, daposplošitve sploh niso možne, drugič smo mnenja, da nekakšni skupni imenovalci vendarle obstajajo.
Nekaj več kot polovica volivcev se je prejšnjo nedeljo udeležila volitev in s tem pokazala, da je eden od virov njihove sreče to, da lahko s svojim glasom izberejo tiste, ki jih bodo zastopali in seveda odločali o tem, v kakšni lokalni skupnosti bodo živeli.Tem vsekakor ni bilo vseeno, kdo jih vodi in kako. Eni razumejo bistvo demokracije v tem, da so nujne spremembe in drugačnost, drugi vztrajajo v rigidnosti in nočejo, da se kaj spremeni, ker bi morali iz svojega udobja in se prilagajati spremembam ter vlagati v to energijo, saj bi drugače lahko izgubili svoje privilegije.Najdejo se taki, ki menijo, da je županska funkcija npr. doživljenjska in pisana na kožo le izbrancem ter gredo na volitve, da to potrdijo še s svojim glasom.
Verjetno pa so tisti, ki ne gredo na volitve že naveličani vedno enakih obrazov, ki se pojavljajo leta in leta, z vedno istimi besedami in dejanji.
Je pa seveda pomembno v demokraciji to, da ima vsakdo pravico tudi ne voliti, če tega noče ali ne želi.
Ne verjamem, da bi se kdaj zgodilo, da bi prišli volit vsi volivci, ne na lokalnih in tudi ne na državnozborskih ali predsedniških volitvah.Takšnemu idealu se lahko približamo le na plebiscitih, ko odločamo o obstoju naroda in tako je bilo tudi pri nas v Sloveniji v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja.
Demokracija bo pri nas zaživela takrat, ko bo odmrla pripravljenost podrejati se večini (ki se podreja »velikemu in večnemu« posamezniku), ker to samo hromi človekovo enkrat-nost in samostojnost.Biti moramo bolj dejavni, bolj prodorni ter zmožni kritične refleksije na vsa dogajanja okoli nas.Na-učiti se moramo umetnost neposlušnosti, ki temelji na zavesti svobode in spoštovanja človeka.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
nji optimizem. Po potrebi ga pohvalite in naučiti, da ekonomično dela z denarjem. Rojeni v tem znamenju radi nekoliko špekulirajo, kajti to jim je kot sol in aroma življenja. Pri tem pomaga samo to, da določene stvari izkusijo na lastni koži. Od njega se lahko naučite vere in zaupanja. Vsaka izkušnja je za njih kot mozaik spoznanja,
da spoznajo, kaj je dobro in slabo. Resnica je sledeča, da so v bistvu zaščiteni in na ramenih nosijo angela varuha. Vera jih zdravi in oživlja. Njegove oči so kot zvezde, ki svetijo v temi in se zavedajo, da je vsak trenutek svet!
Tadej Šink,
horarni astrolog
da bi si pridobili naklonjenost osebe, v katero smo zaljubljeni? Ponavadi takrat delamo stvari, ki so se nam prej zdele nemogoče. Nekateri zaradi drugih nehajo piti, kaditi, se spore-čejo s svojim najboljšim prijateljem, samo, da so všeč tistemu, od katerega pričakujejo pozornost. Kaj vse naredimo tedaj, ko smo dogovorjeni za zmenek? Lepše se oblečemo, napar-fumiramo, si uredimo pričesko - vse mora zgledati najbolje. Kaj pa tedaj, ko smo sami, ko ne gremo nikamor - smo se uredili zase, se nam je dalo sploh vstati iz tople postelje? Ali mi nismo toliko vredni, da bi zase nekaj naredili? V teh primerih se skriva to, kar imenujemo naša samopodoba. Koliko cenimo sebe kot osebo, svoje lastno telo, tako visoko samopodobo imamo do sebe. Od naše samopodo-be je odvisno, kako bomo reagirali na kakšno zadevo, ki nam bo prišla na pot. Od tega, koliko cenimo sebe, je odvisno, kaj bomo rekli prijatelju, ko nas bo užalil. Od tega, koliko cenimo sebe, je odvisno naše napredovanje v službi. Če nam bo npr. šef ponudil napredovanje, mi pa mu bomo odgovorili, da je v redu tako, kot je - je to zaradi naše premajhne
samopodobe. Velikokrat nas drugi vidijo v lepši in boljši luči, kot pa se vidimo sami. Mnogokrat nam kdo da pohvalo, kakšno lepo obleko imamo, frizuro - mi pa tega enostavno nismo pripravljeni sprejeti. Sramežljivo odvrnemo- saj obleka je že stara, frizura pa tudi ni ne vem kaj. Tudi v tej naši sramežljivosti se kaže, koliko cenimo sebe. Drugi vidijo in nas pohvalijo
-	mi pa tega ne moremo sprejeti
-	ker mislimo, da nismo dovolj dobri za te pohvale, ne sprejmemo napredovanja v službi, ker mislimo, da tega nismo sposobni narediti. Nekateri napredujejo na službenem področju, se lahko uveljavijo, so vodje - doma pa tega ne upajo izraziti. Spet bi lahko ugotavljali, zakaj je tako, zakaj se nam to dogaja? Vsaka takšna stvar ima izvor nekje globlje, vse pa je v nas. Če bomo iskali odgovore in si postavljali vprašanja - bomo čez nekaj časa prav gotovo dobili odgovor. Kdor išče, ta najde - je stari pregovor, ki pa velja tudi v današnjem času in na vseh področjih. Ko počasi ugotavljamo, da je od nas odvisno naše ravnanje, naše sprejemanje drugih ljudi, naš odnos do soljudi, od nas je odvisno kaj in kako se bomo učili - in če se sploh bomo ,ne moremo od dejstva, da je od nas odvisno naše življenje. Marsikdo bo sedaj mislil - ne, to že ne drži. Jaz moram zjutraj vstati in iti v službo - če bi bilo od mene odvisno, bi raje ležal ali šel kam na lepše. Tudi prav, če želimo službo obdržati, res moramo v službo. Kaj bomo delali v službi in v kakšno službo bomo šli - je odvisno od nas. Enkrat v preteklosti smo se mi odločili, da gremo
v to službo in če jo želimo obdržati, moramo nadaljevati, lahko pa jo tudi pustimo in ležimo. Tudi to je odvisno od nas. Pa boste rekli - ja, tedaj nisem imel druge izbire. Seveda ste jo imeli, lahko bi nadaljevali šolanje in bili sami svoj šef. Spet je možno oporekati - ja nismo imeli možnosti se naprej šolati, lahko bi se šolali ob delu. Pa smo imeli otroke, tudi drugi so jih imeli in so šli naprej.
Kakorkoli obrnemo, vedno lahko vidimo, da se samo mi odločamo o vsem. O teh stvareh, ki jih danes doživljamo, smo se odločili v naši preteklosti - vendar, odločitev je bila naša. Kako smo se odločili, je predvsem odvisno od tega, kakšne življenjske izkušnje imamo, kaj smo doživeli v našem življenju in kdo je bil tisti, ki nas je vzpodbujal. Smo imeli v otroštvu dovolj opore, da smo zrasli v močno, iskreno osebnost, ki se ceni in zna to izraziti ali pa je bila ta opora bolj šibka in smo zrasli v osebo, ki se ne ceni dovolj.
Vendar, najboljše od vsega tega je, da se še vse da spremeniti. Dokler živimo, imamo možnosti, da se izboljšamo, da spremenimo mnenje o sebi, spremenimo sebe in s tem posledično naše življenje.
Vabimo vas na delavnico - Kako izboljšati svojo samopodobo. Delavnica bo v sredo, 6. 12. ob 18 uri v prostorih našega društva na Mariborski c. 15.
Jakopec Milena, društvo Feniks - Kvaliteta življenja Mariborska c. 15, Ptuj, tel. 788 51 77, mobi: 051 413 354.
Info - Glasbene novice
Zastavljeni cilji v glasbi so pri nekaterih posneti kakšno pesem ali album, pri drugih prodati milijon izvodov albuma, pri tretjih pa recimo imeti koncert pred razprodano dvorano ali stadionom. Pravi cilj vsakega glasbenika bi moral biti, narediti čimbolj kvalitetno glasbo ne glede na zvrst in s tem bi se jim nato odprla vrata do želenih ciljev.
Legendarni ELTONJOHN si nabira lovorike in slavo že desetletja, a največ uspeha je zabeležil leta 1997, ko je na novo posnel njegovo klasiko Candle In The Wind. Gre za najbolje prodajano malo ploščo ali single vseh časov inje bil posvečen pokojni princesi Diani. V sedanjosti pevec promovira album The Captain And The Kid in najavna pesem se imenuje The Bridge. Sir Kenneth Reginald Dwight oziroma ELTON JOHN je malo presenetil s starinsko, a glede na glasbeno sestavo, še zmeraj klasično pop balado TINDERBOX (****) z izrazitim refrenom.
Ameriška pevka PINK glasbeno pluje med popom, r&b-jem in rockom. Kje je najboljše, je težko reči, vendar zadnji dve pesmi Who Knew in U + UR Hand sta jo potisnil bolj v rock smer. Pri kratkim so imeli v ZDA kongresne in senatne volitve in na ameriških radijskih postajah se je na veliko predvajala huda pesem proti George Bushu Ml. Dear Mr. President, ki jo je pevka snela z aktualne plošče I'm Not Dead. Enako velja tudi za njeno novo izrazito klavirsko obarvano rock balado NOBODY KNOWS (****) in v tej pesmi je bistven tekstualen del povzet iz vsakdanjega življenja ter gaje spisala Linda Perry iz skupine 4 Non Blondes.
OASIS so ponovno in, saj so 4. novembra predstavili prvi film Lord Don't Slow Me Down in v ponedeljek 20. novembra so izdali kompilacijo hitov Stop The Clock. Njihov aktualni EP Stop The Clock vsebuje štiri skladbe in ena izmed njih je simbolična akustična rock balada THE MASTERPLAN (****). Zanimivo je, da so OASIS to pesem v originalu izdali že leta 1995 kot dodatek k hitu Wonderwall in so jo sedaj na novo posneli.
Bivši glavni član in člen skupine The Verve RICHARD ASHCROFT že štiri leta uspešno stopa po samostojni poti inje letos izdal tretji solo album Keys To The World. Najbolj znan hit z omenjenega albuma je Break The Night With Colours, medtem ko se aktualen prihajajoči hit imenuje WHY NOT NOTHING? (****) ter gre za sila dinamičen in pozitiven kitarski rock komad.
Nemška pevka SARAH CONNOR sejepo poroki z Marcom Terenzi-jem malo umaknila z glasbene scene. Odlična izvajalka nas je že razvajala z njenimi izvedbami božičnih uspešnic in kmalu na začetku meseca decembra se bo na polica z ploščami pojavila njena božična zgoščenka Christmas In My Heart. To ploščo pa najavlja ne božična popevka THE BEST SIDE OF LIFE (****), ki vsebuje ogromno pozitivne energije, kičast refren in močno vokalno podporo pevskega zbora.
Stacy Ferguson oziroma FERGIE je v osnovi pevka skupine Black Eyed Peas. Njen prvi hit London Bridge je poleti skočil na vrh ameriške lestvice in si jo lahko ogledate na svetovnem spletu na naslovu www.billboard.com. Solidna pevka je tudi v drugo v komadu FER-GALISCIOUS (**) ubrala agresiven spoj r&b-ja in rapa, ki ga je produkcijsko opremil Will Am I iz skupine Black Eyed Peas.
Puff Daddy je bilo prvo ime ameriškega rap zvezdnika P.DIDDY-ja, katerega pravo ime je Sean Combs. Njegova nepozabna uspešnica je pesem I'll Be Missing You, ki jo je posvetil njegovemu pokojnemu rap učitelju rap zvezdniku Notorious BIG-u. Po petih sušnih letih je letos posnel uspešnico Come To Me in album Press Play. Z omenjenega albuma raper izdaja neopredeljen in zatežen komad TELL ME (***) in tega s svojim vokalnim gostovanjem izboljša ali obogati Christina
Marshall Mathers se vrača! Kdo se vrača? EMINEM se vrača z novim nenavadnim neodvisnim projektom The ReUp. Ta projekt uradno izide 4. decembra in na njem nakladajo ali rapajo tudi 50 Cent, Llyod Banks, Cashit, Stat Quo in Bobby Creakwater. Neverjetno popularen izvajalec bo kmalu v modi tudi s komadom YOU DON'T KNOW (**), vendar je ta grob, krut in valujoči rap s sila zastarelim hip hop ritmom.
David Breznik
Glasbeni kotiček
MY LOVE - Justin ' 2. JUMP - Madonna 3. PATIENCE - Take That,^ /_4. THE ROSE - Westlife\ 5./THE SAINTS ARE COMING - U2 & Green Day
SMACK THAT - Akon & Eminem _ THi/lS NoT REaL love - George Michael & Mutya ^tRooksteady - All Saints DON'T FEEL/LIKE DANCIN' - Scissor Sisters TOTŤO
RobbieWilliams
ELIGHT
Vsab 5re6û in neÁeUo mfd \9.\0 in 20. uro
Kdo je glavni igralec v filmu K i n KSHe Čudovito leto?	» * O
Odgovor;_
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Gašper Pihler, Podvinci 23a, 2250 Ptuj Nagrajenec lahko nagrada (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikenda v ptujskem Mestnem kinu.
Odgfimre poSljUe do torka, 2S. novembra, m naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Iri/b).
The Love Album - Westlife
(2006 - BMG - Menart)
Kvaliteta popa pri skupini Westlife ni bila nikoli sporna in še najmanj je sporen uspeh albuma The Love Album, če pridodam podatek, da gre za enajst večnih uspešnic v baladnih izvedbah. Kvartet se je odločil pobrskati po glasbeni zgodovini in direktno pihniti na dušo srednji generaciji, glede na izbor priredb. Vse priredbe imajo malo, ampak zares malo spremenjen aranžma, vendar osnovni sentiment je ostal pri vseh večnih napevih. Produkcijska glasba skupine Westlife ni nikoli zaplula v sodobno elektroniko, kar je nedvomno za pohvalit, kakor je tudi za pohvalit, da so pesmi prirejene v glavnem s klasičnimi instrumenti in tu in tam tudi z orkestralno podporo. Že iz samega naslova ste lahko razbrali, da gre za najlepše ljubezenske pesmi vseh časov, ki so si jih v svoji mladosti najraje prepevali Westlife, vendar po mojem mnenju v izvirniku zvenijo boljše ali konkretneje, kot pa v čisti pop izvedbi vokalno premalo
prepričljivega kvarteta. Kakorkoli že, The Love Album bo v prazničnem mesecu decembru združeval generacije in to ob zelo sladki, preprosti in na čase celo kičasti pop glasbi.
Zanimiv je razpored popevk, saj jih lahko razvrstim na zelo znane, znane in manj znane priredbe. Med prve sodi otvoritvena popolnoma umirjena izpoved The Rose. Klavirska pravljica je stara že šestindvajset let, ko jo je takrat zapela Bette Midler, a v novi preobleki prinaša novo dimenzijo predvsem zaradi občasnega večglasnega petja in pop
Filmski kotiček
Čudovito leto
Vsebina: Max Skinner je točno to, kar njegov priimek pomeni: odiralec. Morski pes, ki se v bazenu borzno-finančnih piraj počuti kot doma. Neusmiljen, hladen, krut ter predvsem pohlepen. Kar se njega tiče, se da vse v življenju zreducirati zgolj na številko. Toda, ko podeduje stričevo hišo in vinograd na jugu Francije, jo hoče seveda prodati - to bo lepa številka na njegovem računu, čeprav je v tej hiši preživel najlepša leta svojega otroštva. Toda, ko si prispe ogledati svoj nenadejan plen, se v tok požene niz dogodkov, zaradi katerih se bo Max moral zazreti vase in se vprašati, kaj je v življenju resnično pomembno _
Kako prepoznamo dobrega režiserja? Jasno, da posname kak dober film. A kako prepoznamo odličnega režiserja? No, taki so pa sila redki. To so tisti režiserji, ki brez težav
A Good Year
Igrajo: Russel Crowe, Albert Finney, Marion Cotillard Režija: Ridley Scott Scenarij: Marc Klein po knjigi Petra Maylea Žanr: Romantična komedija Dolžina: 118 min Leto: 2006 Država: ZDA
mehkobe. Te manjka v še enem evergreenu iz 80-ih, z naslovom Total Eclipse Of The Heart, ki je imel več pompoznosti v originalu pevke Bonnie Tyler kot pa jo ima v sedanji verziji skupine Westlife, ki vokalno niti približno ne dosegajo takšnih vokalnih višin, kot jih je pred dvajsetimi leti slavna gospa Tyler. Air Supply so zmagovali v 80-ih s hitom All Out Of Love, ki ima v novi izvedbi boljšo glasbeno sliko, vendar ves čas sem imel občutek, da ji nekaj manjka. Ta primanjkljaj je poizkušala zapolniti v skladbi All Out Of Love čudovita in nadarjena avstralska pevka Delta Goodrem, vendar roko na srce, tudi z njeno pomočjo je pesem daleč od originala. Klavir je glavni instrument tudi v večni You Are So Beautiful, ki so jo Westlife natančno izvedli, vendar ob njej nisem dobil kurje kože, kot jo običajno dobim, ko to pesem zapoje britanski pevec Joe Cocker. V tisti zelo znani del nedvomno sodi tudi You've Lost That Loving Feeling dueta Righthouse Brothers. Pri tej izvedbi me veseli predvsem to, da so si Westlife končno upali malo improvizirati, kar daje tej klasiki dodano glasbeno kvaliteto. Drugo kategorijo sem označil z znanimi skladbami in tukaj se najprej nahaja pesem iz začetka 90-ih Love Can Build
The Bridge. Nova izvedba je čista pop jajca, glede na original, ko je na kitaro odlično soliral sam Eric Clapton, medtem ko so pele Cher, Chrissie Hynde in Neneh Cherry. Soul klasika Easy Lionela Richieja zveni v izvedbi zasedbe Westlife plastično ali kot kakšna slaba karaoke izvedba. Akustični baladni aranžma je dobila prijetna popevka All Or Nothing. Tu pa so zmagovalci irski gospodje, ki vokalno zvenijo prepričljivejše kot njihovi originalni prijatelji iz skupine O Town. Zadnja kategorizacija zajema še tri jokajoče manj znane priredbe The Dance, You Light Up My Life in Have You Ever Been In Love, katere pa predvsem zaradi svoje manjše prepoznavnosti zvenijo pristneje in so za skupino tipične pop balade.
The Love Album ponuja enajst čudovitih ljubezenskih prepevov, vendar jaz pravim, da je original pač original ter, da je redko katera priredba enako dobra kot original. Če pesem prirediš, ji daj vsaj nekaj novega, a Westlife so na novem albumu preveč stisnjeni v znani kalup in so si vzeli premalo ustvarj'al-ne svobode. Ko potegnem črto pod ploščo kot celoto, pa lahko dodam, da gre za prijetno zbirko klasičnih hitov, ob katerih bodo uživali večni romantiki.
David Breznik
menjavajo žanre in v vsakem posnamejo vsaj odličen obrtniški izdelek, če ne že presežek. Genijalci, ki tudi samo za foro vstopijo v žanr ter posnamejo film, ki je tako dober, da ostali, ki ta žanr študirajo že desetletja, nimajo po tem filmu več kaj povedati. Takih režiserjev je zelo malo. Kak Spielberg se že najde vmes, Kubrick tudi, in seveda ^ Ridley Scott.
Svoj talent je izkazal že v mnogih, danes večno zelenih, filmih, povečini kakšnih dragih spektaklov. Za film Čudovito leto (verjetno pri nas preveden tako le zato, da se šlepa na uspeh enega izmed prejšnjih Crowovih filmov, Čudoviti um) pa se zdi, kot bi ga posnel na dopustu. Ridley pač ima tudi sam hišo z vinogradom na jugu Francije, kamor gre počivat in njegov sosed je po slučaju ravno človek s katerim je delal pred nekaj desetletji, ko je snemal še reklame. Vmes je ta človek napisal knjigo, ne-pretenciozno zgodbo s tipično new age moralko: ostanite v stiku z zemljo! Ostanite v stiku z naravo! Od tu naprej se vam bo svet sam prerazporedil tako, da boste na koncu srečni! Pač nekaj, kar Oprah s TV-ekra-nov trobi že 20 let.
Ridley si je tokrat očitno vzel dopust, saj je tale film videti, kot bi ga posnel le za to, ker ni vedel, kaj bi počel s pro-
stim časom. Temo, ki bi se jo sicer dalo obdelati na veliko bolj resen, dramski način, je prikazal lahkotno kot poletni dan in vsi v filmu (vključno z režiserjem) skakljajo naokoli kot srnice na jasi: življenje je sila preprosto, če le hočemo. Russel Crowe svojemu imidžu grobijana navkljub deluje sila simpatično in celo resnično in tudi ostalim igralcem ne gre ničesar očitati. Skratka, vse štima tipi-topi, tudi zgodba, ki temelji na kot steklu prozornih temeljih. Temu primeren je bil tudi proračun filma: mikro-
CID vabi!
skopskih 35 milijonov, pa še to jih je 25 verjetno odšlo samo za Crowov honorar. No, še tako majhen proračun filma ne bo rešil pred finančnim potopom, saj se predvaja v skoraj praznih dvoranah. Borat je pač storil svoje. A to niti ni važno, Ridley je namreč prevelik, da bi ga zaradi tega Hollywood zabrisal ven. Upajmo, da se je fante s tem filmom lepo spočil, nabral dovolj energije in zagona za kakšno novo klasiko ali vsaj epopejo. Hvala že vnaprej.
Matej Frece
Koncert
petek, 24. novembra, ob 20. uri: Večer flamenka. Flamenko bodo z glasbo in plesom predstavili odlični kitarist Matjaž Stošič, tolkalist Da-mir Mazrek in plesalka Daša Rashid. Vstopnine ni! Razstava
Na ogled je pregledna razstava likovnih del učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj.
Praznične delavnice
V CID Ptuj bodo še dva tedna potekale ustvarjalne delavnice: četrtek, 30. novembra, ob 17. uri: Nakit iz ovčje volne. Delavnico bo vodila Natalija Resnik Gavez. Prostih je še nekaj mest. petek, 8. decembra, ob 16. uri: Praznična darilca. Delavnico bosta vodili Lea Kolednik in Nuša Topolovec. Prostih je še nekaj mest. Kotizacija za vsako delavnico je 1000 SIT, udeleženci pa svoje izdelke odnesejo domov. Prijave sprejemamo na tel. 780 55 40 in po elektronski pošti cid@cid.si do zapolnitve mest! Napovedujemo
petek, 1. decembra, ob 20. uri: Peacehiker. Svojo izkušnjo s potovanjem okoli sveta brez denarja in bogata doživetja na tej poti bo s pripovedovanjem, kitaro in slikami predstavil študent Matej Sedmak, ki so ga že spoznali mladi v številnih slovenskih krajih. Za njim je tudi organizacija velike zabave brez drog v Areni Vodafone v Ljubljani pred mesecem dni. Doživel je 85 tisoč preštopanih kilometrov po svetu in tri tisoč po Sloveniji. Zadnji dve leti je bil skoraj neprekinjeno na cesti, večji del tega časa je pri sebi imel le zobno ščetko in malo beležko. Za vse ostalo je skrbel generalni sponzor - svet! Za mlade vseh starosti, za popotnike, za radovedneže, za vse, ki jih zanimajo drugačni pogledi in izkušnje tistih, ki res naredijo to, o čemer ostali le razmišljajo! Za drugačen petkov večer! Vstopnine ni.CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
BISTROST, JASNOST
CELINA ONSTRAN ATLANTIKA
SL. DRAMATIK IN PESNIK (IGOR)
REKA NA PELOPONEZU V GRČIJI
NASA TISKOVNA AGENCIJA
MESTO NA BAVARSKEM OB DONAVI
SINJSKA VITESKA IGRA
nemŠki vojni
FOTOGRAF (HORST)
PODZEMNA ŽIVAL, KI RIJE
BAVCON
POLJSKI F. REŽISER
NAJVEČJI POLOTOK NA SVETU
ZGOLJ
KEMIČNI ELEMENT
NAJVIŠJA GORA V TURČIJI (5165 m)
MORSKI KLOBUK
IT. POLITIK (MARIO)
OSEBA, KI DIKTIRA
BRITANSKA KRALJICA
BARIJ
HOTEL V HRVAŠKI RIJEKI
KANTAVTOR SMOLAR
NAŠA PISATELJICA PEROCI
MESTO NA GORENJSKEM
OKRASNI GRM
VIJAK PRI SADNI STISKALNICI
NAVIJAŠKI REKVIZIT
ERIK JERIČ
JANEZ ERŽEN
ANGLEŠKI MOTOCIKEL
ŠTEFAN TIVOLD
TROPSKI KUŠČAR
MESTO V JUŽNI ITALIJI (TARANTO)
LETOPIS, KRONIKA
VZHODNI DEL VOJVODINE
PIKAJOČA ŽUŽELKA
ČRKA RUSKE AZBUKE
EVA JANC
KAMEN ZA BRUŠENJE KOSE
SILVO TERŠEK
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Arosa, ratka, ester, Spal, GH Bleiweis, stresaj, natok, Lagos, gramozar, nosemavost, abecedar, nadimenka, Vodanović, Ela, srt, šivar, vage, NJ, Tači, raš, naselje, Elas, otep, ulna, Valent, takt, Dash, Alesi.
Ugankarski slovarček: DOGAN = hrvaški slikar (Boris, 1923-1992); FAAS = nemški vojni fotograf (Horst, 1933-); HAS = poljski filmski režiser (Wojciech, 1925-2000); KELHEIM = mesto na Bavarskem ob reki Donavi; MAB = legendarna britanska kraljica; RIA = ruska tiskovna agencija; SLANA = slovenska flavtistka (Eva, 1978-).
Zanimivosti
Kmalu spomenik Sherlocku Holmesu v Moskvi
Moskva (STA/dpa) - Kljub temu, da v času svojega izmišljenega življenja nikoli ni obiskal Moskve, bo Sherlock Holmes kmalu prišel v to mesto v obliki spomenika, ki bo postavljen v bližini tamkajšnjega britanskega veleposlaništva, je sporočila mestna uprava. Mestna uprave ruske prestolnice se je namreč odločila, da bo v Moskvi postavila spomenik popularnima likoma iz knjig Arthurja Conana Doylea, Sherlocku Holmesu in njegovemu zvestemu pomočniku doktorju Watsonu. Poleg kipa legendarnega detektiva naj bi v Moskvi zrasli še spomeniki nekaterih drugih priljubljenih literarnih likov, kot sta Mali princ in Don Kihot, v Sankt Peter-burgu pa spomenik treh mušketirjev.
Britanca obsodili na šest mesecev zapora
Dubaj (STA/AFP) - V Dubaju so na šest let zapora in nato izgon iz države obsodili nekega Britanca, ki je v veleblagovnici z videokamero snemal krilo 14-letnega dekleta, so poročali tamkajšnji mediji. 34-letnega moškega, generalnega direktorja nekega britanskega podjetja v Dubaju, so aretirali avgusta, ko so ga zalotili pri snemanju najstnice. Obtožili so ga »vdora v zasebnost več žensk, oblečenih v mini krila, s tem ko jih je snemal z digitalno videokamero«. V tem emiratu, sicer delu Združenih arabskih emiratov, živi okoli 100.000 Britancev, v letu
2005pa ga je obiskal kar milijon Britancev.
Novozelandski zdravnik zapira svoj bordel
Wellington (STA/dpa) - Zdravnik na skrajnem severu Nove Zelandije je svojo ordinacijo spremenil v zakonit bordel, ki pa ga bo moral zapreti, saj ne najde dovolj prostitutk za delo v njem, poročajo lokalni mediji. V Kanadi rojeni 48-letni Neil Benson je ordinacijo spremenil v štiri sobe za prostitutke, vendar pa mu je sedaj ostala le še ena »delavka«. Neil in njegova soproga Helen sta kljub temu ponosna na svoj »čudovit projekt«. Kot poudarjata, je bil bordel visoke kakovosti in bo zagotovo prispeval k izboljšanju kvalitete drugih javnih hiš. Poleg tega so si lahko prostitutke same določale delovni čas in cene.
Rekordni zaslužek filma Casino Royale
London (STA/AFP) - Najnovejši film o tajnem agentu Jamesu Bondu Casino Royale z blondincem Danielom Craigom v glavni vlogi je prvi dan prikazovanja v Veliki Britaniji potolkel vse rekorde, saj je v blagajne kinematografov prinesel kar 1,7 milijona funtov, več od kateregakoli doslej posnetega filma o slavnem agentu 007. Prislužena vsota je kar za polovico višja od tiste, ki si jo je v premiernem večeru prislužil prejšnji »rekorder« - film Umri kdaj drugič s Piercom Brosnanom iz leta 2002 (1,1 milijona funtov). Zanimivo je, da je Casino Royale uspešno prestal tudi strogo cenzuro na Kitajskem in bo tako prvi Bondov film, ki si ga bo mogoče ogledati v tej državi.
Lujzek • Dober den vsoki den
Pa smo tam ge nega muh. Toto pismo sem vam za-
ceja
v petek, 17. listopada. Jugozahodni veter tak piha, ke se trosi celi breg, zaj popudne pa je na termometri 19 stopinj Celzija. Pred nami je napoved poslabšaje vremena, ki v totem cajti prinoša številna bremena. Pred nami je sveta Katreja, ki po storem pregovori rada sneg veja. Bomo vidli, če toti stori pregovori še držijo in živleje bogatijo
Pred nami je zodji mesec to-tega leta, ki s storimi grehi pometa, odnoša nam tolarčke in prinoša evre, da nam lehko v mošnjak kaj zavre. Meni nema kaj zavreti saj sma z Mico vse zapravla, še zodjo kuro sma zadavla. Saj vete kak provi tisti stori pregovor: »Dnarce smo zajeli in zapili, zaj pa bomo s pimpeki zvunili. Tak ka smo v prejšjih tjednih zvunili valit-vam v Izoli in cigonom, pardon - Romom, ki so jih preselili v Postojno. Cirkus na cirkus, ki pa je navsezodjo resna zadeva, saj
nas zaj tudi Evropa gleda, nam moli kozje molitvice in kletvice. Našprleški minister Zver je za-volo Romov že doba nekaj sivih las in mu želimo, da zavolo toga ne bi priša ob dober glas. Un je vredik dečko, še boj pa se mi dopodne jegova hčer, ki je prova ženska zver in jo večkrot vidimo tudi na televiziji.
Gledajo nas Mikloš, dedek Mraz, Božiček, Silvester in drugi možje, ki skrbijo, da nam v obliki daril lažje dnar iz mošje gre, da naredimo letno inventuro, zakolemo kokšno kuro in prašiča, pretočimo mlodo vino in skribmo za lačno živino. Tisti, ki živite v mesti ali v bloki na vasi nemate tote skrbi, zato pa vas vse drugo pekleni. Male ploče, vejke doče, nega dela, da bi se lehko familija dobro preživela .
Vpogjenci bomo zaj dobli nekšni dodatek k penzijuni so nam oblubli držovni vohuni. Bojše je nekaj kak pa nič, to še priznata sam gospod Bogec in hujdič.
Te pa srečno in dobro se mejte, optimistično v bodočnost glejte. Pa je vseeno ste stori ali mlodi, fčokajte se še dostipomlodi!
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz SOBOTA, 25. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
NEDELJA, 26. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na da-
našnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Skrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
PONEDELJEK, 27. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča
linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
TOREK, 28. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Skrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški Kranj).
SREDA, 29. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na
današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
ČETRTEK, 30. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo
iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PETEK, 1. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Dnevi v dvoje so tako prijetni, dinamični in polni izzivov. Čas je, da se polepšate, da obiščite frizerja, kozmetiko in se vpišete na fitnes. Lahko se odpravite po nakupih in tako poskrbite za popestritev garderobne omare. Zjutraj si vzemite čas zase in delajte tibetanske vaje mladosti!
BIK
Prihaja čas finančne osvoboditve in sprostitve Naredili boste modro naložbo za naprej, ki se vam bo obrestovala. Vsak dan se odpravite v naravo in se nadihajte svežega zraka, to koristi zdravju. Odnosi z ljudmi bodo kot solze, ki so modrost duše. Bodite bolj prožni!
DVOJČKA
Ljubezenski preobrat bo vaše življenje postavil na glavo. Seveda v tistem pozitivnem smislu, če bi bila pomlad, bi slišali rasti travo. Bitje srca bo močneje in objemi bodo kot sveti trenutki. Zdi se, da boste svoja znanja nadgradili in sprejemali vse, kar je novo. Življenje v okrilju doma bo izziv.
RAK
Novosti, o katerih je bilo govora v preteklosti, so prišle in vas zasule z delom. Prijeten teden v katerem se boste ravnali po romantiki in bili objeti v srečo. Nasmeh in dobra volja bosta kot naravni antibiotik. Odpravite se po nakupih in vedite, da je življenje čudež. Srečen dan: sreda.
LEV
J^ Šum gozda in tiha narava pripovedujeta zgodbo o preobrazbi. Mirni sprehodi bodo poučni, kajti v tišini odkrijete, česa bi se lahko lotili, da bi bili uspešni. Odprli se vam bodo novi podvigi in če si priznate ali ne, vam bodo otroci učitelji. Na ljubezenskem obzorju vas čaka prijetna dolžnost.
DEVICA
Globoko v sebi ste lahko nemirni in obdobje bo primerno, da najdete nekaj tehnik sproščanja. Lotili se boste poglobljenega pospravljanja in pri tem odkrili kar nekaj prijetnih stvari, ki vam bodo koristile. Vaje iz joge bodo kot balzam za dušo. Duh eksotičnosti vnesite v ognjišče doma.
TEHTNICA
Jesenski dnevi hitijo in kmalu bo tu praznični december. Spomini bodo za vas le nekaj bežnega, kajti tako ali drugače se vam bodo mudilo naprej. Prgišče znanja bo nekaj pomembnega in je že prav tako, da se učite naprej. Kontakti vas bodo poživili in bodo eliksir mladosti.
ŠKORPIJON
Energija mlade Lune je začela pot v vašem znamenju in zato boste polni domislic, nove energije in drznosti. Sledi dobra finančna varnost in močan priliv. V ljubezni bo partner vaša lastnina in delajte na osvoboditvi. Odpravite se lahko na izlet in uživajte v majhnih, nepomembnih trenutkih.
STRELEC
Po skoraj tridesetih letih se je Jupiter - vaš vladar, vrnil v vaše znamenje in zdi se, kot da vas je oče objel v okrilje, vas varuje in ščiti. Varujte se pretiravanja in lenobnosti. Če boste aktivni, lahko veliko dosežete in navežete pomembne stike. Ljubezen zdravi, oživlja in obuja!
KOZOROG
V vas se bo prebudil duh individualnosti in zavedli se boste drugačnosti. Potrebo po dojemanju abstraktnosti bo močna in sprejeta. Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Držali se boste načela: >vsi za enega in eden za vse>. Sodelovali boste pri dobrodelnosti!
VODNAR
Sledila bo pomembna novica in zdi se, da napredujete. Na delovnem mestu vas čaka več priložnosti, naivnost in lenobnost se ne bosta podpirali. Intuitivna znanja vam bodo v pomoč in prav je, da jih uporabite. Potrditev iščete vsepovsod in dobili jo boste pri srčnem izvoljencu!
RIBI
Reka življenja bo drla naprej po strugi. Spremljali vas bodo ljudje, ki vas imajo radi. Pogovori bodo ključ do uspeha in tako odprete vsa vrata. Pomembno je, da ste samozavestni in verjamete vase. Solze so kot biseri, prav in spodbudno je, da se izrazite. Služba: izzivj!
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
19
Knjiga meseca
Mojstri lirike: Pablo Neruda
Pablo Neruda je brez dvoma eno največjih pesniških imen dvajsetega stoletja. Rodil se je 12. julija 1904 v mestecu Parral na jugu Čila. Njegovo pravo ime je Neftalí Ricardo Reyes Basoalto. Pablo Neruda je umetniški vzdevek, ki ga je prevzel po češkem pesniku Janu Nerudi.
Pisati j e začel že zelo zgodaj in pisanje ga je nato spremljalo vse življenje. Leta 1971 je dobil tudi Nobelovo nagrado. Mnogi ga poznajo kot politika. Imenovan je bil celo za predsedniškega kandidata komunistične partije, vendar se je s tega mesta umaknil. Leta 1970 je bil imenovan za ambasadorja v Parizu, a se je tudi s tega mesta umaknil zaradi zdravstvenih razlogov. Umrl je 23. septembra 1973.
V	zbirki Mojstri lirike je izšel nabor njegovih najvidnejših pesmi, če jih lahko tako imenujemo. Za njegovo poezijo je značilna umirjenost, spokojnost. Spokojnost najde pesnik v besedi, osami, v ljubezni in v pokrajini. Intima, ki prežema vse njegove pesmi, je tako močna, da se tudi bralec počuti razgaljenega in ko se tega navadi, se lahko mirno preda poetiki Nerude. In uživa. Kajti njegova poezija je uživanje v barvah, zvokih, vonjih in okusih. Vse črke drži skupaj harmonija čutov - kot dobro kosilo iz besed!
V	knjigi so pesmi iz njegovih najvidnejših pesniških zbirk: Dvajset ljubezenskih pesmi in ena pesem obupa, Bivališče na zemlji, Veliki spev, Prvinske ode, Nove prvinske ode, Izredne poti, Sto sonetov ljubezni, Obredne pesmi, Poročilo z Isle Negre, Konec sveta, Knjiga vprašanj ter Morje in zvonovi. Naslovi posameznih enot so v glavnem enotni z naslovi pesniški zbirk, morda z manjšimi odstopanji. Seveda to niso vse Nerudove pesniške zbirke. Spomnimo na še nekaj naslovov, katerih pesmi niso zajete v zbirko, saj bi bila v nasprotnem primeru knjiga preobsežna, pa tudi načelo prelomnih in pomembnejših naslovov je urednik Aleš Berger dobro upošteval. V ekipi prevajalcev sta bila dva, in sicer Ptujčan Aleš Šteger, in Jože Udovič, ki se ponaša z mnogimi izjemnimi prevodi svetovne lirike.
Sprehod skozi Nerudovo poezijo nam pokaže, da je bil naklonjen modernističnim pesniškim principom, da je hodil od bolj enovitih in ustaljenih oblik k zelo neustaljenim. Spreminjala se je dolžina verza, ki je bil v Ljubezenskih pesmih in Bivališču precej daljši, kasneje pa se zgodi, da ena beseda včasih predstavlja hkrati en verz.
Vendar je zanj mnogo pomembnejše oplajanje v poteku verzov, v ritmu in jeziku. Vsebino stavi pred obliko. Zanimivo je, da je v množici verzov, ki so najprej namenjeni za kovačnico zvokov in bralnih užitkov, tudi »sporočilnost« zelo močna. Pesmi odsevajo čilskega človeka, pokrajino in tradicijo. Zanima ga vse - razvojno je najprej predan razmišljanju o ljubezni, šele nato se dvigne v svet višjih bivanjskih vprašanj in k razmišljanju o sočloveku, družbi in politiki, ki mu je prav tako usodno krojila življenje.
Kar z začudenjem lahko zremo, kako vihti pesniški meč, kakšne zveze in nove pomene poišče in oblikuje z zanj tako značilno stavo besed. Določeni verzi so tako življenjski, močni in ostri, da nas pičijo v jedro našega bivanja.
Kaj še reči o pesniku, katerega poezija je bila tudi navdih za film Poštar, ki ga prav tako odstira posebna Nerudova poetika, lirika nežnega izpovedovanja »kristalnih čipk, mišic kremena, zelenih košut, brezštevilnih klicev, črne boginje, polobleparadiž-nika« in kar je še tega.
Ali kot je pesnik veličastno zapisal o svojem ustvarjanju in sebi: »Pustite me samega z dnevom. / Prosim za nekaj prostega časa, / da se bom rodil.«, v drugi pesmi pa z ironijo zapiše: »So pesniki, tako veliki, / da ne morejo skozi nobena vrata in nato še skromno doda: »Semprofesor življenja, / potujoči študent smrti, / in če vam to, kar vem, nič ne koristi, / nisem povedal ničesar, če nisem vsega.«
Razkošno branje, ki vam ga vsekakor priporočam!
David Bedrač
Literarno kolo (43) • Edvard Kocbek - 4
Vse je večno, kar nastane
Tu se Kocbek precej približa Kosovelu. Kosovelova slutnja in groza, ki nato sledi, prav tako izhaja iz občutja kolektivne tesnobe, iz strahu, ki ga prinaša s seboj vojna morija. Klanje, kri, konec. A če je Kosovel bolj naklonjen zemeljskim krikom, je Kocbek nekoliko privzdignjen. Njegov kriki, nemi in boleči, so bolj metafizični in se razširijo na vso eksistenco, na vse trenutke, na vsak prostor našega bivanja in obstajanja. Vse naše situacije, ki jih doživljamo skozi življenje, so pravzaprav obramba pred minevanjem, zatiranje smrtnega strahu in slednjič občutek, da smo in da živimo. In ne samo mi, temveč vse vesolje. Vse stvarstvo, narava. Lahko bi rekli, da se tu in tam pri Kocbeku pojavi celo ekološki vidik poezije, kar je še ena od plati, zakaj je ta še vedno aktualna in zanimiva.
Je pa Kocbekova pesem pesem krča, bolečine. Da se dvigne subjekt nad vse in nad svojo lastno minljivost, mora skozi zelo težek proces. Proces, katerega konec je spoznanje, je doživljanje sebe, je vse kaj drugega kot veselo pohajkovanje po lastni duši. Lep primer tega procesa je pesem Smrtne ure, ki nazorno kaže omenjeno logiko: » ^ sence se zgoščajo in nežno vozlajo, / zdaj utripajo tiše zdaj hitreje, / najprej urejeno, potem čudno zmedeno, / nazadnje pa zamigljajo silovito in noro, / kakor da bi nenadoma stopil v urarno. // In naenkrat vem: prišli so in se gnetejo, / kajti venomer mislim nanje in jih kličem.«
Vendar Kocbek ni pesnik smrti in žalosti, njegova poezija presega depresivne lege samoizpovedovanja in duševnega čiščenja, naslanja se na občudovanje življenja in narave, na vitalizem, v njegovem pesništvu pa je ob predkrščanski še antična tradicija.
Lirski subjekt v poeziji Edvarda Kocbeka je vztrajna figura, ki hoče živeti, dihati po svoje, hoditi, kakor je njemu lastno in interpretirati svet svobodno in neobremenjeno. Čas je zanj samo opozorilo, da je treba vsak trenutek dati in delati, biti v nenehnem gibanju misli in idej.
Kocbek je modernističen prav zaradi vloge in strukture lirskega subjekta in seveda zaradi razumevanja časa, ki ni dimenzija bivanja, pač pa - kot že rečeno - naše opozorilo, ki tiho, a vztrajno sledi in sope za nami. In na tej poti moraš ostati zvest sebi,
sicer ti ni več čas največji sovražnik, ampak si sam sebi največji sovražnik. Ker si se izdal, ker se nisi presegel, temveč »podsegel«, ker si padel v temno brezno svojega obstoja in končno lahko le še vegetiraš v molku in bolečini: »Ta noč je velika, ta noč je moja, / ali bom zgorel in se rešil/ali pa ostal in jecljal do smrti. (Ognjena noč)«.
Modernističen je pa še zaradi nečesa: jezika. Jezik njegove poezije je plastovit, večdimenzionalen, verzi se razpirajo kot usta znotraj večjih ust, kot neskončno polzenje, ki nima ne konca ne kraja. Prestopa pa tudi meje slovnice in pravopisa. Pogosto so ločila stavljena svobodno, prav tako raba velike začetnice ni skladna z zakonitostmi jezika in pravopisa, temveč je skladna z neskladnostjo sveta, ki ga pesnik zajema z zajemalko svoje poezije. Čas namreč ni skladen, prehiteva nas in na koncu zmeraj prehiti in stopi pred nas. A ta sladka igra med njim in nami nas dela žive in vitalne. In vsi smo za kaj, s svojo vlogo, ki nam
Knjiga in film 4
To ni tista pravljica
Posebno področje, ki se ga je tudi vredno dotakniti, so pravljice. Pravljice so vedno aktualne, ker so neobremenjene s časom in prostorom, saj je to v večini primerov prav njihova zakonitost - dogaja se ne vem kje, ne vem kdaj.
Čas in prostor torej nista pomembni, če pa k temu dodamo še akcijo, napetost, pravljične osebe, čudeže, nenavadne pokrajine, ki presenečajo s svojo domišljijo in izvirnostjo, potem imamo recept za dobro brano literarno vrsto.
Pravljica je v zadnjih letih tudi izgubila predznak, da je samo za otroke in mlade. Pravljica namreč vsebuje
je bila dana, kot to zapiše v pesmi Igra iz pesniške zbirke Groza: »Kdor je ril pod zemljo, hodi po nebu, / in kdor je govoril na trgu, jeclja v sanjah, / kdor je spal na senu, poveljuje brigadi, / in kdor je tiho drvaril, kar naprej sprašuje, / kdor je znal Homerja, gradi bunkerje, / in kdor je jedel v Parizu, si rezlja žlico, / pivec liže roso, pevec posluša tišine, / ministrant nastavlja mine, skopuh zbira rane, / hlapec je zvezdogled, strahopetec bombaš, /pesnik mulovodec in sanjač telegrafist, / in zapeljevalec deklet je varen vodič.«
Jezik njegove poezije razpolaga z znanimi oblikami, z ustaljenimi besedami, kakih večjih prestopanj v iskanju besednih novotvorb ni moč zaslediti. Kar je gotovo njegova, njemu lastna poteza pri pisanju pa je tok jezika, ki je drseč skozi pesem. Le tu in tam se zatakne. Namenoma. To je ob besedah, ob katerih pesnik želi, da se bralec ustavi, da se zaleti vanje, da premisli ob njih.
Sicer pa je Kocbek pesnik narave. Osrednji motivi so povezani z naravo: zemljo. In živimi bitji na njej. Nekatere živali dobijo višjo, simbolno vrednost. Poudarjene so korenine, ki zavežejo, a ironično pesnik postavlja med korenine in zemljo zakone gibanja. Topot, tek, hojo, beg. Prav tu pridemo ponovno do notranje emigracije ali besedno zvezo bi lahko tudi razširili v notranjo mehaniko: gibanje zunaj je ponavadi projekcija gibanja notri, v duši. Še en dokaz, da je lirski subjekt v obeh zbirkah izrazito avtorski in da
ga lahko mirno poistovetimo s Kocbekom, ki je bil zunanje omejen, stisnjen ob zid, a v notranjosti je puhtelo in tlelo. Od tod mu energija, volja, vitalizem do biti in iti naprej!
Še nekaj je treba povedati: njegova poezija je prav tako našla svojevrstno pot. Po eni strani stremenje k simbolom in močnim metaforam, po drugi je to jezik, ki je prečiščen, preprost in sploh zelo enostaven. A le na vrhu. Pod prvo plastjo so organi te poezije, njihova anatomija pa je enkratna in neponovljiva! Njegova poezija je prav gotovo dober »upor« zoper čas. Je poezija, ki se času spretno izmotava in še vedno beži pred njim. Z nami. Da nas opozarja, da nas bogati in da nam daje.
Žal pa je čas pokosil ustvarjalca, človeka, ki je bil velik literat in velik v svojih načelih in svojih idejah. Dodati je potrebno le še nekaj temeljnih podatkov o njem in njegovi življenjski črti.
Rodil se je leta 1904 v Vidmu ob Ščavnici. Študiral je teologijo in romanistiko in že pred drugo svetovno vojno je bil zelo aktiven na tirih takratne slovenske kulture. Leta 1938 je začel izdajati revijo Dejanje. Med vojno je bil predstavnik krščanskih socialistov in pridružil se je OF, leta 1942 pa je odšel med partizane, kjer je nastalo večina njegovih dnevnikov. Do konca življenja je živel v Ljubljani, in sicer kot književnik. Umrl je leta 1981 v Ljubljani.
Ob osrednjih dveh pesniških zbirkah so še trije naslovi, ki jih je potrebno posebej izpostaviti: Rane pesmi iz leta 1991, ki jih je uredil pesnik Tone Pavček in istega leta še pesniška zbirka Kamen skala, katere uredniško vlogo je prevzel Andrej Inkret. In še pesniška zbirka, ki je sledila zbirki Groza, to je Poročilo iz leta 1969, ki pa pri bralcih, najbrž tudi zaradi teže Groze, ki je izšla pred njo, ni naletela na ne vem kako odobravanje.
In k vsemu temu lahko dodamo le še, kot je sam zapisal v pesmi Molitev: »Fse je večno, kar nastane.« Kocbekova trmasta osebnost in literatura, ki nam jo je zapustil, gotovo _
David Bedrač
toliko naukov in odličnih življenjskih modrosti, da je lahko v pomoč in navdih tudi odraslim.
Potem pa so se zgodile risanke. Risani filmi, ki sledijo izvirnim pravljicam in seveda uporabljajo znano, že preizkušeno znamko za prodajo. Lačne oči otrok pa so tako ali tako najboljši vir zaslužka. Vrsta risank, ki jih danes ponujajo po trgovinah in tudi knjižnicah, naj bi imela namen približati otrokom prav pravljico. A se je pri mnogih zgodilo, da so se od prvotne zgodbe tako oddaljile, da z izvirnikom nimajo skoraj nobene veze več.
Je že res, da risanka zahteva svoje, da jo obvladujejo dru-
gačne zakonitosti, a to še ni opravičilo za velike spremembe, ki smo jim v večini teh risank priča. Gledano z vidika zgodovine, je bila pravljica zmeraj predmet variiranja in sprememb. Vsak, ki jo je pripovedoval, ji je kaj dodal ali odvzel, kakšno sceno prilagodil sebi, dodal kakega junaka itd. To so pač poti ustnega izročila in tudi živega pripovedovanja pravljic, a nikakor - zdaj, ko smo v obdobju tiskane knjige, računalnika, ko je vse zapisano - to ne more biti del uveljavljenih pravljic v obliki risanke, ki naj bi jih tako približali otrokom.
Tako smo priča raznim Rdečim kapicam, v katerih ima volk ime ali kjer babica ni nič kaj bolna in slabotna, Trnuljčici, ki ima povsem spremenjeno vsebino, Obutemu mačku, ki prav tako ne sledi izvirniku, Volku in sedmim kozličkom in še je tega.
Založbe, ki jih je izdala, zaradi reklame ne bom imenoval. A takšni posegi v tkivo pravljice se zdijo nevarni, saj otroci, potem ko pridejo enkrat v peti razred in spoznavajo teorijo pravljice, večkrat začudeno pogledajo. To, da s je zgodilo v Rdeči kapici? Tega ni bilo v Sneguljčici in podobno. Ker so obremenjeni z risankami, ki znane pravljice včasih povsem pre-drugačijo.
Zato, starši, pozor!, kaj kupujete in kaj izposojate v vi-deotekah, saj vse, na čemer so lepe ilustracije in znani naslovi, še ne zagotavlja kvalitete. Da bi se temu izognili, raje posezite po kakšni knjigi pravljic. Veliko bolj zanimivo je. Pa še bogatí vas in omogoča, da preživite dragocene trenutke skupaj z vašim otrokom! To pa tako največ šteje, kajne?
David Bedrač
Koračiće • Presenečenje v vrtu
Korenček za v časopis!
Pepca Kupčič iz Koračic 75 a pri Sv. Tomažu je ob spravilu letošnjega korenčka naletela na prijetno presenečenje.
Kot je povedala Pepca Kupčič, je tudi letos spomladi za prvo potrebo posejala korenje v toplo gredo, kot to naredi vsako leto z zelenjavo, ki jo želi čim prej postaviti na mizo. Seme je bilo povsem običajno in, ko so spomladi populili prve korene in je zrasel tudi že korenček na vrtu, se ni nihče več spomnil na korenje v topli gredi. Tam je raslo in se bohotilo čez vse leto v družbi trave in rumenega »fajdla«. Dokler ni oni dan gospodinja potrebova-
la korenja za juho. Spomnila se je tople grede in svoje »rezerve«. Prijela je za nat in vlekla, vlekla, nato pa ni mogla verjeti svojim očem. Na dan je potegnila 1,6 kilogramski korenček, ki je bil nenavaden tudi po obliki. Namesto enega korena se korenček razdeli v pet med seboj prepletenih korenčkov. Kasneje je raziskala svojo toplo gredo in našla še en velik, 600 gramov težak korenček, ki pa je bil povsem pravilne oblike.
Nenavaden korenček bo te
Prav nobenega dvoma ni, ta velikan, ki ima kar pet korenov, je zrasel iz enega samega semena.
dni še užival svojih nekaj trenutkov slave in občudovanja znancev in prijateljev, nato pa bo končal v juhi ali pa svež nariban z dodatkom sladkorja, kar imajo še posebej radi Kupčiče-
vi najmlajši. Nenavaden orjak pa je tudi majhna tolažba Pepci Kupčič, ki ji je korenje na vrtu v veliki meri pojedla požrešna krtica.
vki
Od tod in tam
Ptuj, Zavrč • Dekanijska Karitas
Predstavniki in sodelavci župnijskih Karitas se vsak mesec srečajo v eni izmed župnij dekanije Ptuj-Zavrč.
Novembrsko srečanje je bilo v Podlehniku pri župnijski Karitas Sv. Trojice. V Karitas je vključenih trinajst članov, saj so v letošnjem letu pridobili nove. V novembru so razdelili hrano, ki jo je poslala Evropska unija.Prav tako so bivalnik, v katerem je prebivala štiri leta Marija Ovčar, predali župniji sv. Andraž v Leskovcu in bo v njem našel zatočišče mlad invalid. Dekanijsko srečanje je vodil p. Milan Kvas iz dekanije Ptuj in voditeljica dekanije Zavrč Ana Vindiš. Po uvodnem pozdravu, pesmi in duhovni misli, ki jo je pripravil domači duhovnik p. Janko Gašparič, so sledila poročila posameznih župnijskih Karitas.
Zdenka Golub
Podlehnik • Martinovanje 2006
Turistično društvo je v soboto, 11. novembra, pripravilo že 6. tradicionalno martinovanje. Govornika na prireditvi sta bila predsednik TD Milan Vidovič in novi župan Marko Maučič. V kulturnem programu so nastopili turistični podmladkarji OŠ Podlenik in skupina za ohranjanje šeg in navad. V okviru prireditev so bili razglašeni tudi najboljši vinogradniki. Za letošnje leto so to: Stanko Prevolšek, Konrad Vaupotič, Dragica Cestnik in Franc Vaupotič. Vinogradnik leta 2006/2007pa je Štefan Pernek, ki je s svojimi pomočniki prinesel sod na oder, kjer je nato potekala svečana podelitev. Mošt je blagoslovil p. Janko Gašparič, po kulturni prireditvi s podelitvijo naslovov ter zahval pa je sledil še zabavni del z ansamblom Črički.
Zdenka Golub
Sv. Trojica • Blagoslov mošta
Na prvo novembrsko nedeljo smo se krajani Podleh-nika pri pozni maši v Novi Cerkvi zahvalili za bogate sadove. V naši župniji turistično društvo že četrto leto izbira vinogradnika leta. Po maši je p. Janko Gašparič blagoslovil mošt vinogradnika leta Štefana Perneka. Vse navzoče je pozdravil predsednik TD Milan Vidovič. Nato so vinogradniki Stanko Prevolšek, Konrad Vaupotič, Franc Vaupotič in vino-gradnica Dragica Cestnik ter novo izbrani vinogradnik Štefan Pernek ponesli sod pred cerkev, kjer so župljani nazdravili z moštom. Sledil je bogat kulturni program. Zaigrali so turistični podmladkarji OŠ Podlehnik, ljudski godci Škripači, pod vodstvom Albina Cafuta, program je povezoval Stanko Vaupotič.
Cerkev so člani TD in ŽPS ter ostali župljani počistili in okrasili.
Zdenka Golub
Foto: ZG
Foto: ZG
Foto: ZG
Ptuj • Viktorinov spominski večer patru Maksu Klanjšku
Moja prehojena pot
»Vsak od nas danes, tukaj, nosi odgovornost za naš jutri. Nihče ne more resnicoljuben in požrtvovalen namesto mene. To je moja in tvoja naloga, 1996, ob 1150. obletnici posvetitve cerkve sv. Jurija na Ptuju)
biti dober, pošten, zvest, « (p. Maks Klanjšek, leta
Nenadoma in prezgodaj, kot se to navadno dogaja, nas je letos februarja zapustil pater Maks, legenda ptujskih mi-noritov. V 75. letu, po 56 letih življenja v minoritski skupnosti ostaja navzoč v našem spominu in mislih. Zato ta Vikto-rinov večer posvečamo njegovim besedam in dejanjem ter besedam ljudi, ki jih njegova karizma ni pustila ravnodušne. Zapustil je številne zvezke pridig in misli, popisane s kaligrafskim rokopisom. Bogata zapuščina, vredna posebnega raziskovanja.
V svojem zapisu Moja prehojena pot pater Maks leta 2004 zapiše: »Naš red je zelo velika skupnost, ki se kot velika množica zbira z vsega sveta, da bi živela po skupnem Vodilu. Po 54-ih letih mojega življenja v redu, me še zmeraj in to vedno bolj navdušuje prav ta resničnost, da živim v veliki množici, ki je zbrana z vsega sveta in si prizadeva živeti po skupnem Vodilu in uresničuje minoritski način življenja po evangeliju. Poklican sem bil, tako se mi vsaj zdi, takrat, ko sem nekje pri šestih letih svojega življenja prvič videl minoritskega patra
v črnem habitu, prepasanega z belo vrvjo . ^ Ta črn habit in ta beli pas me je spremljal v podzavesti do zaželenega dneva redovne preobleke 7. 9. 1949 v kapelici sv. Duha v Zagrebu .. Ko danes, po tolikih letih, gledam na prehojeno pot svojega redovništva, sem Bogu hvaležen za poklic, za stanovitnost, predvsem pa zato, da mi še nikoli ni bilo žal tiste prve odločitve.«
Pater Maks, odličen duhovnik in izvrsten pridigar, je bil rojen estet z izjemnim občutkom in občudovanjem za vse, kar je lepo. Glasba, literatura, slikarstvo in kiparstvo, vse to je v stiku s p. Maksom dobivalo še poseben žlahten odtenek. Njegov estetski in ustvarjalni duh še vedno odseva ptujska proštija in cerkev sv. Jurija. Svoje zamisli o dokončni ureditvi cerkve in okolja na Ptujski Gori pa ni utegnil do konca uresničiti. Patra Maksa je vedno vodila psalmistova beseda: »Skrb za tvojo hišo me razjeda«
Ob koncu 60. let je p. Maks zbral ptujske najstnike z veseljem do petja, jih povezal v zborček in mu nadel ime lu-ventus Seraphica - serafijska
mladina. Mladim pevcem je kot dediščino zapustil vero (znamenite so bile sobotne veroučne ure) in ljubezen do petja. Peli so s takšno zagnanostjo in milino, da je nekdo v ljubljanski stolnici ob njihovem koncertu rekel, da so dobri kot praški madrigalisti. To čudovito petje je bilo sad zagnanosti dveh Maksov, patra Maksa in Maksa Feguša, zborovodje pozneje ustanovljenega zbora sv. Viktorina.
Pater Maks je misijonaril po celi Sloveniji in zamejstvu. Trikrat je bil izvoljen za pro-vincialnega predstojnika Slovenske province minoritov. Bil je tudi priljubljen duhovni asistent Frančiškovega svetnega reda v Slovenski Bistrici. Ob patru Maksu so čutili, da izza njegove nekoliko dostojanstvene drže v ospredje vse bolj stopa lik očeta, ki jih ljubeče in pozorno spremlja.
Viktorinov večer v petek, 24. novembra, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju posvečamo patru Maksu, zvestemu in modremu Božjemu služabniku. Sodelujejo tenorist Janez Lotrič, ki bo zapel Kolbejevo pismo materi (uglasbil Maks
Na Koroškem na pokopališču pri sv. Barbari na Poljanah so se domači, sorodniki in prijatelji 24. oktobra poslovili od spoštovanega krajana, pevca in dolgoletnega zborovodje Albina Krajnca. Ostala je njegova bogata ustvarjalna pot, globoke sledi v mnogih zborih in nasploh pevskih zasedbah, ki jih je vodil, še posebej v Koroškem oktetu in PD Srce v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem.
Življenjska pot Albina Krajnca se je začela 15. decembra 1929 v Vareji pri Vidmu pri Ptuju. Ob delu je končal srednjo prometno šolo v Ljubljani, leta 1961 pa se je preselil na Koroško in se tam zaposlil v Železarni
Ravne. Že čez nekaj let se je odločil za samostojno pot obrtnika in na tej poti vztrajal vse do upokojitve.
Po prihodu na Koroško je pričel puščati za sabo globoke sledi in že takoj se je priključil MPZ Prežihov Vo-ranc. 1961 je bil med soustanovitelji Koroškega okteta, že leta 1964pa je ustanovil Oktet izpod Uršlje. Njegov je bil tudi oktet in kvintet Poljana, septembra 1977 pa so ga povabili k vodenju pevskega zbora Srce v Dobrli vasi na Avstrijskem Koroškem. Bilo je še nešteto drugih pevskih zborov, ki jih je vodil in spodbujal pri delu, imel je dobre ideje in zamisli, trdno voljo in neizmerno je ljubil slovensko be-
Feguš), Godalni kvartet Fe-guš, dramski igralec Pavle Ravnohrib, MPZ sv. Viktorina pod vodstvom Sonje Winkler in patri minoriti. Ob 18. uri bo maša za pokojnega patra Maksa v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla. Pater Maks je za vedno izročil svoja pota Gospodu, nam pa ostajajo spomini na izjemnega duhovnika in velikega človeka.
B. Č.
Krvodajalci
11. september - Stanko Zebec, Šalovci 15; Tanja Krojzl, Grajenčak 66; Stanislav Brodnjak, Dravinjski Vrh 11; Robert Bračko, Prešernova ulica 23/b, Ptuj; Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Lizika Še-gula, Lasigovci 14; Janez Krajnc, Korenjak 6; Sabina Kralj, Krčevina pri Vurbergu; Ra-divoj Dovečar, Strjanci 33; Simon Feguš, Poljska cesta 8, Ptuj; Branko Majerič, Selska c. 6, Ptuj; Roman Skuber, Popovci 20; Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj; Helena Sok, Bukovci 92; Janez Škerjanec, Tibolci 19/b; Jože Fideršek, Tržec 34/a; Ivanka Muraj, Levanjci 2; Elizabeta Petrovič, Mo-škanjci 53/a; Edvard Jurgec, Lancova vas 68; Ivan Grahel, Krčevina pri Vurbergu; Anton Mlakar, Pobrežje 54/a; Dragica Mar-tinčič, Pacinje 26; Urška Sledič, Stoperce 23; Miran Jagarinec, Spuhlja 108; Marjan Hergan, Zg. Jablane 21; Katarina Kvar, Grlinci 9; Srečko Kekec, Nova vas pri Mar-kovcih; Sonja Plečko, Brezula 58; Nataša Martinčič, Pacinje 26; Danica Vaupotič, Jurovci 23/a; Ivo Baklan, Osojnikova 22, Ptuj; Marjana Zorc, Praprotnikova ul. 13,
Ptuj; Zlatko Zadravec, Sodinci 60; Dušan Krajnc, Strejaci 14.
14. september - Vesna Plut, Krčevina pri Vurbergu; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Franc Prelog, Markovci 52; Bojan Brunčič, Jiršovci 43; Silvester Žerak, Čučkova 1, Kidričevo; Damir Sajič, Gregorčičev drevored, Ptuj; Janez Kocmut, Žabjak 59; Branko Skok, Goričak 24; Miran Soršak, Gerečja vas 77; Dušan Najvirt, Celestrina 11, Maribor; Renata Majer, Bukovci 115; Ivan Še-gula, Juršinci 48; Marija Prelog, Markovci 52; Bojan Bertalanič, K brodu 27, Maribor; Jože Bezjak, Bukovci 109; Andrejka Mislo-vič, Borovci 60; Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Dušan Jaušovec, Apače 275; Brigita Fur-jan, Markovci 71; Franc Golob, Zg. Jablane 38/a; Jožef Hentak, Dornava 119; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Olga Kolednik, Pristava 9/a; Anton Valentan, Starošince 13; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Smiljan Ivančič, Hra-stovec 22/d; Milan Toplak, Gorišnica 8/a; Boris Bohl, Grajenščak 45; Klemen Žma-uc, Dragovič 9; Andrej Gabrovec, Skorba 27/c; Peter Vrtačnik, Markovci 7; Igor Ri-tonja, Sp. Polskava 202/a; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj.
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 www.belcont.si
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
poslovna skupina
primanje za naiboljše dosežke v građbeništm:
ZAMONTAŽOPVC OKEN IN VRAT ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdelid in storitvami:

r	okna	r
r	vrata	V
|||'	garažna vrata	|i''
|i''	industrijska vrata
senčila zimski vrtovi izolacijske steklene fasade
KAKOVOST JE PRVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
Umrl je človek, čvrst kot hrast, mož trdnega značaja in mehkega srca. Imel je tri velike ljubezni: svojo Darinko, koroško deželo in njeno pesem
Stojnci • Požar uničil stanovanjsko hišo
Petčlanska družina brez strehe nad glavo
V sredo, nekaj minut pred 20. uro, je zagorelo starejše stanovanjsko poslopje družine Solina v Stojncih 126. Kljub hitremu posredovanju gasilcev je poslopje popolnoma pogorelo.
sedo, kulturo in svoj narod. Pisal je pesmi in jih objavil v petih pesmaricah, mnoge pa so in še prepevajo zbori po Sloveniji in preko naših meja. Tudi za mešani pevski zbor KD Franceta Prešerna iz svojega rodnega Vidma je uglasbil pesem Videm naš najlepši kraj.
»Narava se je Albinu nasmehnila in mu podarila posluh za ljudsko melodijo in pretanjen občutek za domačo pesem in govorico. Ljudje so njegove zborovske pesmi radi poslušali, saj so jim vzbujale voljo do življenja, tudi tistemu, ki bi se moral vdati v usodo in neizogibnemu. Koroška pesem je kakor vzdih ljudstva, ki počasi izgublja svojo domačo zemljo, hkrati pa zna biti tudi ironična in hudomušna. To je Albin nekako prvinsko občutil in izrazil v svojih pesmih, ki govore o hrepenenju ljudi, o strahu in bolečini, pa tudi o življenjski radosti in ljubezni. Vendar Albin ni umrl, ni odšel. Samo preselil se je v srca tistih, ki so ga imeli radi in v spomin vseh, ki so ga poznali in spoštovani,« je v poslovilnem govoru Albinu Krajncu med drugim zapisal dr. Ermin Kržičnik.
UR
Prvi so bili na kraju dogodka gasilci iz PGD Stojnci, ki so pred ognjem zavarovali ostale objekte na dvorišču: novejšo stanovanjsko hišo, od gorečega objekta oddaljeno dober meter, in gospodarsko poslopje. V akciji, ki jo je vodil Milan Majer iz PGD Bukovci, je sodelovalo okrog 70 gasilcev. »Alarm smo prejeli točno ob 20. uri. V dobri uri smo
požar lokalizirali in pogasili. Gasilci iz PGD Stojnci so na prizorišču ostali še vso noč. O vzroku požara še ne moremo govoriti, lahko pa rečem, da se je požar zelo hitro širil po celotnem ostrešju.
Pri gašenju smo se poslužili vse gasilske tehnike, ki jo imamo v gasilskem poveljstvu Markovci. Vodo za gašenje smo uporabili iz cistern
gasilskih avtomobilov, medtem, ko smo cisterne sproti polnili z vodo iz hidrantnega omrežja,« je po koncu akcije povedal Majer.
V hiši, ki so jo ognjeni zublji kljub hitremu posredovanju gasilcev popolnoma uničili, je stanovala petčlanska družina: lastnik Anton Solina in sin Janez z družino.
Mojca Zemljarič
J f


ÉsaS^
m
Popolnoma pogorelo stanovanjsko poslopje v Stojncih.
Foto: MZ
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA dostava premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
POPRAVILO TV, video- in radioapa-ratov, servisiranje PC računalnikov. servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič s. p., Borovci 56
b.	Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PREŽENITE osamljenost, v našem društvu imamo prijatelje, partnerje za vas. Društvo Feniks, Mariborska
c.	15, Ptuj, 051 413 354.

TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Dornava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električnih ključavnic, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KMETIJSTVO
PRODAM suho koruzo, minimalna količina prevzema 30 ton. Tel. 031 710 875.
PRODAM 10 odojkov težkih 25 kg, domače hrane. Tel. 740 8 4 63.
PRODAM tribrazdni obračalni plug znamke Frost in podrahljač - grube delovna širina 3 m, zgrabljalnik za seno, delovna širina 2,80 m, pred-setvenik linija Rau delovna širina 2,80 m. Telefon 031 251 967.
PRODAM teličko staro en teden, dvobrazdni plug in kupim brejo trelico simentalko. Tel. 719 51 47.
PRODAM svinjo težko 200 kg, domače reje, cena 280 sit/kg žive teže. Tel. 753 32 61.
PRODAM suha bukova kalana drva, možnost dostave. Tel. 769 10 41.
PRODAM odojke. Inf. na tel. 753 31 81.
SADIKE sadnega drevja: jablane starih in novih sort, hruške, breskve, nektarine, marelice, slive, češnje, višnje, nešplje vam nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, Juršinci, pri gasilskemu domu. Grabšinski breg. Inf. na tel. 02 758 08 91 ali 041 391 893.
PRODAM enoosno prikolico, tridelne brane in luščilec ter dro-bilec zrnja z motorjem. Tel. 041 327 202.
KUPIM gozd - kjerkoli. Telefon 740 80 18.
PRODAM svinje od 100 do 300 kg. Telefon 031 853 672.
KUPIM bučnice. Telefon 041 730 866.
PRODAM 6 mesecev brejo telico simentalko. Telefon 041 38 79 79.
KUPIM kmetijski traktor. Telefon 041 558 979, 02 751 4321.
TELICE simentalke, breje, kupim in prodam 1 ha gozda v Spodnjem Ve-lovlaku. Telefon 031 596 209.
ZAPOSLIMO mizarja, določen čas 3 mesece, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas; 2 leti delovnih izkušenj; jezik: slovenski - dobro; vozniški izpit kategorije B. Zaposlimo delavca za pomožna dela v mizarstvu, določen čas 3 mesece, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas; 1 leto delovnih izkušenj; jezik: slovenski - dobro; vozniški izpit kategorije B in C; ostali pogoji: izpit za viličarja. Pisne ponudbe pošljite na naslov Zamuda Franc, s. p., mizarstvo in trgovina, Spuhlja 100/c, 2250 Ptuj, dodatne informacije na tel. št. 041 604 322.
ZAPOSLIMO strugarja za samostojno delo v eni izmeni. KMG, Alojz Grabrovec, s. p., Podlehnik 3/E, tel. 02 788 41 60.
NEPREMIČNINE
sirius
SamoslOjiahlšaMarkovcI 1.1955,90 m2ela2a(PtM), «et45m2, parc. 2407m2, CK-olje,piključkI: vala,el., tel.KATV.prlzIdekgaraža,
mio SIT oz. 62.593,89 €
Mb: 02/22 999 22 Ptuj: 02/77 777 77
luna-mb.si sirius-nep.si
ODDAM V NAJEM hišo na Ptuju. Telefon 041 212 342.
PRODAM enonadstropno hišo v Rušah z 21 ari zemlje, na lepi sončni legi. Tel. 031 327 741
PRODAM 5 arov gradbene parcele v Placarju (elektrika, voda na parceli). Tel. 031 656 610.
DOM IN STANOVANJE
NA PTUJU kupim trisobno atrijsko stanovanje. Telefon 051 222 186.
MOTORNA VOZILA
PRODAM clio 1,4 confort, letnik 1997, rdeče barve, z dodatno vgrajeno elektro vodljivo pomično stekleno streho. K avtu dodam tudi 4 zimske gume, prtljažnik in dva nastavka za prevoz koles. Inf. na tel. 031 870 245, ogled na naslovu Spuhlja 2c, Ptuj, cena po dogovoru.
PRODAM audi 100, letnik 92, reg. do septembra 2007, tel 031 635 558.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
FIGURICE kinder ali pez, lahko tudi nekompletne, kupim. Tel. 041 429 376.
PLINSKO peč z jeklenko, štedilnik vgradni, kombin. in otroško posteljo z jogijem prodam. Tel. 031 684 077.
Prireditvenih
OPOZORILO! Vse v Lancovi vasi, ki govorijo o naju neresnico in laži ter s tem škodijo najinemu ogledu prosiva, da odnehajo. V kolikor še kaj slišiva, bova sodno postopala. Janez in Marijana Kurež, Zg. Hajdina 92.
INSAI!^
REDNO zaposlimo picopeka z izkušnjami na krušni peči, delovno mesto je na Ptuju. Irena Lovren-čič, s. p., Dolge njive 14, 2232 Voličina, tel. 041 775 893.
" nepiemicnine
info: EUROPARK Maribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup
garaže, vsi priključiti, CK, takoj vseljivol CENA:od 18 mio SIT (2-sob. stan. 51,3m2)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s . s i
INSA d.o.o., Mariboreka cesta 40. SentiU v SI. Goricah
www.tednik.si
Takoj zaposlimo večje število delavcev v skladišču in voznikov za delo na Ptuju in v Mariboru. Za vse informacije smo dosegljivi na: MANPOWER d. o. o., Slovenska 17, Maribor, tel. 02 234 8 292 ali 031 702 329.
RADIOPTUJ
89,8-98,2 •I04t3
UGODNA POSOJILA'
lC02/2280n0
S0liS<l.aa Razlagova 24, Maribor
Dobrodošli
V deželi nakupov
JABOLKA za ozimnico sorte jona-gold, zlati delišes, idaret prodajamo Sadjarstvo BER, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
SUHO luščeno koruzo ugodno odkupujejo. Polje dom, d. o. o, Tovarniška 8, Kidričevo, tel. 799 00 80.
PRODAM kalana brezova drva. Tel. 031 201 329.
QLANDIA
Pridružite se nam v Qlandii na Ptuju, deželi prijetnih nakupov in privlačnih trgovin tudi ob nedeljah.
V soboto, 25. novembra ob n. uri obiščite adventne delavnice In si Izdelajte svoj adventní venček. Najmlajši vabljeni na ustvarjalne delavnice, kjer boste Izdelovali praznične voščilnice.
Ob nedeljah vabijo prijazno odprta vrata vseli lokalov v centru, (tazen lekame)

GffiMâ
BAGS & MÛRE
''y LlxAMI pru|
dm

STEK@TIME-
zocmc
Petek, 24. november
12.00
Maribor, Srednja šola za oblikovanje, Park mladih 8, razstava Recimo nasilju ne, ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami
Kidričevo, v restavraciji Pan, Srečanje ljudskih pevcev in godcev
Slovenska Bistrica, v čajnici pri Babici odprtje razstave akvarelov Ptujske slikarke Rozine Šebetič Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla, maša za pok. patra Maksa Ormož, v Hotelu, potopisno predavanje Zorana Furmana Po sledeh inkovske kulture Ptuj, gostilna Lužnik, razstava akvarelov ptujske slikarke Rozine Šebetič 19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer,
posvečen patru Maksu 20.00 Ptuj, CID, večer flamenka
Ptuj, CID, na ogled je likovna razstava učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj
17.00
18.00
18.00 19.00
Sobota, 25. november
9.00 do 20.00 Maribor, Narodni dom, razstava adventnih venčkov 15.00 Gorišnica, nekdanja Šugmanova domačija, predstavitev knjige Mali veliki oder, avtorjev Manje Bezjak, Bojana Čokla in dr. Rajka Šugmana
16.00 Gorišnica, na Dominkovi domačiji, tradicionalno praznovanje
Katrejinega (ljudskega običaja) 18.00 Skorba, dom krajanov, kulturni večer posvečen 10. obletnici
obstoja KD Skorba 18.00 Markovci, telovadnica OŠ, tradicionalni koncert Moškega pevskega zbora KD Alojz Štrafela Markovci gostje večera Mešani cerkveno prosvetni zbor iz Leskovca 18.00 Markovci, prostori poročne dvorane, predstavitev promocij-sko-prodajnega kataloga občine Markovci Zaživite korantovo deželo
19.00 Grajena, dom krajanov, komedija Gospa ministrica, predstava
Dramske sekcije KD Grajena 19.00 Destrnik, v športni dvorani OŠ, prireditev Od hiše do hiše, od vrat do vrat, prinašamo pripravlja KD Destrnik in starejša folklorna skupina Ptuj, Katarinin sejem
Nedelja, 26. november
9.00 15.00
15.00
17.00
do 20.00 Maribor, Narodni dom, razstava adventnih venčkov Grajena, dom krajanov, komedija Gospa ministrica, predstava Dramske sekcije KD Grajena
Budina, dom krajanov, koncert »3 krat 7 za 7, nastopajo Moški pevski zbor Jezero DU Budina Brstje in društvo ljudskih pevk Jezero
Maribor, SNG, opera balet, Lakme, VelDvo, za abonma Opera popoldanski in izven
Ponedeljek, 27. november
18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, badminton 19.00 Ptuj, slavnostna dvorana na gradu, koncert sakralne glasbe
srednjega veka v izvedbi ansambla Kebataola pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec
TV Ptuj
Sobota, ob 21. in nedelja ob 10. uri: Prva seja novoizvoljenega Mestnega sveta MO Ptuj. 105 let Otilije Holc. Slavko plemeniti Kacherl imenovan za osmega princa karnevala. Gimnazija Ptuj aktivno vključena v mednarodni projekt Comenius. V Dominikanskem samostanu na Ptuju odprta razstava Toplina svetlobe. V Mihe-ličevi galeriji razstava Rafaela Samca Ritem ustvarjalnosti. Prvi praznik ekoloških kmetij na Ptuju. Primarij doktor Mitja Mrgole, osemdesetletnik. Osnovna šola Olga Meglič je praznovala.
Kino Ptuj
24., 25. in 25. november, ob 17.00 Sezona lova. Ob 19.00 Pijani od oblasti. Ob 21.00 John Tucker, mrtev si.
Kolosej Maribor
Petek, 24. november, Ob 15.30, 17.50 in 19.55 Bitka za božič. Ob 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 in 00.00 Casino Royale. Ob 21.55 Izgubljeno mesto. Ob 15.40, 18.50 in 21.50 Parfum. Ob 17.10 Vztrajaj. Ob 19.20 Čudovito leto.
Sobota, 25. november, ob 13.30, 15.30, 17.50 in 19.55 Bitka za božič. Ob 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 in 00.00 Cacino Royale. Ob 21.55 Izgubljeno mesto. Ob 15.40, 18.50 in 21.50 Parfum. Ob 14.50 in 17.10 Vztrajaj. Ob 19.20 Čudovito leto. Ob 14.40, 17.00, 19.10, 21.20 in 23.30 Odpleši svoje sanje. Ob 12.10, 14.00, 15.50, 17.40, 19.40, 21.30 in 23.20 Borat. Ob 18.40 in 21.40 Dvojna igra. Ob 19.50, 22.10 in 00.30 Žaga III. Ob 13.10, 15.20 in 17.30 Sezona lova. Ob 21.45 Varuh. Ob 13.40 in 16.10 Avtomobili.
Nedelja 26. november, ob 13.30, 15.30, 17.50 in 19.55 Bitka za božič. Ob 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 21.00 in 22.00 Casino Royale. Ob 21.55 Izgubljeno mesto. Ob 15.40, 18.50 in 21.50 Parfum. Ob 14.50 in 17.10 Vztrajaj. Ob 19.20 Čudovito leto. Ob 14.40, 17.00, 19.10 in 21.20 Odpleši svoje sanje. Ob 12.10, 14.00, 15.50, 17.40, 19.40 in 21.30 Borat. Ob 18.40 in 21.40 Dvojna igra. Ob 19.50 in 22.10 Žaga III. Ob 13.10, 15.20 in 17.30 Sezona lova. Ob 21.45 Varuh. Ob 13.40 in 16.10 Avtomobili.
Ponedeljek, 27. november, ob 15.30, 17.50 in 19.55 Bitka za božič. Ob 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 21.00 in 22.00 Casino Royale. Ob 21.55 Izgubljeno mesto. Ob 15.40, 18.50 in 21.50 Parfum. Ob 17.10 Vztrajaj. Ob 19.20 Čudovito leto. Ob 17.00, 19.10 in 21.20 Odpleši svoje sanje. Ob 15.50, 17.40, 19.40 in 21.30 Borat. Ob 18.40 in 21.40 Dvojna igra. Ob 22.15 Žaga III. Ob 15.10 in 17.20 Sezona lova. Ob 21.45 Varuh. Ob 16.10 Avtomobili.
KAMNOSEŠTVO
^^^Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina, K jezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648
Auie

ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA SIT	€	BARVA
CHRYSLER VOYAGER 2,4 SE	1996	840.000	3.505,25	RDEČA
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 16V	2000	730.000	3.046,23	KOV. MODRA
FIAT BRAVA 1,9 JTD	2000	1.090.000	4.548,48	KOV. MODRA
FIAT PANDA 1,3 D MULTIJET	2004	1.820.000	7.594,72	KOV. ČRNA
FORD ESCORT 1,6 16 V KARAVAN	1996	420.000	1.752,62	KOV. RDEČA
FORD MONDEO 2,0 TDDI KARAVAN	2003	2.498.000	10.423,96	KOV. MODRA
OPEL CORSA C 1,0	2001	1.080.000	4.506,76	ČRNA
OPEL CORTA C 1,3 DTI	2004	1.895.000	7.907,69	SREBRNA
OPEL ASTRA 2,0 DI LIMUZINA	2000	1.370.000	5.716,90	KOV. SIVA
PEUGEOT 106	1998	510.000	2.128,19	KOV. ČRNA
RENAULT TWINGO 1,2	2001	840.000	3.505,25	ČRNA
RENAULT ESPACE 2,2 DT GRAND	2000	2.050.000	8.554,49	SREBRNA
SEAT ALHAMBRA 2,0 I	1997	998.000	4.164,58	KOV. RDEČA
VOLVO C70 2,4	1999	2.450.000	10.223,66	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2003	2.790.000	11.642,46	ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.			Cena v E fik	UR je obračunat :snem tečaju 23!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
Letnik
Cena
40-
BMW320I	2000	2.490.000	10.390,59	KOV. ZELENA
OPELVECTRA1,6I	1997 760.000	3.171,42	KOV.VIJOLA
HYUNDAI ACCENT 1,3	2002 945.000	3.943,42	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 1061,0 XR	1999 680.000	2.837,59	KOV VIŠNJA
RSENIC1,5DCIAUTHENTIGUE	2003	2.450.000	10.223,67	BELA
R LAGUNA 1,616V EXPRESSION	2002	1.895.000	7.907,69	MODRA
FIAT STIL01,6 16V	2002	1.680.000	7.010,52	KOV MODRA
PEUGEOT206 1,1 POPART	2004	1.780.000	7.427,81	KOV SREBRNA
PEUGEOT 206 1,41 ELAN	2003	1.640.000	6.843,60	KOV ZELENA
RMEAGNE1,5DCI AUTHENTIGUE	2003	1.960.000	8.178,94	BELA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 LIMUZINA	1998	1.160.000	4.840,59	BELA
OPEL MERIVA 1,7 DTI ENJOY	2004	2.720.000	11.350,36	KOV SREBRNA
BMWZ3 2,2CABRIO	2001	3.570.000	14.897,35	KOV SREBRNA
R LAGUNA 1,616V CONCORDE	2000	1.430.000	5.967,28	KOV SIVA
RENAULT CLI01,4 RT	1993 350.000	1.460,52	BELA
VOLKSWAGEN POL0 1,0	1998 620.000	2.587,21	BELA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,416V	2000	1.650.000	6.885,33	BELA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCIEXPRESION	2001	1.960.000	8.178,94	KOV SREBRNA
SEAT CORDOBA 1,4 16V STELLA	2003	1.690.000	7.052,22	KOV VIOLA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCIEXPRESION	2002	2.240.000	9.347,35	KOV ZELENA
PEUGEOT 307 HDI BREAK	2003	2.430.000	10.140,21	KOV SIVA
ŠKODA OCTAVIA 1,6 GLX	1997	1.020.000	4.256,38	RDEČA
FORDKA1,3I	2000 790.000	3.296,61	KOV ZELENA
PEUGEOT 607 2,2 HDI	2001	2.940.000	12.268,40	KOV ZELENA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	2003	2.740.000	11.435,81	KOV VIŠNJA
Informativni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
V
Štajerski
TEDNIK
PETKOVO IZDA.JO
DO 6B. I H I KA zjutraj E»0 0. URB
HlMiUy-k'MH-r^l-l
PRAZNOVANJE 8. ROJSTNEGA DNE
ZABAVNA PRIREDITEV
Vabljeni na veliko rojstnodnevno praznovanje! Za zabavo za velike in male bodo poskrbeli glasbeni gostje: PTUJSKIH 5 in plesna skupina. Razrezali bomo rojstnodnevno torto in se zabavali ob nagradnih igrah. Poleg imenitne zabave smo za vas pripravili še posebno ugodnost: vsi imetniki Mercator Pika kartice, ki boste na ta dan opravili nakup v Hipermarketu na Ptuju, boste ob nakupu z Mercator Pika kartico prejeli 2x toliko pik, kot bi jih sicer prejeli glede na	'
vrednost nakupa. À Veselo vabljeni.	■

delovni čas:	j
ponedeljek - sobota od 8. do 20. ure :
nedelja od 8. do 13. ure i
.....................

1
ARNUS
KREDITI!
Do 7 let na osebni dohodke aH pokojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter
leasingi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tUdI na domi NUMERO UNO Robert Kukovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 48 26, mob041 750 560, 041 331 991.
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLEIE, ŽALUZiJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
Ivan Arnuš s.p.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
NOVO! KREDITI
mobilno bančništvo
> POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let )
( tudi za OD nižji od 100.000 SIT)
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI
Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
ZNAMKA	LETNIK	SIT	CENA EUR	BARVA
AUDI A4 1,9 TDI	1999	1.790.0	00 7.469,54	KOV. SREBRNA
AUDI A4 AVANT 1,9 TDI	2002	3.390.0	00 14.146,22	KOV. SREBRNA
CHRYSLER PT CRUISER 2,2 CRD LIMITED 2002		3.190.0	00 13.311,63	KOV. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	3.490.0	00 14.563,51	KOV. SREBRNA
CITROEN BERLINGO 1,4 I	2000	1.350.0	00 5.633,45	KOV. SREBRNA
DAEWOO MATIZ	1998	485.0	00 2.023,87	KOV. ZLATA
DAEWOO NUBIRA 1,6	1998	450.0	00 1.877,82	KOV. MODRA
FORD ESCORT 1,6 ICLX	1995	290.0	00 1.210,15	KOV. SIVA
OPEL OMEGA 2,0 I	1995	490.0	00 2.044,73	KOV. ZELENA
RENAULT THALIA 1,4	2005/2005	1.690.0	00 7.052,25	KOV. SREBRNA
VW GOLF V 2,0 TDI SPORTLINE	2004	3.790.0	00 15.815,39	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI	2005	5.190.0	00 21.657,49	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI LIMUZINA	2001	2.690.0	00 11.225,17	MODRA
FORD GALAXY 1,9 TDI	2002	3.090.0	00 12.894,34	ČRNA
RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 2,2 DCI 2004		2.790.0	00 11.642,46	KOV. ČRNA
Cena v EUR ji	e obračunana po	fiksnem t	Bčaju 239,640	
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markove!
tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tniianova 1, l>tui (ob Mariborski e«ti), toi.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnoit obroiinega odplaiSla_
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
Skupna občinska uprava Mestni trg 1, 2250 Ptuj
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1), 3. in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS; št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Občine Markovci in v imenu Mestne občine Ptuj, vabi na
DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO
za medobčinski lokacijski načrt za del poselitvenega območja Ptujsko jezero in del reke Drave, severno od Ptujskega jezera, do sotočja struge reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne
Zlatoličje (v nadaljevanju: Jezero): za del območja P11-R11 Jezero v Mestni občini Ptuj in del območja P13-R1 Jezero, v Občini Markovci, ki bo v ponedeljek, 4. 12. 2006, ob 10. uri, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj
Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga občinskega lokacijskega načrta se skliče druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevane v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti.
Gradivo je na vpogled na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur.
v. d. predstojnika Skupne občinske uprave Alenka Korpar
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
z brezplačno prilogo
AER^IKE
www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:____
Pošta:
Davčna številka: Telefon:
Datum naro~ila: Podpis:____
RADIOTEDNIKPtuj do.o. Rai~eva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AER^IKE

nove napoânoke šta

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Tadeja Radek
Volkmerjeva 9, 2250 Ptuj

Nagrajenko prejme nagrado po pošti.
PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA
Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj
Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj
Aerobika: Peršonova 50, Ptuj
iSIT)
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob izgubi dedka
moža, ata, tasta in
Franca Pusta
Z GRAJENŠČAKA 48 A
iskrena hvala internemu oddelku bolnišnice Ptuj, pogrebnemu podjetju Maher, vsem govornikom in duhovniku z Vurberka, pevskemu zboru in godbeniku za odigrano Tišino.
Hvala za darovano cvetje in sveče, vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
POMDM
RABMlSXin
VOZIL
Znomko
VOLKSWAGEN PASSAT 1.9 IDI HYUNDAI SONATA 1,8 RENAULTT«ALIA1,50CI LANCIA LYBHA 2.4 JTD KAR. RENAULT lAGUNAGRANOTOUR 2.2 RENAULT CLI01,2 RENAULT lAGUNA ALIZE 1.8 FIAT BRAVA 1,6 OPEL CORSA 1.7 OIESEL CITROEN XSARA PICASSO 2,0 ROI FIATPUNTOOYN. FIAT UNO KIA PRIDE 1,3
saamu
mUPrstec
Avtocenter Prstec cl.o.o., Ob DtavI 3a, Plu) Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Oprema Letnih

7.886.83 9.138.88 898.880 3.714,88 688.880 2.878.88 660.880 2.296.88 888.880 3.718.88 1.888.880 8.288,88 1.288.880 6.383.88 260.880 1.843.88 328.880 1.373,88
SCRVIS IN PRODIUn VOZIL
ugodni prvpisi nakup ž« z 10% pelegem ifflol« ovie - potrebuj«!« d«nar? Dobiloh do >0% vrodnosli vozilo najugodnejši loosing
OPTIKA
Pogled na svet skozi umetniški dotik je možen samo z Art optiko na Slomškovi 24 na Ptuju. Imajo novo ponudbo in nov prodajni tim. Na vse modele so pripravili do 30 % popust. Okulist Vas bo pregledal vsako sredo. Za informacije odtipkajte 771 59 80.
T T ~T
Pomoč Halozam

■ NARAVNE NESREČE
C
• bKHOMNE. M02W0STI ZA F'REÎIVLTJE ž-- • OGROŽENI OSNOVNI ŽIVLJENJSKI POGOJI


Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do zadnjega je dne.
SPOMIN
22. novembra mineva 9 let, ko nas je za vedno zapustil dragi ati in mož
Ivan Horvat
IZ DRAGOVIČA 29 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Žalujoči: žena Marta in otroci Suzana, Danijel in Tomaž
Vse življenje boriti si se znal, tudi hudi bolezni se dolgo nisi dal, v novembrskem jutru utrujen in izmučen si zaspal.
SPOMIN
Mineva leto žalosti, odkar si mirno in tiho odšel tja, kjer ni več bolečine in žalosti,
Stanko Simonič
14. 05. 1942 - 22. 11. 2005
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, hvala za vsako prižgano svečko in hvala za vsako molitev zanj.
Sin Stanko z družino
Na tvojem grobu svečke zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
SPOMIN
Minilo je eno leto, odkar nas je 20. novembra za vedno zapustila
Marija Bezjak
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 117
Iskrena hvala vsem, ki se je radi spominjate, ji prižigate svečke in poklonite lepo misel.
Žalujoči: vsi tvoji
Vrmmo Halozam nasmeh!

Transakcijski raćun zj pomůĚ Haloziim: ' ^ Pošlji SMS š hljuěno besedo HftLOZE na:
konlsttl: 02 749 32 14
SPOMIN
21. 11. 2004 - 26. 11. 2006
Ivanki Krsnik
1931-2004
S PTUJSKE GORE
V samoti živela je med množico ... , pa smo med to množico bili še takšni, ki smo ji skušali roko podati, ji ob strani stati, a tega znala ni dojeti, ne poskušala sprejeti. Odšla je tiho brez slovesa ...
Nemajhna ostala je zapuščina njene skromnosti, sadovi
njenih pridnih rok.
Del njih mi dodeljeno je obrati.
Le z dobro mislijo in drobno lučko se je morem spomniti. Za vse poklonjeno dosti premalo, teta.
Z iskreno mislijo hvaležnosti; nečak Edi
Spomin ...
edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 25. november 2004, ko si nas mnogo prezgodaj zapustil, dragi mož, oče, dedi, brat, stric, svak
Jože Zajšek
IZ SELIŠKARJEVE ULICE 16, PTUJ
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite spomin na njega.
Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo
Žarek v očeh, topel pogled ugasnil je, v tvojih očeh ostala je praznina, nema, tiha bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi življenjskega sopotnika, očeta, brata, botra, strica in svaka
Slavka Majcenoviča
roj. 11. 04. 1964, umrl 10. 11. 2006 IZ SLATINE 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje.
Hvala kolektivu Pleskarja in sindikatu, kolektivu Boxmarka - šivalnica in sindikatu, kolektivu ADK Dolane, 4. in 8. razredu OŠ Cirkulane, dekanu za opravljen obred in sv. mašo, govornikoma Mirku Lesjaku in Leopoldu Orešeku, pevcem, godbeniku, zastavonoši in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njegovi
O ljubljena! Leto za letom tiho in mirno odhaja, a nekje globoko v nas skrit nemi krik srca pa za vselej ostaja.
SPOMIN
Zdravko Majer
20. 9. 1965 + 10. 8. 1986
Zvonko Majer
21. 1. 1961 + 27. 11. 1991
IZ BUKOVCEV 24 B
Letos mineva 20 oziroma 15 let spomina, na naše najtežje slovo. Vsem, ki jima ob njunem mnogo preranem grobu posvetite trenutke lepega spomina ali svečko, hvala.
Vedno vajini najdražji
Kidričevo • Grenki spomini nekdanjega zapornika taborišča Šterntal
Mar želijo spreminjati potek dogodkov?
Kmalu po tem, ko smo v Štajerskem tedniku poročali o pričetku iskanja povojnih grobišč na območju nekdanjega taborišča Šterntal pri Kidričevem, so v naše uredništvo deževali telefonski klici in predvsem takšni ali drugačni namigi. Na podlagi tega smo uspeli izvedeti, da je bil med zaporniki v tem taborišču tudi Srečko Zelenik, ki sedaj stanuje v Ciril-Metodovem drevoredu na Ptuju.
Čeprav vsi vemo, da obujanje spominov na tiste težke čase trpljenja ni prijetno, smo ga obiskali na njegovem domu, kjer preživlja 82. leto svojega življenja s soprogo, in poskušali izvedeli kaj več o taborišču v tedanjem Šterntalu.
Gospod Zelenik, kako ste se znašli med zaporniki v Šterntalu?
»Kmalu po zasedbi spodnje Štajerske so takratne oblasti začele izvajati vnaprej določen raznarodovalni politični načrt. V vsakem kraju, tudi v mojem - takrat sem živel v Trnovski vasi - so ustanovili komisijo, ki je po ocenjevanju in ogledovanju odločala o tem, katere družine bodo sprejete v Štajersko domovinsko zvezo in katere med politične nasprotnike, ali kot so rekli »schutzange-horige«, ki so bili določeni za postopno izselitev in likvidacijo. Med slednje je bila uvrščena tudi moja družina. Najprej sem bil 2. junija 1942 z večjim številom določenih kot »shutzangehorige« prisilno odpeljan in s posebnim transportom v živinskih
vagonih transportiran v Avstrijo. V Voitsbergu so nas sprejeli avstrijski veleposestniki in nas odpeljali na svoje kmetije, kjer smo jim delali skupaj s francoskimi ujetniki in ukrajinskimi deportiranci. Dopusti so bili prepovedani, vsako pismo pregledano.
Ne vem, iz kakšnega razloga so me 13. septembra 1943 skupaj z drugimi »shut-zangehorige« s posebnim transportom in prav tako v živinskih vagonih v policijskem spremstvu deportirali v - poglejte, kako piše na transportnem listu - Lager fur Sonderdienstplflichtige Sternthal bei Pettau.«
Kakšno je bilo to taborišče?
»Spomnim se večjega števila nizkih lesenih barak, ne vem točno, koliko jih je bilo, v vsaki baraki pa so bile sobe za okoli 20 zapornikov. Celotno taborišče je bilo ograjeno z 2,5 m visoko žično ograjo in prepleteno z bodečo žico, vmes so bili postavljeni opazovalni stolpi, na katerih so bili nameščeni močni žarometi, vse skupaj pa je nadzorovala oborožena
Foto: M. Ozmec
Srečko Zelenik: Najbolj je boleče, da sedaj politični veljaki In nekateri zgodovinarji poskušajo spremeniti dejanski tok dogodkov.
formacija nemških paznikov SA (shutzabteilung).«
Kaj se je dogajalo z zaporniki, kako so z vami ravnali?
»Spomnim se, da so nas takoj po prihodu vse politične zapornike preoblekli v rumene vojaške poljske obleke, da so nas razpoznali že na daljavo. Potem so nas namestili po barakah, kjer so bila ležišča. Zbujali so nas vsak dan ob 4.30, vstati smo morali na žvižg piščalke in ob kričanju: »Stehen auf, schnell, heraus, gema ...!« Vsak dan so nas postrojili in preštevali, nato
Foto: arhiv S. Zelenik
Zaporniki v lagerju Šterntal septembra 1943, desno zadaj je videti, kakšne so bile lesene barake, v katerih so živeli.
Napoved vremena za Slovenijo
Listopada zmrzlina, je svečana ne bo. Listopada južnina, svečana mrzlo. cC3
9/0
Danes bo pretežno jasno, zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla. Čez dan se bo predvsem na Primorskem in Notranjskem pooblačilo. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, ob morju 7, najvišje dnevne od 8 do 13 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo v severni in vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod pretežno oblačno. Na Primorskem in Notranjskem bo občasno rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo jugozahodni veter, ki bo v nedeljo nekoliko oslabel. Topleje bo.
smo v vrsti morali na zajtrk, kar je pomenilo najpogosteje le čaj in košček kruha. Pod nadzorom stražnikov so nas nato odpeljali na delo v različna gradbena podjetja.«
Se morda spomnite imen teh podjetij?
»Seveda. Sam sem delal pri podjetju Sager und Werner, spomnim pa se še podjetja Schalinger, Univerzal in Ma-jerreder. Na delovnem mestu smo bili ves čas pod budnim nadzorom stražarjev SA, ki so nas po končanem delu spet postrojili in skupaj odpeljali nazaj v lager.«
Kako so v taborišču z vami ravnali?
»Kot v vsakem zaporu, vse je bilo strogo, veliko kričanja in poniževanj paznikov, za morebiten prestopek ali prekršek ali tudi zaradi slabe volje paznikov pa so bile uporabljene bikovke. Obiski so bili zelo redki, le enkrat na dva meseca si lahko dobil obisk ene osebe in to le za 10 minut. Še sreča, da mi je 15. aprila 1945 po naključju z njega uspelo pobegniti, nato pa sem do osvoboditve živel v ilegali.«
Ali ste vedeli, kaj se je takoj po vojni dogajalo v tem taborišču?
»Žal ne vem, kaj se je dejansko dogajalo, slišal pa sem, da so takoj po osvoboditvi bili v tem taborišču zaprti razni funkcionarji Štajerske domovinske zveze, razni sodelavci okupatorja in baje tudi domači izdajalci.«
Kaj pa za streljanja po
Foto: arhiv S. Zelenik
Taborišče Šterntal, septembra 1943; Srečko Zelenik (levo) v družbi z nemškim paznikom slovenskega rodu in sozapornikom iz teh krajev.
vojni v okolici tega taborišča, ste slišali kaj o tem?
»Žal nič konkretnega. Kmalu po vojni se je sicer govorilo, da so jih tudi streljali, nihče pa nikoli ni vedel ali povedal, ali so jih res, še manj, koliko naj bi jih. Jaz tega res ne vem, kajti kmalu po svobodi sem moral na služenje vojaškega roka.
Rad pa bi povedal, da me moti, da so o taborišču Štern-tal v zadnjem času pisali nesprejemljive zadeve. Vsiljuje se mi vprašanje, kako je lahko nekdo zatajil obstoj edinega političnega taborišča Stern-tal na območju spodnje Štajerske za časa okupacije. Še bolj pa je boleče, da je nekdo tedanje politične zapornike med drugo svetovno vojno spremenil v zaščitnike, ki da so dobili brezplačno hrano, varovanje, delo za rekreaci-
^"msnrKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjSa gradbena dela
ABA
PTUJ
IMI|»iliiiiiis.p.
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
štuki 26a llSmererajeii«^-Tél.: 02 787-86-70, 041 716-251
STE BILI POŠKODOVANI
p^raVnaW v prometni
^ !	NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
PE PTUJ, Vodnikova 2
jo in stanovanje v krasnem zaščitnem domu. To je navadno norčevanje iz nas, ki smo tam delali in trpeli, to je ponižujoče in odvratno. Toliko bolj, ker je bilo to slišati iz ust političnih veljakov in celo zgodovinarjev, ki so resnico preslišali in zatajili. Mar kljub živim pričam želijo namerno spremeniti dejanski razvoj in potek dogodkov v času okupacije na tem območju?«
M. Ozmec
Crna kronika
Tatvina
Neznani storilec je v noči na 18. novembre iz Turškega Vrha pri Gorišnici odpeljal kolo z motorjem Gilerra Runner, registrskih številk MB T2-349, sivo rdeče barve, vrednega okoli 400.000 tolarjev.
Eksplozija ob menjavi plinske jeklenke
V Kicarju pri Ptuju je prišlo 17. novembra zvečer do eksplozije pri zamenjavi plinske jeklenke. 31-letni domačin je po zamenjavi plinske jeklenke preverjal, ali tesnilo tesni, pri tem pa je prišlo do eksplozije pri ventilu, zaradi česar ga je vrglo proč od jeklenke. Na pomoč mu je pritekla mama in poskušala gorečo jeklenko odnesti iz stanovanjske hiše, pri tem pa so se ji vnela oblačila in lasje. Rešili sta jo snaha in vnukinja, a sta se prav tako opekli z ognjem. V požaru sta zgorela kuhinja in hodnik, dim in toplota pa sta uničila tudi stopnišče in podstrešje. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni okoli 3.000.000 tolarjev.