IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 44 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 45 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 46 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X, september 2017, str. 47 Konferenca IRDO Str. 11 Spremembe v korporacijskem pravu so nujno potrebne, da bi se lahko družbe-na odgovornost podjetij tudi zakonsko uredila. Zgolj prostovoljne zaveze niso dovolj. Model M Slovenija Str. 22 Projekt Model M Slovenija, je zgodba o uspehu. Zgodba, ki naši skupnosti prina-ša nove vrednote. Oktobra se Model M nadaljuje v Obalno-kraški regiji. Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/X september 2017 MOZAIK IRDO Str. 5 Kdor družbene odgovornosti še nima vkljucene v svojo strategijo, zaostaja za sodobnim napredkom in konkurencnos-tjo. Cas je za HORUS 2017 Živa knjižnica Str. 30 Živa knjižnica je knjižnica kot vsaka dru-ga Posebnost žive knjižnice je ta, da so knjige ljudje, ki skozi dialog z bralci in bralkami delijo svoje življenjske zgodbe. MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu, www.model-m.si/ Uredništvo Glavna urednica: Barbara Bradac Novinar: Primož Ademovic Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si¸1 Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Johanna Ljungblom http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 5 Cas je za Horus 2017 9 Vodenje družbene odgovor- nosti in trajnostnega razvoja podjetja 18 Konferenca: Družbena odgo- vornost in izzivi casa 14 Mladi, podjetništvo in DO 17 4. Festival Mladi Maribor 21 Model M Slovenija: Murska Sobota 26 DO v Sloveniji 30 Živa knjižnica 33 Ferfl - podjetništvo z družbe- no odgovornim ucinkom 35 DO v Evropi in po svetu 40 Dogodki in konference 42 3. Festival Ko dvignem se- be — dvignem Maribor 43 Razpisi in priložnosti 44 Nova knjiga: Skozi oci prekariata: Brez konsenza V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Vsebine Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti – IRDO in Univerza v Mariboru v sodelovanju s podpornimi partnerji je pretekli cetrtek organiziral že dva-najsto IRDO mednarodno znanstveno konferenco »Družbena odgovornost in izzivi casa 2017: DODANA VREDNOST KOT POSLOVNA INFORMACIJA Z VIDI-KA DRUŽBENE ODGOVORNOSTI IN TRAJNOSTNEGA RAZVOJA PODJETIJ. Rdeca nit konference IRDO 2017 je bila širša opredelitev dodane vredno-sti: to je vrednost, ki ne bi zmanjšala dane lastnine in prijetnega življenja, celo pri popolni porabi. Na konferenci je letos sodelovalo vec kot 30 avtorjev s 25. avtorskimi pri-spevki. Udeleženci predlagajo vec ukrepov s podrocja enakopravnosti zaposlenih kot virov nove vrednosti, prekarnega dela, davcnega in zakono-dajnega podrocja, družbene odgovor-nosti in trajnostnega razvoja. Samo mehki pristopi k uveljavljanju družbe-ne odgovornosti niso dovolj, ob Nacio-nalni strategiji na tem podrocju potre-bujemo tudi ustrezne dopolnitve zako-nodaje. Dogajanja v svetu kažejo na skrajno povecevanje dohodkovne neenakosti in na vse vecje težave, ki iz tega izvira-jo. Pri tem je vse bolj pomembno upoštevanje družbene odgovornosti akterjev na vseh ravneh. Idejni osnu-tek Nacionalne strategije družbene odgovornosti RS prikazuje njeno usmeritev v ozavešcanje vseh deležni-kov in njihove vloge pri uveljavljanju družbene odgovornosti. Pri tem imajo velik pomen ustrezne strokovne pod-lage. Inštitut IRDO organizira in vas vabi na seminar na temo vodenja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja 4. oktobra 2017 v Mariboru. Uredništvo Mozaika Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Konferenca IRDO str. 11 Zakljucila se je 12. IRDO mednarodna konferenca »Družbena odgovornost in izzivi casa« na kateri udeleženci predlagajo vec ukrepov s podrocja enakopravnosti zaposlenih kot virov nove vrednosti, prekarnega dela, davcnega in zakonodaj-nega podrocja, družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Razpis HORUS 2017 str. 5 Sodoben cas od pravnih oseb vse bolj zahteva, da se zave-dajo vplivov, ki jih imajo na okolje in ljudi ter vplivov, ki jih okolje in družba povzrocata nanje. O tej soodvisnosti in celovitosti družbe govori koncept družbene odgovornosti (DO), ki se v uspešnih podjetjih in organizacijah ter zavo-dih vse bolj uveljavlja. Vlogo še lahko oddate do 19. okto-bra. Ferfl str. 33 Model M Slovenija str. 22 Model M Slovenija je projekt, ki zajema vso Sloveniji. Je zelo kompleksna, a hkrati tudi zelo lepa in pozitivna zgodba. Pro-jekt traja do septembra 2018 in bo potekal v sedmih sloven-skih regijah. Zajemal je že Celje, Ljubljano in Mursko Soboto. Oktobra se zacne v Kopru, nadaljeval pa se bo na Bledu, v Novem mestu in Slovenj Gradcu. Na podrocju podjetništva z družbenim ucinkom (socialnega podjetništva) je v Sloveniji v zadnjih letih moc zaznati vse bolj intenziven razvoj. Z izvajanjem programa FERFL podpi-rajo posameznike in podjetniške iniciative, ki želijo s svoji-mi podjetniškimi idejami izboljšati delovanje družbe. Cas je za HORUS 2017! Potegujte se za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2017! Že devetic zapored je objavljen razpis HORUS, s katerim želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope k družbeni odgovornosti pravnih oseb in posameznikov. Z letom 2017 je porocanje o nefinanc-nih vidikih poslovanja za velike družbe postalo obveza, zato je zanje ta razpis vec kot dobrodošel. Kdor družbene odgovornosti še nima vkljucene v svojo strategijo, zaostaja za sodobnim napredkom in konkurencnostjo. Sodoben cas namrec od pravnih oseb vse bolj zahteva, da se zavedajo vplivov, ki jih imajo na okolje in ljudi ter vplivov, ki jih okolje in družba povzrocata nanje. O tej soodvisnosti in celovitosti družbe govori koncept družbene odgovornosti (DO), ki se v uspešnih podjetjih in organizaci-jah ter zavodih vse bolj uveljavlja, o njih pa govorijo tudi pomembnejši evropski dokumenti in usmeri-tve. ZAKAJ? Ker so v svetovnem merilu zlasti podjetja prepoznala, da jim družbeno odgovorno delovanje prinaša številne koristi, kot so npr.: . vecja prepoznavnost in ugled v medijih, pri splošni javnosti, pri kupcih, dobaviteljih, drugih po-slovnih partnerjih, . vecja motivacija zaposlenih za delo, vecja lojalnost zaposlenih, manj absentizma, prezentizma in fluktuacije, pa tudi stavk, in stroškov za vse te in podobne pojave, . vec predlogov za inoviranje, izboljšave poslovanja, delovanja, . pridobitev novih poslov s strankami, dobavitelji, vec nakupov in vecja lojalnost potrošnikov, . racionalnejša raba virov in s tem zmanjšanje stroškov, . vec dobicka ob izteku leta. Inštitut IRDO vas vabi, da se prijavite na razpis za podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovor-nost – Horus 2017. Razpis je namenjen podjetjem (mikro in s.p., majhnim, srednje velikim, veli-kim, socialnim podjetjem) in zavodom, podjetnikom s slovenskimi koreninami, ki poslujejo v tuji-ni, novinarjem ter ostalim organizacijam in posameznikom, ki delujejo družbeno odgovorno. Išcemo in nagrajujemo celovite pristope pravnih oseb in posameznikov k družbeni odgovornosti. Razpis sta 10. julija 2017 v partnerskem sodelovanju s številnimi strokovno-interesnimi organizacijami objavila IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS - Slovensko društvo za odnose z jav-nostmi. Castni pokrovitelj Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2017 je predsednik Vla-de Republike Slovenije dr. Miro Cerar. KATEGORIJE ZA PRIJAVO: A. Za pravne osebe - mikro in s.p., majhna, srednje velika, velika in socialna podjetja ter zavode (PRIJAVNINA): Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus 2017 – NAGRADE IN PRIZNANJA: 1. za celotno organizacijo – NAGRADA ZA STRATEŠKO CELOVITOST PRAVNE OSEBE (za strate-ški pristop podjetij, zavodov k družbeni odgovornosti) 2. za projekt –PRIZNANJE ZA PROJEKT (sodelovanje gospodarstvo, šolstvo, mladi) 3. za projekt – PRIZNANJE PRESS (priznanje za objave v medijih o DOP, podeljujemo v sodelo-vanju s partnerjem Press Clipping d.o.o.) B. Za fizicne osebe (PRIJAVNINE NI): Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus 2017 - POSEBNA PRIZNANJA: 1. Splošno 2. Novinar/ka 3. Slovenci v zamejstvu in po svetu (podeljujemo v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v za-mejstvu in po svetu) KAJ S SODELOVANJEM NA RAZPISU KOT PRAVNA OSEBA PRIDOBITE? . S specializiranim vprašalnikom, usklajenim s smernicami ISO26000 in drugimi aktualnimi doku-menti o DO, vam bodo pomagali analizirati vaše stanje DO in poslovanja ter pripraviti porocilo o tem za neodvisne ocenjevalce. . Dodatno 2 uri brezplacnega svetovanja organizatorja za prijavo na razpis in/ali uveljavljanje, vzpostavitev ali prenovo strategije družbene odgovornosti v vašem podjetju, zavodu, organizaci-ji. . Posredno izobraževanje kljucnega kadra o družbeni odgovornosti, spoznanja dobrih praks dru-gih podjetij, zavodov za izboljšanje vašega poslovanja. . Vec objav o vaši organizaciji v medijih. . Možnost prejema nagrade Horus 2017 in/ali priznanja Finalist Horus 2017 ter s tem brezplacno uporabo logotipa Horus 2017, povecan ugled vaše pravne osebe v javnosti, med zaposlenimi, potrošniki, poslovnimi partnerji. . Udeležbo na seminarju Horus 2017 (september 2017), kjer boste spoznali vse bistvene informa-cije o uveljavljanju družbene odgovornosti v vašem poslovnem okolju. . 20 % popust pri prijavnini, ce ste clani organizatorjev in podpornih partnerjev projekta. Koga vabijo k prijavi na razpis? . podjetja (klasicna, socialna, s.p.) in zavode, . izobraževalne ustanove, . slovenske podjetniške organizacije/podjetnike v zamejstvu in po svetu, . novinarje ter . družbeno odgovorne posameznike in organizacije. Inštitut IRDO vas vabi, da v projektu sodelujete z vašim primerom dobre prakse in delujete z zgle-dom! Poslanstvo Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus je spodbujati celovitost v razmišljanju, inovativnost v delovanju in odgovornost in upoštevanje soodvisnosti pri poslovanju slovenskih podje-tij, zavodov. Dvostopenjsko ocenjevalno komisijo sestavljajo pomembni slovenski strokovnjaki za raz-ne vidike družbene odgovornosti in predstavniki partnerskih organizacij. Ocenjevanje bo potekalo v dveh locenih krogih, poudarek pa bo dan celovitim pristopom in projektom, aktivnostim ter spremlja-nju ucinkov. Nagrada HORUS bo letos podeljena že devetic. Poslovni klub Horus Dosedanji prejemniki priznanj in nagrad Horus iz preteklih let so 11. junija 2015 ustanovili Poslovni klub Horus, ki združuje do sedaj prijavljene kandidate za nagrado Horus, omogoca izmenjavo znanja, izkušenj ter dobrih praks in tako povezuje slovenska družbeno odgovorna podjetja. Clani kluba meni-jo, da je sedaj nastopil cas, da naredimo skupno zavezo Sloveniji in pomagamo tudi drugim podjetjem krepiti družbeno odgovornost. Želimo sodelovati z odgovornimi podjetji in z njimi nadgrajevati naše delo, zato se jim pridružite tudi vi! Rok za prijavo Razpisno dokumentacijo za vsako kategorijo prijaviteljev posebej ter ostale informacije o projektu, partnerjih in razpisu najdete na spletnem mestu www.horus.si. Vlogo do 19. oktobra 2017 pošljite na poštni naslov inštituta IRDO v enem tiskanem in enem elektron-skem izvodu (vec informacij v razpisu). Dodatne informacije: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, GSM: 031 344 883, e-pošta: nagrada.horus@irdo.si Inštitut IRDO se veseli vašega sodelovanja na tem natecaju in promocije vašega pri-mera dobre prakse v slovenski javnosti! Dodatne informacije: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, www.irdo.si, www.horus.si mag. Anita Hrast, direktorica, gsm: 031 344 883, e-pošta: nagrada.horus@irdo.si Castni pokrovitelj: dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2017 RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2017 Rezultat iskanja slik za Urad za slovence v zamejstvu. Rezultat iskanja slik za Urad za mladino RS. RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2017 14. septembra je v okviru »Vanekovih vecerov« na Petanjcih pri Murski Soboti potekala okrogla miza na temo družbene odgovornosti z naslovom »Smo uspešni, ker smo družbeno odgovorni ali smo družbeno odgovorni, ker smo uspešni?«, ki smo jo v podjetju Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. soorganizirali z Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija, katere podpornik smo že nekaj let. Družbena odgovornost je živa tvorba, ki se v po-samezni organizaciji skozi leta razvija in raste ter splet in preplet aktivnosti na kljucnih podrocjih poslovanja podjetja ali druge organizacije. Gre za vpliv organizacije na zaposlene, družbo, okolje, gospodarstvo. Tega se dobro zavedamo tudi v podjetju Saubermacher – Komunala, ki je že od svojih zacetkov leta 1991 glasnik družbene odgo-vornosti v pomurskem in širšem slovenskem pro-storu, od leta 2016 nosilec certifikata Družbeno odgovorno podjetje, nivo C, ki ga je razvil Ekvilib inštitut ter štirikratni zmagovalec Slovenske na-grade za družbeno odgovornost Horus v kategori-ji majhnih podjetij, ki jo podeljuje Inštitut IRDO. Hkrati ugotavljamo, da je v slovenskih, posebej pa pomurskih podjetjih še vedno dan premajhen poudarek tej temi oziroma vpliv družbene odgo-vornosti na uspešnost poslovanja in trajnostni razvoj podjetij še ni dovolj prepoznan, zato smo se tudi odlocili organizirati ta dogodek. Na okrogli mizi, ki je potekala v dvorani Razisko-valne postaje ZRC SAZU v Vrtu spominov in tova-rištva na Petanjcih, smo tako govorili o zacetkih in razvoju družbene odgovornosti, o vplivu le-te na deležnike v ožjem in širšem okolju posamezne organizacije, vlogi države pri tem, (ne)uveljavljanju strategije in mednarodnih standar-dov za to podrocje (SA 8000, ISO 26000), predlo-gu strategije poslovne odlicnosti za obdobje 2018-2030, sistemskem pristopu in družbeni od-govornosti v praksi razlicnih podjetij ter razmerju med poslovno uspešnostjo - ugledom in družbe-no odgovornostjo. Sogovorniki na okrogli mizi so bili prof. dr. Matjaž Mulej, eden najuglednejših strokovnjakov na podrocju družbene odgovornosti v Sloveniji, Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib inštituta, ki je v Sloveniji razvil certifikat Družbeno odgovorno podjetje in certifikat Družini prijazno podjetje, Tadej Slapnik, državni sekretar, pristojen za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordina-cijo državljanskih pobud ter socialno podjetniš-tvo v kabinetu predsednika vlade, Mateja Hau-ser, direktorica Doma starejših obcanov Radenci in Drago Dervaric, direktor podjetja Sauberma-cher – Komunala Murska Sobota d.o.o. Razgovor je povezoval Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice. Verjamemo, da smo z organizacijo dogodka in s predstavitvijo družbene odgovornosti skozi oci razlicnih sogovornikov ter vidikov dodali vsaj ka-mencek v mozaik o zavedanju pomena družbene odgovornosti za uspešnost podjetij in trajnostno rast. Clani Inštituta IRDO: Saubermacher -Komunala Murska Sobota d.o.o. Okrogla miza: »Smo uspešni, ker smo družbeno odgovorni ali smo družbeno odgovorni, ker smo uspešni? Avtorica: Aleksandra Vogrincic, Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o. Podjetje Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o. uresnicevanje družbene odgovornosti v praksi potrjuje z veckratnim prejemom Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS v katego-riji majhna podjetja v letih 2013, 2014, 2015 in 2016 in so dokaz, da družbena odgovornost ni le pojem na papirju, pac pa je moc družbeno odgovornost aktivno udejanjati v praksi. (op. Urednica Mozaika) Inštitut IRDO vas vabi, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja ter pridobite certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Podrocje družbene odgovornosti podjetij in trajnostnega razvoja vztrajno raste tako v EU, kot v Slove-niji. Družbena odgovornost podjetij prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se morajo podjetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonomskimi, ampak tudi z okoljskimi in družbenimi kazalci. Z letom 2017 bodo velika podjetja v EU, torej tudi v Sloveniji, morala v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih vidikih poslovanja. Zato vas Inštitut IRDO vabi, da se o tem podrocju dodatno izobrazite z znanji za ucinkovito vodenje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Z vklju-citvijo v program treh seminarjev in delavnice boste pridobili številne kompetence in certifikat, pa tudi prirocnik ter spoznali dobre prakse slovenskih in tujih podjetij. Prijave in informacije: Inštitut IRDO, info@irdo.si, 031 344 883. Vabljeni! Termin Naslov Vsebina Sreda, 4. oktober 2017 ABC o družbeni odgovornosti podjetja in traj-nostnem razvoju Razumevanje osnov o TR in DOP - nastanek in razvoj trajnostnega razvoja, družbene odgovornosti podjetij, kljucne teme ter aktualni dokumenti EU in Slovenije o DOP. Upravljanje in integracija trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v organiza-ciji – kako do politike in strategije TR in DOP v organizaciji, vkljucevanje deležnikov, ekonomski, okoljski in družbeni vidiki nacrtovanja TR in DO v podjetju ter poslova-nja. Petek, 20. okto-ber 2017 Kljucna podrocja družbene odgo-vornosti podje-tja Pravicne poslovne prakse, vrednostne verige in vpliv na dobavitelje ter kako ozave-šceni potrošniki lahko postanejo vaši zavezniki. Clovekove pravice v podjetništvu in spodbudne delovne prakse, da zaposleni ustvarijo vec in so bolj zadovoljni. Krožno gospodarstvo, varovanje okolja in aktivno sodelovanje s skupnostjo za vecanje ugle-da in uspešnosti podjetja. Mreženje za vec TR in DOP v Sloveniji in v svetu. Petek, 10. no-vember 2017 Porocanje o dru-žbeni odgovor-nosti podjetja Direktiva o nefinancnem porocanju za velika podjetja (obveznost porocanja z letom 2017). Dobre prakse slovenskih in tujih podjetij na podrocju DOP. Standardi, certifi-kati in druga orodja na podrocju DOP (ISO26000, GRI, …). Kako krepiti blagovne znamke in ugled podjetja s pomocjo le-teh, merjenje družbenih ucinkov DOP. Ko-municiranje in porocanje o družbeni odgovornosti podjetja, vsebine za letno poroci-lo o DOP. V mednarodnem okolju podjetja, zlasti vecnacionalna, že zahtevajo dokazila, da njihovi partnerji, do-bavitelji, poslujejo družbeno odgovorno. V ta namen imajo zaposlene vodje za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj, ki so za to podrocje tudi certificirani. Ker v Inštitutu IRDO sledijo svetovnim trendom, so že pred leti zaceli izobraževati posameznike in za-poslene v podjetjih za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Lani pa so zaceli na to temo podelje-vati tudi certifikate. Doslej so v treh krogih izobraževanj v Ljubljani in Mariboru podelili 25 certifikatov vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Med prejemniki so tako vodje posameznih oddel-kov v velikih in srednje velikih podjetjih, kot direktorji manjših podjetij. Letos bodo s cetrto generacijo slušateljev zaceli jeseni. Izobraževanje vkljucuje tri delavnice, sledi izpit in podelitev certifikatov. Prija-ve še zbiramo. Izobraževanje v Ljubljani, jesen 2016 Dogaja se, da podjetja sama poklicejo na Inštitut IRDO za pridobitev certifikata, saj nanje pritiskajo podjetja iz tujine, ki zahtevajo ustrezna potrdila in usposobljenost zaposlenih ter podjetij za to podro-cje. Na LinkedIn omrežju vsak dan zasledimo ponudbe za poslovno sodelovanje in oglase, kjer išcejo kadre za zaposlitev na posebej odprtih delovnih mestih, imenovanih vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Ponekod imajo glede na podrocja družbene odgovornosti še specializirana delov-na mesta – npr. za slednje dobavnim verigam, za varovanje clovekovih pravic, za varovanje okolja ipd.. Zato vabijo slovenska podjetja, da se o podrocju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, cim prej izobrazijo, lahko tudi s pomocjo Inštituta IRDO. Tako bodo spoznali podrocja družbene odgovor-nosti, kako pripraviti strategijo, kako porocati v skladu z novimi zahtevami EU in slovenske zakonodaje po porocanju o nefinancnih kazalcih poslovanja, kako oblikovati tovrstno delovno mesto in izmenjali dosedanje izkušnje in znanja na tem podrocju z drugimi udeleženci. Pri inštitutu ugotavljajo, da se za-nimanje podjetij in posameznikov za to podrocje v Sloveniji povecuje. Tudi med mladimi, ki razumejo, da sta družbena odgovornost in trajnostni razvoj nujni sestavini poslovanja vsakega sodobnega podje-tja in si želijo na tem podrocju tudi sami profesionalno delovati. Družbena odgovornost: zgolj prostovoljne zaveze niso dovolj V cetrtek se je v prostorih Univerze v Mariboru zakljucila že 12. IRDO mednarodna konferenca »Družbena odgovornost in izzivi casa« na temo: DODANA VREDNOST KOT POSLOVNA INFORMACI-JA Z VIDIKA DRUŽBENE ODGOVORNOSTI IN TRAJNOSTNEGA RAZVOJA PODJETIJ. Konferenco je organiziral Inštitut za razvoj družbene odgovornosti – IRDO, v sodelovanju z znanstvenim partner-jem Univerzo v Mariboru in strokovnim partnerjem Visoko šolo za racunovodstvo in finance iz Ljub-ljane. Konference so se udeležili strokovnjaki, znanstveniki, podjetniki, študenti in drugi, ki jih je zanimal razvoj odgovornosti do družbe in trajnostnega razvoja. Na konferenci je svoje vidike dodane vrednosti s teh dveh podrocij predstavilo 25 avtorjev iz vec držav. Zbornik z vsebino konference je brezplacno dosegljiv na spletni strani inštituta IRDO. Udeleženci predlagajo vec ukrepov s podrocja enakopravnosti zaposlenih kot virov nove vrednosti, prekarnega dela, davcnega in zakonodajnega podrocja, družbene odgovornosti in trajnostnega razvo-ja. Samo mehki pristopi k uveljavljanju družbene odgovornosti niso dovolj, ob Nacionalni strategiji na tem podrocju potrebujemo tudi ustrezne dopolnitve zakonodaje. Dogajanja v svetu kažejo na skrajno povecevanje dohodkovne neenakosti in na vse vecje težave, ki iz tega izvirajo. Pri tem je vse bolj pomembno upoštevanje družbene odgovornosti akterjev na vseh rav-neh. Idejni osnutek Nacionalne strategije družbene odgovornosti RS prikazuje njeno usmeritev v oza-vešcanje vseh deležnikov in njihove vloge pri uveljavljanju družbene odgovornosti. Pri tem imajo velik pomen ustrezne strokovne podlage. Davcna odgovornost v luci družbene odgovornosti je pomembna za celotno družbo. Še posebej je ko-ristno porocanje o nefinancnih vidikih poslovanja, ne samo za velika, ampak tudi za majhna in srednje velika podjetja. Davki so povracilo državi za njene storitve, obenem pa tudi odgovornost držav za vzpostavljanje primerljivih in doslednih davcnih sistemov. Trenutni davcni sistemi omogocajo izogiba-nje davcnim obveznostim na osebni, podjetniški in državni ravni namesto celovitosti, kar je treba z eticnimi naceli in ustreznimi spremembami zakonodaje cim prej urediti. Spremembe v korporacijskem pravu so nujno potrebne, da bi se lahko družbena odgovornost podjetij tudi zakonsko uredila. Zgolj prostovoljne zaveze niso dovolj. The 12th IRDO International Scientific Conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES 2017: Value added as Business Information from the View of Social Responsibility, 28 September 2017, Maribor, Slovenia, EU 12. IRDO mednarodna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2017: DO-DANA VREDNOST KOT POSLOVNA INFORMACIJA Z VIDIKA DRUŽBENE ODGOVORNOSTI IN TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Cetrtek, 28. september 2017, Maribor, Slovenija INVITATION: CALL FOR PAPERS 2017 SCIENTIFIC CONFERENCE, 28 SEPTEMBER 2017, MARIBOR, SLOVENIA, EU SKLEPI KONFERENCE: 1. Mladi in do družbe odgovorno ravnanje . Zaznanih je nekaj razlik med generacijami, a v osnovi vsem manjkajo enaka znanja in vešcine. Možnosti novega ucenja naj bodo na voljo za vse, ne le za mlade (nacini so lahko razlicni, ali pa ne). . Mladi potrebujejo spoznanje »kdo v resnici si, kaj hoceš in kaj je tvoja notranja motivaci-ja« in s tem vecanje lastne custvene inteligence in odgovornosti, naceloma smo vsi v srcu eticni in želimo delovati v svoje in v skupno dobro. Povecano samozavedanje in opolno-mocenje je med bistvenimi pogoji za odgovorno ravnanje in odlocanje. . Današnje družine in tudi šola, družba (pozna možnost zacetka rednega dela) mladim ne omogocajo treninga samostojnosti in odgovornosti in zato so v veliki meri prevzeli pasiv-no vlogo. Predlagani ukrepi: prosta ura v šoli /npr. enkrat tedensko/ ko lahko delajo, kaj po izboru teme predlagajo in pripravijo sami, novi predmeti na temo: kdo sem, kaj želim, kako bi to, vec predmetov, povezanih z naravo, okoljem, mladim/in starim predati vec odgovornosti in jim bolj zaupati. 2. Zaposleni in do družbe odgovorno ravnanje . Intelektualno premoženje tvori pomemben del sredstev podjetja. Svoj vir ima v intelektu-alnem kapitalu sodelavcev. Zato je treba posodobiti bilance in uvesti banke znanja. . Med merila v njih kaže vkljuciti tudi osebno neodvisnost kot sposobnost samostojnega, a ne samozadostnega, razmišljanja o financni, energetski, telesni in vrednotni (mindset) samostojnosti. . Strojno ucenje prihaja kot dober tehnološki pripomocek za to. Pomaga tudi upoštevanje raznolikosti. Tako bo lažje obvladati tudi probleme klimatskih sprememb, enakopravnosti spolov in soodvisnosti, tudi v kmeckih okoljih. . Uveljavljanje in priznavanje prispevka sodelavcev in njihove odgovornosti in upraviceno-sti pri delitvi dobicka je nujno; prav tako ne smemo zanemarjati protislovnosti in po-membnosti prekarnega, tj. negotovega, dela in njegovega urejanja ali odpravljanja. 3. Stroški dela in do družbe odgovorno ravnanje . Stroški dela so pomemben vir in sestavni del dodane vrednosti. . Dodana vrednost je pomembna informacija o družbeni odgovornosti organizacije in o njeni trajnostni usmeritvi. Omogoca vec celovitosti kot dobicek. . Presežna dodana vrednost pomeni ustrezno osnovo za delitev med deležnike organizaci-je. . Pri razporejanju presežne dodane vrednosti med deležnike je treba upoštevati nacela za-kona dodane vrednosti in s tem celovitosti namesto pristranskosti. To je pogoj za dosega-nje družbene odgovornosti in trajnega razvoja podjetij in drugih družb. SKLEPI KONFERENCE: 4. Davcni vidiki razvoja in do družbe odgovorno ravnanje . Davcna odgovornost je pomembna sestavina družbene odgovornosti za celotno družbo. . Davki so povracilo državi za njene storitve, obenem pa tudi odgovornost držav za vzpo-stavljanje primerljivih in doslednih davcnih sistemov. Trenutni davcni sistemi omogocajo izogibanje davcnim obveznostim na vseh ravneh (osebni, podjetniški in državni), kar je treba z eticnimi naceli in ustreznimi spremembami zakonodaje cim prej urediti. . Še posebej je koristno nefinancno porocanje, ne samo za velika, ampak tudi za majhna in srednje velika podjetja. 5. Zakonodajni vidiki razvoja in do družbe odgovorno ravnanje . Dogajanja v svetu kažejo na povecevanje dohodkovne neenakosti in na vse vecje težave, ki iz tega izvirajo. Zoper te težave je vse bolj pomembno upoštevanje družbene odgovor-nosti vpletenih akterjev na vseh ravneh. . Idejni osnutek Nacionalne strategije družbene odgovornosti RS prikazuje njeno usmeritev v ozavešcanje vseh dejavnikov in njihove vloge pri uveljavljanju družbene odgovornosti. Pri tem imajo velik pomen ustrezne strokovne podlage. Spremembe v korporacijskem pravu so nujno potrebne, da bi se lahko družbena odgovornost podjetij tudi zakonsko uredila. Zgolj prostovoljne zaveze niso dovolj. Zapisali: zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik programskega odbora konference, prof. dr. Živko Bergant, predsednik programskega odbora konference, v sodelovanju z vodji posameznih sekcij konference INVITATION: CALL FOR PAPERS 2017 SCIENTIFIC CONFERENCE, 28 SEPTEMBER 2017, MARIBOR, SLOVENIA, EU “Innovation Jam” Prihodnost dela se spreminja. V Zavodu Ypsilon želijo mlade opremiti z znanji in vešcinami, da bodo pripravljeni na izzive, ki jih prinaša digitali-zacija poslovanja in življenja v prihodnosti. S tem namenom bodo jeseni izvedli prvi celovit program programiranja in poslovnega prototipi-ranja, ki so ga poimenovali “Innovation Jam”. Program “Innovation Jam” se je pricel 11. sep-tembra in bo trajal vse do 22. oktobra. “Innovation Jam Challenge” se bo odvijal 21. in 22. oktobra v ABC Hubu v Ljubljani. Vec. Vir: Za-vod Ypsilon Vpogled v likovno govorico mladih Slo-vencev iz Avstrije, Italije, Slovenije in Madžarske NA Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu so 27. septembra odprli razstavo izbra-nih del Mednarodne likovne kolonije mladih v obdobju od 1970 do 2017, ki jo pripravlja Slo-venska prosvetna zveza. Mednarodna, sprva koroška likovna kolonija mladih je edina oblika sodelovanja med osrednjim slovenskim kultur-nim prostorom in prostori, razprostranjenimi v treh sosednjih državah, Italiji, Avstriji, in na Madžarskem, ki se je ohranila vse do danes. V 47. letih so k pomenu kolonije doprinesli tudi ugledni slovenski slikarji, ki so svoje strokovno znanje posredovali mladini, med njimi Božidar Jakac, Janko Dolenc in Bojan Golja. Razstava bo na ogled do 6. novembra v prostorih Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na Erjavcevi 15 v Ljubljani. Vir: Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rosina šola delavskih pravic za mlade, 3. letnik Pekarna Magdalenske mreže že tretjo leto orga-nizira cikel izobraževanj in delavnic v okviru Ro-sine šole delavskih pravic za mlade, ki se bodo odvijale od konca septembra pa vse do zacetka decembra na treh razlicnih lokacijah: na Tretji gimnaziji, Filozofski fakulteti v Mariboru in v prostorih Pekarne Magdalenske mreže. Namen Rosine šole delavskih pravic za mlade je prese-kati agresivni pohod kapitalizma in neoliberalne ideologije po prostorih, kjer se izobražujejo in družijo mladi. Tocni termini in lokacije predavanj bodo objavljene sproti tu. Vir: Pekarna Magda-lenske mreže Maribor Katalog prostovoljskih aktivnosti za mla-de 2017/2018 Tudi osnovnošolci in srednješolci so lahko pro-stovoljci. Za to ni treba biti odrasel. Tudi mladi lahko polepšate življenje tistim, ki potrebujejo pomoc. Tudi vi lahko prispevate k ohranjanju narave, popravljanju krivic, prizadevanju za bolj pravicno družbo. Tudi vi lahko pomagate. Preli-stajte spletni katalog in poišcite svojo priložnost za aktivno sooblikovanje boljše družbe. Katalog ponuja prostovoljske informacije vsem, ki v tem šolskem letu obiskujejo zadnje razrede osnovnih šol, srednješolcem in vsem drugim mla-dim. Prelistaj katalog. Vir: Slovenska filantropija Prostovoljski kreativni izziv - Mladi mla-dim Si kreativen? Si želiš novih priložnosti in izkušenj? Potem te vabimo v ekipo kreativnih prostovoljcev. S svo-jim znanjem in izkušnjami lahko pripraviš prispe-vek o prostovoljcu in s tem prispevaš k promociji prostovoljstva med mladimi in organizacij, ki vkljucujejo mlade. Lahko pripraviš intervju, foto zgodbo, plakat ali kratek promo video film. Vec informacij najdeš tukaj. Uvodni sestanek bo 9. oktobra ob 17. uri na Slovenski filantropiji. Na njem boš dobil vse informacije, ki jih potrebuješ za pripravo svojega prispevka. Vir: Slovenska filantropija Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost Aktualna mednarodna usposabljanja na-cionalnih agencij Trenutno je objavljenih sedem mednarodnih us-posabljanj, namenjenih krepitvi kompetenc upravicencev, prijaviteljev in potencialnih prija-viteljev v program Erasmus + Mladi v akciji: . "Raise your voice for tomorrow's Euro-pe", 13. - 17. november 2017, Slovenija . Shaping European Youth Policies in the-ory and practice, 13.-15.11.2017, Hrvaška . Employability ambassadors, 11. - 17. no-vember 2017, Španija . Graphic Harvesting Trainer Skills Wor-kshop, 21. - 24. november 2017, Irska . Young people and extremism: Building resilience through youth empowerment, 20.-25. november 2017, United Kingdom! . Conference Digital Youth Work, 27. - 30. november 2017, Avstrija Vec. Vir: Zavod MoVit Prijave na delavnice in tekmovanje so odprte 14. septembra je organizacija Social Impact Award tudi uradno otvoril pricetek tekmova-nja Social Impact Award, obkroženi s prijatelji, podporniki, partnerji, sponzorji ter vsemi ostali-mi, ki svoj cas in delo namenjajo razvoju podjet-ništva z družbenim ucinkom v Sloveniji (Facebook stran). Gostili so jih prijatelji iz ABC Acceleratorja, cudovito-stimulativnega podpor-nega prostora za vse mlade startupovce in pod-jetnike, po koncanem kratkem programu pa nas je s svojimi dobrotami pogostila tudi Skuhna – eden izmed primerov uspešnih podjetij z družbe-nim ucinkom pri nas. Zahvaljujejo se vsem, ki ste se dogodka udeležili, posebna zahvala pa gre tudi vsem govorcem, Jakobu Deteringu (direktorju SIA International ter bivšemu alumni-ju), Joseju Antoniu Moralesu (nacionalnemu SIA koordinatorju), Mojci Štepic (državni sekretarki ter predstavnici z Ministrstva za gospodarski raz-voj in tehnologijo) ter Tini Vidergar (predstavnici s podjetja SAP d.o.o.). S tem dogodkom so tako odprli tekmovanje za vse srednješolce in sred-nješolke, ki bo trajalo tocno en mesec (zakljucek prijav je 13.10.2017). Zato le hitro na podstran s prijavnico in nadaljnjimi navodili, casa je še dovolj, in ne dvomimo, da vsakdo med nami v sebi skriva vsaj eno tisto super idejo, ki bi lahko spremenila svet na bolje. SIA je program, ki se je pricel leta 2009 v Avstriji in je bil ustvarjen za mlade posameznike, ki jih zanima podjetništvo kot pot za osebno rast in strokovni razvoj. V letu 2017 bo Slovenija ena izmed 10 novih držav, ki bodo sodelovale v pro-gramu SIA, s cimer bo skupno število naraslo na 20. Vec. Vir: SIA Javni poziv za zbiranje predlogov za po-delitev državnih priznanj v mladinskem sektorju Urad RS za mladino je objavil javni poziv za zbira-nje predlogov za podelitev državnih priznanj za izjemne dosežke v mladinskem sektorju v letu 2017. Rok za prijavo je 18. oktober 2017. Državno priznanje je najvišje priznanje Republike Slovenije v mladinskem sektorju, s katerim želi-mo povecati prepoznavanje pomena mladinske politike, mladinskega dela in vloge organizacij, ki delujejo v mladinskem sektorju, za družbeni in ekonomski razvoj. Predloge za priznanja lahko posredujejo fizicne in pravne osebe, razpisna dokumentaci-ja in obrazec za predlog sta na voljo v priloženih datotekah. Vec. Vir: Urad za mladino RS Dokument Sveta Evrope Priporocilo o mladinskem delu odslej tudi v slovenšcini Na Uradu RS za mladino so poskrbeli za prevod enega pomembnejših dokumentov o mladinskem delu Sveta Evrope, pri procesu nastajanja pa je sodeloval tudi predstavnik Urada RS za mladino v Medvladnem odboru za mladino pri Svetu Evro-pe Zorko Škvor. Po skrbnem usklajevanju in ob soglasju vseh clanic Sveta Evrope (Council of Europe) je na pobudo Direktorata za mladino Od-bor ministrov (Committe of Ministers), ki vrhovni organ te organizacije sprejel Priporocilo o mla-dinskem delu (Recommedation CM/Rec(2017)4. Priporocilo temelji na spoštovanju in pomenu do zgodovine mladinskega dela ter s posodobitvijo in aktualizacijo nadgrajuje zavedanje o prispevku le tega v sodobni družbi. Vir: Urad za mladino RS 4. FESTIVAL MLADI MARIBOR Festival Mladi Maribor ponovno prihaja v zacetku šolskega in študijskega leta. Številne aktivnosti, namenjene predvsem mladim, željnim novih raziskovanj, izkušenj in navdi-hov, so se že zvrstile od 22. septembra in se še bodo do 14. oktobra. Festival je v najve-cji meri rezultat dela mladih in sodelovanja razlicnih mladinskih organizacij oz. organi-zacij za mlade. Festival, ki ga organizira Mladinski kulturni center Maribor ponuja vec kot 25 vecinoma brezplacnih ali subvencioniranih uporabnih, ustvarjalnih, športnih in zabavnih aktivnosti. Nekaj dogodkov tukaj izpostavljamo: . Mednarodni filmski festival StopTrik in delavnica pisanja animacijske festivalske kri-tike z Nancy Phelps. . 23. Mednarodni festival racunalniške umetnosti – MFRU »zaupanje.2« od 6. do 18. oktobra. . 6. oktobra Glasbeni popoldan na Doživljajskem igrišcu s KUD Coda. . 7. oktobra DEKLAJCA - delavnica tiska majice s kanalizacijskim pokrovom . 9. oktobra Informativno srecanje »Prostovoljsko delo mladi za mlade«. . 10. oktobra delavnica na temo retorike in javnega nastopanja. . 11. oktobra Slovenska filantropija v sodelovanje z Mladinskim kulturnim centrom Maribor organizira usposabljanje Motiviranje in spremljanje prostovoljcev . . 11. oktobra predavanje dr. Benjamina Lesjaka na temo Moja spletna prisotnost. . 12. oktobra v izvedbi nepogrešljive slovenske glasbene skupine za mlade v Maribo-ru glasbeno literarni dogodek MI2 pišema poezije. . 12. oktobra ogled dokumentarnega filma Prepovedana vzgoja (»La education pro-hibida«). Festival se bo zakljucil v soboto, 14. oktobra z mednarodno mladinsko konfe-renco in obiskom mladinske organizacije iz Novega Sada, ki bo leta 2019 Evrop-ska prestolnica mladih. Podatki kažejo, da mladi v EU nimajo dovolj možnosti za ucenje in pridobivanje spretnosti, znanja in kompetenc, ki bi jim pomagale v življenju in pri razvoju uspešne in vkljucujoce družbe. Kar 7 milijo-nov mladih v starosti 15-24 let v Evropi je nezaposlenih ali izven izobraževalnega sistema in kar 4,4 milijonov mladih v EU zgodaj zapusti izobraževanje in usposabljanje. Trenutna situacija za mlade v EU je, da je 23,5% povprecna brezposelnost mladih v EU, kar pomeni, da je v EU 4.4 milijona mladih v brezposelnih, 7 milijonov ljudi v starosti od 15 do 24 let ni niti zapo-slenih, niti v izobraževanju ali na usposabljanju in 27 jih tvega revšcino ali izkljucitev Vabimo vas, da podprete vseevropsko akcijo Pakt za mlade, s katero poskušamo razlicne organizaci-je po Evropi skupaj s podjetji in izobraževalnimi ustanovami omogociti mladim izboljšati njihove spretnosti, znanja in možnosti za zaposlitev. Evropsko kampanjo vodi CSR Europe, Nacionalni part-nerski organizaciji CSR Europe za Slovenijo pa sta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in MDOS- Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, ki akcijo podpira. V Sloveniji je koordinator ak-tivnosti skupaj s podpornimi partnerji IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Ce tudi v vašem podjetju, organizaciji zaposlujete, izobražujete, spodbujate razvoj mladih, vas vabi-mo, da se nam pridružite. Za vec informacij pišite na naslov info@irdo.si NAŠA VIZIJA Da bi bili konkurencni na globalnem trgu, potrebujejo podjetja v Evropi danes bolj kot kadarkoli prej mlade ljudi s pravimi delovnimi spretnostmi. Istocasno ima Evropa velik neizkorišcen potencial cloveškega kapitala. Da bi izkoristili vecjo trajnostno rast in inovacijo ter da v celoti izkoristijo spret-nosti in talent, ki je na voljo v Evropi, se morata podjetniški in izobraževalni sektor odpreti svetu in drug drugemu. Obicajno poslovanje ni vec možno! Mladi imajo dandanes delovne priložnosti, ki pred desetletjem sploh niso obstajale. Hitrost tehnolo-škega napredka in globalizacije je neusmiljena. Fenomeni kot so »internet stvari«, demografske spre-membe in krožno gospodarstvo potrebujejo študente in podjetja, da se pripravijo za nova in moderna delovna mesta, tudi takšna, ki danes še ne obstajajo. Hkrati je vec kot 7 milijonov mladih starih med 15-24 let v Evropi nezaposlenih ali izven izobraževal-nega sistema. Še vedno je vec kot 4.4 milijonov mladih, ki zgodaj zapustijo izobraževanje in uspo-sabljanje. Izgubljajo možnosti za ucenje in pridobivanje spretnosti, znanja in kompetenc, ki bi jim pomagale v življenju in v razvoju uspešne in vkljucujoce družbe. Tudi veliko število mladih beguncev in migrantov z raznolikimi stopnjami spretnosti in kvalifikacij prihaja v Evropo, ki lahko predstavljajo dragoceno pridobitev za Evropsko ekonomijo. Da bi tekmo-vali v globalni ekonomiji, Evropa in njena podjetja potrebujejo visoko usposobljeno delovno silo, ki se je zmožna hitro prilagoditi novim izzivom. Zato morajo podjetja aktivno sodelovati skupaj z izo-braževalnimi institucijami pri reševanju tega izziva. NAŠ POZIV K UKREPANJU IN ZAVEZAM Pakt za Mlade je medsebojno sodelovanje podjetij in voditeljev Evropske Unije. Pobudo je podala organizacija CSR Europe in združuje predstavnike podjetij, izobraževalnih ustanov in mladih ter Evrop-skih institucij. K sodelovanju vabimo vsa podjetja, socialne partnerje, ponudnike izobraževanj in uspo-sabljanj, mladinske organizacije, javne in zasebne zaposlitvene organizacije, ucitelje, trenerje, ucence, starše in ostale, da razvijajo ali utrdijo partnerstva v podporo zaposljivosti mladih in njihovo vkljucitev. Zavezujemo se k uresnicevanju naslednjih ciljev in ukrepov: 1. POVECANJU števila in kakovosti partnerstev med podjetji in izobraževalnimi organizacijami 2. ZMANJŠEVANJU vrzeli pri spretnostih 3. PRISPEVANJE k EU in nacionalnim razvojnim politikam krepitve spretnosti za zaposlovanje NAŠ CILJ IN CASOVNI ROK V skladu s temi cilji in predlaganimi ukrepi bo podjetništvo sodelovalo z Evropsko komisionarko za za-poslovanje, socialne zadeve, spretnosti in mobilnost delovne sile in vsemi podpirajocimi organizacija-mi, da ustvarimo 10.000 kakovostnih poslovno-izobraževalnih partnerstev, s skupnim ciljem vsaj 100.000 novih visoko-kakovostnih pripravništev, vajeništev ali prvih delovnih mest. To bo doseženo skozi 28 akcijskih nacrtov, vzpostavljenih v državah clanicah na pobudo in v koordina-ciji s CSR Europe. Države kandidatke in EFTA države so povabljene, da se pridružijo tej pobudi. Da bi dosegli te 3 cilje, bomo gradili na virih in zmožnostih, ki so na voljo preko obstojecih kampanj in po-bud zavezništev za spretnosti za delovna mesta in pripravništva. Pakt bo tudi izkoristil relevantne EU sestanke in dogodke v letih 2016 in 2017, da mobilizira deležnike in poroca o napredku. Rezultati in skupni predlogi za politiko v prihodnosti o zaposljivosti mladih, o njihovih prehodih iz šole na delov-no mesto, o boljšem usklajevanju spretnosti in izboljšani poslovni konkurencnosti bodo s pomocjo te-ga Pakta, predstavljeni na prvem Evropskem podjetniško-izobraževalnem srecanju novembra 2017. Kliknite tukaj, da postanete podpornik Evropske kampanje Pakt za mlade: http://www.csreurope.org/pactforyouth. Za slovensko pobudo Pakt za mlade pišite na naslov info@irdo.si. Vodnik za sodelovanje v Evropskem paktu za mlade je dostopen tu. Delajmo skupaj, za pro-mladinsko in pro-inovacijsko ter trajnostno Evropo! Kaj pa mladi v Sloveniji? Po podatkih sindikata Mladi Plus je bilo januarja letos vec kot 21.500 brezposelnih mladih. Vec kot 23.000 jih je bilo brezposelnih v starostnem razredu med 30-39 let, kjer se to število povecuje. Gene-racije mladih so vsako leto manjše, zato je seveda vsako leto manj mladih v starostni skupini 15-29 let. S tem je manjše tudi število brezposelnih mladih. Mladi se izseljujejo iz države. Obdobje izobraževa-nja se podaljšuje, tako, da mladi vse kasneje vstopajo na trg dela in se zato statisticno morda pojavijo v starostnem razredu brezposelnih med 30-39 let. Spodbuja se samozaposlovanje. Mladi, ki so v resni-ci brezposelni, niso vkljuceni v evidenco brezposelnih. Prekarne oblike dela – nestabilne, z omejenim številom ur, pomanjkanjem socialne varnosti in pravic iz dela … Organizacija CSR Europe združuje podjetja in nacionalne partnerske organizacije na podrocju družbe-ne odgovornosti in CSR Europe je podala pobudo za Pakt za mlade, ki je medsebojno sodelovanje pod-jetij in voditeljev Evropske Unije. Združuje predstavnike podjetij, izobraževalnih ustanov in mladih ter Evropskih institucij. Cilj Pakta za mlade je v EU v nekaj letih ustvariti 10.000 kakovostnih poslovno-izobraževalnih partnerstev in vsaj 100.000 novih visoko-kakovostnih pripravništev, vajeništev ali prvih delovnih mest v Evropi. V Sloveniji kampanjo koordinira IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, ki je nacionalna part-nerka organizacija CSR Europe za Slovenijo. Do danes 20 podpisnikov pisma o nameri za podporo mla-dim v Sloveniji. Inštitut IRDO pripravlja predlog Nacionalnega akcijskega nacrta na temo Pakt za mla-de, ki ga bomo potrdili predvidoma 28. septembra 2017 v Mariboru na 12. IRDO mednarodni konfe-renci DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA. Kaj je slovenski Nacionalni akcijski nacrt za mlade? Je prostovoljna zaveza podjetij, izobraževalnih ustanov in mladinskih organizacij ter drugih deležnikov za sodelovanje v korist hitrejšega zaposlovanja mladih, zmanjševanju vrzeli na podrocju vešcin in po-vecanju medsektorskega sodelovanja. Ni vladni nacrt, ni predpisan s strani Vlade RS (upamo pa, da ga podpira). Je evropska kampanja, podprta s strani Evropske komisije in njenih organizacij, koordinira jo CSR Europe. Gre za spodbujanje razvoja NAP v državah clanicah EU z namenom krepitve poslovno-izobraževalnih partnerstev v podporo mladim Mladi namrec potrebujejo nekoga, da verjame vanje, zato jim odprimo vrata in nudimo svobodo pri ustvarjanju, dobro placilo za opravljeno delo…. Naša etika je, da jim zagotovimo spoštovanje, prizna-nje, podporo in spremljanje na poti v svet podjetništva in v podjetnost. Kako? Z mreženjem, povezovanjem in sodelovanjem z razlicnimi generacijami, da bodo lahko zadovoljili te-meljno družbeno odgovornost – to je ekonomsko in da bodo lahko z njo ustvarjali družine, se osamo-svojili in tudi sami vlagali v razvoj družbe in gospodarstva ter pomagali naslednjim generacijam mladih na tej poti. MODEL M SLOVENIJA Projekt Model M Slovenija, je zgodba o uspehu. Zgodba, ki naši skupnosti prinaša nove vrednote. Zade-ve, ki se pri tem projektu zgodijo, ne moremo ubesedit na kos papirja. Ker to ni »le neka« delavnica, v kateri prideš, se podpišeš na listo prisotnosti in gledaš na uro, da boš lahko šel domov. To je mnogo vec. Sklepajo se prijateljstva, ponudijo se poslovne priložnosti, rojevajo se ideje, ki v nekaterih primerih pre-rastejo tudi v poslovni model. V okviru projekta se ustvarja skupnost Model M Slovenija, kjer se mladi povezujejo s podjetniki, nevla-dnimi organizacijami, regijskimi podpornimi ustanovami ter drugimi in razvijajo lastne karierne in po-slovne nacrte. Model M Slovenija je projekt, ki zajema vso Sloveniji. Je zelo kompleksna, a hkrati tudi zelo lepa in pozitiv-na zgodba. Projekt traja do septembra 2018 in bo potekal v sedmih slovenskih regijah. Zajemal je že Ce-lje, Ljubljano in Mursko Soboto. Potekal pa še bo v Kopru, Bledu, Novem mestu in Slovenj Gradcu. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija – Ministrstvo za izo-braževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino. Z njim pa želijo za vecjo zaposljivost in zaposlenost us-posobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Namen projekta je, da mlade z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omo-gocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. S pomocjo prakticnih nasvetov strokovnjakov in podjetnikov bodo sodelujoci oblikovali lasten karierni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi ure-snicili. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo last-no. S projektom želimo povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. let na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zapo-slovanju mladih in jim omogociti zaposlitev. S projektom želimo prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih (inovativno iskanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah ter s pomocjo mladinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. Prav tako želimo usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje proble-ma brezposelnosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mla-dinsko delo in njegov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer programa za-nje. Kako lahko Model M sploh opredelimo? Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo last-no. S projektom želimo povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. let na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zapo-slovanju mladih in jim omogociti zaposlitev. S projektom želimo prispevati k vecji raznolikosti pristopov Savinjska regija - Celje 12.1.2017—20.2.2017 Fotografija osebe Model M Slovenija. V vsaki regiji organizator projekta, IRDO, sodeluje z regijskim partnerjem in z zavodom Republike Slo-venije za zaposlovanje. V Celju smo tako sodelovali z ZRSZ – OS Celje in OS Velenje. Regijski partner bil Inkubator Savinjske regije d.o.o., ki ga uspešno vodi ga. Saša Lavric. V Celju se je projektu prikljucilo 26 mladih iz savinjske regije. Od tega sta dve kandidatki program koncali predcasno, saj sta se tekom programa že zaposlili, do da-nes pa je zaposlenih že 14 oseb, kar predstavlja 54% vseh udeležencev. Osrednjeslovenska regija – Ljubljana 14.3.2017—20.4.2017 V Ljubljani je mesec in pol trajajoce usposabljanje potekalo v D placu javnega zavoda Cene Štupar Ljubljana. Osrednjeslovenska regija je zajemala 14 udeležencev, ki so bili v povprecju stari 24,4 let. Regionalna moderatorka projekta v osrednje slovenski regiji je bila Helena Nevistic. Kandidati, ki so se prijavili v osrednjeslovenske regiji, so bili bolj kot ne, naravni podjetniško. To po-meni, da si jih vecina želi stopiti na samostojno podjetniško pot. Do sedaj je ena kandidatka dobila zaposlitev. Tako se tudi v Ljubljani že kažejo prvi rezultati. Z ostalimi udeleženci bodo organizatorji projekta sodelovali še naprej, vse do njihovih zaposlitev. Pomurska regija – Murska Sobota 23.5.2017—29.6.2017 Fotografija osebe Model M Slovenija. Program v Murski Soboti je potekal je v Aurora Coworking centru, kjer je bil regionalni moderator Tomaž Eržen. V programu usposabljanja v pomurski regiji je bilo vkljucenih 15 mladih. Organizatorji so s projek-tom v pomurski regiji izjemno zadovoljni, saj so bili mladi, ki so se projekta udeležili zelo angažirani, resni in delovni. Trije udeleženci so še pred zakljuckom usposabljanja že našli zaposlitev in tako us-posabljanje predcasno zakljucili. VABILO ZA SODELOVANJE MLADIM V OBALNO-KRAŠKI REGIJI Spoštovani, ce ste brezposelni mladi v starosti od 24. do 29. let v Obalno-kraški regiji z najmanj srednješolsko izo-brazbo, vas Inštitut IRDO vabi, da se vkljucite v program usposabljanja projekta Model M Slovenija za nevladništvo, podjetništvo in aktivno iskanje zaposlitve. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo lastno. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Traja od 1.8.2016 do 15.9.2018, z njim pa želijo za vecjo zaposljivost in zaposlenost usposobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Program v Obalno-kraški regiji se bo pricel izvajati 17. oktobra 2017 in bo trajal do 20. novembra 2017. Pohitite in se vkljucite v informativno delavnico, ki bo potekala v Kopru, 11. oktobra 2017 ob 10.30 uri v Kariernem središcu, ZRSZ OS Koper, Kmecka ulica 2, 6000 Koper, kjer boste pri-dobili vse potrebne informacije! Število vpisnih mest je omejeno (20-30), zato se prijavite cim prej! Kaj naj torej storite? . pridite na Informativno delavnico, 11.10.2017 ob 10.30 v Karierno središce ZRSZ OS ZRSZ OS Koper, Kmecka ulica 2, 6000 Koper, . pošljite svojo prijavnico na info@irdo.si najkasneje do 11.10.2017 ali jo oddajte organizatorjem na uvodnem srecanju 11.10.2017 v Kopru. Vabljeni na brezplacno usposabljanje, kjer se boste povezali s podjetniki, nevladniki in dosedanjimi udeleženci projekta ter tako hitreje prišli do zaposlitve. V Celju, Ljubljani in Murski Soboti se je projek-ta doslej udeležilo skupaj 55 oseb, 18 jih je že dobilo zaposlitev, nekateri so se zaposlili še pred izte-kom programa usposabljanja! Naredite nekaj zase in se nam pridružite. Skupaj smo uspešnejši, zato ustvarjajte vašo prihodnost skupaj z nami! Vec www.model-m.si in na FB: https://www.facebook.com/modelmslovenija/ Mag. Sonja Šmuc imenovana za novo di-rektorico GZS Upravni odbor GZS je za generalno direktorico s štiriletnim mandatom imenoval mag. Sonjo Šmuc. Dosedanja izvršna direktorica Združenja Manager bo novo funkcijo prevzela 10. oktobra. Ekipa Inštituta IRDO in Mozaika ji za vnovicno izvolitev cestita in želi še veliko novih premaga-nih izzivov. Sedem (ne)resnic o online študiju Ucimo se vse življenje. Danes to velja bolj kot kadarkoli prej. Ne glede na to, na katerem po-drocju delamo, se stvari spreminjajo s tako nagli-co, da moramo svoje znanje sproti dopolnjevati. Katerih je sedem (ne)resnic, lahko prebere tu. Vir: DOBA Fakulteta Nov slovenski produkt, ki skrbi za vaše rastline Clani Inštituta IRDO podjetje i4 d.o.o. je izdelalo visokotehnološko napravo PlantRay, ki vas z utri-panjem lucke in piskom opozori, ko se zemlja izsuši in je potrebno zaliti rože. Vec si oglejte tu. Vir: i4 d.o.o. Y + nagrada za leto 2017 Zavod Ypsilon s svojim delovanjem spodbuja so-delovanje, povezovanje in pozitivne zglede ter zgodbe. S tem namenom vsako leto podeljuje nagrade Ypsilon +, s katerimi nagradi najbolj dr-zne posameznike in organizacije, ki s svojimi ure-snicenimi idejami, dejanji in projekti delujejo družbeno odgovorno, premikajo meje in nasploh soustvarjajo svetlejšo prihodnost vseh nas. No-minacije zbirajo do nedelje, 15. oktobra. Vec. Vir: Zavod Ypsilon Maraton pozitivne psihologije Vsak od nas je prišel na svet, da odtece svoj ma-raton življenja. Le da v tem maratonu ne obstaja en sam zmagovalec. Zmaga lahko vsak. Ker vsak v resnici tekmuje edino sam s sabo. Nihce drug ne more teci namesto nas. Tu ni pomemben tempo in tudi tras, med katerimi lahko izbiramo, je skoraj neskoncno mnogo. Pomembno je le, da najdemo smisel v poti in vztrajamo tudi takrat, ko bi se najraje ustavili in obupali. Maraton pozi-tivne psihologije je kot nekakšen celodnevni kondicijski trening na tej poti. Njegov cilj je, da nam preda prakticno psihološko znanje, ki nam bo prav v takšnih, težkih trenutkih lahko v po-moc. Pa tudi znanje, s katerim bomo celoten maraton življenja uspešno tekli bolj kvalitetno in lahkotno. Maraton bo potekal 21. oktobra v Ljubljani. Vec. Vir: soorganizatorka maratona Nastja Mulej Omrežje Slovenia eSeniors Network: eInclusion in Active Aging Vzpostavljeno je omrežje Slovenia eSeniors Ne-twork: eInclusion in Active Aging, http://eregion.eu/initiative/members/associations. Omrežje se povezuje s podobnimi omrežji in zvezami po svetu. Omrežje sodeluje pri posveto-vanju Slovenia eSeniors: eInclusion in Active Aging Consultation, ki je bilo 29. septembra v Ljubljani. V slovensko omrežje so vabljene osebe 55+, ki jih zanimajo priložnosti izrabljanja inter-neta za pospešitev cezmejnega e-sodelovanja. Ce vas tematika zanima sporocite na Gricar@FOV.Uni-Mb.si. Vir: Dr. Jože Gricar Geopunkturni krog Marka Pogacnika V mariborskem mestnem parku (za drugim ribni-kom) je na ogled geopunkturni krog umetnika in kiparja Marka Pogacnika. Geopunkturni krogi so postavljeni v razlicnih konstelacijah in so postav-ljeni na krajih, kjer je komunikacija z noosfero mogoca. Kamniti stebri imajo vklesana zname-nja, oblikovana po principu univerzalnega likov-nega jezika. Geopunkturni krog v mariborskem mestnem parku je posvecen dolocenemu vidiku evropskega organizma, ki je osredinjen okrog slovenskega prostora, Marko Pogacnik ga ime-nuje »elementarno srce Evrope«. Projekt je rezultat sodelovanja Umetnostne ga-lerije Maribor, društva Vitaaa za sožitje cloveka, narave in prostora, Mestne obcine Maribor in podjetij Nigrad in Snaga. Vec. Vir: UGM Umet-nostna galerija Maribor DO v Sloveniji Izšle so Smernice za vkljucevanje obca-nov in drugih zainiteresiranih skupin v procese odlocanja v obcini CNVOS je objavil Smernice za vkljucevanje obca-nov in drugih zainteresiranih skupin v procese odlocanja v obcini. Predstavljajo orodje za ucin-kovitejše vkljucevanje obcanov pri sprejemanju vseh pomembnejših odlocitev v obcini. Smernice vsebuje vse kljucne korake vkljucevanja javnosti ter razlicne nasvete in navodila, kako izboljšati vkljucevanje javnosti tako, da v najvecji možni meri prispeva k boljšim politikam obcine ter nje-nemu hitrejšemu razvoju. Vec. Vir: CNVOS Nova mednarodna platforma za ideje Kolikokrat ste imeli idejo, vendar niste vedeli, kako bi jo zašcititi? Ali pa niste imeli sredstev oz. casa za delo pri njeni uresnicitvi? Ideje, rešitve, umetniška dela... so izginila za vedno. Razvita je platformo, kjer lahko komunicirate, posreujete in uresnicujete svojo ustvarjalnost brezplacno. Save Ideas© ponuja storitev za vsa-kogar – za študente, umetnike, oblikovalce, mala podjetja in preudarne inovatorje, ki so bodisi nekaj ustvarili, bodisi imeli idejo, vendar nimajo casa ali denarja, da bi avtorsko zašcitili svoje de-lo, niti da bi iskali zainteresirane vlagatelje in kupce. Preprosto! Z registracijo svojih intelektu-alnih del na spletni strani Save Ideas© boste sa-modejno prejeli Time Certificate™, v katerem bo naveden tocen datum in cas predložitve, kar lah-ko uporabite za dokazovanje oz. zašcito vaše in-telektualne lastnine. Inštitut IRDO bo podpisal Listino raznoli-kosti Demografske spremembe (vecja mobilnost, sta-ranje prebivalstva, migracije …), nihanje razmer na trgu ter dejavniki globalizacije prispevajo k vse vecji raznolikosti delovne sile znotraj organi-zacij in na trgu dela. Obstaja velika verjetnost, da se na delovnem mestu srecujejo zaposleni z razlicnimi potrebami, vrednotami, motivacijo, z razlicnim prispevkom ter nacinom vzpostavljanja odnosov. Raznolikost je vec kot posameznikov spol, starost ali rasa. V njej se zrcali izkušnja ce-lotnega cloveštva. Predstavlja vse ljudi, iz razlic-nih okolij, z razlicnimi pogledi. Raznolikost, vkljucenost in enakost od nekdaj predstavljajo vir napredka in razvoja pravicnejše družbe. Odpirajo nacin razmišljanja, ki resnicno prispeva k trajnim rešitvam organizacij. Da bi podjetja lahko dostopala do tega vira, je raznolikost potrebno prepoznati, sprejeti, spošto-vati in resnicno vkljuciti. VEC… Listina raznolikosti Slovenija je mreža pristopnih organizacij v slovenskem prostoru, ki integrirajo vrednote raznolikosti, vkljucenosti in enakosti v poslovnem modelu lastne organizacije. Listina raznolikosti zagovarja pozitivni prosto-voljni pristop k upravljanju raznolikosti, znotraj organizacij se ne vpeljuje standard, temvec se spodbuja k pozitivnemu delovanju v skladu z vre-dnotami raznolikosti, vkljucenosti in enakosti. Vsi nacrtovani ukrepi so v kontekstu podpisne organizacije, z namenom boljše prilagodljivosti tržnim spremembam ter k promociji enakoprav-nega vkljucevanja v delo. Listina raznolikosti je kratek dokument, ki sestoji iz nacel, ki jim organizacija v svojem delovanju sledi pri promociji raznolikosti, nediskriminacije in enakih možnosti na delovnem mestu. Pod castnim pokroviteljstvom Predsednika Repu-blike Slovenije Boruta Pahorja, bo Zavod Šentpri-ma, ki izvaja pripravljalne aktivnosti za sprejem Listine raznolikosti, 14. novembra 2017, v Hiši Evropske Unije, javno predstavili Listino raznoli-kosti Slovenija. Na slavnostnem dogodku bodo direktorji organizacij podpisali Listino. Med pod-pisniki bo tudi Inštitut IRDO. Vec. Vir: Listina raz-nolikosti Slovenija Logo Life Learning Academia kot organizator progra-mov povezovanja in certificiranja beleži izsledke, da se pricenjajo organizacije vedno bolj zavedati, da so sodelovanja nekaj, kar mora biti skupno vsem in da moramo s to dobrino ravnati odgo-vorno in pošteno. Marsikomu se namrec zdi, da je povezovanje nekaj, kar se zgodi samo po sebi in samo po sebi živi in ni za to potrebno nicesar narediti. Temu še zdalec ni tako. Negovanje od-nosov in kontinuirano sodelovalno delo je zelo zahtevno in terja veliko mero profesionalnosti in odgovornosti. Zakaj moramo biti pri vsem tem eticno usmerjeni in odgovorni? Ker lahko le tako sledimo prvotno zastavljenim ciljem. Kaj se namrec v praksi doga-ja? Beležimo izsledke, da pri razlicnih projektnih sodelovanjih z uspehom naraste tudi interes in vcasih bi kar »ubrali« bližnjico, da še ujamemo vlak, ki se bliža uspešnemu zakljucku. Pri tem je potrebno obdržati polno mero odgovornosti, saj vendar vemo, da je prava pot brez bližnjic in po-vezana z napori, vztrajnostjo in prizadevanji. Beverly Sills pravi: »Tja, do koder je vredno iti ne pelje nobena bližnjica«. Sodelovanja Life Learning Academije med stro-kovnjaki z razlicnih podrocij, med državami in razlicnimi kulturami se iz leta v leto povecujejo in nadgrajujejo. So nekaj, na kar smo v Life Learning Academiji najbolj ponosni. Ves cas se namrec soocamo s številnimi preprekami in izzivi, vendar smo se odlocili, da pogumno stopamo po zacrta-ni poti. Posebej pomembno je, da sodelovanja izvajamo korektno in imamo sprejete eticne kodekse, ki nas sodelavce Akademije in vse druge sodelujoce zavezujejo k spoštovanju in upoštevanju teh vrednot. Bogate izkušnje prehojene poti mo-ramo prenesti predvsem na mlajše generacije. To je naša dolžnost; ne samo Slovencev, temvec posameznikov z vsega sveta. Vec kot ponosna sem, da Slovenija z dogodkom Academic Economic Congress (AEC) postaja ste-kališce znanj in prostor za srecanje strokovnja-kov z razlicnih koncev sveta, ki dosegajo visoka eticna prepricanja. Pripravljenost posameznikov, da nesebicno delijo in širijo znanje med svojo in mlajšimi generacijami, je nad vsemi pricakovanji. Vesela sem, da smo postali ena velika globalna družina, katere zaveza je, da bo poskrbela, da se bo svet razvijal v smeri pravicne družbe z uspe-šnim gospodarstvom in v planet, na katerem bo lepo živeti. Preplet med eticnostjo in med-narodnim sodelovanjem Avtorica: Msc. Marjetka Kastner, direktorica Life Learning Academia Marjetka Kastner, mag. posl. ved, lastnica in direktorica Life Lerning Academije. Je projektni in kreativni vodja ter ustanoviteljica metode dela za pridobitev certifikata Learning Brand. Kaj je živa knjižnica? Živa knjižnica je knjižnica kot vsaka druga – ima knjige, knjižnicarko, bralce in citalnico. Poseb-nost žive knjižnice je ta, da so knjige ljudje, ki skozi dialog z bralci in bralkami delijo svoje živ-ljenjske zgodbe. Žive knjige so posameznice in posamezniki, ki se v svojem življenju soocajo s predsodki in stigmami ter so pripravljeni_e govo-riti o svoji izkušnji in jo deliti z drugimi. To so lah-ko pripadniki in pripadnice razlicnih manjšin in drugih marginaliziranih družbenih skupin, ljudje z osebnimi lastnostmi oziroma življenjskimi okoli-šcinami, ki so pogosto podvržene stereotipom, predsodkom in stigmam ali v družbi veljajo za tabu. Živa knjižnica poteka tako, da si bralec pri knjižni-carki za knjižnicnim pultom iz nabora knjig oz. knjižnega kataloga izbere knjigo, ki jo želi prebra-ti. Knjižnicarka bralca in knjigo predstavi in ju po-spremi v citalnico, ki je rahlo odmaknjen prostor, kjer potekajo branja. Branje poteka v obliki po-govora, v katerem knjiga pripoveduje o sebi, bra-lec pa knjigi postavlja vprašanja, ki ga zanimajo v povezavi s temo knjige. Nastanek žive knjižnice Zgodba žive knjižnice se je pricela leta 1993 na Danskem, ko je skupina štirih mladih (Dany Abergel, Asma Mouna, Christoffer Erichsen in Ronni Abergel) ustanovila nevladno mladinsko organizacijo »Stop the violence«, s katero je že-lela prispevati k ozavešcanju o nasilju in spodbu-diti mlade k aktivnosti glede preprecevanja nasi-lja med mladimi. Povod za ustanovitev mladinske iniciative »Stop the violence« je bil fizicni napad na skupnega prijatelja ustanoviteljev. V letu 2000 je bila organizacija pozvana k pripravi aktivnosti za najvecji glasbeni festival na Danskem »Roskilde«. Namen aktivnosti je bil spodbujanje dialoga in grajenje pozitivnih odnosov med obi-skovalci festivala, s poudarkom na nenasilju. Ta-ko se je rodila ideja žive knjižnice. Prva izvedena živa knjižnica na dogodku je bila dobro sprejeta in ideja o živi knjižnici se je pricela širiti – najprej po Evropi, nato po celem svetu. Ocena je, da je bila do danes živa knjižnica izvedena že v vec kot 70 državah po vsem svetu (http://humanlibrary.org/). Živa knjižnica v Sloveniji Slovenija se je z živo knjižnico prvic srecala leta 2007 v Ljubljani. Društvo informacijski center Le-gebitra, Slovenska filantropija in Društvo CNI – Center za neformalno izobraževanje, so jo orga-nizirali pod okriljem evropske kampanje »Vsi drugacni – Vsi enakopravni: za raznolikost, clove-kove pravice in participacijo«. Razcvet pa je živa knjižnica v Sloveniji pricela doživljati v letu 2012, ko jo je pot zanesla še v druga slovenska mesta, eno izmed prvih je bilo tudi Maribor. Živa knjižnica Maribor Živo knjižnico v Mariboru že od njene prve izved-be leta 2012 organizira Mladinski kulturni center Maribor pod imenom Živa knjižnica Maribor. Iz-vaja jo po principih mladinskega dela – pod men-torstvom Marje Gucek jo pripravljamo mladi pro-stovoljci. Do danes je bilo izvedenih 23 Živih knjižnic Maribor, od tega 17 enodnevnih ter 6 dvodnevnih, 12 jih je bilo organiziranih v Maribo-ru, 11 je bilo gostovanj na povabilo razlicnih organizacij in šol, tudi izven Maribora (evidence Mladinskega kulturnega centra Maribor). Namen žive knjižnice Osnovni namen žive knjižnice je ozavešcanje o clovekovih pravicah in cloveškem dostojanstvu preko preizpraševanja stereotipov in predsod-kov, ki vodijo k diskriminaciji dolocenih posame-znikov in posameznic ter družbenih skupin. Nihce od nas ne more trditi, da nima prav nobe-nih stereotipov in predsodkov, velikokrat se jih sploh ne zavedamo. Prisotni so že na ravni vsak-danjega jezika: »krade kot cigan«, »skop kot žid«, »len kot Crnogorec«, »neumna blondinka« ipd. Stereotipi, ki pomenijo posploševanje ne-preverjenih in površnih sodb o posamezniku, skupini ljudi ali skupnosti in opisovanje ljudi na osnovi njihove skupinske pripadnosti z neupoš-tevanjem individualnih razlik, se namrec obliku-jejo zaradi potrebe po poenostavljanju in organi-ziranju kompleksnosti pojavov v družbi. Najpogostejši stereotipi in predsodki so etnicni in rasni (npr. Španci so temperamentni, musli-mani so teroristi, Americani so nerazgledani itd.), socialni, ki nastanejo v odnosu do drugac-nih oziroma drugih socialnih skupin (npr. homo-seksualcev, duševno bolnih, invalidov, narkoma-nov, starejših itd.) in spolni (npr. ženske so slabe voznice, moški ne jocejo itd.). Ce stereotipi niso nujno negativni pa predsodki zmeraj zajemajo negativno stališce do objekta predsodka. Njihova nevarnost je v tem, da vodijo k diskriminaciji, ksenofobiji in rasizmu, spopada-nje z njimi pa otežuje njihova odpornost na spre-membe. Živa knjižnica se s stereotipi in predsodki spopa-da preko neposrednega osebnega stika. Obisko-valec žive knjižnice (bralec) v pogovoru z osebo, ki je pripadnica dolocene družbene skupine (knjigo), spozna, da se za nalepko (npr. »brezdomec«, »gej«, »begunec« itd.) nahaja ose-ba, clovek kot on. Skozi dialog bralec lahko spoz-na, da lahko ima z nekom, ki se mu zdi na prvi pogled zelo drugacen in tuj, vec skupnega, kot je sprva mislil, in se tako cuti bližje tej osebi. Pred-nost žive knjižnice je ta, da dialog med bralcem in knjigo poteka v varnem, sprošcenem in struk-turiranem okolju, kjer je pogovor o tabuiziranih temah ne le dovoljen, ampak zaželen. Bralec se tako lažje opogumi, da vpraša kaj, cesar v dru-gacnih okolišcinah ne bi upal ali se mu ne bi zde-lo primerno. Moja izkušnja z živo knjižnico Z živo knjižnico sem se prvic srecala kot bralka. Metoda me je navdušila in pred letom in pol sem se prikljucila Živi knjižnici Maribor kot knjiga. Sprošceno vzdušje, zanimivi, iskreni in topli ljud-je, so me prepricali da postanem in ostanem del živoknjižnicne ekipe. Živa knjižnica je obogatila moje življenje z novimi prijateljstvi, poznanstvi, izkušnjami, znanji in spoznanji. Zame živa knjiž-nica pomeni pristnost, saj dovoljuje, da si to, kar si. Temelji na prostovoljstvu, tako da združuje ljudi, ki sodelujemo zato, ker si tega res želimo in ker nam je sodelovanje pomembno. Najlepše, kar mi je živa knjižnica prinesla je doživetje spre-jemanja in sprejetosti. Ko se na kupu znajde 30 razlicnih ljudi, vsak s svojo zgodbo, s svojim pre-pricanjem, s svojim pogledom na svet, a skupaj ustvari nepozaben dogodek in vzdušje. In ne na-zadnje mi je živa knjižnica prinesla spoznanje, da smo kljub vsem razlikam med nami, na koncu koncev vsi samo ljudje. Nihce od nas ne more trditi, da nima prav nobenih stereotipov in predsodkov, velikokrat se jih sploh ne zavedamo. Živa knjižnica ali kako smo vsi samo ljudje? Avtorica: Teja Meško »Kako naj drug drugega razumemo, ce nimamo priložnosti, da se drug z drugim pogovarjamo?« Ronni Abergel Teja Meško, magistrica kulturologije, ki sodelu-je pri programih Živa knjižnica Maribor Avtor fotografije: Mitja Florjanc Avtor fotografije: Mitja Florjanc Na podrocju podjetništva z družbenim ucinkom (socialnega podjetništva) je v Sloveniji v zadnjih letih moc zaznati vse bolj intenziven razvoj. Opazi-li pa smo, da je kljub velikemu zanimanju ljudi za tovrstno podjetništvo, v slovenskem okolju na voljo bistveno premalo kvalitetnega socialno pod-jetniškega znanja, ki bi posameznika peljalo od cistih podjetniških osnov, do oblikovanja produk-ta in vstopa na trg. Zato smo se odlocili, da zainte-resiranim nosilcem socialno podjetniških idej po-nudimo intenziven izobraževalni program, imeno-van »Program spodbujanja podjetništva z družbe-nim ucinkom FERFL – Vroce ideje za družbeno od-govorno podjetništvo«. Z izvajanjem programa FERFL podpiramo posame-znike in podjetniške iniciative, ki želijo s svoji-mi podjetniškimi idejami izboljšati delovanje dru-žbe, v kateri živimo. Organiziramo intenziven in celosten socialno podjetniški izobraževalni pro-gram, ki udeležencem na enem mestu ponudi ta-ko kvalitetno znanje, vrhunsko mentorstvo, kot tudi dostop do financnih virov in osnovne infra-strukture, ki je potrebna za pricetek posla. Podpi-ramo posameznike in iniciative, ki imajo dobre podjetniške ideje, vendar so zaradi njihove »majhnosti«, »lokalnosti«, »nizke financne (in visoke družbene) donosnosti« spregledane v ob-stojecem podjetniškem podpornem okolju. Program sestavljajo štirje vecji sklopi in sicer: 1. Natecaj za podjetniške ideje z družbenim ucinkom 2. Startup vikend podjetništva z družbenim ucin-kom 3. Šola podjetništva z družbenim ucinkom 4. Socialno podjetniški inkubator 6 EKIP Letos je Ferfl potekal že cetrto leto in Šolo pod-jetništva je obiskovalo šest ekip. Dve zmagovalni iz Startup vikenda, SVEDRCKI in SRCNI KOTICEK ter štiri ekipe, ki so zmagale na Natecaju; Hiša strahov, Hungry skin, Joga MaliGaneša in Slove-ne gifts. Na Ferflovem zakljucnem dogodku smo ponovno izbirali dve zmagovalni ekipi in tako so po izboru strokovne komisije zmagali Svedrcki in Srcni koticek. S tem so si prislužili, med drugim tudi, nagrado Socialno podjetniški inkubator, kjer jih je mentorirala ekipa mentorjev iz Ustvarjalni-ka. SVEDRCKI Ime izhaja iz Svedralnice, to pa je delavnica (v Ljubljani), kjer damo svedrckom in fedrckom med 5. in 12. letom v roke PRAVO orodje in prave ma-teriale, mojster Sime jih nauci vse to varno upo-rabljat, vse ostalo pa prepustimo njihovi igrivosti in ustvarjalnosti. Tako izpod njihovih malih rok nastajajo veliki projekti, ki se jih domislijo kot eki-pa (el. avto, smucarska skakalnica, hrckov valj, ka-tapult, labirint, tobogan...) in tudi njihovi lastni izdelki, ki ji lahko ponosno odnesejo domov (ladjice, meci, pogradi za pliškote ipd.). Delavnice potekajo v obliki 2-urnih srecanj 1x tedensko. Po-vezujemo jih v 2-mesecne sklope (8 obiskov), da otroci res postanejo ekipa in da lahko ustvarijo tudi kaj vecjega. Poleg tega so organizirane celo-dnevne delavnice med šolskimi pocitnicami - ta-krat otroci poleg izdelovanja tudi naredijo kakšen zanimiv eksperiment in tudi kaj razstavijo (racunalnike, zvocnike, telefone...), da tako razu-mejo, kako so stvari narejene in kako delujejo. Nosilka in vodja projekta je Ana Peskar skupaj, podjetniško šolo pa so kot clani njene ekipe obi-skovali še Nadja Ogrinc, Suzana Jagarinec, Gregor Krpic in Sandra Zih. SRCNI KOTICEK To je trgovina brez embalaže. Kako deluje in kaj je sploh namen takšne trgovine? Stranke pridejo v trgovino s svojo embalažo (kozarcki, bombažne vrecke, plasticne posode za veckratno uporabo...), napolnijo z izbranimi živili, stehtajo in placajo za živila. Namen je v prvi vrsti zmanjšati kolicino od-vecne embalaže in s tem vpliv na okolje, kupcem pa ponuditi kvalitetnejšo, cim bolj lokalno in eko-loško pridelano hrano po ugodnih cenah. Kupec tako dejansko placuje za živila, ne pa za embalažo in dizajn, ki pri proizvodih široke potrošnje lahko predstavlja vse do 40% prodajne cene. Idejni vodja projekta je Janja Srcnik, skupaj z no pa o šolo podjetništva obiskovale še preostale clanice s katerimi so se spoznale in zacelo skupno sodelo-vanje na Ferflovem startup vikendu. To so Eva Jera Hanžek, Lara Mastnak, Patricija Vrbnjak in Simona Žiher. HUNGRY SKIN Hungry skin je znamka naravne kozmetike. V po-nudbi bodo sprva izdelki za nego in razvajanje, veliko razlicnih trdih mil z dodatki živil oziroma pijac slovenskih blagovnih znamk, trdo milo oziro-ma pena za britje s pivom, naravni deodorant, maslo za telo, mazila za ustnice, super krema za svilene roke, kremice za obraz in še kaj. Poseb-nost Hungry skin kozmeticnih izdelkov so tudi do-dana superživila, predvsem pa lepa, lesena emba-laža, ki jo za ustanoviteljico Hungry skin-a izdeluje njen stric Niko in še nekaj njegovih prijateljev, ki prav tako, ljubijo naravo in les. Hungry skin boste sprva lahko kupovali v trgovinici spletne strani www.hungryskin.si, kasneje pa boste izdelke lah- ko preizkušali tudi v izbranih hotelih in kozmetic-nih salonih. Nosilka in vodja projekta je Anja Bor-don, podjetniško šolo je z obiskoval clan ekipe (in hkrati tudi njen soprog) Miha Bordon. JOGA MALIGANEŠA Maja Podpecan, nosilka in vodja projekta, otroke popelje v svet joge skozi pravljice. Otroci se s po-mocjo pravljicnih živali in junakov zbližajo s svojim telesom, sprostijo, spoznajo osnovne jogijske po-ložaje ter osvojijo razlicne dihalne tehnike. Ko se otrok nauci tehnik sprošcanja in notranje izpolni-tve lahko vse življenjske izzive lažje in manj stre-sno predela. Joga v zgodnjem otroštvu s telesnimi položaji spodbuja pozitivno samopodobo in zave-danje telesa. Spodbujanje sodelovanja in socutja je cudovito darilo, ki ga joga podarja otrokom. Otroci dobijo ogromne koristi. Fizicno povecuje njihovo prožnost, moc, koordinacijo in zavedanje telesa. Hkrati pa se poveca njihova koncentracija, mirnost in sprošcenost. Med izvajanjem joge otro-ci telovadijo, se igrajo, povezujejo z notranjim ja-zom in razvijajo intimen odnos z naravo, ki jih ob-daja. Joga prižge cudovito notranjo luc. Maja je certificirana uciteljica Hatha joge in Pravljicne joge za otroke ter hkrati diplomirana vzgojiteljica pred-šolske vzgoje z desetletnimi izkušnjami dela v vrt-cu. Njeno ekipo so sestavljale še Urška Kaplan in Jerneja Babic. HIŠA STRAHOV Ideja je hiša strahov v Ljubljani vezana na lokalno legendo o povodnem možu. Obiskovalce bo skozi labirint groze popeljala na izkustveno doživetje z uporabo zvocnih, vizualnih in drugih zaznavnih dražljajev. V njej bodo strašili igralci v kostumih in maskah, ki se bodo prilegali tematiki. Z vsemi omenjenimi elementi bomo pricarali suspenz in zanimivo adrenalinsko izkušnjo ter obiskovalce seznanili z ljudskim izrocilom o mitološkem bitju povodnem možu. Ker povodnega moža najbolj ujezi onesnaževanje Ljubljanice in njene okolice bomo v zgodbo vpletli tudi okoljevarstveni vidik. Nosilka in vodja projekta Hiše strahov je Andreja Potocnik, prav tako pa je z njo našo podjetniško šolo Ferfl obiskovala clanica ekipe Daša Tepina. SLOVENE GIFTS (FSDEG) -Flash_Slovene_Design_Exclusive_GIFTS Gibanje in portal z imenom FSDEG - je namenje-no vsem, ki želite podariti ekskluzivno poslovno darilo pa ne veste kaj in kje bi dobili res nekaj po-sebnega za vašega poslovnega partnerja. Še pose-bej pride prav slovenskim podjetjem, ki bi želeli svojim partnerjem ob posebni priložnosti ali za darilo ob koncu leta podariti res avtohtono slo-vensko poslovno darilo. Clani ekipe pomagajo tu-di vsem, ki bi si želeli povsem unikatno poslovno darilo, izdelano posebej za vaše podjetje. Takšno, ki bo v skladu z vašo poslovno filozofijo in bi ga za vas razvili in izdelali skupaj z visokokakovostnimi slovenskimi ustvarjalci, proizvajalci, industrijskimi, modnimi, graficnimi oblikovalci ali rokodelci. Prav zaradi ugotovitve, da slovenski prostor potrebuje sticišce, ki bo na enem mestu združevalo visoko-kakovostno ponudbo slovenskih ustvarjalcev, oblikovalcev in proizvajalcev, so se zmagovalci natecaja FERFL odlocili, da ustanovijo FSDEG. No-silka in vodja projekta je Urša Jazbinšek, univerzi-tetna diplomirana inženirka arhitekture z dolgo-letnimi izkušnjami na podrocju arhitekture in no-tranje opreme ter glavna in odgovorna urednica razlicnih medijev. Skupaj z njo je šolo podjetništva obiskovala tudi Aleksandra S.Sadar. Podjetništvo z družbenim ucinkom Program FERFL se nadaljuje Avtorica teksta in fotografij: Mira Jakupaj, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana Hungry Skin Sime, Svedri & Mali Fedri CSR Europe objavlja seznam do-godkov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferencin drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. Na skupšcini OZN o pomembno-sti izobraževanja otrok Na generalni skupšcini OZN, ki je potekala od 19. do 25. septembra v New Yorku so govorili tudi o izobraževanju in o tem, kako zagotoviti, da se bi vsak otrok imel možnosti za kakovostno šolanje in pridobitev spretnosti, ki jih potrebuje za delo v prihodnosti. Na skupšcini sta bila tudi dva ambasadorja mla-dih iz dobrodelne organizacije Theirworld, orga-nizacije, ki pomaga otrokom uresniciti njihove potenciale in, ki sta predstavljala glas te popula-cije. UNICEF je objavil pomembno porocilo o zgod-njem otroštvu - in podprl poziv, naj države na-menijo 10 odstotkov svojega proracuna za izo-braževanje predšolskih otrok. Vec. Vir: Theriworld Konferenca: Prihodnost biogoriv Podjetji Siemens Plc in Calvera Gas Technology se bosta pridružila podjetjema Veolia Water Technologi-es in Paques kot partnerja pri mednarodni konferenci Prihodnost biogoriv v Evropi, ki bo potekala 15. in 16. novembra v Londonu. Vec. Vir: Active Communica-tions International Odprto pismo Nobelovih nagra-jenk Pet Nobelovih nagrajenk Mairead Maguire, Jody Williams, Shirin Ebadi, Leymah Gbowee, Tawak-kol Karman je napisalo odprto pismo ikoni borbe za demokracijo v Mjanmaru Aung Suu Kvi, da ima osebno in moralno zavezlo, da zašciti Ro-hingejce v Mjanmaru. Muslimanski manjšini Ro-hingya - v Mjanmaru živi okoli milijon pripadni-kov tega ljudstva - v pretežno budisticni državi zanikajo pravico do državljanstva ter jim omeju-jejo številne druge pravice. Njihovo gibanje je zelo omejeno, prav tako dostop do osnovnih storitev. Tamkajšnja vlada jih obravnava kot ne-zakonite priseljence iz Bangladeša. Vec. Vir: In-dependent DO v Evropi in po svetu Datum Naslov dogodka (konferenca, semi-nar, webinar idr.) 12.10.2017 Public Affairs Meeting: Update on EU developments related to susta-inability. Povezava. 18.10.2017 Webinar: Reporting development - integrated reporting and thinking. Povezava. 20.10.2017 Open webinar: EU Talent - Tackling SME engagement in apprenti-ceships. Povezava. 30.10.2017 Sustainable Brands ’17 Copenha-gen. Povezava. 7.11.2017 Workshop: Sustainable urban mo-bility. Povezava. 10.11.2017 Open webinar: Apprenticeships training within SMEs - challenges and way forward. Povezava. 17.11.2017 Open webinar: Realising apprenti-ceship mobility in Europe. Poveza-va. 21.11.2017 Luxembourg Sustainability Forum 2017. Povezava. 5.12.2017 Workshop: Sustainability in logi-stics. Povezava. Tik pred vrati je Evropska okrogla miza o trajnostni po-trošnji in proizvodnji Tokratna 18. konferenca o trajnostni potrošnji in proizvodnji bo potekala na grškem otoku Ski-athos od 1. do 5. oktobra 2017. Konferenca je ena od najpomembnejših konferenc na tem po-drocju in spodbuja razprave o kljucnih vprašanjih trajnostne potrošnje in proizvodnje, izmenjavo misli, znanj, izkušenj in predlogov, pa tudi vzpo-stavlja evropsko skupnost za raziskave na tem podrocju in dobro prakso trajnostne potrošnje in proizvodnje. Namen tokratne konference bo spodbuditi raz-pravo med zainteresiranimi stranmi, torej podje-tju, javnimi zavodi, univerzami, inštituti in razi-skovalnimi centri, nevladnimi organizacijami, ma-limi in srednjimi podjetji, strokovnimi združenji ter ostalimi odlocevalci, torej vsemi, ki sodelujejo pri trajnostni potrošnji in proizvodnji. Vec o trajnostni potrošnji in proizvodnji, ki po-menita ucinkovitejšo rabo naravnih virov in ener-gije ter zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in drugih vplivov na okolje, lahko preberete v publikaciji Evropske unije od koder so povzeti tudi naslednji odstavki. Gre za to, da izdelke in storitve proizvajamo in uporabljamo na nacin, ki je okolju najmanj škodljiv. Namen je zadostiti temeljnim potrebam po izdelkih in storitvah ter dosegati boljšo kakovost življenja in zagotavljati zadostne vire za prihodnje rodove. Trajnostna po-trošnja zadeva naš življenjski slog, nakupovalne navade ter nacin uporabe in odlaganja izdelkov in storitev. Trajnostna proizvodnja se osredotoca na zmanjševanje okolijskih vplivov proizvodnih pro-cesov in oblikovanje boljših izdelkov. Energetska ucinkovitost in ucinkovita raba virov sta podlaga za konkurencnost Evrope v prihodnosti. Trajnostna potrošnja in proizvodnja povecujeta potencial podjetij za preoblikovanje okolijskih izzivov v gospodarske priložnosti ter pri-našata prednosti tudi potrošnikom. Številni izdelki, ki jih kupujemo in uporabljamo vsak dan, pomembno vplivajo na okolje, od mate-rialov, uporabljenih za njihovo proizvodnjo, do energije, potrebne za njihovo uporabo, ter odpad-kov, ki nastanejo, ko se ti izdelki izrabijo. Ce želi biti sodobna družba dolgorocno trajnostna, mora-jo izdelki, ki najmanj škodujejo okolju, postati sprejet standard. Potrošniki imajo lahko pomembno vlogo pri var-stvu okolja s svojimi odlocitvami za nakup izdel-kov. Kupovati zelene izdelke je lažje, kot si lahko predstavljate. Obstajajo številni sistemi za ozna-cevanje, ki pomagajo potrošnikom pri izbiri z na-vajanjem podatkov o okolijski ucinkovitosti posa-meznega izdelka. Medtem ko zakonodaja EU, kot je direktiva o okolijski primernosti, zagotavlja teh-nicne izboljšave izdelkov, pa je oznacevanje ko-ristno za zagotavljanje kljucnih informacij potro-šnikom, da se na njihovi podlagi lahko odlocijo za nakup. Ne prezrite: »4thCSR Commu-nication Conference« Številne slovenske družbe v svoja letna porocila že vkljucujejo poglavje o družbeni odgovornosti oz. trajnostnem razvoju, nefinancno porocanje pa bo v skladu z lani sprejeto direktivo Sveta Evropske unije o razkritju nefinancnih in drugih informacij postalo obvezno z letom 2017 za sub-jekte javnega interesa z vec kot 500 zaposlenimi. Zagotavljanje trajnostne rasti že dolgo ni vec le modna muha, temvec sestavni del poslovanja številnih podjetij v svetu. Ce je tesno povezano s strategijo, lahko bistveno pripomore k dolgoroc-ni poslovni uspešnosti ter k izboljšanju financne-ga položaja podjetja. Z vami bi radi delili nekaj najnovejših informacij v zvezi z direktivo EU za razkrivanje nefinancnih in raznolikih informacij. Od januarja do aprila 2016, je Evropska komisija izvedla javno posvetovanje, na katerem je zbirala mnenja zainteresiranih strani o neobvezujocih smernicah o metodologiji za porocanje nefinancnih informacij. Sredi sep-tembra 2016 je Evropska komisija pripravila pov-zetek odgovorov na to temo, kar si lahko ogleda-te tukaj. Predvidoma do konca novembra bodo objavljene smernice Porocanja o nefinancnih in-formacijah. Obvešcamo vas tudi o postopku po katerem je CSR Europe predlagala drugim organizacijam, kot so GRI, IIRC, CDSB, EUROSIF in ostalim, da v skupnem pismu opozorijo organe EU, da so po- trebni spremljevalni ukrepi za podporo krepitev zmogljivosti podjetij in vlagateljev glede trajnosti, družbena odgovornost podjetij (DOP) in poroca-nje. Namrec, ce ne bodo sprejeti ukrepi, namena direktive, ki je izboljšanje notranjega trga v Evro-pi, povecati vpliv na poslovanje na družbo in po-novno pridobiti zaupanje, le tega ne bo mogoce doseci. 4. mednarodna CSRCOM (Komuniciranje družbe-ne odgovornosti podjetij) bo potekala med 21. in 23. septembrom 2017 na Dunaju. Mednarodna konferenca obravnava ideje, teorije, metodološke in menedžerske pristope ter študije primerov o strategijah družbene odgovornosti podjetij, njenem upravljanju in komuniciranju. Predstavlja lepo priložnost za spoznavanje, raz-prave in izmenjavo idej ter mnenj med znanstve-niki in praktiki. Komuniciranje družbene odgovornosti podjetij je proces razumevanja pricakovanj deležnikov, arti-kulacija politike družbene odgovornosti podjetja in upravljanje razlicnih komunikacijskih orodij z namenom posredovati resnicne in transparentne informacije o povezanosti podjetja ali znamke s poslovnimi procesi in aktivnostmi, socialnimi in okolijskimi zavezami in interakcija z deležniki. Vabljeni vsi univerzitetni raziskovalci in ucitelji in drugi, ki delujejo znotraj korporativnega komuni-ciranja, marketinga in menedžmenta, pa tudi praktiki, ki jih zanima družbena odgovornost pod-jetij, da sodelujejo v dialogu in postavljanju novih trendov. Vec. Vir: http://csr-com.org/ Nove prednostne naloge EU za trajnostni razvoj Evropska komisija je 22. novembra 2016 v Stras-bourgu predstavila strateški pristop k doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. V Spo-rocilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope pojasnjujejo, kako 10 politicnih pre-dnostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in kako bo Evropska unija v prihod-nje uresnicevala cilje trajnostnega razvoja. V dru-gem sporocilu o novem Evropskem soglasju o razvoju sta predlagana skupna vizija in okvir za razvojno sodelovanje EU in držav clanic, ki sta skladna z Agendo 2030. V tretjem sporocilu o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibski-mi in pacifiškimi (AKP) državami pa so predlaga-ni gradniki za novo trajnostno obdobje v odnosih med EU in AKP po letu 2020, ko se iztece spora-zum o partnerstvu iz Cotonouja. Trajnost je evropska blagovna znamka. EU ima mocan izhodišcni položaj in veliko izkušenj na tem podrocju ter visoko raven gospodarskega razvoja, socialne kohezije, demokraticne družbe in zavezo k trajnostnemu razvoju, ki je globoko zakoreninjena v evropskih pogodbah. Vendar je treba za ohranitev prihodnosti že danes sprejeti pravilne politicne odlocitve. Glavne sestavine novega strateškega pristopa Komisije, ki je bil predstavljen danes, so: Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope . Odgovor EU na Agendo 2030 bo vkljuceval delo v dveh smereh: najprej bo treba cilje trajnostnega razvoja vkljuciti v okvir evrop-skih politik in sedanje prednostne naloge Komisije, nato pa zaceti razprave o dopol-nitvi naše dolgorocne vizije in o poudarku sektorskih politik po letu 2020. . Komisija bo z vsemi razpoložljivimi instru-menti, vkljucno z orodji za boljšo pravno ureditev, zagotovila, da se bodo v obstoje-cih politikah upoštevali trije vidiki trajnost-nega razvoja, in sicer socialni, okoljski in gospodarski. . Da bi ustvarila dinamicno okolje, v katerem se bodo srecevali razlicni javni in zasebni deležniki, bo Komisija oblikovala platformo z vec deležniki, ki bo pomembna za nadaljnje ukrepanje in izmenjavo dobrih praks pri iz-vajanju ciljev trajnostnega razvoja v razlic-nih sektorjih. . Komisija bo od leta 2017 naprej redno poro-cala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030 in vodila nadaljnje razprave o dopolni-tvi dolgorocne vizije za možnosti razvoja po letu 2020. Novo evropsko soglasje o razvoju . Predlog za novo Evropsko soglasje o razvoju odraža spremembo paradigme v razvojnem sodelovanju v okviru Agende 2030, ki so ji botrovali vedno bolj kompleksni in medse-bojno povezani izzivi današnjega sveta. . Predlog predstavlja skupno vizijo in okvir za ukrepanje vseh institucij in držav clanic ter se osredotoca na najrazlicnejše spodbudni-ke razvoja, kot so enakost spolov, mladi, trajnostna energija in podnebni ukrepi, na-ložbe, migracije ter mobilnost. . Cilj je povecati prepricljivost in uspešnost evropske razvojne politike ter njene ucinke, in sicer z izvajanjem skupnih analiz in strate-gij, skupnim nacrtovanjem programov, skupnim ukrepanjem ter izboljšanjem poro-canja. . Novo soglasje bi moralo zajeti vse dejavno-sti EU in njenih držav clanic, ki izhajajo iz razvojne politike. Primer tega pristopa je predlagani evropski nacrt za zunanje nalo-žbe, ki bo s pomocjo uradne razvojne pomo-ci dosegel povecanje financiranja iz drugih virov, da se ustvari trajnostna rast v korist najrevnejših. Poleg mednarodnih vrhunskih srecanj in konfe-renc iz leta 2015 v Adis Abebi in Parizu je med-narodna skupnost zdaj dobila nov ambiciozen okvir, ki bo vsem državam skupno omogocil re-ševanje skupnih izzivov. To je prvic, da cilji traj-nostnega razvoja zadevajo prav vse države sve-ta, in EU je odlocena, da bo imela na svetovni ravni vodilno vlogo pri njihovem izvajanju. Vec. Vir: Evropska komisija Hitra šola gospodarstva Slovenija v mednarodnem merilu sodi na visoko mesto med državami, kjer se krožno gospodar-stvo krepi. Imamo že kar nekaj primerov dobre prakse, a za resnicni preboj je potrebno veliko vec. Potrebujemo usklajeno podporo tovrstnim pobudam in vzpostavljeno sodelovanje ter me-hanizme med razlicnimi deležniki. Pridružite se Ladeji Godina Košir, Circular Chan-ge, in Juriju GIacomelli, Giacomelli media, ter drugim pionirjem krožnega gospodarstva v Slo-veniji na dvodnevni delavnici, ki bo potekala 12. in 19. oktobra, od 16. do 19. ure v Domu gospo-darstva v Ljubljani. Vec. Vir: Združenje Maneger Mednarodna konferenca o kompetencah ucencev Mednarodna konferenca o kompetencah ucen-cev bo 13. oktobra na Osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku. Konferenca se bo odvijala v okviru Erasmus+ projekta Razvijanje osnovnih spretno-sti preko umetniških zmožnosti. Vec. 24. mednarodni festival kreativnosti Zla-ti boben V Ljubljani (Grand Hotel Union) bo od 18. do 20. oktobra potekal 24. mednarodni festival krea-tivnosti Zlati boben. Svoje misli, poglede in zna-nje bodo z vami delili strokovnjaki, ki pri svojem delu presegajo meje obicajnega in pricakovane-ga. Na konferenci bodo izkušnje delili Sari Hei-nilä, direktorica, McCann iz Finske, Christopher Jones, glavni kreativni direktor, GREYUNITED iz Italije, Alemsah Ozturk, generalni direktor, 4129Grey in glavni direktor za digital, Grey EMEA iz Turcije. Vec in vir. Summit100 poslovnih voditeljev SEE le-tos v Skopju SUMMIT100 poslovnih voditeljev Jugovzhodne Evrope bo letos potekal 16. in 17. oktobra v Skopju, v Makedoniji, s ciljem konkretizirati ideje, projekte in ponudbe za izboljšanje vecje povezljivosti v regiji. Iniciativa se je zacela leta 2011, s ciljem vkljuciti poslovno skupnost v regijo in tako povecati kon- kurencnost nacionalnega in regionalnega gospo-darstva ter zagotoviti boljšo kvaliteto življenja v SEE regiji. Glavna tema srecanja bo povezovanje razlicnih podrocjih, kot so promet, brezplacen tovor v regiji, projekt 'Green Balcanica', mobil-nost, energija, digitalizacija idr. Letošnja kljuc-na govorka bo Violeta Bulc, evropska komisarka za mobilnost in promet. Vec. Vir: Združenje Ma-nager EOQ konres 2017 Tradicionalna letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odlicnost (SZKO), ki jo letos obeležujemo v okviru 61. mednarodnega kongresa EOQ, prinaša zanimivo temo - »Uspešnost v digitalni dobi – kakovost kot kljucni dejavnik«. Kongres bo potekal 11. in 12. oktobra na Bledu, v so-organizaciji Evropske organizacije za kakovost (EOQ), Sloven-skega združenja za kakovost in odlicnost in Mini-strstva za Javno upravo. Castni pokrovitelj kon-gresa je dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Repu-blike Slovenije, predsednik castnega odbora pa je gospodBoris Koprivnikar, minister za javno upravo. Bled bo v casu kongresa gostil vec kot 120 predavateljev iz 35 držav (program). Na kongresu bodo prisotni najvišji predstavniki združenj kakovosti z vsega sveta, mednarodno uveljavljeni strokovnjaki, direktorji velikih svetov-nih korporacij in predstavniki javnega sektorja. Vec. Vir: Slovensko združenje za kakovost in od-licnost Dogodki, konference Samit100header SEE MEET Slovenia 2017 Vsa podjetja, ki želite vzpostaviti nove poslovne kontakte s poslovnimi partnerji na mednaro-dnem nivoju, vljudno vabi na mednarodni B2B forum SEE MEET Slovenia 2017, ki ponuja edin-stveno platformo za podjetja iz razlicnih panog. Dogodek bo potekal med 24. in 25. oktobrom v Hotelu Habakuk v Mariboru. Vec. Vir: Maribor-ska razvojna agencija Konferenca: Mesta in krožno gospodar-stvo Ministrstvo za okolje in prostor, Inštitut za politi-ke prostora in Skupnost obcin Slovenije v okviru projekta Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT vabijo na konferenco, s kate-ro želijo poudariti potencial mest za prehod v krožno gospodarstvo. Seznanili se bodo s priza-devanji vlade in ministrstev ter Mestne obcine Maribor. Tuji strokovnjaki in praktiki bodo predstavili nove urbane prakse, ki pomembno prispevajo k prehodu mest v krožno gospodar-stvo in pri katerih kljucno vlogo igrajo prebival-ci mest in skupnosti. Prehod v krožno gospo-darstvo ravno tako ali še celo bolj kot tehnolo-ške zahteva socialne inovacije. Gre za inovativ-ne rešitve in nove oblike organiziranja, ki jih lah-ko v smislu upravljanja mest razumemo kot nove nacine sodelovanja med upravami, prebivalci in lokalnimi deležniki, ki soustvarjajo trajnostne, odporne in odprte sisteme na ravni mesta. Prav zato je aktivna vloga lokalnih uprav pri prehodu v krožno gospodarstvo tako pomembna. Konfe-renca bo potekala 19. oktobra v Salonu uporab-nih umetnosti v Mariboru. Vec. Vir: Inštitut za politike prostora Vanekov vecer Ustanova dr. Šiftarjeva Fundacija vabi na preda-vanje dr. Bojana Macuha na temo Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše v sredo 4. oktobra ob 18. uri v Pokrajinski in študijski knjiž-nici v Murski Soboti. Kako energetska revolucija spreminja vaš posel? Deveto vodilno srecanje soustvarjalcev energeti-ke Inovacije energetike '17, Izbire za jutri, bo 11. oktobra na Brdu pri Kranju. Francesco Naso, specialist za nove poslovne mo- dele in inovacije, bo prvic v Sloveniji predstavil, kako se distribucijskih omrežij z odprtimi inova-tivnimi pristopi in novimi poslovnimi modeli lote-va globalna energetska družba Enel, ki, obvladuje 2,1 milijonov km omrežij, revija Fortune Magazi-ne pa je družbo razvrstila na peto mesto med 50 podjetji, ki lahko spremenijo svet v zvezi z odpra-vo izpustov CO2. Vec. Vir: Prosperia, Brezplacni dvodnevni seminar - »Kako z boljšo organizacijo dela in boljšim vode-njem do varnega in zdravega delovnega okolja« Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s financno podporo Evropske agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) v okviru aktualne kampanje organizira brezplacni dvodnevni seminar: »Kako z boljšo organizacijo dela in boljšim vodenjem do varnega in zdrave-ga delovnega okolja«, ki bo potekal 4. in 11. ok-tobra v Grand Hotelu Union v Ljubljani. Vec. Vir: SPIRIT Slovenija Trajnejša zaposlitev za aktivne starejše do upokojitve Zavod RS za zaposlovanje je 7. septembra obja-vil javno povabilo: »AKTIVNI DO UPOKOJITVE«, katerega namen je spodbujanje delodajalcev k trajnejšemu zaposlovanju starejših brezposelnih. S tem bodo subvencionirali zaposlitve 110 brez-poselnim osebam, starejšim od 55 let. Delodaja-lec bo za zaposlitev starejšega delavca lahko pri-dobil do 13.000 evrov subvencije. Skupaj je za javno povabilo na voljo skoraj 1,5 milijona evrov. Javno povabilo bo odprto do 13. 10. 2017 oziroma do razdelitve sredstev javnega po-vabila. Vec. Vir: Zavod RS za zaposlovanje Tema konference: Zelene stene Z izgradnjo in vzdrževanjem zelenih sten, kamor zasajamo okrasne in tudi užitne rastline, po-membno vplivamo na kakovost življenja pred-vsem v urbanih obmocjih. 5. oktobra bo v Bioteh-niškem centru Naklo potekala zakljucna konfe-renca mednarodnega projekta Vertical Plant Li-fe / Vertikalne ozelenitve. Konferenca bo pote-kala v angleškem jeziku in je brezplacna. Vec. Vir: Biotehniški center Naklo Dvignimo Maribor ! 3. festival Ko dvignem sebe, dvignem Maribor bo potekal od 12. do 14. oktobra v Narodnem domu Maribor kot tridnevno druženje vseh deležnikov v lokalnem okolju, s predavanji, stojnicami in zabavo. Castni pokrovitelj je župan Mestne obcine Maribor, dr. Andrej Fištravec, vabljen gost pa je tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar. Namen gibanja Ko dvignem sebe, dvignem Maribor je dvigniti zavest o pomenu prevzemanja svoje osebne odgovornosti tako za svoje kot za skupno življenje ter svoj (pozitivni) vpliv na družbo s pomocjo aktivacije vseh naših potencialov izkoristimo za naše skupno dobro. Namen 3. festivala Ko dvignem sebe, dvignem Maribor je odkriti in predstaviti orodja, ki jih lahko ljudje takoj uporabimo za svoj dvig – za izboljšanje svojega življenja, okolja in posledicno družbe. V prvih dveh dneh prica-kujemo obisk župana, predsednika vlade ter nekaterih državnih funkcijonarjev. Prvi dan (cetrtek, 12. oktober) - O tem, kar nas v šolah obicajno ne ucijo. Dopoldne prvega dne bo namenjeno ucencem zadnje triade ter njihovim uciteljem, popoldne pa je namenjeno staršem. Izvajalci programa bodo: Nara Petrovic (Inkubator za trajnostne skupine), Nastja Mulej (Kreativno raz-mišljanje), Simona Lilek (Pasti interneta), Renato Uhl (Internetne pasti za mlade), Metka Kramberger Wherry (Posledice mladoletnega prestopništva), Aleš Babic (S svojo denarnico spreminjam svet) in dr. Špelca Morojna (Obcutenje ali zapletanje v zgodbe?) Drugi dan (petek, 13. oktober) – Orodja socialne ekonomije za dvig posameznika in družbe - Nikogar ne pustimo zadaj. Predstavili bodo ORODJA za dvig cloveka, za njegovo osebno in poslovno rast. Dan bo namenjen prispevku pa-noge socialnega podjetništva (kooperative, zadruge, društva, združenja, so.p.-ji, podporno okolje) k razvoju bolj eticne, družbeno-odgovorne in trajnostne družbe ter o tem, kako lahko posameznik v socialnem podjetniš-tvu razvija svoje poslanstvo ter prispeva svoj pozitivni družbeni vpliv. Tretji dan (sobota, 14. oktober) – Maribor praznuje - Dan sprostitve in univerzalne komunikacije z glasbo, petje, plesom. Od 8. do 16. ure se bodo družili in praznovali ob predstavitvi plesnih šol, delavnic, glasbenih, športnih in kultur-nih skupin, joge in duhovnosti. Ob 18. uri se bomo družili ob koncertu LEGENDE MARIBORA (Tudi jaz sem le-genda!) ob kulturnem programu z znanimi Mariborcani in njihovimi zgodbami za dvig se od 20. ure naprej po-zabavali še na rock koncertu MB hit-cover rock skupine WAKE UP. Organizatorji festivala so Iris Magajna, predsednica društva Pupillam, Miro Mihec, eticno oglaševanje in marke-ting Etika d.o.o., Mirjana Ivanuša-Bezjak, clanica organizacijskega odbora festival, Društvo kadrovskih delav-cev Maribora, Lenarta in Slovenske Bistrice. Razpisi in priložnosti Justice Programme: Supporting Initia-tives in the Field of Drugs Policy Generalni direktorat Evropske komisije za pravo-sodje, svobodo in varnost je v okviru programa za pravosodje objavil javni razpis za sofinancira-nje mednarodnih projektov v okviru politike EU na podrocju drog za leto 2017. Na razpis se lah-ko prijavijo neprofitne pravne osebe javnega in zasebnega prava iz držav upravicenk v okviru programa za pravosodje, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Rok prijave je 25.10.2017. Vec. Vir: raz-pisi.info Javni razpis za sofinanciranje spod-bud delodajalcem za izvajanje praktic-nega usposabljanja z delom po izo-braževalnih programih za pridobitev izobrazbe v šolskem oziroma študij-skem letu 2015/2016 Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživ-ninski sklad Republike Slovenije razpisuje javni razpis prakticnega usposabljanja z delom na ustrezno opremljenih ucnih mestih za dijake v poklicnem izobraževanju, ki imajo sklenjene in-dividualne ali kolektivne ucne pogodbe, in štu-dente višjih strokovnih šol, ki imajo sklenjene pogodbe o prakticnem izobraževanju in so se v šolskem oziroma študijskem letu 2015/2016 izo-braževali v zadnjem letniku. Skupna okvirna vre-dnost razpoložljivih sredstev za javni razpis zna-ša do 4.088.285,60 EUR. Rok za oddajo vlog za dodelitev sredstev je 13. 10. 2017 do 23:59. Vec. Vir: SPIRIT Slovenija Javni razpis za sofinanciranje razvoja in uveljavljanja literarnih festivalov in prireditev v mednarodnem prostoru Predmet javnega razpisa je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov oz. aktivnosti, ki so namenjene razvoju in uveljavljanju literar-nih festivalov in literarnih prireditev v mednaro-dnem prostoru. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet javnega razpi-sa, znaša predvidoma 50.000 evrov. JAK bo v okviru razpisa za sofinanciranje izbrala predvido-ma najvec pet kulturnih projektov. Rok prijave 23.10.2017. Vec. Vir: razpisi.info Creative Europe -MEDIA Sub-programme: Support for TV Program-ming 2018 (EACEA 21/2017) V okviru podprograma Media programa Ustvar-jalna Evropa je objavljen javni razpis, namenjen podpori za vkljucevanje evropskih avdiovizualnih del v televizijske programe za leto 2018. Pri nji-hovem nastajanju morajo sodelovati vsaj tri tele-vizijske hiše iz treh držav, ki sodelujejo v podpro-gramu MEDIA. Predloge je treba predložiti naj-pozneje 16. 11. 2017 in 24. 05. 2018. Vrednost razpisa v programu Ustvarjalna Evropa (2014-2020) je 14,5 milijona evrov. Vec. Vir: razpisi.info "Sustainability, Equity, Wellbeing and Cultural Connections" V okviru evropske iniciative EqUIP (EU-India Soci-al Sciences and Humanities Platform) je odprt pilotni mednarodni razpis, ki je namenjen financi-ranju znanstveno-raziskovalnih projektov s po-drocja družboslovja in humanistike. Naslov razpi-sa je: Sustainability, Equity, Wellbeing and Cultu-ral Connections Pri skupnem mednarodnem razpisu bodo poleg slovenskih raziskovalcev sodelovali še raziskovalci iz naslednjih držav: Indije, Finske, Francije, Nor-veške, Poljske, Švice in Velike Britanije. Slovenski prijavitelji morajo pred uradno oddajo predloga projekta, najkasneje do petka, 24. 11. 2017. Vec. Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Javni razpis za (so)financiranje gosto-vanj pri vodjah ERC projektov v letu 2018 Predmet javnega razpisa je (so)financiranje gostovanj pri nekdanjih in sedanjih vodjah ERC projektov zunaj Republike Slovenije, ki so že izve-dli ali trenutno izvajajo znanstvenoraziskovalne projekte ERC (Starting Grant, Consolidator Grant, Advanced Grant) na podrocju katerekoli znan-stvene vede. Predvideni obseg sredstev za reali-zacijo javnega razpisa v celotni razpisni dobi zna-ša okvirno 240.000 EUR. Vec. Vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Nova knjiga: Skozi oci prekariata: Brez konsenza SKOZI OCI PREKARIATA: BREZ KONSENZA Oblike zaposlitev, ki zaposlenemu ne nudijo varnosti (in bi jih z eno besedo lahko imenovali za pre-karne) postajajo danes prej pravilo kot izjema. Z njimi znotraj družbe rasteta tako revšcina kot obseg neenakosti. Spremenjen odnos do dela, ki prekarnost vodi, svojo legitimacijo crpa v neoliberalizmu. Razvil se je v Veliki Britaniji ob zacetku osemdesetih let, pri nas pa se je zacel pospešeno širiti po ekonomski krizi leta 2008. Knjiga, ki zajema poglede na prekariat, zdužuje 56 mnenj, 56 izbranih so-govornikov. Da bi dobili celovito podobo o tem, kaj si o pojmu mislijo tisti, ki nas predstavljajo, ali pa vplivajo na naše mnenje, smo na uredništvu spletnega portala Skozi oci prekariata v letu dni brali sogovornike z razlicnih podrocij, razlicnih poklicev in razlicnih prepricanj. V monografijo smo zajeli intervjuje z Milanom Kucanom, dr. Danilom Türkom, Borutom Pahorjem, dr. Milanom Brglezom, dr. Anjo Kopac Mrak, dr. Majo Makovec Brencic, mag. Dejanom Židanom, Zoranom Jankovicem, msgr. Stanislavom Zoretom, dr. Guyem Standingom in drugimi pomembnimi sogovorniki. Gre za celovit pregled razumevanj prekarnosti pri nas. SKOZI OCI PREKARIATA: BREZ KONSENZA Crt Poglajan ISBN/EAN: 978-961-283-939-0 Število strani: 439 Mere (mm): 147 x 230 x 25 Teža (g): 643 Vezava: broširana Subvencija: NE Redna cena z DDV: 4,75 EUR Datum izida: 26. 06. 2017 Prvi prodajni dan: - Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Družbenoekonomski okvir in osebne lastnosti družbeno odgovornih 1. knjiga, uredniki: Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, ISBN 978-961-6620-82-6 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Informacije za odlocanje družbeno odgovornih 2. knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Anita Hrast, ISBN 978-961-6620-84-0 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Uveljavljanje družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju 3- knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Branka Cagran, ISBN 978-961-6620-85-7 NOVO: IZJEMNA TRILOGIJA – ŠTEVILNI AVTORJI: KER NAM JE MAR ZA NAŠE OTROKE IN VNUKE! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v (zelo konstruktivnem) sodelovanju s Kulturnim centrom Maribor izdaja trilogijo s tem naslovom s 53 avtorji. To je skoraj stota knjiga Kulturnega centra Maribor v zbirki Frontier in skoraj trideseta knjiga Inštituta IRDO. Izdajo sofinanciramo avtorji z namenskimi dotacijami, vabimo pa vas, da k našemu nadaljnjemu delu prispevate tudi vi z nakupom teh knjig in ali avtorskim sodelovanjem z nami v prihodnje. MOTO Prerokba Indijancev Cree: Šele, ko bo posekano poslednje drevo, šele, ko bo zastrupljena poslednja reka, šele, ko bo ujeta poslednja riba, šele takrat boste spoznali, da denarja ni mogoce jesti. Narava ne potrebuje ljudi, a ljudje potrebujejo naravo. Uredniki in avtorji upamo, da je množica zapisanih misli, zaradi katerih so vec tednov zasedali zelo številni ljudje v Parizu v novembru in decembru 2015, odsev gornjega starega spoznanja in njegovega dojemanja. Narocite knjige zase in vam ljube osebe na naslovu info@irdo.si cim prej. NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija pripravila smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju reši-tev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO PO-MEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu