Poštni urad 9020 Celovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNIK XXXV!i CELOVEC, PETEK, 12. FEBRUAR 1982 ŠTEV. 6 (2057) OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNiKU: Prešernova prosiava SPOMiNSKA SVEČANOST V SVEČAH: Njihova žrtev nas obvezuje da ostanemo zvesti ideaiom, za katere so se bori!) in padii Stovenske prosvetne zveze v Ce!ovcu Postaia je že tradicija, da se vsako ieto prve dni v februarju zberemo na sveškem pokopališču in ob tukajšnjem partizanskem grobišču počastimo spomin na prvega koroškega narodnega heroja Matijo Verdnika-Tomaža ter njegove padie soborce tovariša Aieša Einspie-ierja, Fiorijana Križnarja, Vaientina Schwarza, brata Čero in vse borce, ki so pokopani na tem pokopaiišču. Spomin pa vetja tudi vsem neštetim miadim in hrabrim junakom, ki so darovati svoja živijenja za osvoboditev izpod fašističnega jarma, ter miiijonom nedoižnih ijudi, ki jih je nacifašistični režim na zverinski način pomorii širom ceie Evrope. S temi uvodnimi besedami (nadaljnje misli iz njegovega govora objavljamo na posebnem mestu) je predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc na nedeljski spominski svečanosti v Svečah orisal namen in pomen takih trenutkov spomina, ko se v mislih povrnemo nazaj v težke čase narodnoosvobodilne borbe, v leta nacističnega nasilja, v tisto obdobje novejše zgodovine, ko se je naš narod — obsojen na smrt in izpostavljen nepopisnemu trpljenju — odločil za življenje in se dvignil v oboroženi upor proti tistim, ki so ga nameravali iztrebiti. In taki trenutki spomina veljajo predvsem tistim, ki so v tem boju na smrt in življenje darovali svojo srčno kri — na štiridesetih pokopališčih širom južne Koroške počiva več kot 500 mladih partizanskih borcev. Eno izmed teh pokopališč je v Svečah, kjer je skupaj z drugimi junaki pokopan narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž, ki se je vrnil v rodni kraj svojih staršev, da tudi v Rožu zaneti iskro upora proti nacističnemu nasilju. Tomaževo življenjsko pot in prispevek, ki ga je skupaj s svojimi soborci in domačim prebivalstvom doprinesel za razvoj osvobodilnega gibanja v za-padnem delu južne Koroške, je na nedeljski spominski svečanosti orisal predvsem govornik borčevske organizacije z Jesenic Franc Ko-nobelj-Slovenko. O skupnem grobu, kjer so poleg domačinov pokopani tudi jeseniški borci, je dejal, da najlepše simbolizira cilje in namene narodnoosvobodilnega boja na obeh straneh Karavank: obojim jo bila skupna ista misel — boriti se do zadnjega proti fašizmu, ki je zasužnji) vso Evropo in hotel ustvariti nov red, ki bi podjarmil vse svobodoljubne narode. Govornik je opozoril, da so širom Koroške raztreseni taki grobovi, k' naj bi nam bili opomin, da se fašizem in nacizem ne smeta več ponoviti. „lmamo upanje", je poudaril tovariš Slovenko, „da bo vedno več demokratičnih in svobodoljubnih ljudi spoznalo pravilnost te borbe in se padlih borcev spominjalo z vsem spoštovanjem. In če je narodnoosvobodilna borba združila Slovence na obeh straneh Karavank in postala most prijateljstva tudi z drugimi demokratičnimi in naprednimi gibanji tostran meje, potem naj bo tudi danes, ko na vseh straneh rožljajo z orožjem in grozijo z atomskimi bombami, vsak dan prisotna misel, da se moramo še vedno boriti za napredne ideje, to je za tiste ideje, ki jih goji ves napredni svet, ki si želi le eno: da bi povsod zavladal mir in da ne bi bilo več lačnih in preganjanih." Spominske svečanosti v Svečah se je na povabilo Zveze koroških partizanov letos spet udeležilo lepo število ljudi. Med njimi so bili tudi nekdanji-soborci na sveškem pokopališču pokopanih partizanov; prišli so iz naših koroških krajev, pa tudi z gorenjske strani, da se skupaj poklonijo tovarišem, s katerimi jih je preko' smrti povezal skupni boj proti fašizmu. Na ta skupni boj, na skupno trpljenje in žrtvovanje, na skupno vero v končno zmago, človečanstva je bil osredotočen tudi okvirni spored, ki sta ga z izbranimi pesmlm-i izvajala Koroški partizanski pevski zbor in znani gledališki igralec Miha Baloh. Ob spomeniku narodnemu heroju Matiji Verdnltku-Tomažu in tovarišem so položili vence predstavniki Zveze koroških partizanov, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, generalnega konzulata SFRJ v Celovcu ter bivših koroških borcev iz obmejnih občin v Sloveniji. Tudi cvetje je bilo izraz zavesti, da nas žrtev padlih partizanov obvezuje, da ostanemo zvesti idealom, za katere so se borili in padli. Tudi letos je priredila Slovenska prosvetna zveza v Celovcu Prešernovo proslavo, ki je bila tako po vsebinski izvedbi kot po udeležbi dostojen prispevek koroških Slovencev k počastitvi slovenskega kulturnega praznika. Ljubitelji slovenske kulture iz številnih krajev južne Koroške so napolnili lepo veliko dvorano novega studia koroškega radia, med častnimi gosti pa so bili tudi konzul SFRJ v Celovcu Alfonz Naberž-nik s soprogo in vicekonzul Svetislav Popovič, celovški župan Leopold Guggenberger ter predstavniki naših narodnih, kulturnih in gospodarskih organizacij. (Obširno poročilo o uspeli prireditvi objavljamo na 3. strani.) PAHR O JUŽNI TIROLSKI: Minili so časi VLJUDNIH DIPLOMATSKIH NOT Na seji severno-južnotiroiskega kontaktnega komiteja, ki se je prejšnji teden sestal v Innsbrucku, je zunanji minister Pahr napovedal, da bo Avstrija spremenila svojo dosedanjo juž-notirolsko politiko. Dejal je, da so minili časi, ko je bilo mogoče predajati vljudne diplomatske note, kajti enajst let po sklenitvi južnotirolskega „pa-keta" je napočil trenutek, ko je te obveznosti treba do kraja izpolniti. Do takih zaključkov so prišli na Z bojem za naše pravice in enakopravnost se bomo oddotžHi tudi protifašSstičnnm borcem in žrtvam fašizma Teiko sije predstavljati, koliko ponižanja in sramočenja so morali prestati najboijii sinovi in hčere siovenske-ga naroda in vseh drugih ponižanih narodov med drugo svetovno vojno, je dejal predsednik ZKP Janez Wutte-Luc na spominski svečanosti v Svečah. Na tisoče jih je moraio prenašati trpijenje in muke, ker niso biii pripravijeni izdati svojih svetiih ideaiov in ne svojih tovarišev — raje so stopiii pred puške nečioveških fašističnih krvnikov in se žrtvovati za resnico in svetiejšo bodočnost preživetih tn ko se naše misii vračajo nazaj v težke čase vojne, se posebno spominjamo junaštva naših hrabrih sobork in soborcev, s katerimi smo se skupaj borili in trpeii ter biii priče njihove prerane smrti, ko so omahniti v boju za svobodo, enakopravnost in sožitje med narodi. Z gioboko vero v te ideate je prižet v svoj rodni kraj tudi Matija Verdnik-Tomaž. Prinese) je iskro protifašističnega upora ter kot aktivist in borec organizira) boj proti nacifašizmu v Rožu in na področju ro-žanskih Rut. Govornik je spomnil, da smo bili koroški Slovenci nemškim nacionalistom že vedno trn v peti in so se zato po prihodu nacizma odločili, da izvedejo tako imenovano ,dokončno rešitev" koroškega vprašanja. Aprila 1942 so v dveh dneh pregnali več sto slovenskih koroških družin v razna taborišča v Nemčiji. Po tem prvem udarcu so pripravljali še nadaljnje načrte za popolno iztrebljenje našega ljudstva, vendar jih niso več mogli uresničiti, ker se je slovenski narod uprl smrtni obsodbi. „V tistem času se je pojavil Matija Verdnik-Tomaž, ki je kakor Johan Zupanc v okolici Železne Kaple tudi v Rožu začel zbirati okoli sebe somišljenike in netiti upor proti krutemu okupatorju," je dejal tovariš Luc. „Mnogi so se mu pridružili in šli v neizprosen boj proti nasilju in krivici. Za naciste je bil to seveda hud udarec, ko se je znotraj tisočletnega rajha začela krušiti nepremagljivost nacističnega režima. S tem večjimi napori in tem hujšim nasiljem so skušali nacisti uničiti začetke upora, kar pa jim ni uspelo, kajti osvobodilna misel je hitro rasla in se širila. Koroški borci so se povezali z narodnoosvobodilnim gibanjem v Sloveniji in navezali stike tudi z napredno usmerjenimi avstrijskimi demokrati. Da pa je partizanska vojska mogia uspe- vati na koroških tieh, je zasiuga vetike večine koroških Slovencev, ki so ta boj podpirati; skrbeti so za prehrano in opremo partizanov ter jih obveščali o premikih nacistične vojske in poiicije. Veiiko teh poštenih ijudi je bilo odkritih aii izdanih in so jih nacisti odviekti v zapore in razna taborišča, od koder se jih mnogo ni več vrniio. A piamen uporo, ki je zagorel tudi na Koroškem, se ni dat več pogasiti — vzplamtet je in se širii na ceiotno področje, kjer pre-bivomo Siovenci." Kakor smo bili v najtežjih časih naše zgodovine združeni v osvobodilni fronti, brez razlike ideološke usmerjenosti, tako moramo tudi danes ne gleede na strankarsko pripadnost posameznika stati v skupni borbi proti novoporaja-jočemu se fašizmu, ki se pojavlja v raznih oblikah, je nato poudaril govornik. V tej zvezi je ugotovil, da skušajo naši nasprotniki z vsemi sredstvi preprečiti, dobi koroški Slovenci dobili pravice, ki so nam zajamčene v državni pogodbi, v členu 7, kateri je sad našega trpljenja in boja proti nacizmu. Posebej je omenil oba najbolj značilna primera diskriminiranja Slovencev — iz nbjnovejšega časa — Velikovec in 2i-taro vas ter naglasil, da so vse te nedemokratične akcije pravzaprav posledica protislovenskega ščuvanja nemških nacionalistov. Ugotoviti moramo — je dejal predsednik ZKP — da tudi 37 let po končani vojni še vedno nimamo vseh tistih pravic, ki so sad naše junaške borbe in velikih žrtev. Ugotoviti moramo, da merodajni činitelji v Avstriji nimajo dovolj poguma, da bi v celoti izpolnili obveznosti, ki so jih prevzeli z državno pogodbo, ob katere sklenitvi so se ponašali z doprinosom Avstrije v boju proti fašizmu — torej z našo partizansko borbo in z žrtvami, ki smo jih v glavnem doprinesli mi. „Kakor smo med vojno skupno hoditi po poti, ki nam jo je nakaza) Matija Verdnik-Tomaž, tako bodimo siož-ni tudi danes, ker ie s skupnimi siiami bomo dosegii vse tisto, za kar so naši podlagi ocene, ki jo je predstavnikom tirolske deželne vlade in avstrijske zvezne vlade podal južnotirolski deželni glavar Magnago, ko jim je poročal o nedavnem razgovoru južno-tirolske delegacije s predsednikom italijanske vlade Spadolinijem. S svojim zadnjim obiskom v Rimu južni Tirolci namreč niso zadovoljni in je bilo zato pričakovati določene premike tudi na strani Avstrije kot zaščitne sile. Kakor znano, so pri izpolnjevanju južnotirolskega paketa ostala doslej nerešena predvsem vprašanja nemškega uradnega jezika pri sodiščih in uradih ter posebnega upravnega sodišča za bocensko pokrajino. Strokovnjaki rimske vlade so sicer pripravili osnutke tozadevnih izvedbenih zakonov, vendar so z njimi pri južnih Tirolcih izzvali nezadovoljstvo in odpor. Zdaj je minister Pahr napovedal, da bo sklical posebno delovno skupino avstrijskih, severnotirolskih in juž-notirolskih pravnih izvedencev, ki naj hi proučila omenjene osnutke in na tej osnovi izdelala stališča, s katerim bo Avstrija potem „nastopila" v Rimu. Če pa bi rimska vlada svoja izvedbena določila „diktira!a" brez pristanka južnih Tirolcev (ali se je pri tem morda spomnil, kako je Avstrija „osrečila" koroške Slovence, ko jim je proti njihov! volji vsilila slej ko prej osporavani zakon o narodnih skupinah?), potem bi to imelo posledice tudi za tako imenovani operativni koledar: Južna Tirolska kot tudi Avstrija bi odklonili izjavo o dokončni poravnavi južnotirolskega spora. Avstrija se kot zaščitna sila Južne Tirolske torej namerava poslužiti spet „odločnejše" govorice v dialogu z Italijo. Pri tem posebej poudarja načelo, ki ga je v tem vprašanju že vedno zastopala — da so sprejemljive samo take rešitve, ki jih italijanska vlada doseže v sodelovanju in sporazumu z južnimi Tirolci. Kakor je to načelo brez dvoma pravilno, pa je upravičeno tudi vprašanje, zakaj se Avstrija ne ravna po enakih merilih tedaj, kadar ,,rešuje" svoje lastne manjšinske probleme? tovariši žrtvovati svoja mlada živijenja — da bomo resnično enakopravni živeti z demokratično mistečimi sode-žefani," je ob koncu poudaril govornik. „S tem, da bomo uresničevaii te ideaie, se bomo tudi najbolje oddoižiii vsem protifašističnim borcem in žrtvam fašizma pri nas na Koroškem in širom po Evropi" ZARADt ŽtTRAJSKEGA SKLEPA PtSMO TUD) UPRAVNEMU )N USTAVNEMU SODtŠČU WAGNER: Pravzaprav bi ga morati kaznovati Dežetna v!ada še ni odgovorita žitrajskemu šoiskemu ravnateiju Kukoviči na pismo, ki ga je odposiai v drugi poiovici januarja. S pismom se je Kukoviča upri občini, ki je po njegovem mnenju prekoračita svoje kompetence in ukrepata proti pravicam, ki so zajamčene v čienu 7 državne pogodbe. Dežeia kot občinska nadzorna obiast na to pravno sredstvo predstavke še ni odgovorita. Na svoji zadnji tiskovni konferenci prejšnji teden pa je dežeini giavar Wagner na vprašanje našega sodeiavca, kaj misii storiti dežeta, izjavii: pravzaprav bi ga morati kaznovati, menii je tudi, da bi biio umestno disciptinarno ukrepati proti Kukoviči, to pa je odvisno od prijave občine. Prav tako je bit mnenja, da je ravnatetj postopa) samovotjno, pri tem veiikem števitu učiteijev pa ni mogoče trpeti nobenih izjem. Dežeini giavar je bii tudi mnenja, da žitrajska zadeva nima nič opraviti s pravicami manjšine. Čeprav deželni glavar ni povedal, kaj bo storila dežeia, je kijub temu spet potrdii svoj odkioniini odnos do pravic Siovencev, ob koncu pa še dejal, da bi bii na mestu kompromis. Torej se gospodje kijub zatrjevanju, da gre ie za disciplinarna vprašanja, zavedajo, da gre za pravice slovenske manjšine, za kršitev ie-teh. O kompromisu ki gre vedno samo v škodo manjšine, pa govorijo, ker iščejo formalno pot, s katero bi si umili svoje roke v nedolžnosti. Z žitrajskim občinskim sklepom, ki zahteva odstranitev dvojezičnih napisov, pa se bosta morala baviti tudi ustavno in upravno sodišče. Ravnatelj Kuhovica se je konec januarja z obširnim pismom obrnil tudi na ti dve instanci, ki bosta v teku leta mo- rali zavzeti stališče k temu ponovnemu primeru kršitve člena 7. K besedi so se medtem javili tudi socialistični mandatarji iz Žitare vasi, ki so jih v raznih pismih in protestnih resolucijah kritizirali številni mladi socialisti. Na vsako gospodinjstvo je socialistična frakcija poslala posebno informacijo o zadnji občinski seji, v kateri obširno razlaga potek odločitve in se brani proti očitkom barantanja, frakcijski vodja Pepelner pa opisuje svojo frakcijo kot pristaša miroljubne poti in znosnih rešitev. V isti sapi pa pride Pepelner do „progra-matičnega" zaključka, da nobeden ne bo mogel rešiti narodnostnega vprašanja v zadovoljstvo vseh. Takšne rešitve prav gotovo ne more biti, saj Slovencem in hkrati protislovenskim Protesti iz Nemčije in Dunaja silam nikoli ne moreš ustreči hkrati. V svojem prikazu dogodkov si socialisti sami nasprotujejo. Pišejo, da je Tinej Hribernik že 15. decembra opozoril občinski svet, da je ravnatelj Kukoviča že pred meseci informiral arhitekta, kakšni bodo napisi, odgovorni ljudje na občini pa tega niso posredovali pristojnim gremijem v občini. Torej morajo sami indirektno priznati, da ravnatelju ne morejo očitati samovoljnosti, čeprav uporabljajo ta argument do naj višjega političnega vrha v deželi. Iz letaka socialističnih mandatarjev je tudi razvidno, da se socialisti še malo niso upirali UVP-jevskemu pritisku po odstranitvi dvojezičnih napisov. Pepelner izraža v letaku željo, da bi bil ta spor kmalu končan in da bi se vsi osredotočili skupaj z zvezno in deželno vlado na reševanje gospodarskih problemov. Slovensko prebivalstvo je celo mnenja, da do tega spora sploh ne bi prišlo, če v občini ne bi protislovenske sile imele absolutno premoč. Še manj pa bi moglo priti do takšnih sporov, če bi zvezna in deželna vlada že kmalu po letu 1955 izpolnile pravice, ki grejo koroškim Slovencem. Potem bi prav gotovo tudi socialistična frakcija v zadnjem odstavku svojega letaka ne mogla očitati predsedniku ZSO, dr. Franciju Zwittru, da menda izvaja pritisk na delavce v Žitari vasi, ker se je „upal" omenti dejstvo, da je sklep o odstranitvi napisov bil sprejet v občini, katere občani imajo delovna mesta v Rebrci in jih bodo imeli tudi v novem mešanem podjetju prav v občini Žitara vas. Ta Pepelnarjeva obsodba predsednika Zwittra je prava nesramnost. Umrl je Karel Šiškovič-Mitko Pretekli teden je umrl dr. Karel šiškovič, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Nenadna izguba Šiškoviča ni prizadela le Slovence na Tržaškem, Goriškem in v Videmski pokrajini, temveč tudi številne njegove prijatelje v Sloveniji in pri nas na Koroškem. Dr. Karel Šiškovič je rad prihajal na Koroško, kjer je ponovno predaval o položaju Slovencev v Italiji. Kot član Slovenske kulturno gospodarske zveze se je zavzemal za stalen kontakt z Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem. Iskrenega prijatelja šiškoviča sem prvič srečal začetka sedemdesetih let na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Z velikim zanimanjem je tedaj sledil življenju slovenskih študentov na Dunaju. 2e tedaj je govoril, da bi morali imeti Slovenci na Tržaškem in Koroškem poseben raziskovalni inštitut, ki bi pokrival specifične probleme zamejskih Slovencev. Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani pa naj bi bil za zgled in zamejskim raziskovalcem pomagal pri opravljanju njihovih raziskav. Vesel je bil uspešnega raziskovalnega dela študentov, ki so na koroških kulturnih dneh presenetili z raziskavo o socioekonomskem položaju petih vasi na južnem Koroškem. Skratka, bil je poln načrtov kot tudi konec novembra, ko sva se zadnjič videla. Pred-daval je na znanstvenem posvetovanju Nacionalna in socialna politika v slovenski zgodovini od konca 19. stoletja do danes. Tokrat sva se pogovarjala o skupnem delu zamejskih inštitutov in o oblikah sodelovanja z Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Zanimal se je nadrobno za naše stike z raziskovalci večinskega naroda. Vmes ležijo leta tovarištva in iskrenega sodelovanja. Karel Šiškovič-Mitko je mnogo pripomogel tudi k razvoju Slovenskega znanstvenega inštituta v Ceiovcu. Njegov nasvet nikoli ni bi) vsi-ijiv, vedno iskreno mišljen in prijateljski. Stalno je poudarjal pomen samostojnega raziskovalnega dela zamejskih inštitutov. Za to je bil tudi najbolj poklican, saj je iahko iz leta v leto pokazal na svoje številne objave. Imel sem priožnost, da sem na mnogih znanstvenih srečanjih nastopil skupaj s Šiškovičem. Bil je stalno pripravljen referent in vnet razpravljavec. Seznanjal me je s številnimi znanstvenimi delavci v Sloveniji. Kako prijetno je bilo v njegovi družbi, še posebej po opravljenem uspešnem delu. Leta tovarištva in iskrenega sodelovanja so vse prehitro minula. Spomin na prijatelja ostaja ... dr. Malle Avguštin Medtem M na občino in obe frakciji prispeta spet nova pi:ma, ki obsojajo diskriminacijski skiep iitrajskega občinskega sveta. is Gottingena z ZRM se je ogiasila ,Geseiischaft fiir bedrohte Voiker", ki je po A.i. druga največja organizacija za čiovekove pravice v Memčiji. V svojem pismu ugotavija, da so vedno botj zaskrbtjeni, ker se na Korofkem vedno botj pojavijajo nemikonacionatni gia-sovi, ki s skticevanjem na nemSki jezik in nemtko kutturo zagovarjajo diskriminacijo druge narodnostne skupine. Dejstvo, da na juinem Korofkem prepovedujejo v dvojezični ioti že dvojezične napise, pa pojmuje omenjeno združenje kot dokaz, da SP in VP iz dogodkov tretjega rajha nista napraviti pravih zaktjučkov. Prav tako pa ne razumejo, da se žitrajska občina distancira od skupnega evropskega miž-tjenja, ki zagovarja mirno in enakopravno sožitje narodnosti v zahodni Evropi Odtočno proti žitrajskemu sktepu je nastopita tudi FUEV. htjen podpredsednik Ernst Meyer je v pismu županu Po-sodu [kopijo je postat tudi dežeinemu gtavarju in osrednjima organizacijama) kot posebno diskriminatorično označit dejstvo, da se je večina občinskega sveta odpovedata nemfkemu napisu na zunanjosti žote, samo da siovenski ne bi prižet do vetjave. Z najbotjžo votjo ne morejo razumeti, da naj bi na ta način ustregti stovenski narodni skupnosti, prej vidijo v tem ceio žaiitev Siovencev. Zato pozivajo občinski svet, da naj čim prej prekiiče omejeni sktep. Tudi vseavstrijska visokožotska zveza na Dunaju se je sotidarizirata z ravna-tetjem Kukovico in njen predsednik Jo-sef Stockinger ugotavija v pismu, da sktep občine nasprotuje duhu državne pogodbe ter je izraz protimanjHnske-ga mižtjenja. Stovenski Mudentje na Dunaju pa poročajo, da se dunajska javnost žeto zanima za žitrajski primer. Konec zimskega semestra so detiii na giavnih univerzah tetak v tisočih izvodih. Reakcije so bite žeto živahne. Skoraj dnevno prihajajo na ktubski nastov sotidarnost-ne izjave dunajskih demokratov, čeprav je sedaj v počitnicah botj „mrtvi čas". Za začetek potetnega semestra pa napovedujejo Se močnejSo organizirano informacijsko dejavnost v zvezi z žitrajskim primerom. Dobre izkuSnje so napraviti tudi z informacijsko broSu-ro Stovenskega informacijskega in dokumentacijskega centra v Cetovcu, ki obširno poroča o ravnanju žitrajskega občinskega sveta. Korupcija v Avstriji Nova dežetna odtikovanja V teku letošnjega leta bodo zaslužnim Korošcem prvič podelili Koroški deželni red in Koroški častni znak. Kot zadnja avstrijska zvezna dežela je Koroška v zadnjem letu sprejela zakon o podeljevanju omenjenih odlikovanj, ki jih bo podeljevala posebna komisija pri deželni vladi. Na zadnji tiskovni konferenci je deželni glavar Wagner dejal, da se je pojavila potreba po takšnih odlikovanjih tako med prebivalstvom kot tudi pri deželni vladi. Častne znake bodo podeljevali za posebne zasluge za deželo, Koroško deželno odlikovanje pa ljudem, ki so napravili izredna dejanja v korist Koroški ali katerih delovanje je iz političnega, gospodarskega, kulturnega ali humanitarnega vidika, posebnega pomena za deželo. Deželna vlada načrtuje podeliti od likovanja ne samo v prihodnjosti temveč tudi za zasluge v preteklosti. Vse stroške v zvezi z odlikovanji bo nosila dežela. Z razliko do ostalih zveznih dežel, ima na Koroškem pravico predlagati osebe za odlikovanja vsak deželan. Ni še izzvenel korupcijski škandal okoli dunajske splošne bolnišnice — drugo kolo sodnijskih obravnav pričakujejo za poletje tega leta — že je prišla na dan nova korupcijska afera, ki je skoraj istovredna dunajski. Tudi v tem primeru gre za povprečnega državljana nepojmljivo vsoto ene milijarde šilingov, ki jo je poneveril visoki ljudskostrankarski mandatar gradiščanskega deželnega zbora Erich Rauchsvarter. Kot odgovorni zastopnik zadruge za izgradnjo stanovanj (Wohnbaugenossenschaft Ost) je spravil ob denar več sto varčevalcev, ki so zadrugi mesec za mesec vplačali določene vsote, da bi končno prišli do lastninskih stanovanj ali hiš. Vendar so prišli samo ob svoj denar in trenutno ni izgledov, da bi jim kdo poravnal škodo, saj bo morala omenjena zadruga po vsej verjet- nosti napovedati konkurz m nihče noče zanjo prevzeti odgovornosti. Vendar se tu ne bomo spuščali v pravno ozadje teh do neba vpijočih korupcijskih škandalov. To bo stvar sodnijskih in menda tudi parlamentarnih raziskovanj, ki pa verjetno številnim majhnim varčevalcem, ki so prišli ob denar, tudi ne bodo pomagala. Saj ta dejstva niso samo niti v prvi vrsti zgolj juridičnega značaja, marveč samo označujejo sistem, ki funkcionira po geslu anarhije in v kateri velja princip džungle: močnejši požira šibkejšega; in ni stranke, ki ne bi bila zapletena v katerega od teh škandalov. Medtem ko so se ob dunajski bolnišnici lahko veselili gospodje ljudske stranke, ker so se tam v prvi vrsti obogatili uslužbenci dunajske občine, ki so bili hkrati člani socialistične stranke in se je SP na vse mogoče načine potrudila omalovaževati ta Značilne povezave Kot „ze/o nefgrnegd člofeRd" so RorošRc furnostMe oblasti označile 6#-!etnega Ertoina 5cRonRor?M iz Nemčije, H je Ni minaii petcR aretiran v Ceiofca in ga i?otfo izgnali spet v Nemčijo, Rer so ma avstrijske okiasti že leta 1971? prepovedale vstop in kivanje v Avstriji. /n za ..nedolžno ovčico" v tem primera gotovo ne gre, če pomislimo, da je Sckonkorna ceio zakodno-nemsko sodišče oksodiio na dve leti in osem mesecev zapora — čeprav je znano, da so zakodnonemške okia-sti podokno kot avstrijske dokaj širokogradne in pogosto že kar preveč popastijive, kadar gre za desničarske skrajneže. 5ckonkorn je astanoviteij in vodja ene izmed najkoij ekstremističnih desničarski/? organizacij v Nemčiji in je kot tak tesno povezan s številnimi sorodnimi zdraže-nji doma in v dragik državak. V takem svojstva segajo njegove zveze tadi v Avstrijo (marsikaj o njik odkriva znana pakiikacija o desničarskem ekstremizma v Avstriji, ki jo je že v petik nakladak izdal E)oRKmfMf%cij-ski arkiv avstrijskega odpora na Danajaj in ma je kilo zaradi tega — kakor že omenjeno — prepovedano ki-vanje v naši državi. Kljak tej prepovedi pa se je Sckonkorn lani adeiežii procesa na Danaja, kjer sta kila oktožena neonacistične dejavnosti in potem oproščena sin in kčerka koroškega nacističnega gaaieiterja Rainerja, /n RcRdnRorn je kljak tej prepovedi letos prišel na Koroško, kjer so ga sedaj aretirali — in sicer v stanovanja omenjene Rainerjeve kčerke k nke Nanneitckiager! Ali ni to zgovorno nakljačje, ali niso to značilne povezave? Komaj pred dvema tednoma je Erika Nannesscklager kot priča v procesa, ki ga je sprožil predsednik KHD proti avtorjem zgoraj navedene paklikacije o desničarskem ekstremizma, zanikala povezave med koroškimi nemškonacionalnimi organizacijami ter