SOBOTA, 9. MAJA 1959 štev. 18., leto XVIII. LIST IZDAJA REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVO TAVČAR LIST IZHAJA V UREDNIŠKI POVEZAVI Z »RADOM« - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA, KOPITARJEVA 2, POST. PRED. 284 — RAČUN PRI MESTNI HRANILNICI V LJUBLJANI ŠTEV. 600-11-/606-1-3-221 -POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 20 DINARJEV-NAROČNINA JE: ČETRTLETNA 250, POLLETNA 500 In LETNA 1000 DINARJEV - LIST TISKA CZP »LJUDSKA PRAVICA« - POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI List ustanovljen 20. novembra 1942 PLENUM ZVEZNEGA ODBORA SZDL JUGOSLAVIJE DOSEŽKI IN PERSPEKTIVE Proizvodnja nekaterih kmetijskih pridelkov je že blizu ravni, ki je planirana po perspektivnem načrtu za 1961. leto Pod predsedstvom tovariša, Tita, predsednika Zveznega odbora SZDL Jugoslavije, je bil 5. in 6. maja v Beogradu plenum Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, na katerem so razpravljali o problemih socialistične politike na vasi. Osnova za razpravo je bil referat generalnega sekretarja Zveznega odbora SZDLJ tovariša Edvarda Kardelja »Problemi socialistične politike na vasi«, ki so ga udeleženci dobili že prej, tovariš Kardelj pa je imel uvodno besedo. Razen članov Zveznega.odbora so plenumu prisostvovali predsedniki okrajnih odborov SZDLJ, več političnih delavcev in funkcionarji, ki delajo na področju kmetijstva in gospodarstva. V želji, da bi bralce seznanili 2 dosežki v kmetijstvu, z možnostmi za njegov nadaljnji razvoj in z dvigom splošnega družbenega standarda, objavljamo v skrajšani obliki nekaj odstavkov iz Čas trka na vrata Takšna trditev oziroma ugotovitev se porodi človeku, ko ^Prašuje na sindikalnih svetih, koliko tarifnih pravilnikov so jim 2e predložile gospodarske organi-£acije v soglasje; porodi se mu, ko prebira sporočila o tem od !ainištev za delo iz različnih kra-i«v naše republike. Iz teh pomenkov in prebiranja Poročil je moč sklepati o dveh, tfeh slabostih, o katerih smo na straneh našega lista sicer že ^Pregovorili, ki pa jih je vendarle Se mogoče zaslediti. Do 31. maja bi morale gospodarske organizacije predložiti ta-jafne pravilnike v soglasje sindikalnim svetom, oziroma pristoj-Pim sindikalnim organom ■ in Pristojnim organom občinskega Jiudskega odbora, če bi hotele ‘Splačati prejemke po novem pravniku za nazaj, oziroma od 1. ja-Pdarja do dneva uveljavitve. Toda videti je, da marsikje raztegi o čas kot godec meh. Za pre-dakateri delovni kolektiv bo čas Prekratek. Marsikdo bo rok za-Pdrdil in potlej... ? Da, o tem P.°Vej, sedaj nobeden ne razmiš-Ja, sicer bi delali hitreje. Iz razgovorov in poročil je razbrati tele ugotovitve , • Občinski sindikalni svet _ JUbljana-Center mora izreči so-Jpsje k 274 pravilnikom. Ta te-®n sta le dve gospodarski orga-'Zaciji predložili tarifni pravil-,‘k v obravnavo. Okrajni sindi-jfmi svet Ljubljana je sklenil, jT bo izrekel soglasje k 75 tarif-. di Pravilnikom. Doslej je izre-vel soglasje k trem in prve dni ‘em tednu mu je predložilo v -“ravnavo svoj tarifni pravilnik c. sedem gospodarskih organiza-J; V celjskem okraju so izrekli 'stojni organi soglasje k tarif-ij/d | Pravilnikom osmih gospo-Dr tf*1 organizacij, o 21 pa raz-Soavljajo. V mariborskem okraju »j T vseh občinah dobili na vpo-y h geie ij tarifnih pravilnikov, obr an^u n* bil predložen v hikaVnaV0 n°ben tarifni pravil-sk*' Prav tako še niso gospodar-r. organizacije predložile v ob-oh"av° tarifnih pravilnikov v oh r?3"*1 ®'ovenJ Gradec, Radlje Dra av*’ Maribor-Tabor, Ormož. pograd, v Kopru itd. jv. j® je ena izmed velikih pomanjkljivosti. Kakorkoli so reci-sv , na okrajnem , sindikalnem Sta,,?. Ljubljana zadovoljni s se-v t 1:lanjem tarifnih pravilnikov t saspcdarskih organizacijah, ka-ver,’? mislijo izreči soglasje, so Za^arle nezadovoljni s takšno Mini0' (~as nas bo stiskal, pra-na ’ kajti zadnje dni se bo del/ - srrnadilo, tako da naše štiri Min i cas nas 130 stiskal, prana-’ kajti zadnje dni se bo delo pQj,rnadil°, tako da naše štiri ga *0misije ne bodo zmogle vse-,®tehtati tako, kot bi morale. 'Nadaljevanje na 4. strani) referata in razprave ter glavne statistične podatke, ki jasno pričajo o napredku kmetijske proizvodnje v minulih letih. Bogato dokumentiran referat tovariša Kardelja — obsega nad 300 strani — in izčrpna razprava na plenumu sta pokazala, da je prišlo v našem kmetijstvu do bistvenih sprememb. Čeprav ne moremo govoriti o popolni preobrazbi naše vasi, lahko rečemo, da smo toliko napredovali, da so perspektive za prihodnje leto zelo dobre. Vas je krenila naprej, od zaostale proizvodnje k večji produktivnosti, to pa pomeni k višji življenjski ravni delovnih ljudi mesta in vasi. Donosi posameznih kultur so v minulih letih povprečno presegli predvojno raven, najvažnejše pa je, da je skupna kmetijska proizvodnja začela ne le dosegati prejšnjo stopnjo, marveč jo tudi presega. Z večjimi vlogami družbenih sredstev v kmetijstvo je prišlo tudi do večje kmetijske proizvodnja Delež investicij v kmetijstvo se je v skupnih investicijah povečal od štirih odstotkov v letu 1952 na približno 18 odstotkov v 1958. Perspektivni razvoj kmetijstva zahteva, da ta tempo vlaganja sredstev ohranimo in ga še povečamo. Pomemben činitelj pri večanju kmetijske proizvodnje je bila tudi upostavitev pravilnih ekonomskih odnosov, ki omogočajo kmetijski organizaciji, da zainteresira vsakega delavca za večjo storilnost. Razen tega so postala kmetijska posestva in zadruge kot osnovne proizvodne enote v socialističnem kmetijstvu samostojni ekonomski činitelji, ki lahko kot celota in kot odraz individualnega interesa vsakega posameznega člana kolektiva najbolje zadostijo interesom skupnosti in posameznika. Zaradi dobre • organizacije upravne službe in uspešnega dela strokovnih servisov, ki služijo kmetijstvu, ter zaradi moderne tehnologije proizvodnega procesa in vrste drugih činiteljev smo v minulih dveh letih dosegli v kmetijstvu viden napredek. Ce vzamemo za povprečno letno kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1950 do 1956 indeks 100, potem znaša v 1955. letu 120, v 1956. letu 100, v 1957. letu 145 in v 1958. letu 126. Očitno je, da smo dosegli večjo kmetijsko proizvodnjo v glavnem v socialističnem sektorju (na kmetijskih posestvih in v zadrugah). Tako je na primer dal socialistični sektor v letu 1958 na 15 odstotkih površin, zasejanih s pšenico. 25 odstotkov skupne proizvodnje, oziroma 76 odstotkov tržnih presežkov pšenice v tem letu, medtem ko je dal pri 13 odstotkih površin, posejanih s koruzo, 31 odstotkov skupne proizvodnje, kar je okoli 80 odstotkov tržnih presežkov koruze. Jasno je, da smo navzlic doseženim rezultatom v kmetijstvu šele zdaj na začetku novega razvoja naše vasi, pred spremembo odnosov v kmetijski proizvodnji ter sploh gospodarskih in socialističnih odnosov na vasi. Naraščanje kmetijske proizvodnje ❖ minulih letih je povezano s krepitvijo in popolnim uveljavljanjem kmetijskih posestev, ki stopajo v prihodnje obdobje kot eden izmed odločilnih činiteljev za preobrazbo vasi, zadruge z milijoni gospodinjstev, ki sodelujejo v proizvodnji, pa so jamstvo, da bodo uspehi še mnogo večji. Dejstvo na primer, da se je proizvodnja sladkorne pese in tobaka v razdobju 1947—1956 dvakratno povečala' v primerjavi s proizvodnjo 1930—1939, proizvodnja sončnic pa je enajstkrat večja, medtem ko se je proizvodnja bombaža povečala štirikratno, priča, da se je v našem kmetijstvu obrnilo na bolje, da postaja sposobno, da bo zavzelo svoje mesto v gospodarstvu dežele ter občutno prispevalo k dvigu splošne življenjske ravni. Večja kmetijska proizvodnja in krepitev socialističnega sektorja bosta nujno pripeljali <5o tega, da bo postalo kmetijstvo osnova živilske, tekstilne, usnjarske in kemične industrije. PROIZVODNJA V KMETIJSTVU SE ZADNJA LETA BLIŽA RAVNI, PLANIRANI ŽA 1961 Na plenumu so razpravljali tudi o velikih neizkoriščenih rezervah v kmetijstvu in poudarili, da jih je mogoče učinkovito aktivirati. Leto 1957 je pokazalo, da smo prekosili celo najbolj optimistične napovedi o proizvodnji. (Nadaljevanje na 3. strani) PRED MUZEJEM NOB: TU SE JE USTAVIL TA JEKLENI VELIKAN KOT SPOMENIK IN SPOMIN NA OSVOBODILNI BOJ IN NA ZMAGO REVOLUCIJE PRED 14 LETI DVAKRAT PRETEHTAJ ENKRAT ODLOČI! Trošenje denarja brez vpliva državljanov in brez ocen, kaj je bolj In kaj manj potrebno V dneh od 6. do 9. maja je bila v Opatiji letna skupščina Stalne konference mest Jugoslavije. Razen 507 delegatov Iz 181 mest je prisostvovalo tudi 150 predstavnikov družbenih organizacij, zbornic in združenj. Kot je bila že praksa vse doslej, so delegati tudi tokrat razen o izrazito organizacijskih stvareh razpravljali o najbolj perečih vprašanjih komunalnega sistema. Na dnevnem redu letošnje skupščine je bila obravnava celotne problematike finančnega poslovanja komun. Osnove so bile razložene razen v uvodnem še v naslednjih referatih. Proračuni občin in okrajev; skladi za kreditiranje stanovanjske graditve; krajevni družbeni investicijski skladi; vpliv ljudskih odborov na usmerjanje določenega dela sredstev gospodarskih in drugih organizacij ter mesto in vloga komunalnih bank v finančnem poslovanju komun. Dve stvari sta značilni za le- pozneje. Ne, ne gre za dneve, tem-tošnjo skupščino Stalne konfe- več za načelo, renče mest, in sicer: V razpravi o tem je bilo reče- • To je bil delovni sestanek v no tole: širšem pomenu besede (čeprav je — Sredstev imamo malo, vpra- bil v letoviškem kraju). Udele- Saimo se, od kod bomo dobili ženci so z izmenjavo mnenj, pri- manjkajoči denar — iz komun pombami, predlogi, poskušali najti (udeležba vseh članov Stalne kon- najustreznejše rešitve. Prizadevali ference mest)? so si najti takšne oblike finansi- — Ali ni moč najti drug- re- ranja in takšno finančno pošlo- šitev) recimo ob bližnji' preselitvi vanje komun, ki naj pospeši raz- ra**ih zveznih ustanov? voj proizvodnih sil v komuni in * A1.1 Je sPloh potrebno graditi nadaljnjo rast družbenega stan- "ko veliko zgradbo? darda. Ne pismena, ki so jo delegati • Razpravo je prevevala nf ‘V® ustvarjalna kritičnost, tudi kri- tičnost do lastnih napak. za večino premalo tehtno8uteme- To zadnje je bilo moč razbrati Ijen, zato je bilo naročeno pred-iz posameznih referatov, kot tudi sedstvu da stvari znova prouči in iz razprave o trošenju lastnih predloži skupščini prepričljivejše sredstev. Omenjeno trditev naj dokaze. In zato je bilo tudi skle-podkrepi tale primer: panje o bodočem proračunu pre- Pri razpravi, ali naj grade za loženo na zadnji dan zasedanja. Stalno konferenco mest lastne Ob obilici izredno perečih vpra-prostore, so bila mnenja tako de- Sanj, o katerih je skupščina raz-Ijena, da je bilo sklepanje o tem pravljala, je tak dogodek navidez-preloženo na zadnji dan skupšči- no nepomemben. Toda to je le vi« ne. Prava reč, bo dejal kdo, ali je dez. Zahteva, da mora biti tako stvar sklenjena tri dni prej ali važen predlog, kot je gradnja no- vega poslopja res tehtno, vsestransko in prepričljivo utemeljen, kaže tudi v organizacijskem delu skupščine na njen delovni značaj. Žal takšnih pretehtnih sklepanj še vedno manjka v številnih ljudskih odborih — mimogrede rečeno tudi v številnih podjetjih. Bolje je preložiti sklepanje o proračunu ali zboru za nekaj dni ali tednov, kot pa glasovati o nečem, kar ni dobro utemeljeno, premišljeno in zavoljo česar nastane pozneje velika škoda, tratenje denarja itd. Referat »Proračuni občin in okraja« pa je opozarjal med drugim prav na takšne nepremišljene sklepe. Rečeno je bilo: analize sicer kažejo, da so ljudski odbori v večini primerov smotrno uporabljali razpoložljiva sredstva, toda ni malo tudi takšnih, ki so tratili denar. Od 1952. do 1858. leta so v nekaterih krajih gradili drage in luksuzne šole in poslopja za administrativne ustanove. Medtem ko so stale učilnice ponekod le 2 milijona, so stale drugod 10 milijonov dinarjev. Številne nove upravne zgradbe ljudskih odborov so prevelike in preluksuzne. V času, ko komune nimajo dovolj denarja, ga porabijo veliko za rekonstrukcijo trgov, ki bi lahko bili takšni kot so, še leta in leta. Posamezni ljudski odbori kupujejo draga vozila, čeprav bi lahko svoje potrebe zadovoljila s cenejšimi. Porabijo veliko denarja za drago opremo v kabinetih, za nakup preprog, za opremljanje knjižnic z dragim pohištvom, zdravstvenih ustanov z nepotrebnimi instalacijami, šole z dragimi klopmi itd. Omejene možnosti skupnosti, da bi lahko povečala proračune, hitro naraščanje pristojnosti in potreb komun terjajo, da vsakdo smotrno uporablja svoja sredstva. Toda trošenje denarja za takšne in podobne stvari zmanjšuje možnosti, da bi bilo več sredstev namenjenih za hitrejšo rast družbenega standarda, so stvari, ki bi koristile vsem državljanom. Vzroki? Glasovanje o nečem, kar n1 prej pretehtano z vseh strani. Še premajhen vpliv državljanov na smotrno trošenje sredstev v komuni. In rešitev? Državljani lahko na to vplivajo posredno ali neposredno. Posredno prek oseb, ki so jih izvolili v svoje predstavniške organe in neposredno prek zborov volivcev. In ob tem je treba reči, da je neposredni vpliv državljanov na porazdelitev proračunskih sredstev prešibak. Na zborih volivcev se po pravilu osnutek proračuna ne da na javno razpravo, če pa že pride, je govora le o številkah po poglavjih. Aktivnejšo udeležbo volivcev in tehtno motrenje odbornikov ljudskih odborov, kaj je prav, kaj ne, kaj je nujno, kaj lahko še počaka ali kaj je lahko ceneje, bi okrepilo nadzor in zmanjšalo možnosti za neracionalno uporabo proračunskih sredstev. Kot rečeno je ob obilici važnih vprašanj na tej skupščini prej omenjeni dogodek navidezno nepomemben. Toda, če se držimo načela, da je bolje stvar dvakrat pretehtati kot enkrat napak storiti, je bil vendarle vreden omembe, saj je poučen. Peter Dornik V tem tednu so Slovenijo obiskale sindikalne delegacije Cejlona, Gane, Gvineje, Libanona, Holandije, Alžira, Urugvaja in Čila, ki so sodelovale na IV. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Med svojim bivanjem so se člani delegacij pogovarjali s predstavniki republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo o nekaterih problemih delavskega in družbenega upravljanja. Člane delegacij Alžira, Urugvaja in Čila je sprejel tudi predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo. Člani delegacij Gane in Cejlona so obiskali zavod za stanovanjsko izgradnjo, kjer so se zanimali za probleme te ustanove. Ogledali so si tudi Savsko naselje in se seznanili 'z načeli stanovanjske skupnosti. Delegaciji Liberije in Cejlona sta si ogledali tovarno »Litostroj-« in se posebej zanimali za tarifni pravilnik, ki je visel na vidnem mestu. Člani delegacij Urugvaja, Alžira in Čila so tudi obiskali »Litostroj« in kranjsko tovarno »Iskra«. — Na sliki: Člani delegacij Gane, Cejlona in Holandije si ogledujejo naše glavno mesto. Dober sistem dela je pogoj uspešnemu delu sindikalnih organizacij ** * (V kolektivih skušajo ob takih sednik obratnega sveta. Vloga in Odkar so sindikalne organiza- ganizad%Ic-ti imajo sicer pre- kjer nimajo stikov z delavci, pa ganizacij, ki bi lahko ocenjevale Sf^o^ “jen? Težk? bT reM, lato dje usmenle svojo dejavnost k cej izkušenj v družbenem delu, je organizacija slaba. Takih po- določene probleme in po napoti- ločenih slabosti, če jih ne more bili to samoupravni organi v obra-ansnnHarskn nnhttč- m.mo te*, sn t„ri, ndU*nt. m«,« lih IV. kongresa Zveze sindika- sam odpraviti. Ždi se, da v pod- tih. Nekaj časa so v Elektropre- Spremenjena vloga Zapisek o delu sindikalne organizacije »Elektroprenos« Precejšnje težave sp nastale sindikalne podružnice, spet pred- sameznih organov. Sindikalna or-takrat, ko je sindikalna organiza- lagali, naj bi jo razširili s člani ganizacija ne le lahko marveč cija poslala delavskemu svetu delavskega sveta tako, da ne bi tudi mora opozarjati na določene Elektroprenos pismeno resolucijo mogli člani sindikata preglasovati slabosti. Toda odpravljajo jih le glede podeljevanja nagrad. Pred članov delavskega sveta itd. lahko v vodstvu podjetja potem, meseci so namreč nameravali po- (Toda po vsem tem bi se lah- ko delavski svet o tem razpravlja deliti nagrade nekaterim članom ko vprašali, kakšen je delavski in sklepa.) kolektiva. Ker podjetje ni imelo svet, ki se boji, da ga ne bi drugi V tej gospodarski organizaciji izdelanega pravilnika za podel j e- člani preglasovali. Morda pa so v so tako predlagali vse dotlej, do-vanje nagrad, so na delavskem njem le popolnoma prevladali kler sindikatu ni uspelo dokazati, svetu nagrade predlagali: vplivi polproletarcev, da bi za vsa- da tu ne gre za kakršnokoli na- — sekretar podjetja za uprav- ko ceno uresničili te predloge, pa sprotovanje delavskemu svetu in no osebje, čeprav bi tako podeljevanje na- upravi podjetja, marveč skuša — predsednik delavskega sve- grad prej škodilo kot koristilo de- organizacija pomagati kolektivu ta za vodilne uslužbence, lovnemu kolektivu.) pri odpravljanju nekaterih slabo- — direktor za obratovodje, Tu sicer ne bi še posebej raz- sti. Naj navedemo nekaj primerov. — na obratnih sestankih pa glabljali o slabostih podeljevanja V podjetju so imeli do nedav-naj bi se dogovorili za nagrade nagrad kar povprek. O vlogi sin- nega le upravni kolegij, ki se je posameznih delavcev v obratih. dikata o tej gospodarski organiza- tudi včasih ukvarjal s strokovni- Sindikalna organizacija je v ciji pa kaže zapisati nekaj besed, mi problemi (v njem so bili di-resoluciji predlagala delavskemu že iz tega priihera bi lahko rektor> srekretar, 'tehnični vodja svetu, naj bi določili le skupno razbrali, da so nekateri člani de- in ®ef gospodarsko računovodske- všoto nagrad, razdelili naj bi jih lavskega sveta in kolektiva sodili" ga sektorja). Nekatere »pogonske-" šele takrat, ko bi imeli izdelan da se ukvarja s nroble- Pr°bleme pa sta reševala kar sa- pravilnik o podeljevanju nagrad mi> ki ne s6dijo v njegovo pri- ma tehnični vodja in direktor in merila za tako nagrajevanje, stojnost, da sindikalna organizaci-' podjetja- Sindikalna organizacija O pravilniku naj bi pozneje'raz- ja skuša zmanjšati osebne dohod- je menila, da bi kazalo obravna-pravljali člani kolektiva. Sele ke zaposlenih delavcev (kljub vat-i proizvodna vprašanja na šir-potem naj bi delavski svet do- temu, da so bila kolektivu znana šem kolegiju, da bi bili tehniki in končno sklepal o podeljevanju stališča glede nagrajevanja, saj inženirji seznanjeni z vsemi bi-nagrad. so 0 njih v podjetju večkrat go- stvenimi problemi (šef pogona naj Člani delavskega sveta so po- vorili tudi člani predsedstva Re- bi bil na primer seznanjen z in-tem, ko so prečitali to resolucijo, publiškega odbora sindikata kovi- vesticijsko izgradnjo itd.). Po predlagali sindikalnemu odboru, narjev). Taka zmotna gledanja so daljših razpravah so naposled V naj le-ta izdela pravilnik za pode- bila v kolektivu zaradi tega, ker Elektroprenosu le imenovali stro-Ijevanje nagrad. Pozneje so pred- so nekateri ljudje menili, da je kovni kolegij, ki zdaj že sklepa o lagali, naj bi imenovali komisijo sindikat v podjetju za to, da prire- nekaterih tehnično gospodarskih petih članov izvršnega odbora ja izlete in da je edina skrb čla- problemih. Med drugim so že pri- nov izvršnega odbora podružnice, pravili pravilnik za poslovanje da skrbijo za tp, da so vsi delavci stikalniške službe itd. Na strokov-plačali sindikalno članarino. Ta- nem kolegiju naj bi pripravljali koj, ko se je sindikalna organiza- tudi gradivo za zasedanje delav-cija lotila proučevanja dela de- skega sveta kadar bodo na njem lavskega sveta, ko je pričela ppo- sklepali o določenih strokovnih zarjati na napake posameznih vprašanjih. članov, pa tudi vodilnih uslužben- V Elektroprenosu imajo v ob-cev, so v podjetju predlagali, naj ratih tudi nekakšne obratne sve-bi določene slabosti odpravila kar te. Predsednik obratne sindikal-sama sindikalna organizacija. ne organizacije je hkrati pred- praktičnim gospodarsko politič- mimo tega so tudi odločni, imajo družnic je v tem sindikatu ved- ____________ ___________________^ „„ v ..........j nim problemom, se pogosteje sre- dovolj poguma, da bi se lahko no manj. Nekateri ljudje, ki že tov Jugoslavije tudi razgibale jetju »Elektroprenos« niso bili na nosu celo težili k temu, naj bi se ukvarjal: z določenimi problemi, več let delajo v vodstvih sindi- svoje člane. M. Rožič jasnem, kakšne so pristojnosti po- ti sveti ukvarjali zgolj s strokov- nimi problemi. Prav gotovo pa je, čujemo z vprašanjem, kako bi z dobrimi metodami in oblikami Toda ker niso dovolj samostojni, kalnih organizacij, so prepričani, dela podružnic zagotovili njihovo se včasih zatekajo k zastarelim da o posameznih pomembnih učinkovito delo med proizvajalci, oblikam dela. V podružnicah po- vprašanjih ne kaže razpravljati Mnoga načelna stališča glede do- samezni ljudje mislijo, da mora- z delavci, ker se le-ti ne zanima-ločenih problemov omogočajo pre- jo vse sami narediti, večkrat do- jo za probleme in tudi ne priha-cejšnjo dejavnost sindikalnih or- volj ne zaupajo drugim tovari- jajo na sestanke itd. Zato o po- ganizacij. Toda zaradi zastarelih šem, ki tudi delajo v izvršnem membnih vprašanjih sklepajo v oblik dela ostajajo dobra, za druž- odboru podružnice. Tako odvra-' izvršnem odboru podružnice. De-bo in proizvajalce sprejemljiva čajo aktivne in mlade ljudi od lavci pa zavoljo tega ob nerazči- stališča le na papirju. Tu mora- praktične dejavnosti. In naposled, Ščenih problemih ne morejo ža- rno, torej iskati vzroke nedelav- v sindikalni organizaciji so pre- vzeti stvarnih stališč in včasih nosti nekaterih sindikalnih orga- pričani, da je dolgoletnega pred- nehote napačno tolmačijo posa-nizacij, ki se včasih ukvarjajo le sednika oziroma tajnika težko mezha dogajanja v kolektivu. To z manj pomembnimi vprašanji, nadomestiti. so potrdili primeri ob razpravah Republiški odbor sindikata ko- V podjetjih, kjer je zaposle- o delitvi sredstev za potrebe vinarjev Slovenije je v zadnjem nih več kot 200 delavcev, ki jim družbenega standarda, nagraje-času posvetil kadrovskim proble- republiški odbor posveča poseb- vanja. » mom in sistemu dela večjih sin- no pozornost pa so -še nekatere Delo vodstev sindikalnih orga-dikalnih podružnic posebno po- druge slabosti, V nekaterih sindi- nizacij je torej zelo pomembno, zornost. Podatki, ki so jih zbrali kalnih organizacijah so v prvem Metode in oblike dela so odvisne iz 123 sindikalnih organizacij, ka- tromesečju priredili le dva član- 0d razmer v kolektivu. Nekatera žejo, da so predsedniki in tajniki ska sestanka, medtem ko imajo sindikalna vodstva se sestavljajo povprečno stari 32 let. Na odgo- v drugih sindikalnih organizaci- 0b vsakem pomembnejšem do-vornih mestih v sindikalnih po- jah skoraj vsak teden sestanke z godku v podjgjju, ustanavljajo družnicah je precej mlajših ljudi delavci. Na njih razpravljajo o posebne stalne in občasne komi- DELAVSKI SVET ŠOLI Pred kratkim je imel delavski svet tovarne upognjenega pohi- in skoraj polovica tovarišev do- zanimivih in aktualnih proble- sije, sklicujejo posvetovanja druž- štva »Stol« v Kamniku enotedenski seminar. Sodelovali so preda- rIai žp ni Hplaln v sindikalni rvr- mih V tistih Hplmmih krvlob-titrih i___________• ______ _____________z • t-of«11: ii.. i____________ __ slej še ni delalo v sindikalni or- mih. V tistih delovnih kolektivih, benih delavcev. Pri izvajanju stališč sindikalne organizacije sodeluje precej ljudi, pa tudi delavski svet, organizacija ljudske mladine, strokovnjaki v proizvodnji itd. Sindikalna organizacija s sestanki, predavanji, anketami in razgovori seznanja delavce 7 dni * sindikatih pri sestavljanju tarifnih pravilnikov. Ugotovili so, da v nekaterih gospodarskih organizacijah neupravičeno povišujejo tarifne postavke uslužbencem: zlasti direktorjem, računovodjem itd. Občinski sindikalni sveti naj bi skupaj z gospodarskimi organizacijami te napake od-V Mariboru so na predsed- pravili, stvu razpravljali o plenarnih * sejah, ki naj bi jih sklicali od maja do meseca septembra le- republiškem odboru teks- tos. Govorili so tudi o proble- tllcev ,inv usnjarjev Slovenije so mih, ki se porajajo ob sestav- na tajništvu razpravljali o ta-Ijanju tarifnih pravilnikov. rifnih pravilnikih gospodarskih Na posvetovanju tajnikov organizacij. Nekatera podjetja občinskih sindikalnih svetov 80 občutno zvišala tarifne po-mariborskega okraja so razprav- stavke (zlasti uslužbencem). Tudi Ijali o nekaterih organizacijsko 80 precejšnje razlike glede sta-političnih vprašanjih. Menili so, mostnega dodatka kar bo slabo naj bi vsaj enkrat na mesec vplivalo na razpoloženj'e delav-priredili s tajniki razprave o cev, povečal pa se bo tudi pre-organizacijskih vprašanjih. Skle- hv delovne sile. Na seji so sklenili so tudi izdelati predlog za ab ,an?!lzo, 0 tentmo nagrajevanje blagajnikov občin- pravilnikih, da bi tako laze od- pravili nekatere slabosti. Ta stališča bodo posredovali tudi občinskim sindikalnim svetom. V Celju je bila te dni seja komisije za gospodarstvo Okraj- skih sindikalnih svetov. * V Murski Soboti je Okrajni zbor proizvajalcev razpravljal o sestavljanju tarifnih pravilnikov. Menili so, da morajo go- _____ _____ spodarske organizacije čimprej nega sindikalnega sveta. Udele-predložiti tarifne pravilnike pri- žili so se je tudi predsedniki stojnim organom, da jih le-ti komisij za gospodarstvo, ki de-potrdijo. Občinski zbori proiz- iujejo'v okviru občinskih sindi-vajalcev naj bi napravili ne- kalnih svetov. Razpravljali so kakšen pregled dela glede se- 0 postopku in načinu potrjeva-stavljanja in potrjevanja tarif- ^3 tarifnih pravilnikov gospo-nih pravilnikov. O tem naj bi darskih organizacij. Okrajnemu tudi razpravljali na svojih se- sindikalnemu svetu so do sedaj jah. Sklenili so. da ne bodo po- predložili še šest tarifnih pra-trdili tistih tarifnih pravilnikov, vilnikov. Občinskemu sindikal-kjer osebni dohodki niso v so- nemu svetu pa 25 tarifnih pra-razmerju z dohodkom gospodar- vilnikov. Okrajni sindikalni svet ske organizacije. je potrdil en tarifni pravilnik, V murskosoboškem okraju občinski sindikalni svet pa osem so imeli tudi občinske konfe- tarifnih pravilnikov. renče predsednikov sindikalnih Na okrajnem sindikalnem organizacij, delavskih svetov in svetu je komisija za oddih in upravnih odborov. Razpravljali šport razpravljala o počitniškem so o napakah ki se pojavljajo, domu. vatelji Centralne ljudske univerze v Ljubljani. Podrobno so proučili delitev dohodka v podjetju, urejanje finančnih in gospodarskih vprašanj, sistem nagrajevanja in material o delovnih razmerjih. Govorili so tudi o vlogi delavskega samoupravljanja. Vsako temo so obravnavali načelno in konkretno glede na problematiko v njihovem podjetju. Ko smo ob zaključku seminarja vprašali posamezne udeležence, da so že s tem, ko so imenovali predsednike obratnih podružnic za predsednike obratnih svetov dušili pobude obratnih sindikalnih organizacij. V teh dneh se na pobudo sindikalne organizacije pripravljajo na volitve obratnih delavskih svetov. Tudi bodo izvolili nov osrednji delavski svet. Novi obratni delavski sveti bodo imeli- sprva le posvetovalni značaj, šele kasneje naj bi jim dali ekonomsko osnovo za gospodarjenje. Lahko bi končno dejali, da je sindikalna organizacija uspela, da so v kolektivu uresničili precej njenih predlogov. Zdi se, da so v kolektivu pred nedavnim le spoznali, da sindikat utira tako pot, ki kolektivu koristi. Zavoljo tega so se na skupnem sestanku sindikalne organizacije, Zveze komunistov in uprave podjetja tudi dogovorili, da bodo odslej bolje sodelovali med seboj. Zlasti bodo težili k temu, da bodo v delavski svet izvolili take tovariše, ki bodo sposobni samostojno voditi delo teh organov. Sklenili so tudi, naj bi strokovni kolegij in uprava podjetja stalno obveščala delavski svet o položaju gospo- mmm Pri političnem delu pa se pri nas še vse premalo poslužujemo tudi drugih ponazoril. Sindikalna vodstva v podjetjih lahko uspešno pripravljamo za samostojno delo na dvoje načinov: Sindikalni podružnici lahko precej pomaga Zveza komunistov in druge politične organizacije v podjetju in ne nazadnje tudi višja sindikalna vodstva. Republiški odbor sindikata kovinarjev Slovenije pa takole sodeluje s podružnicami. Člani plenuma republiškega odbora skrbijo za določeno število sindikalnih organizacij. Obiskujejo njihove sestanke, ter jim z nasveti in s posredovanjem praktičnih izkušenj pomagajo pri njihovem delu. Trenutne naloge posreduje republiški odbor sindikalnim organizacijam z okrožnicami. Različne analize, ankete in drugo gradivo pa to sindikalno vodstvo posreduje podružnicam v posebnem biltenu. Po podružnicah je treba poiskati najprimernejše oblike in metode dela s člani sindikata. Aktivnost sindikalnih organizacij bo vedno večja. Tudi člani Zveze komunistov bodo imeliPv kolektivih dovolj dela, saj je v nekaterih podjetjih več kot 70 % komunistov, ki nimajo nobenih družbenih dolžnosti. Metode in oblike dela sindikalnih organizacij naj bi še v bodoče temeljito proučevali in jih izpopolnjevali, tako da bi sindikalne podružnice laže samostojno delale in sklepale. V vsakem podjetju naj bi imeli organizacijo, ki bi budno spremljala vse dogodke in probleme v podjetju. Želimo si takih sindikalnih or- uspelo, zato je uspeh razveseljiv.« nam je na našem seminarju letela pri svojem delu na prepreke in nerazumevanje. Združitev je bila umestna Po stopinjah Delavske Enotnosti tivu Vse to bo — kakor kažejo sedanji uspehi — vneslo v povečani kolektiv še več poleta. O Lani je pisal naš list o umestnosti združitve mariborskih Zanimiva je tudi zadnja seja • podjetij »PoIstroj« i„ »Metalna«. V »Polstroju« so bolj "razen" sT- m slabo gospodarili in so bili celo pod prisilno upravo, stavo tarifnega pravilnika, govo- • Združitev pa so seveda narekovali predvsem gospodarski tudi konkretno o dodatku O činitelji. — Pisali smo tudi o tem da bi bilo glede na za stalnost v »Metalni« je bil O veliko fluktuacijo delovne sile umestno uvesti v »Metalni« Tefo^JT Povprečno^vsako poseben dodatek za stalnost. leto odšlo in prišlo v podjetje 1- _____™ , , , • , okoli 300 delavcev ali blizu 18°/i> v rriruZJvn? ? . kole^: spreminjati v priključenih obra- vseh zaposlenih. Delavski svet se sedni 1 kl tUdl- Proifpodnja. Odslej je sklenil uvesti poseben doda- - U v lr n n T ^ ? Proizvajali le tiste polje- tek za stalnost. Za vsako tri- st roini h Zn nr ni* ^ ^ ^ dS,e st!°^’kl 80 se dobT° letno neprekinjeno zaposlitev, delskZh ’ Volj.e.- ™sh m ki jih trg sprejema. Iz- računajoč od leta 1946. dalje, v n r n n strojov i n h- delovali pa bodo tudi nekaj no- pripada posamezniku določen JnnZJ«* i ’ ?,-S° Vril UP0V- odstotek povprečne tarifne po- čitev pozdravili del ^vodilnem Zel° lepo Potezo )e napravil stavke (od 3—23 let službe 3 do kadra ZZtn ukrZŽrZoZ kolektiv »Metalne« tudi s tem, 10 V o). Upajo, da bodo s tem z dvomi in nerazumevanjem. ko.j,e plenil, da se kolektivu Precej ustalili delovno silo. Slednji se je po priključim pre- Priključenih obratov razdeli če- Tudi o zmanjšanju števila cej spremenil. trtina plače iz ustvarjenih sred- delovnih nezgod so govorili. i>e V kolektiv nekdanjega »Pol- Siev »Metalne«. teh je iz dneva v dan, čeprav stroja« se je povrnilo zadovolj- Priključeni obrati bodo izvo- Potrošijo letno za tehnično za stvo. Delavci pravijo, da. sedaj lili sedaj tudi deset članov de- saito okoli 16 milijonov dma nimajo časa za pohajkovanje, lavskega sveta in dva člana }ev\ Sklenili so, da bo PreJ Kolektiv »Metalne« jim je nam- upravnega odbora, ki bodo sku- vsak, ki ne bo imel nobene a reč priskrbel dovolj dela. Po paj z DS in UO »Metalne« tvo- lovne nezgode, ob koncu združitvi se je pričela bistveno rili nov samoupravni organ. tisočak. k. A. PLENUM ZVEZNEGA ODBORA SZDL JUGOSLAVIJE DOSEŽKI IN PERSPEKTIVE (Nadaljevanje s 1. strani) delalo na naših poljih 20.500 socialističnega sektorja še niso ske ali organizacijske nepriprav-To se nanaša zlasti na rezultate traktorjev, torej skoraj desetkrat dovolj velike, da bi same zagoto- Ijenosti zadrug za kopoeracijo, v proizvodnji pšenice in koruze, več' 1939.so Porabili le 3 kg vile ta kvalitetni prehod na drug zaradi vpliva drobnolastniške sti-ker se je poljedelstvo v letu 1957 umetnega gnojila na ^hektar, ob- način proizvodnje. ^Na plenumu hije na delitev v kooperaciji, do-Približalo ravni, planirani za le- ” ' 10=r’ ~~ ’’ to 1961, medtem ko je bilo v letu 1958 navzlic neugodnim vre-hienskim razmeram za 26 % nad desetletnim povprečjem. Po družbenem planu za obdobje 1957—61 se bodo vloge v delane površine, v letu 1957 pa je znašalo to povprečje 74,6 kg. Čeprav s tem povečanjem še vedno ne moremo biti zadovoljni, je vendarle jasno, da je kmetijstvo v novi Jugoslaviji ubralo edino možno pot, pot modemiza- kmetijstvo znatno povečale, tako cl;|e iri mehanizacije, da pričakujemo občutno večjo kmetijsko proizvodnjo. Po teh so opozorili na potrebo po čim tesnejšem sodelovanju z individualnimi kmeti na osnovi vzajemne zainteresiranosti. Potrebne so večje površine zemlje, da bo na njih mogoče uvesti modernizacijo in mehanizacijo kmetijstva, ker tehnična rekonstrukcija kme- gajalo pa se je tudi, da so zadruge šle v kooperacijo za vsako ceno, ne da bi pretehtale možnosti, tako svoje kakor partnerjeve. RAZMERJE CEN PŠENICE IN KORUZE NASPROTI CENAM NEKATERIH INDUSTRIJSKIH IZDELKOV Kmetijski proizvajalec Je lahko za 100 kg pšenice ali koruze kupil leta 1938 oziroma 1958 naslednje količine nekaterih industrijskih izdelkov: Predvidevanjih bi morala proiz- zacija ni niti lahko niti naglo iz-vodnja v letu 1961 narasti v pri- vedljiva, med drugim tudi zato INDEKS KMETIJSKE PROIZVODNJE Povprečje 1947—1956 = 100 V poeoiih raiceolienosti zem- tijstva ~ to ie osnova vsega na-Ijišč nT drobne 'posesti meW- Predka k?etijske Proizvodnje - 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958* Kmetijstvo** 93 107 107 78 110 78 110 97 120 100 145 126 tadust. rastlin 95 110 112 71 121 67 118 90 123 94 146 124 edelstvo 94 113 117 70 113 62 118 91 123 100 165 121 živinoreja 92 103 96 85 94 90 101 114 111 114 125 138 * Za 1958. leto: »Indeks«, št. 4/59. ** V indeksni listi je vključenih petdeset pridelkov, katerih vrednost Predstavlja več kot 90 V« vrednosti skupne kmetijske pridelave. Da se ob obračunavanju indeksa skupne kmetijske proizvodnje izognemo dvojnemu obračunavanju, niso upoštevani produkti za domačo predelavo na kmetij-posestvih (slive, grozdje, olive). Za penderacijske činitelje je vzeta Pbvprcčna cena pri proizvajalcu v zadnjih treh letih. Indeksi za leti 1956 in '»S7 so izračunani na osnovi verižnih indeksov. Vir: Statistički godišnjak FNRJ, 1958. žerjavi z desetletnim povojnim ne, ker kmetje niso dovolj iz-Povprečjem (1947—1956) takole: obraženi. Po drugi strani pa na-Pšenica in rž za 55 %, koruza za silne kolektivizacije ali razlasti-sladkorna pesa za 114, krom- tve pr* nas nismo sprejeli kot si-Pir za 46. meso za 54, mast za stema za ustanavljanje sociali-43, mleko za 49 in jajca pa 147 stičnih gospodarstev. V preobraz-^stotkov. bi vasi smo šli drugo pot: krepiti Večja proizvodnja osnovnih proizvodno sodelovanje sociali-zivil bo zagotovila tudi večjo po- stičnega sektorja s kmetom na košnjo. Če primerjamo narašča- osnovi vzajemne gmotne zainte-nie jn spremembo socialne struk- resiranosti za napredek kmetijske ture prebivalstva, bo v prihod- proizvodnje, za večjo storilnost, za znižanje proizvodnih stroškov in za nenehno krepitev socialističnega sektorja. Naša dosedanja praksa je pokazala — je poudaril tovariš Kar- n3em obdobju narasla potrošnja ^snovnih živil na prebivalca takole: žito za 2, meso za 14, maščobe za 20 in sladkor za 44 odstotkov. Uspehi v kmetijski proizvodnji fjeij — da je ta pot povsem pra-biinulih dveh let pričajo, da bolho to povečanje dosegli že pred letom 1961. Število živine nenehno narašča Med vojno je bila naša živinoreja skoraj povsem uničena, do žavljanov, prav tako pa razvija-!eta 1953 je bila živinorejska pro- nje socialističnih družbenih od-izvodnja stalno pod predvojnim nosov na vasi. Pomembno je, da desetletnim povprečjem, medtem se je v minulih letih življenjska ko kaže indeks zadnjih let viden raven ljudi na vasi občutno zvišala,- vendar ne sorazmerno z večjo storilnostjo. Višja raven vaškega prebivalstva je predvsem rezultat večjih državnih podpor vilna in da sta problem pospeševanja kmetijstva z uporabo moderne agrotehnike in socialistična preobrazba vasi popolnoma isti proces. Od razvoja naše kmetijske proizvodnje je odvisen tudi splošni življenjski standard vseh dr- riaPredek (1947—56 = 100): mora postopno zajemati čedalje večje površine obdelane zemlje. Modernizacija kmetijstva ps seveda zahteva tudi velike vloge. Lani je zajel proces modernizacije okoli 450.000 ha orne zemlje socialističnega sektorja in okoli 300.000 ha orne zemlje individualnih kmetov v kooperaciji z zadrugami. Na teh površinah pridobljeni donosi daleč presegajo donose majhnih individualnih posestev. Čeprav v kmetijski proizvodnji še vedno zaostajamo -za evropskim povprečjem, dokazujejo v minulih letih doseženi rezultati, da so pri nas pogoji, da bomo kmalu dosegli in presegli evropsko povprečje, če se bomo borili za večjo produktivnost ob istočasnem večjem vlaganju družbenih sredstev. Donosi na zemljiščih v kooperaciji so občutno večji od donosov na individualnih zemljiščih Proizvodno sodelovanje med zadrugo ali kmetijskim posestvom in kmeti dobiva v sedanjih pogojih čedalje večji pomen, vendar ne kot politična kampanja, kot dnevna parola, marveč kot stalen, očiten proces začetka socialistične preobrazbe vasi, kot preizkušena oblika, s katero je mogoče doseči modernizacijo kmetijstva, povečati produktivnost ter — to je najvažnejše — zadostiti potrebam ene in druge strani. Dosedanja kooperacija je imela razne oblike: tehnična in strokovna pomoč individualnim proizvajalcem, dajanje kreditov kmetom za razširitev proizvodnje, določeno proizvodno sodelovanje, v katerem se zadruga in kmet združujeta v .skupni proizvodnji in sta enakopravna lastnika proizvodov, ki si jih delita po pogodbi, itd. Plenum je opozoril, da je treba dohodke kmetov v kooperaciji obravnavati kot dohodke delavcev v industriji, t. j. zainteresi-— rati kmete za večjo produktivnost, od katere'bodo odvisni tudi njihovi prejemki. Tovariš Kardelj je poudaril, da je treba na kooperacijo gledati predvsem skozi prizmo boja za večje donose in za večjo produktivnost. V kooperaciji je treba vedno spoštovati načelo prostovoljnosti. Kmet naj sam presodi, kakšno korist mu prinaša sodelovanje. To pa je bolj ali manj že presodil, zato lahko pričakujemo, da bo kooperacija zajela v prihodnjih letih še večje površine in zagotovila večji donos na njih. Kmet spoznava, da svojim naraščajočim potrebam ne more zadostiti z dohodki na ločenem, majhnem gospodarstvu z zaostalimi tehničnimi sredstvi. Razprava na plenumu je pokazala, da kooperacija zajema čedalje več okrajev in gospodarstev. V okraju Prijedor na primer se je leta 1958 povsem spremenil odnos kmetov do koopera- zagotavlja Izdelki Mere Za 100 kg pšenice 1938 1958 Za 100 kg koruze 1938 1958 Domače platno m 17.88 13.62. 11.88 11.49 Qic m 16.89 11.55 11.22 9.75 Blago iz česane preje m 1.27 1.34 0.84 1.13 Sukno m 2.17 2.20 1.44 1.86 Delovni čevlji par 0.95 1.08 0.63 0.92 Gumijevi opanki par 2.53 4.94 1.68 4.17 Emajlirani lonci za 2 litra kom. 12.66 10.81 8.41 9.12 Petrolej za luči liter 21.714 28.318 14.42 23.893 _ Električni tok kWh 27.636 210.52 18.36 177.630 Milo za pranje perila kg 13.819 19.875 9.181 16.770 Sladkor kg 11.692 31.192 7.769 17.880 Tobak zavitek 25.33 68.08 16.83 57.44 Motika kom. 10.48 10.73 6.96 9.06 Kosa kom. 5.06 7.78 3.37 6.57 Plug (nižinski) kom. 0.19 0.24 0.13 0.20 Modra galica kg 19.000 13.168 12.625 11.111 Superfosfat kg 126.666 177.777 84.166 150.000 Kolomaz kg 30.400 44.444 20.200 37.500 Opeka 1 kom. 304.00 347.82 202.00 293.47 Cement kg 190.000 207.792 126.250 175.324 Deske (mehki les) m* 0.264 0.110 0.175 0.093 Vir: Podatki Državnega sekretariata za blagovni promet FLRJ gospodarsko nadzor- cije. Od skupnih 40.000 gospo- stvo nad stihijskimi procesi v in-darstev, kolikor jih je v okraju, dividualni proizvodnji, se jih je nad 10.000 v tej ali oni Poslovno združevanje v kmetijstvu V kmetijskih proizvodnih or- VLAGANJE V KMETIJSTVO, ŠTEVILO TRAKTORJEV IN PORABA UMETNIH GNOJIL OD LETA 1955—1959 Leto Vlaganje v kmetijstvo v milij. din* Število traktorjev*’ Poraba umet. gnojil v tonah*** 1955. leta 1956. leta 1957.leta 1958. leta 103 105 117 127 organiziramo v skladu z razme- V obdobjih 1947—1952 je bila Proizvodnja mesa, mleka, maščob, Jajc in volne pod predvojnim P°vprečjem. V času od 1953—1958 bila nad njim, v minulih treh letih pa smo znatno presegli de-^tletno predvojno povprečje. Večja živinorejska proizvodnja 86 kaže zlasti na kmetijskih po-s®stvih. Tako je na primer na-rasla molznost krav v socialistič-Plh gospodarstvih od 1800 litrov letu 1955 na približno 2500 li-Vov v letu 1957, nekatera poseda pa so že dosegla povprečno Proizvodnjo 4000 do 4500 litrov 'Piska na kravo. Napredek kmetijstva a z moderno tehniko je neločljivo povezan s socialistično preobrazbo vasi Napredek kmetijstva je odvi-, h predvsem od napredka polje-Iske proizvodnje, od uporabe jSrotehničnih ukrepov, od sode-V/anja znanosti s poljedelstvom n °d popolne mehanizacije potiske proizvodnje. vasi, nadaljevanje takšne politike rami. Lani so bile v kooperacijo pa bi neugodno vplivalo na živ- zajete površine dvakrat večje kot Ijenjsko raven mestnega prebi- predlanskim, kar dokazuje, da je Orientacija zadrug k vlogam SSASE 3SS5ŠS šSSSl mi, so prav kot v njih možnosti in potrebe po ustanavljanju raznih poslovnih .združenj. Združevanje kmetijskih organizacij je pogojeno z njihovo vlogo v socialistični preobrazbi vasi. Naloga zadrug ni le organizacija proizvodnje. Zadruge naj bodo nosilci pospeševanja kmetijske proizvodnje pa svojem področju. Ob izpolnjevanju teh nalog se zadruge povezujejo z drugimi gospodarskimi organizacijami v industriji in trgovini. Razen tega je cela vrsta skupnih nalog gospodarskih organizacij, kot n. pr. prodaja blaga, razni tehnični in strokovni servisi, predelava itd., v katerih so navezane na medsebojno kooperacijo. Kmetijske organizacije najuspešneje sodelujejo po poslovnih zvezah. Poslovne zveze, ki so ena izmed oblik združevanja zadrug, bodo v nadaljnjem razvoju kmetijstva izrednega pomena. Uspehov zadrug pri odkupu kmetijskih pridelkov in razvoja njiho- 1955 24 13.815 271.941 1956 35 14.700 447.721 1957 52 20.500**** 761.542 1958 73 28.000 186.000**** 1959 83 (Družbeni — 1,500.000***** plan) * Podatki Jugoslovanske investicijske banke. ** Statistički godišnjak FNRJ, 1958. *** Statistički godišnjak FNRJ, 1958. **** Podatki Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo Zveznega izvršnega sveta. ***** Razpoložljive količine po pregledu predloga Zveznega družbenega načrta za 1959. leto. Pri nas nimamo splošnega »Te- y varaždinskem okraju se je šte- večale od 68.000 ha v letu 1952 cepta« za kooperacijo, marveč jo vq0 gospodarstev, ki sodelujejo .. ^ zadrugami, povečalo od 6800 v letu 1957 na 15.000 v lanskem letu. na 199.000 ha v letu 1957. Te ekonomije so, najbolj množična socialistična jedra na naši vasi. Njihove površine nenehno nara- vega strojnega parka si ne mo-ščajo z odkupom in najemanjem remo predstavljati brez sodelo- PROIZVODNJA IN TRŽNI VISKI LETA 1958 Proizvodnja Setvene površine Pridelek ha •/« ton "/o Tržni višek v •/• ton •/« PŠENICA Družbena posestva in kooperacija 300.000 15 600.000 25 380.000 76 Zasebna posestva 1,700.000 85 1,800.000 75 120.000 24 Skupaj 2,000.000 100 2,460.000 100 500.000 100 KORUZA Družbena posestva in kooperacija (hibrid.) 300.000 13 1,200.000 31 400.000 80 Zasebna posestva 2,100.000 87 2,670.000 69 100.000 20 Skupaj 2,400.000 100 3,870.000 "100 500.000 100 zasebne zemlje ter z obdelavo opuščenih zemljišč. Čeprav donosi na zadružnih ekonomijah niso dosegli donosov na kmetijskih posestvih, so vendarle boljši kot oni na zasebni Zodrage so najbolj množični nosilci socialistične preobrazbe Velika socialistična gospodar- mTmbne^^h^HudTv^fnor^r Suženj? IndTstrijskfh Seti j! stva - kmetijska posestva, krneč- membne uspehe tudl v zlvinoreji a, k,- ke delovne zadruge in ekonomije splošnih kmetijskih zadrug — so vanja in pomoči poslovnih zvez. Odnosi med poslovnimi zvezami in zadrugami naj bodo zasnovani na čisto ekonomskih, poslovnih stikih. Na ta način bodo postale poslovne zveze prav takšna zdru- Vir: Podatki Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo Zveznega izvršnega sveta, »Neki problemi poljoprivrede 1 zadrugarstva«, str. 4. zadnja leta mnogo prispevala k napredku kmetijske proizvodnje. Kmečke delovne zadruge, ki so zdaj izrednega pomena za razvoj socialističnih odnosov na vasi, so v mnogih primerih prerasle, lahko rečemo, v neke vrste kmetijska posestva, ki sodelujejo s kmeti. V kratkem času se bodo kmečke delovne zadruge glede donosov in produktivnosti povsem izenačile s kmetijskimi po- V tem pogledu so perspektive zelo ugodne spričo zemljiškega sklada in sredstev, ki jih imajo zadruge. S svojo proizvodnjo postaja zadružna ekonomija praktičen ki se združujejo, da bi dosegla določene skupne naloge, upravljanje poslovnih zvez pa je zasnovano na načelu družbenega upravljanja. Poslovno združevanje bo še bolj pospešilo naraščanje storil- DONOS NA HEKTAR V MTC GLEDE NA LASTNIŠTVO zala, da . « stari Jugoslaviji je bilo sesti zasnovano kmetijstvo ni 'spo- j.^tijstvo tehnično slabo oprem- sobno za to regeneracijo. Čeprav sJeno, Proizvodnja kmetijskih se je po vojni spremenila druž-rojev je bila premajhna, po bena struktura vasi, še nadalje v adnih podatkih je bilo 1. 1939 prevladuje drobna in srednja po-Jugoslaviji le 2500 traktorjev sest z nizko storilnostjo. Po dru-1 °>2 na 1000 ha. Leta 1958 je gi strani pa kmetijske površine UVOZ PO NAMENU IN POTREBI (v milijonih dinarjev) valstva. Normalna pot za ublaži- kmet iz lastnega nagiba sprejel tev tega nesorazmerja je boj za kooperacijo kot najboljšo obkjjo večjo storilnost v kmetijstvu, to za izboljšanje svojih življenjskih pa lahko dosežemo le s temeljito razmer. V diskusiji so omenili, da je rekonstrukcijo celotne tehnične Čeprav donos na zemlji, s ka- na PUmer v zrenjaninskem okra-baze našega kmetijstva. tero kmet kooperira z zadrugo, Oflalo P° reorganizaciji 35 de- Referat tovariša Kardelja in še ni dosegel ravni socialističnih' 1°™* J,*druf, * m.T.A” razprava na plenumu sta poka- gospodarstev, je znatno večji od na drobni zemljiški po- donosa na zemljiščih individualnih proizvajalcev. V Vojvodini so znašali v letu 1957/58 povprečni donosi pšenice na ha: 23,8 q 22.2 q 18.2 q 12,6 q 1954 1955 1957 1958* °izvodl za široko potrošnjo ^ udeležbe v skupnem uvozu tega: hrana 8 u3eležbe v uvozu blaga za Široko potrošnjo ^roizvodi za reprodukcijo 0 udeležbe v skupnem uvozu proizvodi za investicije Udeležbe v skupnem uvozu 26.335 38.469 49.762 52.840 49.557 29.1 35.0 26.6 24.2 lane zemlje. V 1. 1957 so kmetje v tem okraju vložili 90 prošenj za sprejem v delovno zadrugo, kar jasno dokazuje popularnost zadrug. Splošne kmetijske zadruge organizirajo in izvajajo razne akcije, ki neposredno vplivajo na večjo proižvodnjo in na razvoj raznih oblik gospodarskega sodelovanja z individualnimi proizvajalci. S svojo dejavnostjo zajemajo čedalje več individualnih kmetov. Na ta način širijo površine za moderno proizvodnjo ne glede na lastnino. Leta 1957 je obsegalo 5384 kmetijskih zadrug 24.269 35.346 44.561 42.690 37.115 92.2 91.8 89.5 80.8 74.9 na kmetijskih posestvih v kmečkih del. zadrugah v kooperaciji izven kooperacije (individualni kmetje) V proizvodnji koruze jg to razmerje še bolj pozitivno v korist kooperacije. Kooperacija v živinoreji se šele začenja, čeprav ,smo v go- 1,276.000 gospodarstev. Zadruge spodarskem letu 1957/58 že dose- postopno utrjujejo svoj vpliv na gli vidne uspehe. Dosedanji rezul- velikih površinah zasebnih postati kooperacije v dolgoletnih na- sti in tak« Sstvarjajo ugodne po- zgled za kmeta, s tem pa hkrati nosti in dohodka vsakega posa- Leto Pšenica In rž Koruza Sladkorna pesa Krompir Konoplja Družbena posestva 1954 8 9.6 19.2 149.2 76.0 54.2 1955 17.9 20.4 195.2 98.0 62.1 1956 15.0 21.5 158.6 99.0 62.1 1957 23.8 39.3 294.0 147.8 121.0 , 1958 24.3 42.0 277.3 140.7 72.1 Kmetijske obdelovalne zadruge in ekonomije SKZ 1954 9.3 16.7 160.2 66.0 55.7 1955 17.5 19.4 1930 87.0 65.3 1956 15.0 20.6 176.5 96.0 56.7 1957 22.8 37.4 274,0 129.0 79.0 1958 21.3 38.7 245.1 93.3 71.5 Zasebni 1954 7.3 11.8 160.0 74.0 44.0 1955 12.0 15.5 199.0 87.1 51.4 1956 9.3 12.7 143.1 81.4 38.4 1957 13.0 20.8 235.0 114.4 51.0 1958 11.2 14.8 188.1 93.4 41.5 Vir: Podatki Zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje 52.889 61.549 72.519 109.372 107.217 51.9 50.9 52.1 22.595 26.270 19.962 36.182 48.730 sadih so nekoliko slabši. goje za postopno preraščanje v tudi jedro in gibalna sila koope- Izkušnje iz minulih let kaže- velika socialistična gospodarstva.- racije. Različne oblike sodelovaje, da so bile v kooperaciji tudi S krepitvijo svojega gospodar-pomanjkljivosti in da so posa- skega pomena postaja splošna nja zadrug s kmeti pa niso pomembne samo zaradi boljših pro- 19.8 18.2 mezne' zadruge utrpele določeno kmetijska zadruga hkrati tudi či- izvodnih rezultatov, marveč po- dodatni podatki Zveznega zavoda za statistiko Opomba: Obračun je narejen — 1 $ - 300 dinarjev Podatki: Statistički godišnjak FNRJ, 1958 proces izgubo. Vzroki za to izgubo niso nitelj pri planiranju v kmetij- spešujejo v sami kooperaciji, marveč so na- ski proizvodnji ter na ta način družbeno-gospodarske stali predvsem zaradi gospodar- ne zadružnih ekonomij so se po- vasi. spreminjanja strukture meznega podjetja, ki je organizirano v združenju. Takšna kooperacija se lahko razvije v zelo velika industrijska, kmetijska ali industrijsko-kmetijska združenja, ki bodo imela velik vpliv na proizvodne načrte in procese v vsakem posameznem podjetju. Delavec ne bo imel koristi od neutemeljenega poviševanja tarifnih postavk Sklepi Okrajnega ljudskega odbora Kranj glede tarifne politike in zaposlovanja Na svoji zadnji seji je Okraj- pravljal to pot že drugi«; šlo je ni ljudski odbor Kranj med dru- bolj za analizo uspeha ukrepov, ki jih je ljudski odbor sprejel že gim razpravljal tudi o problemu zaposlovanja in o tarifni politiki. O zaposlovanju je ljudski odbor v razdobju zadnjega pol leta raz- Čas trka na vrata (Nadaljevanje s 1. strani) Vendar bo ta časovna stiska Se večja, če bodo hoteli v občinah in sindikalnih svetih dodobra pretehtati, kako so tu ali tam uveljavili načela tarifne politike, bolje rečeno, kako so jih ponekod poskušali izmaličiti. Iz poročil tajništev za delo je moč razbrati še o marsikakšni slabosti. V mnogih gospodarskih organizacijah so se odločili za takšnole politiko: • Računajo na manjši dohodek, kot so ga dosegli v minulem letu, računajo na večjo zaposlenost in tarifne postavke potiskajo sumljivo navzgor. V posameznih podjetjih računajo, da bodo imeli do sto tisoč dinarjev manjši dohodek na zaposlenega v letošnjem letu, istočasno pa kanijo zaposliti deset, dvajset in tudi več odstotkov novih delavcev in tarifne postavke so »porasle" kar za 10, 20, 30 in tudi več odstotkov. Naj naštejemo samo nekaj takšnih podjetij, ki so omenjena v poročilih tajništev za delo. To so: Pekarna Bled, Tovarna mila Kranj, v celjskem okraju trgovsko podjetje Izbira, gostinsko podjetje »Ojstrica«, Avto-obnova, Železnina, gostinsko podjetje Koper, Tovarna emajlirane posode itd. Razumljivo je, da zavoljo takih napačnih izračunov marsikje zmanjšujejo sklade na račun povišanih osebnih prejemkov. Ce upoštevamo te in podobne slabosti, potlej Jdo čas hudo, hudo kratek. Organi občinskih ljudskih odborov in občinskih sindikalnih svetov, ki morajo izreči soglasje k tarifnim pravilnikom, bodo ob takih napačnih izračunih, (izračunih, ki so jih sicer delali ljudje, ki imajo vsak dan opravka z visoko matematiko in so očitno ob teh primerih skregani s številkami, skregani s stališči, kako naj bi sestavljali tarifne pravilnike in razdeljevali dohodek), upravičeno odklonili svoje soglasje in — kolektiv bo'zakonsko določen rok zamudil. Prikrajšan bo za dohodek, ki bi ga sicer dobil, če ne bi bilo takšnih in podobnih površnosti in maličenj. Toda če dobro pretehtamo vse te slabosti in takšno odlašanje, lahko iz vsega tega razberemo tudi določene težnje, ki sicer ne veljajo za vse gospodarske organizacije, za mnoge pa vendarle drže. Takole ponekod računajo: • Tarifni pravilnik bomo predložili čim kasneje v soglasje, šele zadnje dni, tako da se res ne bo nikomur splačalo vrtati, ali smo to ali ono stvar. pravilno izračunali, ali smo tarifne postavke zviševali kar povprek ali res samo tam, kjer je bilo treba, ali smo se odločili za nagrajevanje po učinku itd. In če nam bodo tedaj vendarle vrnili osnutek tarifnega pravilnika, bomo dejali, da bo nastal pri nas politični problem, ker ljudje ne bodo dobili tolikšnih pre- jemkov od 1. januarja naprej, kot so nanje računali. In zavoljo tega bomo dobili soglasje k pravilniku in izplačali kar nam gre.* Res, ne računajo povsod tako. Marsikje pravilnikov res niso prav čas sestavili, ker so tehtali, kakšna merila naj bi uveljavili, da bi bil res vsakdo nagrajen po svojem delu. Marsikje so bili sami v časovni stiski, ker nimajo za to tehtno opravilo dovolj veščega strokovnega kadra. Tem in takšnim je moč oprostiti tudi določeno zakasnitev. Toda tistim, ki s časom špekulirajo, kaj podobnega ni moč oprostiti. Prav bi bilo, če bi delavci v takšnih gospodarskih organizacijah zahtevali hitrejše urejanje tarifne politike od vseh tistih, ki so jim za upali to odgovorno nalogo. Če h kakšnemu tarifnemu pravilniku ne bo izrečeno soglasje prav čas. ne bo izrečeno zaradi takšnih špekulativnih teženj, zaradi površnih izračunov. Še nekaj. Zavoljo tega, ker bo na občinah in sindikalnih svetih te dni obilo dela, bo mogoče prikrajšan tudi tisti, ki je vse stvari doslej vestno in dobro opravil, ki je upošteval načela, kako naj urejamo tarifno politiko, da bo rasla storilnost in da bodo rasli prejemki v skladu s povečanim dohodkom To naj bi komisije upoštevale iv dale pri uveljavljanju takim pra Vilni kom prednost. P. Dornik lansko jesen. Z lanskoletnimi ukrepi je okrajni ljudski odbor zaustavil nadaljnje zaposlovanje organizacije, v industriji, kjer je bilo že lansko leto zaposlenih več delavcev, kot pa je bilo po perspektivnem planu predvideno za leto 1961. Že v prvem tromesečju letošnjega leta se je povpraševanje po delovni sili zmanjšalo na minimum in je za posamezne panoge industrije znašalo: mu jej o tarifni pravilnik kot nekaj, kar ni najbolj tesno povezano z gospodarjenjem, oziroma kalkulirajo tarifne postavke neodvisno od uspeha gospodarske SKLEPI IN PRIPOROČILA PODJETJEM Zaradi vseh negativnih pojavov v zvezi s sprejemanjem tarifnih pravilnikov je okrajni ljudski odbor sprejel več priporočil za občinske ljudske odbore in za gospodarske organizacije. Panoga Črna metalurgija Ind. kovin in predelava kovin Elektroindustrija Tekstilna industrija Industrija usnja in obutve Skupaj Povpraševanje 1958 527 745 497 388 377 Število delavcev 1. IV. 1959 25 83 84 114 40 * v 2534 346 200 DELAVCEV ZAPOSLENIH MANJ KOT PRED POL LETA Ena važnih posledic lanskoletnih ukrepov ljudskega odbora je omejitev fluktuacije v industriji. Po naročilu občinskih ljudskih odborov posredovalnice za delo namreč niso dajale napotnic za druga industrijska podjetja tistim, ki so zapuščali posamezna industrijska podjetja, ampak so jih usmerjale v druge kritične Na prvem mestu ljudski odbor opozarja, da bo pripravljalni postopek kar najbolj temeljit in v okviru zakonitih predpisov. Ljudskim odborom je naročeno, naj dosledno zavračajo vse pravilnike, ki bi temeljili na neresničnih podatkih, na nerealnih predvidevanjih in na zaključkih iz analiz, ki niso v skladu z načelom dobrega gospodarja. NEUTEMELJENO POVIŠEVANJE TARIFNIH POSTAVK V skladu s temi smernicami gotovo ne bodo potrjeni tarifni pravilniki, ki predvidevajo visoko povečanje tarifnih postavk brez povečanja dohodka na zaposlenega, in to celo v škodo skladov podjetja. Od tega namreč tudi delavec ne bi imel koristi. Višji prejemki ob isti proizvodnji ne pomenijo realnega povečanja'zaslužkov. Neko podjetje v Kranju predvideva povečanje povprečne tarifne postavke za 26 % (najvišje tarifne postavke za 52 %, najnižje za 42 %). Pri tem pa predvideva enak dohodek na zaposlenega kot lani, razen tega pa predvideva spremembo razmerja med osebnimi dohodki in skladi, v škodo skladov za 1,9 %! Neko drugo podjetje predvideva povečanje povprečne tarifne postavke sicer samo za 10 %, toda istočasno predvideva zmanjšanje dohodka na zaposlenega za 3,6 % itd. _______ Razen tega priporoča ljudski gospodarske panoge, kjer delav- odbor podjetjem in občinam, da cev primanjkuje. Tako je v raz- pojačajo medsebojne stike že v dobju od lanskega oktobra zapu- pripravljalnem postopku, da bi stilo industrijo 984 vseb od ka- tak® pravočasno odpravili posa-terih so jih posredovalnice usme- mezne pomanjkljivosti in pospe-rile 93 v gradbeništvo, 17 v go- Sili sprejem tarifnega pravilnika, zdarstvo, 31 v kmetijstvo, 42 v Nadaljnje priporočilo pravi, obrt, 18 v trgovino, 12 v gostin- da večji osebni dohodki ne smejo stvo, 78 v gospodarske dejavnosti, bffl posledica nominalnega po-Pri posredovalnicah je od teh večanja tarifnih postavk, ampak 984 prijavljenih le še 96 oseb, posledica višje proizvodnosti. Ta- ^em samo P° učinku) ki se nočejo zaposliti izven indu- rifne postavke morajo ostati pra-strije, ostali pa so prekinili za- viloma na lanskoletni višini, ko-poslitev (126), so se odselili v rekture so možne samo za dra-druge republike (125), odšli k vo- ginjski dodatek in za popravo jakom itd. Uspeh tega je zmanj- večjih nesorazmerij med posa-šana zaposlitev v industriji: med- meznimi delovnimi mesti. Večji tem ko jih je bilo januarja letos osebni dohodki morajo biti veza- BREZ »STAROSTNIH" DODATKOV Priporočilo okrajnega ljudskega odbora je tudi, naj podjetja ne predvidevajo raznih dodatkov, ki niso vezani na prizadevanje in uspeh posameznih delavcev. Tu so mišljeni zlasti starostni dodatki, ki v posameznih predlogih tarifnih pravilnikov dosegajo celo 40 % celotne tarifne postavke! Takšni dodatki, ki pomenijo bistven sestavni del tarifne postavke, lahko resno ogrozijo sistem nagrajevanja po učinku in poslabšajo medsebojne odnose med delavci (tistimi, ki so deležni teh dodatkov in tistimi, ki so nagra- Kr. Z varčevanjem - na klin Na gradbišču dovodnega pre- upravi gradbišča (seveda tudi dora bodoče hidrocentrale dvojno upravno režijo). Pri »Split« v Radovičih pri Do- obeh podjetjih je na tem grad-njem Dolcu delajo z najmo- bišču zaposlenih skupaj okoli dernejšimi stroji. Mojo pozor- 450 ljudi. Ce bi zaupali delo nost je zbudil jekleni trans- enemu samemu podjetju — portni trak, ki se je pogosto kateremu koli izmed obeh, ker ustavljal. njuna solidnost ni vprašanje »Zakaj stoji?« sem vprašal in ker imata obe dovolj izku-vodjo gradbišča »Tunelograd- šenj — bi število zaposlenih nje«. znižali vsaj za 150. Prihranki »Zato ker nima kaj prenaša- bi se povzpeli na milijone, ti. Njegova zmogljivost bi bila hkrati pa bi se izognili tudi izkoriščena s tremi izkopi, mi dvojnim mehaničnim sred-pa delamo samo v enem.« stvom, ki so tako potrebna na »Predor pa vrtate tako z drugih gradbiščih, leve kakor z desne strani. To- Premisliti bi bilo treba! rej sta dva izkopa, ali ne?« sem Ce se je zmotil investitor, bi vprašal. lahko izvajalci popravili to na- »Da, vendar »Tunelograd- pako, saj bi se lahko sporazu-nja« vrta samo predor z leve meli o skupni uporabi tehnič-strani, na desni pa je gradbi- nih pripomočkov. Mar ne bi šče podjetja »Hidroelektro« iz mogli reči: »Vi boste dali Zagreba. Ti odvažajo zemljo z transportni trak, mi ventilaci-vagončki in s škripci. jo, vi kompresor, mi transfor- V nadaljnjem pogovoru sem matorsko postajo itd., itd.?« izvedel, da so investitorja Kaže, da se niti socialistični (»Dalmatinske hidroelektrar- podjetji nista mogli sporazu-ne«), ki je naročil delo dvema meti. »Tunelogradnja« name-izvajalcema, stala samo pri- rava zgraditi 400 m »svoje« pravljalna dela nad sto mili- proge za električne lokomotive, jonov več, kot pa bi, če bi jih ki bodo polnile akumulatorje, dal enemu samemu izvajalcu. Doslej je »Tunelogradnja« upo-Toda to so bila le priprav- rahljala za to delo progo in Ijalna dela. Koliko bi prihra- škripčevje »Hidroelektre«. Ko nili in koliko milijonov preveč bo zaključena tudi ta »razdeli-vlagajo še vedno, nam bodo tev«, ne bosta imeli podjetji pokazala naslednja dejstva: »nič več skupnega«, in bosta Na gradbišču delata dva iz- »povsem ločeni«, vozna stroja — seveda ne z vso Pa investitor? Bo že plačal! zmogljivostjo — imajo dve Seveda z denarjem socialistič-kompresorski postaji, dvoje ne skupnosti, ventilacijskih naprav, dve me- In varčevanje? To so obesili .hanični delavnici, dve trans- na klin. formatorski postaji ter dve Brana Vučkovič v industriji zaposlenih 26.940, se je v aprilu to število zmanjšalo na 26.746. ni izključno na večjo produktiv- , . ^r^sPeYe'c k stanovanjski gra- Navzlic temu je že slišati pri- tov za stanovanjsko graditev sm° mpeh KKlMa.M j« rezuB?t pri- K^sS.hTsSgSdiU.M! EmuM™ pS“tte“pravZ» Y?a.\n ^ P dohodkov, večji dilo tako kmalu, pa spričo znat- cije, stanovanja pa gradijo tiste, p0 podatkih ki jih daje ana- It1?** ‘nrr? ^s gu&rssffi ‘rt&s nomske ukrepe, ki bodo silili go- eientov6itdf^s’^zUl J g,raditev stanovanj 82,3 Na pogled je to gospodarsko 1950—58 okoli 900 stanovanj. Zna-spodarske organizacije v pametno ' S te-1? J.e ^asno po- milijarde dinarjev, leta 1955 pa tudi najbolj upravičeno. Toda v {lino pa je da so zgradila 600 politiko zaposleni*. A temi -».S!**«*™ *• £££)*»£& " OD ADMINISTRATIVNIH NA EKONOMSKE UKREPE Ti administrativni ukrepi ukrepi je prav gotovo dosledno nagrajevanje po učinku dela. Vseh podjetij tudi ni mogoče prisiliti, da se bodo vselej držala števila zaposlenih, ki ga je določil ljudski odbor (razširitev proizvodnje, premik v kvaliteto itd.). Zato bi bilo primerneje število, zaposlenih vezati na določeno stopnjo proizvodnosti dela oziroma na določeno višino dohodka na zaposlenega. Včasih bi bilo gospodarsko neumestno vztrajati, da podjetje ne sme prekoračiti planske kvote zaposlenih. Ce bi razlog stavk. Prvi uspehi so dokaz Razgovor s predsednikom U0 tovarne »Stol«, kjer so dosegli že lepe uspehe z nagrajevanjem po enoti proizvoda .treml, ted?i j®. Okrajni ganizacije v podjetju. S predlo- tudi uslužbenca, režijskega in re- vala na^večanie dohodka zarev SVet V Hut$ani pri' gom Pravilnika je bil seznanjen montnega delavca. Prav gotovo neurejenega stanovanjskega pro' sTenega Vsevedi dodatno zan£ Pra.lnl£U t0Var' ves kolektiv' Klub mladih proiz- bo sedaj, recimo, električar ali blema je v minulih dveh let* slovanie umestao V v^akem nrt L va.^ev j? Y. razpravi poka- ključavničar še bolj pohitel s po- odšlo v druga .podjetja 580 vi meru^a ^preTpodjet.^a mitreb- akem^krJč, V lj“bycMl' zal- da mladina stalno spremlja pravilom stroja, saj ve, da vsak no oostaviti vorl^nii ogovor- ^ med gospodarjenje v podjetju, saj so zastoj vpliva no postaviti vprašanje odgovor- prvimi v Sloveniji, stoterimi je p^ačeiT proučevat nagrajiva-nosti za družbeni standard novo- soglašal sindikalni svet. Ker pra- nje po enoti proizvoda Tudi k zaposlenih, t. j. vsakemu zagoto- vilnik predvideva nagrajevanje predlogu tarifnega pravilnika so viti stanovanje (za sole, zdrav- po enoti proizvoda in zelo stvar- dali nekaj umestnih pripomb ki nove^menze^ttM kulturne Usta' no ^ora osebne prejemke posa- jih je DS tudi upošteval^Moram nove, menze itd.). mezmka, smo zastavili predsed- reči, da so vse organizacije zelo ruku upravnega odbora tovarišu temeljito proučile predlog pravil-Francu Ježu nekaj vprašanj. nika in da doslej kolektiv še o — Kakšne so značilnosti nobeni stvari ni tako nadrobno na proizvodnjo in s tem neposredno na njegove prejemke.* POMANJKLJIV PRIPRAVLJALNI POSTOPEK Glede''sprejemanja novih tarifnih pravilnikov ugotavlja poročilo sveta za delo, da je glavna pomanjkljivost v površnem pri- sokokvalificiranih in kvalificira' nih delavcev, ker so pri novi1' podjetjih dobili stanovanja. Spričo tega ni bistveno le da gradimo čim več stanova™’ marveč tudi, kdo jih dobi, pr®, to pa je odvisno predvsem ,, . , , ,. . podjetij, ki jih gradijo. V- neka' kako meni delavski svet upa- ^ ^estih. katerih prebival' rabiti razpoložljiva sredstva. stvo je v povojnih letih mo^° »Reči moram,« je odgovoril naraslo, je to vprašanje še P0* PRAVIČNEJŠA NEENAKA UDELEŽBA linriki tip mnrpin ki« + • • ,,,- —— gospodarstvu imamo še stanovanj podjetja za zunanj0 nodki ne morejo biti zidanih stanovanj je velika raz- vedno pojave, ki so posledica po- trgovino 293 na oodietia za no* ~ MM— -”»■ sr=, SSCEčs zgradila gostinska in obrtna pod' jetja niti enega stanovanja. Ali to pomeni, da je reŠeO stanovanjski problem vseh delaV' cev, katerih podjetja — in cel® panoge — niso gradila stanovanj’ Vsekakor tak zaključek ni upra' vičen. V 474 anketiranih podjel' jih, v katerih dela okoli 25 v« delavcev, zaposlenih v teh pan0' gah v naši deželi, je 9971 nereše' nih stanovanjskih prošenj. Zarad' Tovariša Ježa smo še vprašali, kakšne uspehe je dosegel kolektiv v preteklem letu in šali. »Za naš tarifni pravilnik je pravljalnem postopku. Ko je svet značilno predvsem to, da so oseb-za delo v začetku aprila pregle- ni prejemki članov kolektiva od-doval posamezna podjetja, je sa- visni neposredno od količine pro-mo 6 podjetij dalo tarifni pravil- izvodov izdelanih v določenem nik v razpravo kolektivu. Večina času in da imajo koristi od pro-teh pravilnikov ni bila izdelana izvodnih uspehov vsi člani ko-na podlagi analiz gospodarjenja lektiva, vsak po vrednosti svoje-v lanskem letu, ali pa so imeli ga dela.« izdelan samo tekstni del. Dejstvo, da večina tarifnih pravilnikov predvideva povečanje tarifnih postavk brez analize lanskoletnega gospodarjenja, kaže, da posamezniki, ki so sodelovali pri sestavi tarifnega pravilnika, poj- vašega novega tarifnega pra- razpravljal, kakor prav o novem predsednik, -da smo pri nas v sebno pereče. vilmka, smo ga najprej vpra- tarifnem pravilniku.-« zadnjem letu kar dobro gospoda- Skoplje je imelo leta 1939 Kolektiv tovarne »Stol« ob- nli. Pri 1260 milijonih dinarjev 65.000 prebivalcev in 15 626 stan®! računava osebne dohodke že celotnega dohodka smo imeli 360 vanj s 675.072 kvadratnimi met od januarja na osnovi enote milijonov dinarjev čistega do- stanovanjske površine. Zdaj st proizvoda. Kaj menite o' no- hodka. Izvoz smo kljub močni vem načinu nagrajevanja in konkurenci na zunanjem trgu po-kakšni so uspehi? večali za 37 %. Tri četrtine celot- »Po mojem mnenju, in tako nega, dohodka nam i® ]a™ pri- misli tudi večina članov kolekti- nef1 ^oz, «epray smo dobili za- va, je obračunavanje osebnega radl zmanjšanja izvoznega količ- novanj pa le za 5734. _ ►dka na osnovi enote nmiz- mka 32 milijonov dinarjev manj, Zaradi neenakih možnosti F kot bi jih sicer. Uspeh na zuna- se je v praksi dogajalo, da . njem trgu je zasluga kolektiva, ostali neurejeni pereči stanovali ki je sposoben izdelati res kvali- ski problemi, medtem ko so P" tetne izdelke in se obenem drži drugi strani dobivali stanovali kratkih dobavnih rokov. tisti, ki bi lahko določen čas . Glede n, (e uspehe so se l.n, 1’ je Skoplje 180.000 prebivale6'! ima pa 21.360 stanovanj z 984.1* kvadratnimi metri stanovanj5^ površine. Število prebivalstva ® je zvišalo za 115.000, število Kaj so menili o novem tarifnem pravilniku sindikalna organizacija, organizacija ZK in organizacija Ljudske mladine v tovarni? »O predlogu novega tarifnega pravilnika so razpravljale vse or- dohodka na osnovi enote proizvoda najboljši način, da dosežemo večjo proizvodnost. To trditev že lahko podkrepim s stvarnimi uspehi, ki smo jih dosegli v prvem tromesečju letos. Kot enoto proizvoda smo vze- li ekvivalentno točko, ki izraža osebni dohodki dejansko povečali Livarna in tovarna strojev - Hoče pri Mariboru proda po zelo ugodnih pogojih stabilni kompresor kapacitete 9 m3/min s 7 atm. obratovalnega pritiska in še druga odvečna osnovna sredstva porabljeni delovni čas za določen izdelek. V prvem tromesečju letos smo ustvarili 284.934 proizvodnih enot, oziroma ekvivalentnih točk. Lani pa smo povprečno v tromesečju dosegli le 257.325 enot. V letošnjem prvem tromesečju smo torej proizvedli kar 27.609 enot več. To je dovolj zgovoren dokaz, da je ta način nagrajevanja uspešen. Za nas po novem ni več bistvena tarifna postavka, ker se osebni dohodek obračunava na osnovi izdelanih in prodanih proizvodov ter deli med posameznike po učinku njihovega dela. Ta način nagrajevanja spod- za 17 °/o, 35 »/o. skladi podjetja pa za bil0 prišel do zaključka, da bi -treba deliti sredstva iz skla® „ , , za stanovanjsko graditev ne 1® . V razpravi o letnem zaključ- osnovi večje ali manjše udele**3 nem računu je bilo največ govora marveč tudi z drugih vidikov- teč » 72./. iztrošeni, zgradbe p. in okraje. Ne nasprotujemo ekonomskim instrumentom Mnogo smo govorili tudi o sta- delitvi sredstev iz skladov za 5 novanjski stiski, ki je pri nas novanjsko graditev — ti naJ buja slehernega člana kolektiva, Piranu.’ precejšnja, čeprav smo zgradili že štiri stanovanjske bloke, lan' pa celo stolpnico s 40 stanovanji Sklenili smo, da bomo tudi leto del sklada skupne uporabe name nili za gradnjo še enega stan-vanjskega bloka, del sredstev • za ureditev počitniškega doma bili pravilo — vendar ne bi. kot izjemo izključevati tudi d gih možnosti dodeljevanja k ditov za stanovanjsko gr^jer Neenaka udeležba je lahko v F. S. ločenih pogojih pravičneiša, , esezadnje pa tudi bolj ekon ska, čeprav se zdi čudno na E pogled. ^ PREVRNJENI JEZDECI ‘sakih pet minut je blisnilo nad y grajskimi šancami. Žgoča svetloba je prhnila proti nebu, planila po hribu navzdol in se ujela z lastnim odsevom v Ljubljanici. V "enutku je iz temnega ozadja razpelih kostanjev osvetlila molčečo kolono domobranskih strač. Pijan narednik je razlagal ob šentjakobskem mostu: »To so naši! "th slišite? Mi gremo na drug polo-*aj, pa ne za dolgo. Le pazite, kako *e boste držali proti komunistoml vse bomo zvedeli in z vsakim bomo obračunali.« Bolj sebi kot drugim je vbijal v Olavo propagando. Namesto vzklikanja le enolično drdranje kmečkih v02, topotanje konjskih kopit in Škripanje volovskih teleg. Vrsta ubežnikov je segala od Prulskega mostu in se je izgubljala v prahu prati Tržaški cesti. To so bili okupatorjevi hlapci v mešanih uniformah, nosilci Oseh mogočih kokard od kraljevih orlov pa do mrtvaških glav. Do zob oboroženi, potuhnjenih pogledov, so tljali v hrbte svojih predhodnikov in *° rinili sami sebe ter s seboj celo Kolono naprej. Ubežnikom so bile za špalir mrzle in ironični pogledi meščanov. Kot navček pa je spremljal njihov Pohod prom na Sancah. Pritrkoval Hm je že prejšnje dni s preračunano natančnostjo. Votlo je bobnelo. Ta-hak sluh je lovil žvižg granat, ki so sikale v prazno, nekam proti Krimu. Čudna karnevalska šala je bilo streljanje! Ze vse dni od 1. maja sam so topovi na gradu plašili ptice razbijali oblake. Škode niso nabili, koristi pa le toliko, kolikor so ** mladi »hitlerjugendovci« pred Olavno pošto podaljševali urice svo-‘ega gospodovanja za barikadami, ki jih za silo zgradili iz vreč peska sn « opeke. sakih pet minut so obletavali y splašeni golobi s streh okupirane Ljubljane. Vznemirjali so jih ^Pavški streli na grajskih šancah. »Nemci so predali oblast. Odprav-•Jajo se!« Res; pred nebotičnikom je stala nrsta avtomobilov, vojaki v zelenih "blekah so natovarjali arhive in protokole okupacijskih sil. V kotu za storim Figovcem je čakal kamion, na Katerega je tlačil svoje trofeje Si-m°n — razvpiti krvnik ljubljanskih )eč. Tako je bilo v Ljubljani prve 1945. leta. Ze tretjega maja je ^emec potrepljal po rami domobran-Ca> zdaj pa ti gospodari! Vrata zaporov v prisilni delavnici ° «e odprla. Okoli 40 jetnikov je fitmo osovraženih straž neverno od-.to proti svojim domovom. Kdor je al proti Zaloški cesti, je srečno polnil, druge pa so spet zajeli in jih ^Peljali nazaj za zapahe. Plavogar-°‘sti so še v zadnjih dneh svojega itošbovanja švabski zastavi priprav-Jali velik transport internirancev v ^■borišče smrti v Žlebiče pri Ribnici. i0 naj bi bil še zadnji »dokaz« nji-°ve velike domovinske ljubezni. . Med tem pa so kolone še vedno , tokle svojo verigo po Tržaški. Ce-topški cesti... .Jetniki v samicah so prisluhnili carjevim korakom. Občutili so ne-k lr> ki je zvenel v njih, zvenel v esedah policajev in kričanju belo-Jfrdistov, Usodnega dne so jim sneli v*°«e in jih odpeljali. Med njimi foto Kraigherja, Nado Gerzinič, dr. eubergerja... zi TuriaK in četrti maj: spet nov °cin v nepregledni vrsti zločinov ^npatorjevih pajdašev, izdajalcev Plane slovenske zemlje, i Istega dne so se pojavile v Ijub-^ Pskih papirnicah zastavice. Pro-tg^ioi niso vedeli, kaj se skriva za a so jih z odkritim veseljem fjjjnjali kupcem. To so bile ame-sIq> angleške, ruske zastavice in vznske s peterokrako ... se ^°' ni bilo kaj ponujati! Ljudje so ®netli po trgovinah in kupovali... bjv. ® 36 zaneslo tudi nekega domo-anca. v Novi založbi na nekda- njem Kongresnem trgu je dobil malone histeričen napad. Svojemu rjovenju je dal duška še z rafalom iz brzostrelke, da je zdrobil šipe v izložbenem oknu. Toda ljudje so naslednji dan spet kupovali zastamce. Tedaj skoraj ni bilo slovenskega doma v Ljubljani, kjer gospodinja ne bi šivala zmagoslavne zastave s peterokrako zvezdo. artizanske enote so se bližale h* mestu z vseh strani. Njihovega koraka ni mogel zaustaviti topovski ogenj, ki je še zmerom visel nad mestom. Ljudje so vedeli, da mora top ob polnoči za vselej utihniti. Ako ne, se bodo oglasile nevarnejše topovske cevi na drugi strani. Iz svobodnih gozdov, z že osvobojenega Barja. Plašna skupina belogardistov se je hrabrila z žganjem in z vero v nekakšno pomoč, ki naj bi prišla »od zgoraj«; pri tem pa je vsak zase otož- no pogledoval proti Zoisovi cesti, po kateri so se izgubljali zadnji vozovi bežečih kolon. Osmi maj. Vse kar bilo uniformiranega, je izginilo. Le skupinica mladih nemških fanatikov se je v Tivolskem parku in na Rožniku skrivala pred oboroženimi pripadniki frontnih organizacij. Izpraznjene vojašnice, večidel gimnazijska poslopja, so bile v rokah frontovcev, prav tako uradi oblasti in raznih vojaških enot. Opolnoči je kot v slovo še enkrat zagrmelo. Ljubljančani, vajeni enoličnih topovskih strelok, so se zdrznili! Zatem je bilo tiho, neznansko tiho... Topovi na gradu so torej le zleteli v zrak. Zadnji kamion je izginil za ovinkom na Celovški cesti. Mesto je, ne da bi vedelo, svobodno zadihalo. Nikjer več ni bilo ne švabskega bajoneta, ne belogardista, domobranca, plavogardista, ne zahrbtne črne roke... Polne Štiri ure ni škrtnil kamen na ulici, ni zaječala kljuka, ni zaškripal ključ v ključavnici. A vendar je bilo mesto, zavito v plašč teme, to noč budno. To poslednjo noč petletnega nasilja. Nenavadne so bile ure molka, pričakovanja nečesa velikega je dramilo sleherne oči. Tedaj so zazveneli koraki. Ostro in odločno. Nekje se je plaho odprlo okno: »Kdo ste? Ste res vi...?« Boječemu vprašanju je sledil jasen odgovor. Trenutek za tem so oknice udarile ob zid in ulico je preplavil navdušen- vzklik: »Partizani! Živeli partizani!« Naenkrat so jih bile polne vse ulice in ceste, trgi in parki. A to so bile šele predstraže! Meščani so se zgrinjali okoli njih, jim nudili pijače in prigrizka, se z njimi pogovarjali. Na Djukičevem bloku je zaplapolala zastava. Prva peterokraka v že osvobojeni Ljubljani. Se preden je sonce dodobra osvetlilo naše mesto, so bile zastave že v vseh oknih. In rože! Staro in mlado je pozdravljalo osvoboditelje, ki so v urejenih četveroredih korakali proti središču. Ta nezadržana reka je potrebovala širokih poti. Španske jezdece — osovražene priče okupatorjevega terorja — so potisnili ob stene, ■ ponekod so jih navdušeni mladinci poskušali zažgati, drugod pa so jih zvrnili čez nasip Ljubljanice. DUŠAN KRALJ NAGRADA za prisebnost Rok Vodu, delavec podjetja Elektro-LJubljana-mesto je lani dvakrat reSil življenje svojima delovnima tovarišema. Prvič je spravil na varno delavca, ki se je po nesreči dotaknil žic pod električno napetostjo in na njih obvisel. Ob drugi nezgodi, ki bi prav tako lahko bila smrtna, je Rok Vadas z rokami prestregel delavca, ki je omahnil z devet metrov visoke lestve. Za oboje dejanj ga je koordinacijski odbor HTZ ljubljanskega okrajnega sveta, Zavoda za socialno zavarovanje in Sveta za delo pri OLO na nedavnem posvetovanju nagradil s 30.000 dinarji. Z desetimi tisočaki so ob tej priliki nagradili še vlagalko Triglavske tiskame, delavko Slavko Lenarčič. Ko je nekega delavca stroj zagrabil za roko, se Lenarčičeva namreč ni zmedla, ampak je stroj naglo ustavila ter tako preprečila še hujšo nesrečo. T^daj pa kdaj se dogodijo primeri, K. ko človek reši življenje človeku zgolj s bliskovitim preudarkom. Podzavestno sproščeno, na vsak napor pripravljeno telo se sproži kot puščica; posreduje najbolje, kakor je — pač glede na okoliščine — mogoče. Seveda zaslužijo priznanje takšna in podobna dejanja. Naposled — zakaj jim ga ne bi dali? Mar niso ti ljudje-rešitelji dokazali, da znajo in zmorejo svojo plemenitost izpričati tudi tedaj, ko bi se marsikdo drugi zbal, umaknil, odnehal? Bolj nerad, zdaj devetindvajsetletni Rok Vadas, poročen in oče štiri leta starega sinka, pripoveduje, kako je med člani delovnega kolektiva svojega podjetja mimo pridnosti pri delu zaslužil priznanje in občudovanje še s svojim pogumom. »Bežite, kaj bi tisto,« pravi. »Videl sem tovariša v stiski. Dovolj blizu je bilo, da sem lahko priskočil. Ne rečem, če sem tistikrat res vedel, v kaj se podajam. Vem le, da sem pomagal. Delovna tovariša sta ostala živa, tudi zdrava sta zdaj oba... Sicer, kaj sem drugega hotel? Doma so me naučili, naj drugim pomagam v stiski, če le morem. Opravil sem samo svojo dolžnost, kakor mislim, da bi jo tudi kdo drugi. Kaj je potlej še treba govoriti o tem?« Tako Rok pove zdaj. Nejevoljen Je, če preveč siliš vanj in vprašuješ po stvareh, ki ga spravljajo v zadrego; ker je skromen. Potem se mu jezik vendar razveže. Da, lani poleti in na jesen,, takrat je bilo... Nekega sončnega dne ob koncu junija. »Fantje, danes boste pleskali strešne nosilce,« je svoji ekipi zjutraj povedal rajonski monter v Polju. Gez nekaj minut so se delavci ras-šli. Pavla Angustlna, vajenca Mirka In Roka je dolžnost vodila v Spodnji Kašelj. V naslednjih urah Je delo šlo naglo izpod rok. Tanka prevleka opečnato rdečega minija je vse bolj skrivala rjo na nosilcih. »Konzole« jim navadno pravimo. »Se malo, pa sem končal,« je pomislil Rok, ko si je ogledal strešni nosilec na gasilskem domu, kjer je pleskal. Kako naključje vse spremeni! Izza vogala je prisopihal vajenec Mirko. Ves rdeč, zadihan. Dotlej je pomagal Pavlu, ki je barval strešno stojalo na eni sosednjih hiš, oddaljeni za dober streljaj. »Rok, Pavleta trese. Pod tokom je, pomagaj...« Pomagaj. Veš Rok, kaj so tl starši, Medjimurci iz Draškovca pri Čakovcu, še kot dečku vcepili v glavo? V nevarnosti je tvoj delovni tovariš... »Ubilo ga bo, pomagaj!« Prošnja še ni izzvenela. Kakor veverica je Rok zdrsnil s stojala, po vrvi s strehe na tla; sedel na kolo in pognal. Gruča radovednežev se je že zgrnila krog tiste hiše. »Zakaj se nihče ne zgane?« je spreletelo Roka. Vendar za očitke ni bilo časa. »Vroče Je bilo. Bolje, bolj varno sem se počutil pri delu, če sem bil na strehi bos,« je povedal Rok, ko sem ga obiskal na domu v Slapah pri Polju. »Na streho sem zlezel brez kakršnega koli pripomočka, golorok In bos. Pavle je med žico pod električno napetostjo in streho visel, kakor bi bil razpet na križu. Ves posinel v obraz, penast krog ust Je že bil, fant moj... ... Zagrabil sem ga za roke. Električni tok se je sklenil še skozi moje telo. Navajen sem, da me strese, toda česa podobnega ne bi rad več doživel. Ko sem ga prijel in potegnil stran, na varno, me Je nekaj tako speklo, zbodlo...« Zdravniki so kasneje povedali, da so 24-letnega Pavla Angustina pripeljali v bolnišnice res v zadnjem trenutku. »Rajonski monter tam? V Ciglarjev! ulici se je pretrgal nizkonapetostni električni vod. Del Most bo v temi, če brž ne pride kdo in popravi ...« Klic je pognal na nepredvideno pot monterja Franco Mehleta in Roka. Električni vod se je strgal prav pod napuščem gostilne »Veseli prijatelji«. Na lestev je splezal monter France, s kleščami in drugim orodjem, pa z žico v rokah. »Ti, devet ali deset metrov pa bo visoko,« je Se pobaral Roka, ki je stal spodaj in držal lestev. Čudno, toda Roku se je takoj zazdelo, da nekaj ni v redu. Neko nevsakdanje sopenje je slišal nad seboj. Zazrl se Je k Francetu. Tih, močan, krepkih rok, se je njegov tovariš zaman skušal oprostiti krčevitega objema žiee, ki jo je prijel po pomoti. Rok je stisnil zobe in čakal. Drugega niti ni mogel. Tedaj je zlohotno tišino zmotil pridušen pok. In Francetu se je v stiski Izvilo toliko moči, da je zlomil enega zgornjih klinov Rok Vadas, ki je rešil že dvoje življenj lestve. Tudi žico je takrat izpustil. Brez ravnovesja, nezavesten, je omahnil. Z glavo navzdol. Nekaj je prešinilo Roka. »Samo prestrežem ga lahko, ujamem v naročje ...« Notranji klic je velel, naj pusti lestev, stopi korak dva bliže zidu, razširi roke. Močan krik, porojen iz bolečine, Je dramatično borbo prekinil. Ves bled, premočen od potu, je Rok držal Franceta v naročju. Samo roki si je zlomil France. Nič hujšega ni bilo. Rešil ga tovariš, ki je dobro vedel, da jo lahko tudi sam pošteno izkupi, če posreduje. Pač,- še ves mesec potem je Rok po malem pljuval kri. Pritisk, ko je prestregel tovariša, je bil močan. Precej drobcenih žilic v njegovem prsnem košu je bržčas popokalo tedaj. Zdaj niti ni več pomembno, če s kakršnim koli primernim ukrepom teh dveh nezgod ne bi mogli preprečiti vnaprej. Naše vrstice je narekovala zgolj želja, izraziti priznanje tistim, ki se nesebično, z vsemi svojimi vrlinami, trudijo pomagati svojim bližnjim, kadar so v največjih stiskah. Eden takšnih pa je tudi naš Rok Vadas. -mG OD 1. DO 7. MAJA ODLIKOVANJA DELOVNIH LJUDI OB PRVEM MAJU Ob prvem maju je predsednik republike Tito odlikoval več delovnih ljudi, kulturnih in javnih delavcev, za uspehe pri izgradnji socializma ter za delo, ki je posebno pomembno za naš gospodarski, družbeni, znanstveni in kulturni razvoj. Z Redom dela I. stopnje je predsednik Tito odlikoval 3, z Redom dela II. stopnje' 52, z Redom dela III. stopnje pa 1018 oseb. Z Medaljo dela j« bilo odlikovanih 1892 oseb. NOV ODSEK JADRANSKE MAGISTRALE V nedeljo, 3. maja so svečano izročili prometu nov odsek jadranske magistrale od Novega do Zadra, dolg 174 kilometrov. Jadranska magistrala, ki bo dolga 1400 kilometrov, bo povezala vse pomembne gospodarske in turistične kraj« vzdolž obale od Trsta do Bara. To bo moderna, asfaltirana, osem metrov široka cesta z vsemi značilnostmi najboljših evropskih cest. Odsek od Novega do Zadra, ki so ga minulo nedeljo izročili prometu, je bil najtežji. Podjetji »Asfalt- i Reke in »Viadukt- iz Zagreba ter pripadniki JLA, ki so gradili ta del jadranske magistrale, so morali premagati številne ovire. Tako so blizu Senja zgradili skoraj vso cesto na podpornih stebrih, pod njo pa so globoki prepadi in morje. Z magistrale vodi nešteto manjših odcepov do plaž ob morju, ob cesti so terase za razgled, prostori za parkiranje avtomobilov in gozdički, kjer si bodo potniki poiskali počitek. »TIMOCANKA- SE BO PRESELILA V NOVE PROSTORE V kratkem bodo dogradili vse obrate zaječar-ske tekstilne tovarne »Timočanka-. Delovni ko-lekhv upa, da bodo lahko preselili strojni park v nove prostore že ta mesec. Dva objekta sta povsem dograjena, pred nedavnim pa so pričeli graditi skladišča, ki so pravzaprav montažni hangarji, izdelek tovarne »Sako- v Mostaru. Razen trikotažnih izdelkov bo tovarna »Timočanka-kmalu izdelovala tudi perilo iz sintetičnega vlakna orlon. TOVARNA TRIKOTAŽE V BRČKEM Po šestmesečni poizkusni proizvodnji je prejšnji mesec začela redno obratovati tovarna trikotaže »Interplet« v Brčkem, ki je ena najmodernejših tovarn te vrste v naši državi. Med poizkusno proizvodnjo je tovarna usvojila proizvodnjo nogavic in še nekaterih drugih trikotažnih izdelkov. Njena letna proizvodnja bo znašala 3 milijarde parov nogavic v 200 sodobnih desenih. Razen tega pa bo tovarna »Interplet- proizvajala letno tudi 306 ton tako imenovanega anterlok prediva, ki ga bo predelala 206 ton v razne vrste moških in ženskih majic, puloverjev in drugih izdelkov. NOVO STANOVANJSKO NASELJE V SPLITU V Splitu so začeli zidati novo stanovanjsko naselje in regulirati del mesta. V novem naselju bodo zgradih stolpnice, v katerih bo 200 večsobnih in 150 enosobnih (stanovanj. V kleteh teh stanovanjskih hiš bodo restavracije, trgovine in servisi. Za regulacijo mesta in zgraditev naselja, ki bo imelo eno najširših ulic v državi (široka bo 60 metrov), bo Zavod za stanovanjsko izgradnjo v Splitu investiral približno 400 milijonov dinarjev. POL KILOMETRA DOLG MOST CEZ SAVO Pri Slavonskem Brodu gradijo enega največjih mostov v naši državi. Dolg bo 500 metrov, širok pa 15 metrov. Po njem bodo speljali železnico in cesto s pločnikom za pešce. Most betonirajo z bosenske strani, vtem ko bo druga polovica mostišča ob slavonski strani jeklena.- Jekleni del mosta je potreben zato, da bo most dovolj visoko nad vodno gladino in da bodo pod njim lahko plule tudi rečne ladje. Gradbeni stroški bodo znašali nad milijardo dinarjev. Most bodo dogradili prihodnje leto. PRVI SLADKOR IZ BITOLJSKE TOVARNE Letos poleti bodo dogradili in opremili novo ^sladkorno tovarno v Bitolju, eno največjih in najsodobneje opremlenih tovarn sladkorja v državi. Pričakujejo, da bo nova tovarna imela dovolj surovin v svojem širšem zaledju, saj bodo na tem področ ju že letos pridelali okoli 10.000 vagonov sladkorne pese. Do konca leta bodo v tovarni sladkorja v Bitolju izdelali 9000 ton sladkorja, drugo leto pa že 15.000 ton. NAS NAJVECJI LADIJSKI VIJAK V ladjedelnici »Split- so izdelali ladijski vijak iz litega železa, ki tehta 17,5 tone, v premeru pa meri 5 metrov. To je največji in najtežji ladijski vijak, izdelan v naši državi. Izdelali so ga pod kontrolo klasifikacijskega zavoda »Lloyd register- iz Londona, katerega strokovnjaki so se zelo pohvalno izrazili o tem uspehu ladjedelnice »Split«, saj ladijskih vijakov do nedavnega pri nas sploh niso izdelovali. Vijak je namenjen 12.800 tonskemu tramperju, ki ga grade v ladjedelnici »3. maj« na Reki. ZAČETEK DEL NA CESTI NOVO MESTO-DOLENJSKE TOPLICE Te dni so začeli pripravljati vse potrebno za gradnjo avtomobilske ceste Novo mesto—Dolenj-ske Toplice. Blizu bodoče avtomobilske ceste že lomijo kamen in odstranjujejo \Thnjo plast zemlje. Pričakujejo, da bodo tudi na to cesto prišle mladinske delovne brigade. Avtomobilska cesta Novo mesto — Dolenjske Toplice bo široka pet metrov in bo znatno olajšala promet med tem znanim zdraviliščem in ostalimi kraji. PRIHODNOST PRISTANIŠČA V BARU Do konca letošnjega leta bodo v Baru dogradili del velikega pomorskega pristanišča in ga s tem usposobili za promet kakih 200.000 ton .blaga na leto. V naslednjih letih bodo zmogljivost pristanišča stalno večali, tako da bo leta 1961, ob koncu prve etape gradnje pristanišča, operativna obala dolga 1300 metrov in sposobna za promet 800.000 ton blaga na leto. Tu bo tudi glavno potniško pristanišče na južnem Jadranu. SE ODOBRI...! Republiški svet za zdravstvo se je zadnjič, ko je razpravljal o zaključnih računih republiških finančno samostojnih zavodih, znašel, v kaj neprijetnem položaju. Odobril naj- bi zaključne račune, ne da bi mogel reči kakšno besedo o gospodarjenju v zavodih. Res je posebna komisija pregledala vse zaključne račune, toda tudi ona ni mogla storiti drugega, kot da je pogledala, ali so vse priloge k zaključnemu računu, ali imajo dokumentacijo za dohodke in izdatke in ali je prav izračunano. Ta komisija pa ni razpravljala o gospodarjenju. Bržčas bi tega ne mogla uspešno storiti niti druga, pa naj bi bila še tako močna, če tega niso že v zavodu ali ustanovi sami napravili Tako je navedla v glavnem le tiste razloge za primanjkljaje, ki so ji jih povedali v zavodu, čeprav je marsikateri med njimi tudi precej za lase privlečen. Na primer: primajkljaj je nastal med drugim tudi -zaradi dviga cen, zlasti zelenjave in sadja pozimi«, kot da se je to samo lani zgodilo in da je pozimi zelenjava dražja samo v tistem kraju O -razlogih« kaže res posebej razmišljati. »Izdatki za zdravljenje in nego so višji od predračunskih zaradi večje potrebe zdravil in obvezilnega materiala«, je zapisano v obrazložitvi bilance ene izmed bolnišnic za duševne bolezni. Stroški zdravljenja in nege so prekoračeni zaradi zdravljenja z dražjimi zdravili... (zavod, ki mu je bila lani dvakrat povišana cena oskrbnega dne). »Znatno so bili prekoračeni stroški za razvedrilo bolnikov...« itd. Na kaj nas opozarjajo ti in podobni razlogi? • Prva ugotovitev: v takih zavodih so dokaj ravnodušno prekoračevali postavke v proračunih in kalkulacijah cene oskrbnega dne. Nenavadno naglo se zadovolje z ugotovitvijo, da se je nekaj podražilo, nekaterih reči več porabilo itd. • Druga ugotovitev izhaja iz prve: ne čutijo se odgovorne za to, da bi se držali odobrene višine stroškov. ne bi bilo. Zelo težko je na primer razumeti, da so v nekem zavodu presegli planirano število oskrbnih dni, torej ob istih režijskih stroških in ob istem številu osebja ustvarili večji dohodek, pa je vendar nastal primanjkljaj. Ali ni to stvar, ob kateri bi se moral upravni odbor resno zamisliti ter poiskati vzroke, ki so privedli do primanjkljaja? Ali ni potem nujen zaključek, da se upravni odbori ne spuščajo v analizo stroškov, ne odkrivajo, kje in kaj se preveč troši in da potem po daljšem času, ko ja že prepozno, ugotav- dati sindikalnim podružnicam vse podatke, da bi mogle vplivati na gospodarjenje, in mobilizirati ves kolektiv za varčevanje. Seveda pa bo treba nenehno pobijati napačno mnenje, ki je v vodstvih zdravstvenih zavodov še močno zakoreninjeno, da namreč te stvari ne brigajo sindikata. Ob takem prizadevanju bodo vse stvari že v kolektivu razčiščene, predlogi za zvišanje cen oskrbnega dn'e bodo res posledica objektivnih razmer, svet za zdravstvo pa bo mirne vesti odobril zaključni račun. V. J. Ce je določeno, da smejo porabiti na primer za hrano 280 dinarjev, jih ne 'morejo porabiti 293 in več. Sila težko je opravičiti prekoračitev te cene, če v v ustanovi zares gospodarijo in je težko trditi, da ne bi shajali prav tako z 280 dinarji, ne da bi bila hrana kaj slabša ali pa bi je bilo manj. Podobno je tudi v potrošnji zdravil. Celo strokovnjak mora pritrditi, da se način zdravljenja ne menja vsakih četrt leta in da potemtakem izdatki te vrste ne morejo vplivati na prekoračenje cen oskrbnega dne. V prvi vrsti gre torej za odgovornost upravnih vodstev zdravstvenih zavodov, da se drže odobrene višine stroškov. To pa seveda pomeni, da bi morali sproti vsak mesec (marsikdaj je tudi to predolgo obdobje) ugotavljati, kateri stroški naraščajo in zakaj naraščajo. Knjigovodski sistem v zdravstvenih zavodih je danes že tak, da je moč sproti zasledovati gibanje stroškov. Od šestnajstih zavodov jih je lani kar deset zaključilo finančno poslovanje s primanjkljajem. Nehote se postavi vprašanje, kaj so ukrenili organi družbenega upravljanja, da primanjkljajev Koordinacijski odbor HTZ, ki ga sestavljajo predstavniki ljubljanskega zavoda za socialno zavarovanje, okrajnega sindikalnega sveta in sveta za delo OLO, je nagradil 15 delovnih kolektivov za uspehe pri preprečevanju nezgod in obolenj. Na sliki: Predstavnik kolektiva kočevskega rudnika ing. Kajfež sprejema nagrado 100.000 din Ob stoletnici RK Letos poleti bo minilo 100 let, kar je bila pri Solferinu velika bitka. 24. junija 1859. so se tam spopadle francoske, alžirske in piemontske čete s četami avstro-ogrske monarhije. Na bojišču je tedaj obležalo več kot 40.000 mrtvih in ranjenih, v naslednjih dneh je zaradi izčrpanosti in bolezni umrlo še 40.000 vojakov. Strahote bojev pri Solferinu je videl mladi Švicar Jean Henri D unant. ' Trpljenje vojakov ga je silno pretreslo. Zbral je prebivalce bližnjega Castigliona in pričel lajšati trpljenje ranjenih in umirajočih. S tem dnem se začne njegova dolga in naporna pot, pot za uresničitev plemenite misli, ki se je porodila ob trpljenju umirajočih pri Solferinu. Du-nant je obredel vse evropske dvore in prepričeval vse takratne veličine, da je treba z ranjenci v vojski ravnati po človeško in jim lajšati bolečine, na bojišču padlim pa ne glede na njihovo narodnost izkazovati spoštovanje. Ambulantam in bolnišnicam je treba v bitkah vselej prizanesti in zdravnikom ter zdravstvenemu osebju vojskujočih se strank povsod priznati nevtralnost. To so bile prve ideje nastajajočega Rdečega križa. Svoj namen je Dunant le stežka dosegel. Pet let po solfe-rinski bitki je končno le podpisalo šestnajst evropskih držav Ženevsko konvencijo. Kmalu za tem je večina evropskih držav priznala načela Rdečega križa. Od tedaj dalje ima človeštvo v rokah vsaj eno sredstvo za borbo proti strahotam vojne in hkrati tudi za boj proti posledicam naravnih nezgod. Ima organizacijo, ki pod praporom Rdečega križa zdru£uje ljudi v veliko bratovščino miru vn sloge. S sprejetjem načel pa seveda še ni bilo storjeno vse. Zagotoviti je bilo treba tudi izvajanje teh načel, saj so se kasneje v vseh desetletjih mnogokrat grobo kršila. Se posebno kruto se je izneveril humanističnim načelom Rdečega križa fašizem. Jugoslovani smo kmalu sprejeli ideje Rdečega križa. Že leta 1876 ustanovijo društva Rdečega križa v Črni gori in Srbiji, dve leti pozneje pa se osnuje na Hrvaškem odbor za pomoč ranjenim in bolnim, ki se nekaj let kasneje preimenuje v Društvo Rdečega križa Hrvatske in Slavonije. V Sloveniji je bilo leta 1879 ustanovljeno Deželno pomožno društvo za Kranjsko v pomoč ranjencem in bolnikom, iz katerega nastane leta 1902 Društvo Rdečega križa za Kranjsko. Ob razpadu stare Jugoslavije pa je razpadla tudi enotna jugoslovanska organizacija Rdečega križa. To pa ni oviralo našega nesebičnega in požrtvovalnega ljudstva, da ne bi v težkih dneh velike skupne borbe sdmo z neizmerno ljubeznijo storilo vsega, da pomore svojim ranjenim in bolnim tovarišem. In v tej herojski borbi se je leta 1944 v Drvarju rodila tudi nova ljudska organizacija Jugoslovanskega Rdečega križa. Po osvoboditvi pa nova organizacija ni skrbela le za ranjene, izgubljene in bolne, temveč je svoje delo usmerila tudi v skrb za ohranitev zdravja našim delovnim ljudem. Osnovno, za kar pa se danes bon Jugoslovanski Rdeči križ — in z njim vsa svetovna organizacija — pa je ohranitev miru v svetu. Rdečemu križu je danes vodilo: Nobenih ranjencev več, nobenih vojn več! JE IZDELEK TOVARNE ZLATOROG MARIBOR INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA razpisuje štipendijo za slušatelje Tehnične srednje usnjarske šole v Domžalah POGOJI: 1. dovršena osemletka ali njej enaka šola (dovršena nižja srednja šola; 2. da se obvežejo po končanem šolanju zaposliti se v podjetju najmanj za eno dobo šolanja. Prijave s kratkim življenjepisom in priloženim zadnjim spričevalom pošljite na upravo podjetja. Rok prijave je do 31. maja 1959. Ijajo, da so napravili izgubo? Potlej ne morejo napraviti nič drugega, kot se sprijazniti s številkami in poskrbeti, kako bi svetu za zdravstvo opravičili primanjkljaj, namesto da bi sproti gospodarili. Upravni odbori bi morali torej zahtevati, naj vodstvo zavoda vsak mesec poroča, kako se gibljejo dohodki in stroški ter zakaj se je kateri strošek povečal Ce pa zaseda upravni odbor le vsak drugi mesec ali še manj, potem kajpak na gospodarjenje ne more več vplivati. Vendar tudi sam upravni odbor ne bo dosti opravil, če boj za varčevanje ne postane stvar vsega delovnega kolektiva zdravstvenega zavoda. To je eno izmed sila važnih področij dela sindikalnih organizacij zdravstvenih delavcev, ki je nanj posebej opozoril že občni zbor republiškega odbora tega sindikata. Vodstva zdravstvenih zavodov so dolžna Odprimo stalno razstavo higiensko-tehnične zaščite! Pobuda okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani Na posvetovanju o varnosti pri delu, ki ga je pred nedavnim priredil okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani, je direktor tega zavoda tov. Slavko Kovačič razložil zelo koristen predlog. V Ljubljani naj bi odprli stalno razstavo higiensko-tehnične zaščite in varnosti pri delu. Posamezne gospodarske organizacije, zavodi in ustanove prirejajo vsako leto razstave o varnosti pri delu in o higiensko-tehnični zaščiti. Take razstave so odprte le določen čas, so sila drage, gradivo ostane potem ne- uporabljeno, prizadevanja so razcepljena itd. Mimo tega pa že dolgo čutimo potrebo po nekem organu, pri katerem bi lahko dobil vsak podrobna pojasnila o zaščitnih sredstvih, raznih napravah in o podobnem. Najbolj poklican bi bil za to seveda zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu, vendar sam ne zmore toliko sredstev, da bi odprl stalno razstavo. Zato predlaga ljubljanski okrajni zavod za socialno zavarovanje, naj bi vsa prizadevanja tako organov socialnega zavarovanja kot Centralnega higienskega zavoda, že omenjenega zavoda za proučev*” nje organizacije dela in varnost* pri delu ter delovnih kolektive'' združili ter odprli v Ljubija11* stalno razstavo o higiensko-teb' nični zaščiti in varnosti pri del®-Bržkone ne bi bila napačna m*' sel, da bi tako razstavo organi' zirali še na širših temeljih, d9 bi namreč vključili vanjo tod* varnost prometa in še drug6 vrste zaščite, o čemer bi bilo tr®' ba seveda še razmišljati. Nedvomno bi taka razstav* sila koristila tudi strokovni® šolam in vsem, ki se ukvarjal1 Ob četrtem letniku časopisa »Delo in varnost« s propagando higiensko-tehniČO9 zaščite. Predlagali so, naj bi v ta namen postavili posebno staV' bo, v kateri bi bile poleg raZ' stavnih prostorov tudi predaval' Zanimanje, Id ga Je strokovni Caeopig »DELO IN VARNOST« v treh letih izhajanja vzbudil pri naših delovnih kolektivih in pri vodstvenih kadrih po podjetjih, je zgovoren dokaz, kako potrebno in zaželeno je bilo stalno glasilo, ki naj podrobneje obravnava, poroda in daje napotke za reševanje številnih perečih vprašanj , ki so v zvezi s produktivnostjo dela in z varnostjo pri delu. Po skromnih začetkih Je mesečnik iz leta v leto dopolnjeval in širin svoj delovni program, tako da danes že v veliki meri opravlja koristno nalogo stalnega strokovnega obveščevalca o širokih področjih organizacije dela. proizvodnosti dela in /pogojih, ki vplivajo na večjo produktivnost, dalje racionalizacijo dela, analitičnega ocenjevanja delovnih mest. tariiira-nja, kontrole kvalitete, vodenja človeka, varstvene vzgoje, industrijske higiene, zdravstvene in tehnične zaščite pri delu, izobraževanja kadrov, profesionalne orientacije in poklicnega svetovanja itd. klicnih boleznih razpravlja dr. Stane Lajevec. S področja varnosti pod delu Je napisal Valter Perco sestavek: »Kontrolna naprava za defekte na električnih napeljavah pri trolejbusih«. Avgust Kuhar je prispeval članek: Varnost pri delu v praksi — primer Železarne v Ravnah. O problemih poklicnega svetovanja piše prof. Minka Zajec, o sredstvih za osebno zaščito pa prof. Mirko Batte-»tin. Zdet! Je »ano, da bi tako važna In danes prav gotovo že nepogrešljiva strokovna revija »Delo in varnost« poslej v še večji meri seznanjala naše gospodarske organizacije In še posebej vodstvene kadre s problemi na številnih sektorjih njihove dejavnosti, ki so našteti na prvi strani ovitka revije — vse v znamenju povečanja produktivnosti, osnovnega načela našega gospodarjenja. niče. Zamisel kaže vsekakor P°' zdraviti in smo prepričani, da ',* naletela na ugoden odmev Pf* Vseh prizadetih organizacijah & organih, zlasti še, če jo bo Uu®' ijanski zavod za socialno zavari1' vanje tudi gmotno podprl. 'e Letos se je mesečnik pojavil v novi obleki, z okusnimi platnicami in v povečanem obsegu ter tako tudi na zunaj postali prava revija., kar je treba samo pozdraviti. Sodeč po prvi številki, ki Je pravkar izšla, bo uredništvo tudi poslej skrbelo za izbranost in primemo poljudnost člankov ter za ustrezno ilustrativno plat, da bo vsebina dostopna čim širšemu krogu bralcev. Med gradivom, ki ga prinaša prva številka je treba omeniti aktualni članek Leopolda Pogačnika; »Uporaba skladov podjetij za izboljšanje proizvodnosti dela«. Dr. Leon Jero-vec objavlja članek: »Zakaj pri nas produktivnost ne raste hitreje?«, ing. Boris Gostiša pa članek: »Obratne nezgede so družbeni problem«. Franjo Aleš končuje ilustrirani sestavek: »Varstveno izobraževanje na delovnem mestu«. Nekaj navodil za pravilno ureditev krožnih žag je v nazornem. ilustriranem članku prispeval inž. Stane Pirc, dr. Stane Lajevec pa zapisek o prvi izdaji knjige »Medicina rada«. Mnogostransko dejavnost Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS izpričujejo na koncu številke objavljeni njegovi izobraževalni programi za leto 1958. Ob koncu prejšnjega meseca je zasedala skupščina republiškega zavoda za socialno zavarovanje, kateri so razpravljali o delu zavoda v lanskem letu ter potrdili zaključni račun. Sekretar republiške*® sveta za zdravstvo dr. Tone Ravnikar pa je med drugim razložil, kako bo rešen problem šolanja zobhL Druga številka revije prinaša uvodni članek Franja Aleša o problemih motiviranja v varstveni vzgoji. O izobraževanju kadrov v podjetjih piše Leopold Pogačnik. O po- terapevtov. Študij na stomatološkem oddelku medicinske fakultete bo namreč imel dva dela. Po P®*]! SPITIPStrifi Ant talrr» nen rteinKltnn __I— J— Hrt * semestrih (poltretjem letu) bo študent že tako usposobljen, da bo mogel popravljati zobe In bo mogel v službo. Kdor se bo hotel pa še izpopolniti, se bo kasneje vrnil na univerzo in diplomiral zobnega zdravnika. Obenem pa bo že to jesen zobotehnična šola tako razširjena, da bo mogla sPre'jd dvojno število gojencev. Tako so vendarle našli pot iz zadrege, o kateri že pet let vneto razpravU®0^ DELAVSKA ENOTNOST — štev. 18 - 9. maj 1959 t! Zakaj primanjkuje mesa? Skoraj tri tedne se je zlasti v proste. Razlika med najvišjo do- Kar lepe zaloge! V turistični se-P°Poldanskih urah ponavljal v govorjeno ceno in najvišjo pro- zoni bi se jih veselili celo tujci. JUbljanskih in verjetno tudi v sto ceno znaša tudi 40 dinarjev. Dovoljenje o iznosu mesa čez riigih mesnicah isti prizor: me- Tako dobi živinorejec okrog 20 mejo torej povzroča precej škode “fji so sloneni na pultih, kazali tisočakov več za prvorazredne domači oskrbi z mesom pa tudi Pfazne kavlje za meso in se opra- vole kakor za drugorazredne, živinoreji. Zato bi kazalo resno Sevali: Zato jih raje toliko časa redi, da premisliti, ali ne bi bilo bolje, če »Ne dobimo živine. Izvozna se po teži uvrste med najboljše, bi ga za nekaj časa ukinili ali Podjetja jo bolje plačujejo.« Tako torej mesna podjetja, ki vsaj omejili ta »izvoz«. Če bi še Izvozniki živine so se otepali oskrbujejo izključno domači trg, resno jemali predpis, ki prepo-'dvde in se izgovarjali: res zelo težko nabavijo slabšo veduje klanje telet, bi se naš ži- »Zaradi nas bi lahko bilemes- živino. Ljubljanska na primer so vinski fond kmalu povečal. Oskrbe polne mesa. Ne pozabite, da nakupila v Sloveniji samo 10 od- ba z mesom bo namreč vse v cekarjih in kovčkih več čez stotkov živine za zakol, vso dru- dotlej kdaj pa kdaj zašepala, jdejo, kakor ga mi izvozimo. Kriv go pa v sosednih republikah ali dokler ne bomo imeli 20 do 30 Videmski sporazum.« pa nezakonito, s preplačevanjem. odstotkov več goved. Ta predpis S samim iskanjem krivcev in Zato so bila že vsa po vrsti ka- bi lahko uveljavili, kakor so ga zvračanjem krivde na druge znovana. Nekatera že celo šest- uveljavile *-'L'i— * Ljudje kakor ti in jaz pištole kupi, v prvi vazi na levi. Lepše ne dobiš.« Drejc L je z drobnim kazalcem tako )zavrtal v izložbeno okno, da je (leseni okvir čudno zaječal. »Krizantemo? Krizanteme so vendar za grobove,« je ugovarjal Primož. »Ali niso ciklame lepše? . Poglej, koliko cvetov ima tale nohtov. Zal mu je, da se m me niso samo za grobove.* pri oknu. In koliko popkov. Vso dva meseca odpovedal topli ma- Mama ga je znova pobožala DARILO zimo bo cvetela.« lici v šoli. Zdajle bi imel še ce- in ga pohvalila. Primožu se je Drejc si je oslinil prst in se Hh‘ri sto dinarjev v žepu. Lah- odvalil kamen s srca. Drejc je J J ko bi kupil ciklamo. Če ne naj- imel prav. Ni mu zamerila, ker dotaknil Primoževega čela. »Si slišal, kako je zacvrčalo? Štirideset stopinj vročine. Ni čudno, da se ti blede... Ali veš, Argentina, Anglija, Se kajpak ne da napolniti me- krat. (Tega si seveda niso jemala Turčija, čeprav je na primer v Za to ima ljubljanski Okraj- preveč k srcu, ker je dohodek od Argentini živinoreja veliko bolj "^ljudski odbor jasen dokaz: da nezakonito nakupljene živine da- razvita kot pri nas. Namesto te-«io imeli za prvomajske prazni- leč presegel globo!) let koljejo pitana mlada goveda e dovolj govedine in teletine in Kaže torej> da z odkupno po- (baby-beef), ker je pač gospodar- , mesa tja do sredine maja ne utiko ni vse v redu, kajti brez nejše. meSa Sm° Pr3V Zaradi nizkih in ČUDNE MANIPULACIJE ^omeunskih sredstev itesna T 16-0 ,enakih, f0 za ^T]0 Izvoz živine se je povečal. Od Ujetja ^ namreč rdačala kilo- ČT® matretJe. kategorije, ki jo Ljubljane pa do italijanske meje gram živ^teže to 190 dinar ev k0 ,JeT° doma’ ln zato’ kf mesna kar pet podjetij' odkupuje živino ker so hUp PodIetIa ne smeI° odkupovati za tuje države. Že zato je med čredno žS meso pa L m^ prvoFazredne živine P° Prostih izvozniki velika konkurenca. Toda rala Ih cenah- to še ni vse. Po našo prvoraz- Dih c^h:’ £ P° ®rikroipI»dTO AU ne bi bil° Pametneje, če redno živino prihajajo tudi od-ip^h ’cSah za dS’ i^ mesna Podjetja zalagala kupovale! izvoznih podjetij iz treti erU^ri ™ g tudl s Prvovrstnim mesom m ga drugih republik. Včasih se znaj- Sevtd^o hPTI fo ,, c)U zaradi 501 jše kakovosti prodajala dejo kar trije hkrati v isti vasi. In se TTrihodnii nl ^ višjih cenah? Marsikdo bi rad Bolj ko gre komu za nohte, višjo goče mkl TTcrhovTimosTm dal nekaj več za kilogra'm dobre- ceno ponuja. Kmetje izkoriščajo 'faki nTnledvfdln? iTrJptki TUTT ga mesa’ mimo tega pa bi ga bil° konjunkturo. Ker sami ne vzrede vijo v ^okrajnem^pKtfačun^prel Yedn° d°VOlj V zal°gi' dovo« živine’ ^ hodiip kupovat ^Uko luknjo in povzročajo, da ^orda bo kdo reke!: »Tale pa drugam. Seveda ne govedo, da 66 je treba čemu drueemu od- navija za podražitev mesa, ko si jo bodo preprodali, za vzrejo pa - - - 8 vendar vsi prizadevamo, da bi se jo lahko nakupijo, kolikor hočejo, življenjska raven dvignila. Dvi- in plačajo po prostih cenah. Ra- ganje cen pa ne dviga življenj- zumljivo, da skušajo priti čim ske ravni!« ceneje do nje. Izvoznikom pa jo Pa ni tako. S tem bi celo dvig- Potem preprodajo kot . prvoraz- lepšo, pa kako manjšo. ji je prinesel krizantemo. Drejcu se je prijatelj zasmi- «No, zdaj se pa hitro umij lil, pa mu tega ni hotel pokazati. in preobleci. Ce dovoliš, te po- »Pa menda se ne boš cmeril? vniniTi v slaščičarno« ip cmpti— koliko stane ciklama v lončku? Kakšna baba pa si? Krizantemo ijaie rei{ia Primož je žalostno strmel v bi ji prinesel ciklamo. Pojdiva!« Ravno ko sta hotela z doma, cvetličarno in molčal. Dve sto Primož je brezvoljno sledil se je vrnjj 0če. dvajset dinarjev je dal za škar- Drejcu v cvetličarno in čez ne-jice. Za to mu ni žal. Mamica kaj minut je tiščal v desnici jih bo vesela, saj že lep čas toži, krizantemo, da si s starimi ne more več stri- * Povedati PROIZVODNJA ŽIVINE UPADA akko pomagalo da bi se hitreie nil1 zlvlJenjsko raven, visok živ- r^dno’ količkaj pnda, kajti L'- Pomagalo, da bi se hitreje ljenjski standard namreč ni v odkupoval« • radi zamižijo na eno oko in velikodušno priznajo ži- , Ugotavljanje krivcev j “ko pomagalo, opali iz težav. , , nrodaiine/ eene mesa 0K;0 m veilKOdUSino priznajo Zl- „ Kdo je kriv, da primanjkuje . aa 80 Prodajne / cene mesa kateaoriio- izvozne to- E°vedine in teletine? mzke, mesmce pa zaracii tejla IITbe lT nač S izTO^ to- Pnrf im vmii prazne. Da ne bi kdo napak ra- goape je pac trepa izpolniti, na drisko nazadovanie živinoreie v zumel: slabše vrste mesa bi kljub frel Pa J}6 jnisli.]0- I^ietje pn °... azaaova.n:,e zlvmore3e v tprmi vpdnn HohiTi nn tem včasih kar čez noč in brez loveniji. Letos imamo 12 odstot- emu. pano dobili po mz.Jin vkž truda zaslužiio šon ?ov 1T,ar,i irAt i qqq im cenah. Dražje bi bilo samo boljše vsaKrsnega truaa zasluzijo sop »Vse najboljše, mamica!« je izjecljal in ji v zadregi izročil oba zavitka. »Zame? Kako... Oh ti moj fantek!« »Kam pa vidva?« je čemerno vprašal, ko si je slačil suknjo. »Primož me je povabil v slaščičarno,« je z lahnim očitkom v glasu odgovorila žena. »Za njen rojstni dan, očka.« »Lepo, lepo,« je zamrmral oče in ne da bi ju pogledal od- Stisnila je Primoža k sebi in t°rnU T mu z drugo roko brodila po la- gIa8no zasmelal in se vrnil k seh. Primož je čutil, kako drhti. vratom! Se tesneje se je privil k njej in »Pa menda ji nisi ti prinesel ji nežno govoril: tele mrtvaške rože, Primož? Du- »Ko bom velik, ti prinesem hovit sin! Ha .. . ha... Duhovit polno naročje rož za rojstni dan. fant • • • Rožo roži... mrtvaško Tri velike ciklame ali pa še več. rozo • • • ha... ha...« In vsaka bo imela dvajset cve- Mati je zgrabila sina za roko tov in popkov. Boš videla, vso in kriknila: zimo bodo cvetele.« »Pojdiva!« Mati je zahlipala. Dolgo sta hodila po mestu, ne »In škarjice za nohte sem ti da bi spregovorila besedo. Prikupil. Stare so zanič, je rekel moža je stiskalo v grlu. Zasov-brusač. Ne vem, če sem izbral ražil je krizanteme in očeta, prave. Poskusi, kako režejo.« »Očka je včasih malo čuden. Potem sta skupaj občudovala Nič ne maraj. Saj bo bolje,« je darilo. čez čas po tihem rekla mama. »Zdaj pa še rožo poglej. Ne Potem sta spet nemo hodila bodi huda. Za ciklamo mi je po mestu, zatopljena v trpke zmanjkalo denarja. Drejc je re- misli. Slaščičarna je ostala daleč kel, da imajo pri njih tudi kri- za njima, zanteme v vazi in da krizante- Mariola Kobal ^ine kot Tete 1939 --Torej tudi 5veta prodajaj0 ^ k“ SfoV^din^ Sa ^ ^ Od TeTuo^težaTkakor so^- ^ klT T ?mel bltI izgovor za vsa' tržna inšpekcija v Ljubljani je tolikšna stiska za prvorazredno liko o vzrokih _ pomanjkanja go- pred go- živino in potem prodajala boljše Sveti za blagovni promet (za tr-je pogodbeno meso po višjih cenah, bi najbrž žišče) pa bi morali preko Ijud- odborov uveljavljati svoje _ „ - er, turfi r-ene MnrHa h! i:rzna inspeKcija v j_,juDijam je ^ k*-^ jpredloge in zahteve, saj morajo u Priložnost!) Zaradi povečane ^lo dobro če hi odklmne in Prišla na sled neštetim podob- živino in špekulacije s prepro- vedine m teletine, čeprav s tem kot samoupravni organi zastopati pa .e moči slehernega izmed nas "odaine cene med letTmnfhTe nim špekulacijam, ki so kmetom dajo drugorazredne živine, od- ne mislimo, da smo povedali vse. interese občanov. Mnogo stvari * je potrošnja mesa občutno LTiV) all nekaiVeč ali mani od- občutno povečale dohodke. Sicer kupljene na živinskih sejmih. Prav gotovo pa bo najvažnejše, ^ bl lahko sveti urediU kar z VčalT3- Torei' zivine je manj kot . . nonnr]h„ pa ni nujno, da živino prodajo Razmere bi se prav gotovo iz- da izpopolnimo odkup živine m odgovarjajočimi tajništvi. Ce že mesa pa P0iemo več. Vrh rninja jeseni je vsekakor veliko za Izvoz. V obmejnih krajih jo boljšale, če bi šla v izvoz res bolje organiziramo prodajo mesa, ne morejo vplivati na količine g? mV«"™ x s s sss s&ss * o vlogi s™tov E-gfa te pa ie. v Sloveniji kuDne cene v kritičnih mesecih ie drugorazredna ali tretjeraz-.veda, če kupec in prodajalec ne ' ZA BLAGOVNI PROMET vali na organizacijo pri prodaji, lino6' Iin Pfa,v le’,da Sre v tu- dvignili bi tudi veliko laže orišli redna. bi živini sama'določala katego- Marsikje pa mesa, pa tudi vplivali bi lahko na Inšpekcijsko Wi s.arno dobra živina, kajti s , ’ zakol Kako so možne take špekula- rijo, ampak bi to opravljale za- mleka in masla, skratka vsega, službo, ki bi morala še ostreje gotavr poveeuiemo ugI.ed I« za“ ‘ clje? Izvozna podjetja so se ob- družne komisije. Videti je tudi, kar primanjkuje v zadnjih ted- preganjati špekulante pri naku- n s 1110 n°va naročila. To pa NAD 30 000 TEI ET — vezala, da bodo Izvozila toliko in da živinski sejmi, kjer si skačejo nih, ne bi tako manjkalo, če bi povanju živine, pravočasno bi tjienjase gospodarstvo veliko po- ^ REKARJIH CEZ MEJO toliko živine. Da bi si zagotovila v hrbet izvozna podjetja in za- se občinski in okrajni sveti za lahko poskrbeli za zaloge in s 'laše . . . ( , , , predvidene količine, bi morala — sebni kmetje, več škodijo kot ko- blagovni promet za te stvari pra- tem nedvomno pomagali premo- Nača lnaJdonpsnejše in najbolje .. 0 pra, I? j2vozniki in tako kakor druga mesna podjetja — ristijo, in da bi bilo pametneje, vočasno pozanimali. Ti organi bi stiti tiste mesece, v katerih pro-0bčiitn° 1ZV0ZI?0. b*ago ln-si z.n^° P^VD0, tudi tisti, ki pozorneje skien;y TOgodbe z zadrugami in če bi prirejali zadružne dogone morali preko ljudskih odborov izvodov, kot so meso, mleko, tlakiiI10..pove6Uiemo rnPznostI zp zasledujejo, koliko mesa gre iz )-e s posameznimi živinorejci, in tako poostrili družbeni nadzor zagotoviti med drugim tudi red- maslo in tu in tam tudi zelenja- 'krria llslei=a d?3®3’ ki ga sami ° Pa/F v Italijo. Fo pri- po ugotovitvah okrajne trž- nad prodajo in nakupom. S tem nejšo preskrbo z živili in misli- va, skoraj vedno primanjkuje. PoskrTl-Zjto T1 morale zadruge bliznih računih gre podobno čez ne inšpekcije v Ljubljani niti bi dosegli, da bi izvozna podjetja mo, da še posebno takrat, ko jih Občinskim pa tudi okrajnim svežina Detl’ da bl .bda lzvozna zj" J1)6^ . yuu. gPY?uPme;|nl Pre_ izvozna podjetja niti zadruge pošiljala čez mejo za izvoz vzre- na to višji organi pravočasno opo- tom za blagovni promet se je to- IjaniT65 dobro IzPlfana- S poši- nivaici smejo štirikrat na mesec iega njso storjie_ Kmetijska za- jeno živino, vse drugo pa bi ostalo zore. Preskrba, zlasti pa redna krat izmuznila lepa priložnost, da ilfio P1 PTlanivredrph goved v tu- 'f itanjo. Razne komisije so ugo- druga v Novi vasi se je na pri- doma. Ce bi mesnim podjetjem, preskrba, ni le stvar trgovine, pač se uveljavijo kot organi nepo- manI deviz in si toviie, da jih več kot 60 odstot- obvezala, da bo izvoznima ki oskrbujejo domači trg dovo- pa je to tudi stvar občin, ker so sredne uprave državljanov pri ^išča z?Plramo P0* na fai3 tr~ Kov vzame s seboj z videmskim podjetjema Gruda in Zivinopro-^ lili, da bi nakupovala tudi boljšo le-te za to najprej odgovorne, organizaciji preskrbe. M. K. n Ta- Sicer pa o tem kasneje sporazumom dovoljeno kilo mesa ' »oliko več. — govejega ali telečjega. Ker se dj Ua primanjkuje pri nas gove- teletina, zlasti brez kosti, zelo laa In teletine, je kriva tudi ugodno proda v Italiji, je razum-sko i SU8a- Slovenija že vse- Ijivo, da ji dajejo prednost. Ve-Ouhri kuPuie živino v drugih re- činoma pa je ne vzamejo s seboj sUŠ»kah> zlasti v Srbiji. Zaradi sam<> en kilogram, ampak tudi br 6 s° tamošnji kmetje lani od- kilogram in pol ali slabi dve kili, {gj33!! veliko več goved kot obi- ker vedo, da imajo cariniki, polne 2el0°’ Za,:o Pa Je letos dobimo roke dela in da se ne utegnejo Vprašanju družbene prehrane se še vedno okrog 60 % delavcev Cesto tudi dalj časa uživali skoraj njo uredili malo ekonomijo, kjer hogatT- ° tam‘ Tako 5mo ob dolg° zadrzevatl ob tehtnicah... se temeljito posvečajo tudi na ne poslužuje te ugodnosti — ne- izključno suho, mrzlo hrano. Zato bi z odpadki in s krvjo iz klav- bolj npiT mesa' To .I6 b1.10 nai‘ Nekateri celo trdijo, da gre Koprskem, predvsem v obalnih kaj zaradi sorazmeroma majhnega jih je veliko obolelo in tudi de- niče, ki zdaj odteka brezkoristno I? nekdT? 7 .,m6secih’ kl 56 ze ,čez mejn°„ P° kilah okoli 45.000 mestih, ki se naglo industrializi- števila obratnih kuhinj in previ- lovna storilnost ni bila velika, v morje, lahko redili več prašičev, ^om * k tlCm, za oskrbo z telet in 9000 goved, torej vec, ka- rajo. šokih cen, še več pa zaradi ne- Gradbeno podietie »1 mai« nudi Ker je v nenosredni bližini Konra fiiaja' se Pravi od februarja do kor jih redno izvozimo iz Slove- V Kopru so mimo treh obsto- zainteresiranosti. Vendar je že to j , j d TTTTI!? IT kT 3a' ni j e. Ce bi ta živina ostala doma, ječih obratnih menz ustanovili še velik uspeh. svojim delavcem in moč dobiti v najern dobro obde- UlEsivrA bi prišlo dnevno vsaj 150 telet štiri ljudske kuhinje, kjer se hra- V bližnji preteklosti so grad- , z encem v obratni menzi do- lovalno zemljo, bi bilo zares ko- ^ PODJETJA V SKRIP- in 30 goved več v naše mesnice, ni nekaj nad 500 delavcev. Sicer beni delavci, predvsem sezonci, Dr?,bra£lo> zadovoljive kalorične n st n o, ce bi koprska podjetja Na Koprskem urejajo družbeno prehrano t>t‘OfhJ?Ub*IHki svet za blagovni šČe v -i0 okrajne svete za tržite sh Ifnuarju opozoril na vse Uiest: ari in jim naročil, naj se iti Sj Podjetja založe z mesom beru,j^Sotove za kritični čas več skeHaru'ne In rib. Toda razen celj-bihče 111 marIborskega okraja ni Ljub]. nasveta resno upošteval. varia/5nska podjetja so se izgo-Glavni na Premajhne hladilnice. Sa«ii ^ Vzrok pa tiči drugje: v Uj. vesa kakor s prodajo svežega PiUjgj.50 niso kdo ve kako pu-Piesa iuZ?v zaIoge nepredelanega P^kaj lasčevalo pa se nam je'še u.gega: večina mesnih ^i zadl 111 sklenila s kmetijski-i.Uigorn Ugami Pogodb za nabavno zivjtjg zredne in tretjerazredni skleni, ali Pa jih zadruge niso ei in 8 Posameznimi živinorej-niso mogle izpolniti Da -ni. Obveznosti. podjetij16 ,bdmo krivični: mesna trg, jA.’. ki oskrbujejo domači Pdku aI° , res velike težave pri staej0 anju živine. Plačevati jo Pah, ki83 • P° dogovorjenih ce-Ptavi u VeIia3o za vso državo, se Sra.rti -a;|Več.145 dinarjev za kilo-‘atnih -1Ve lože, in sicer v vseh r»Tasib enako. Odkupne cene prvorazredno živino pa so Zakaj bi izgublj'ali čas za obširnejše pojasnjevanje? Dovolj, da ga je pred prvomajskimi prazniki izgubljalo na stotine ljubljanskih gospodinj, ko so v repu potrpežljivo čakale na surovo maslo... vrednosti. upoštevala predloge Zavoda. Tudi s prehranjevanjem delav- Tudi v Izoli in piranu s« za' cev iz okolice ne moremo biti za- eeb ure3atl Prehrano delavcev, dovoljni. Neredko je košček kru- Vzorno menzo ima tovarna »Argo« ha njihova edina hrana, zato bo v Izoli, kjer krije uprava tovarne treba tudi te ljudi zdravstveno precej -stroškov, vendar se je de-prosvetljevati in jim prikazati lavci ne poslužujejo dovolj. Ugo-posledice in škodo, ki jo utrpi tovili so, da je mladina glede be-družba zaradi njihove zmanjšane Ijakovin in rudninskih snovi pod-delovne storilnosti. hranjena, zato prireja RK skupno Najbolj obiskana v Kopru je z Zavodom zdravstvena predava-delavsko-uslužbenska restavracija, n3a in se tako bori proti zaosta-kjer se je po zaslugi novega vod- Um prehranskim navadam, stva hrana občutno izboljšala. v Piranu pa ugotavljajo da je more zadovoljiti številnih gostov a p draga. Prvotno so skle-različnih prehranskih navad. Za- mll:.da bodo gosP°darske organi-to bi moralf pripravljati več pe- zacDe 1° menzo gmotno podprle, stre in cenene hrane. vendar so pozneje ta sklep iz ne- „„ . razumljivih vzrokov opustile in rev,S'.°4e™r uk°d,n"- je vse obratne menze in delavsko- 1 V’ vecer:|a Pa 70- Marsikomu pa uslužbenske restavracije, ugotav- a6p ne Premore tolikšnega iz-Ija kalorično in biološko vrednost datka- hrane ter nudi strokovno pomoč Vsekakor pa lahko trdimo, da glede restave in pripravljanja so tudi na Koprskem spoznali hrane. Vendar na Zavodu menijo, vrednost družbene prehrane. Spo- pTTrT■ Talih menz' ztlala 80 J'° predvsem podjetja, ki io norem i tiP« ' .nT hlh 06 more‘ si resno prizadevajo, da bi svoje jo opremiti s sodobmmi gospo- __________i j u dinjskimi stroji, ki lahko občutno ^ T ? Z dobro.ia 66ne: vplivajo na ceno in kvaliteto hra- b^ano‘ 2al pa mnogi delavci ne ter na število osebja. Zato te§a se ne cenijo prav. Ob nagra-predlagajo, naj bi več podjetij s jevanju P<> storilnosti pa se bodo skupnimi močmi uredili veliko in kmalu prepričali, da je pravilna sodobno ljudsko kuhinjo. Zavod prehrana glavni pogoj za njihov za ^pospeševanje gospodinjstva osebni uspeh in uspeh enote, kjer predlaga tudi, naj bi za to kuhi- so zaposleni. B. Borovič Ivan Napotnik Na svoji vsakdanji poti skozi gozd je mož v kmečki obleki in v coklah ogledoval drevesna debla s prav posebnim namenom in pozornostjo. Njegovo oko je pod hrapavo skorjo videlo figuro plesalke, kako se dviguje na prstih in hoče zaplesati... v hruški, ki je rasla v sadovnjaku, kopalko, v deblu nagnoja pa je bila skrita kopica malih debe- | lušnih fantičev s harmonikami ali marjeticami 1 v rokah. Mogočna lipa je skrivala v sebi boj treh | junakov s polžem... ali pa glavo pesnika Pre- | šema. | Doma, za preprosto kočo, visoko v zavodenj- | skih hribih, uro in pol hoda nad Šoštanjem, je | imel že pripravljeno skladovnico grobo obtesanih | klad: vrba, hruška, lipa, jesen in pisani nagnoj 1 so čakali, da jih samotar vzame v roke in izreže | iz njih podobe, ki jih je videl v svoji do- 1 mišljiji... | Trideset let je kmetoval in živel akademski I kipar Ivan Napotnik (rojen 1888) na tej odročni | kmetiji, kjer še danes ni elektrike in kamor ne H moreš z avtom. V koči, kjer so poleg preproste 1 postelje in grobo obtesanih stolov po stenah vi- §1 šele reprodukcije svetovno znanih umetnin, je i imel na mizi zbirko ostrih dlet in rezbarskega !§ orodja, čopičev in barv, na stojalu pa vedno i kakšen še nedokončan osnutek. Samotno domačijo obdajajo šifni gozdovi. M Od tod je mladi Napotnik še pred prvo svetovno §| vojno odšel na Dunaj v šole, ki jih je dokončal §§ z uspehom pri najbolj slovečih mojstrih tedanje f| dobe. Z Dunaja v Budimpešto sodelovat pri ve- H likih javnih naročilih, od tod pa leta 1916 na M fronto, s Od tedaj je z majhnim presledkom živel na oče- g tovem domu, delal na polju, stanoval sam zase = v starinski leseni koči, v prostem času pa rez- g baril in kiparil. Njegova dela, večinoma lesena s plastika, so bila poznana le redkim ljudem. Se- || daj živi sedemdesetletni umetnik v Šoštanju, g kjer je bil lansko leto odlikovan z Redom dela s I. stopnje. Narodna galerija v Ljubljani je letos v maju g pripravila veliko razstavo njegovih del, ki so = bila raztresena po vsej Sloveniji. Razstava je g sedaj odprta v prostorih Narodne galerije vsak g dan in nudi presenetljiv pregled življenjskega s dela tega malo poznanega kiparja, ki je mojster- g rezbar v lesu. Les pozna odlično, saj je rasel in g živel z njim. Z lahkoto in preciznostjo je znal g rezljati in poživiti površino figure, tako da za- g živi pred nami: ne kot mrtev kos materiala, lesa, g ampak kot žjva, s sencami in svetlobo posejana a površina, ki nas izziva, da jo primemo z roko g in otipljemo njene polne oblike. Značilno zanj je, da je rezal svoje figure ve- S činoma iz enega kosa lesa, iz debla pač, ki mu g je bilo na razpolago. Zato vse pokončne figure g drže roke privite ob telo ali nad glavo v tipičnih g držah, skratka, kipar se je moral pokoriti ma- g terialu, kosu lesa, ki ga je imel in iz katerega je g iztesal in izrezal figuro. F. Z. g Pred dnevi smo brali v gj časopisju tale razpis: Repu-| bliski svet sindikatov za Slo-| venijo razpisuje vpis v I. let-g nik Dopisne ekonomske sred-1 nje šole. Pogoj za sprejem je g uspešno opravljena osemletna g osnovna šola ali njej po stop-1 nji odgovarjajoča splošno iz-g obraževalna šola. Kandidati H se lahko prijavijo tudi za g sprejem v II. ali III. letnik. In na koncu: prijave in po-1 drobna navodila dobite na obli činskih sindikalnih svetih. Ker možnosti za študij na g Dopisni ekonomski srednji | šoli in način študija na tej I šoli prav gotovo zanimajo šte-| vilne naše bralce, smo napro-j sili ravnatelja šole tovariša | Franca Pokovca, da nam pove | kaj ;več o tej ustanovi in o | šolanju na njej. KDAJ IN S KAKŠNIM NAMENOM JE BILA USTANOVLJENA DOPISNA EKONOMSKA SREDNJA SOLA? KDO IMA PRAVICO VPISA V SOLO IN KAKŠNE SO OMEJITVE? DOPISNA SOLA — Glavni odbor Zveze borcev Slovenije je pred 2 letoma ustanovil in organiziral dopisno šolo z namenom, da pomaga kadrom iz revolucije čimprej izpopolniti strokovno izobrazbo in tako nadoknaditi zamujeno. Doslej so se lahko vpisali v to šolo le člani organizacije Zveze borcev. Dopisni način študija pa se je pokazal za odrasle v mnogočem pri-kladnejši od rednega obiskovanja šole. Zaradi tega je tudi med zaposlenimi v gospodarstvu in državni upravi nenehno raslo zanimanje za vpis v dopisno šolo. Po dogovoru med Glavnim odborom ZB in Republiškim svetom sindikatov Slovenije bo odslej dopisna šola članom sindikatov dajala ves potrebni material za študij. Torej bo šola delovala kot servis. Usmerjanje v dopisno šolo pa bodo izvajali sindikati in delavski sveti po podjetjih, ki naj bi kandidatom obenem nudili tudi pomoč' pri plačevanju učnine. Omejitev za vpis v dopisno šolo pravzaprav ni. Šola je dolžna le opozoriti kandidate na predpise, ki določajo, kdo lahko opravlja privatni izpit na rednih ekonomskih srednjih šolah. vse pomembneje posega v izobraževanje odraslih čevalo, temveč le za znanje, katerega si hočejo pridobiti po dopisnem načinu študija. OBVEŠČENI SMO, DA STE SPREMENILI DOSEDANJI NAČIN POŠILJANJA UČNE SNOVI DOPISNIKOM. ALI NAM LAHKO POVESTE, V CEM JE TA SPREMEMBA IN KAJ VAS JE PRIPELJALO DO NJE? — Dopisne šole nasploh se razvijajo v dveh smereh. Nekatere delujejo kot šolske založbe — razpošiljajo samo lekcije in zvezke. Takšne šole nimajo do dopisnikov drugih obveznosti kot prirejanje občasnih seminarjev. Dopisnik je v takšnem primeru bolj ali manj prepuščen samemu sebi. Druga vrsta dopisnih šol pa teži k sistemu, ki sam sili dopisnika k nenehnemu aktivnemu delu. Za ta sistem je značilna obvezna izdelava domačih nalog. Ce dopisnik ne izdeluje domačih vaj in jih ne pošilja v popravo, ne dobi več novih lekcij in zvezkov. Te vrste dopisnih šol delujejo ‘ torej po načelu -daj — dam«. Da. bi bil način pošiljanja učne snovi laže razumljiv, ga bom skušal na kratko razložiti. šola pošilja učno snov v lekcijah in zvezkih. Na koncu vsake lekcije ali zvezka je domača naloga. V prvi pošiljki pošlje dopisna šola dopisniku okoli dvajset lekcij in zvezkov. Kasneje pa mu dostavlja nadaljnje lekcije in zvezke samo za poslane naloge. Ce na primer dopisnik po sprejeti prvi pošiljki pošlje naloge iz prve lekcije matematike, dobi zanje četrto lekcijo iz tega predmeta. Ko pošlje iz matematike drugo nalogo, dobi peto lekcijo, za tretjo nalogo šesto lekcijo itd. Tako je pri vseh predmetih. Dopisnik ima doma vedno dovolj snovi za učenje. Kadar izdela vse naloge iz enega predmeta, se lahko za ta predmet prijavi k izpitu in ga opravlja na redni ekonomski srednji šoli. Po predmetniku ekonomske srednje šole se poučuje v prvem letniku devet predmetov. Iz ^seh teh predmetov pa je dopisnik dolžan narediti okoli sto domačih nalog. možnost opravljati izpite večkrat ' letu. Dopisna šola ima dovoljene ^ izpitne roke, in sicer v mesecu 3a' nuarju, maju in septembru. V vsa' kem od teh izpitnih rokov lah^ opravljajo dopisniki izpite iz neka' terih predmetov. Za opravljeni izp*1 dobe potrdilo, kadar pa opravijo ^ izpite za en letnik, prejmejo na reo' ni šoli spričevalo, ki je povsem ena' kovredno spričevalu dijaka reda* ekonomske srednje šole. KAKO PA JE Z IZPITI? OPRAVLJAJO KANDIDATI IZPITE NA DOPISNI EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI? ZA KATEREGA OD OBEH OMENJENIH SISTEMOV SE JE ODLOČILA LJUBLJANSKA DOPISNA EKONOMSKA SREDNJA Sola? »Parižanka« skimi in kritičnimi merili. Tudi film »Parižanka« spada v to zvrst. Ker pa izraža le neko moralno vzdušje, ki postaja v modernem, zahodnem tehniziranem svetu zelo značilno, ga moramo obravnavati. Film »Parižanka« hoče povedati predvsem mladim ljudem, da se na tem svetu ne izplača za nobeno družbeno in moralno vrednoto borili, da se ne izplača ničesar žrtvovati, marveč se naj samo ugodno živi in uživa. Uživanje — to je edini smoter življenja. Čemu še žrtvovanje, ko pa postaja žrtev v sodobnem tehniziranem svetu že smešna. Za svoje uživanje naj človek krši tudi moralna pravila in običaje. Živeti je treba svobodno in čimbolj razpuščeno. Disciplina in vzgoja svoje osebnosti so vrednote, ki pripadajo le še zgodovini. Skratka, človeku naj bo vse dovoljeno. »Pijmo, jejmo in uživajmo, kajti jutri bomo umrli,« to je bilo geslo vseh degeneriranih razredov in slojev, ki so že stopali na pot svojega propada. Film, ki tako miselnost pripoveduje in izpoveduje — pa čeprav je v svoji izvedbi umetniško dovršen — igra družbeno neetično funkcijo. To je moralno vzdušje, iz katerega se poraja generacija, ki nima drugih idealov in stremljenj, kot smisel za neposredne praktične materialne vrednote. Avtomobil postaja najvišji življenjski {g smoter in najvišja vrednota. Ali ni to pot, ki ~ pelje v »saganovščino« in cinično pojmovanje življenja? Ali ni to pot, ki naredi človeka neobčutljivega za vse tiste vrednote, za katere so se toliko žrtvovale in borile vse revolucionarne generacije? Brigitte Bardot postaja idol mlade generacije, ne samo kot igralka, marveč predvsem kot tip. Če mladi ljudje gledajo štirikrat ta film, potem vidijo v načinu življenja Brigitte Bardot svoj vzor. Ni treba posebej poudarjati, da hoče film zaradi trgovskega učinka vplivati predvsem na čutnost in najnižje instinkte. Vse to seveda nima nobene zveze z umetnostjo. Takšno je ozadje, miselnost, moralno vzdušje in učinek tega filma. J. J. — Ker je dopisna šola instruk-torskega značaja, ne opravljajo dopisniki izpitov, na tej ustanovi, temveč na rednih ESS. Po veljavnih predpisih pa k opravljanju izpitov na rednih šolah lahko pristopi le tisti, ki ima za to ustrezno osnovno izobrazbo. Pogoj za opravljanje izpitov prvega letnika Ekonomske srednje šole je končana osemletka ali njej odgovarjajoča šola. Včasih kandidati sami ne vedo, Vofvnr m 311 njihova izobrazba ustreza konjem iz kakšnih umet- 1 ne' V takšnih pri- niških teženj, marveč I dol*a" vsa,k kandidat. zaoli iz težnie nn za- š sam Poiskati informacije na naj- ITvLjuTtlgovskel I ^ ^ F* uspehu. Take filme, I ^ nef rezm IZ: ki niso porojeni iz I ?brazbJ vPlše v dopisno šolo, ne nosi umetniške ideje, je 1 £ Čf g3 težko ocenjevati z 1 kf!ne^ na ,redm šoli iz zfor^ na“ umetniškimi, estet- | razlogov ne k tem To pojasnilo Je potrebno, ker nekaterim kandidatom ne gre za spri- OBSTAJAJO FIL- § MI, ki ' — Prednost sistema, v katerem je izdelava domačih nalog obvezna, je predvsem v solidnih pripravah dopisnikov na izpite in v nenehnem pedagoškem spremljanju in usmerjanju posameznikov. Za dosledno izvajanje načela — za poslano nalogo odgovarjajoča lekcija in zvezek — pa smo se odločili pri nas šele v letošnjem letu. Doslej smo pošiljali učno tvarino po naprej določehem razporedu v enakih časovnih razdobjih. Dopisnik je torej sprejemal skripta ne glede na pošiljanje nalog. Sedanjega sistema nismo mogli uvesti že v začetku. Ta sistem terja namreč vnaprej izdelane učbenike za dopisni pouk, katerih pa pri nas še nismo imeli. Ker bo v bodoče sprejemanje novih materialov odvisno od hitrejšega ali počasnejšega učenja ter pošiljanja šolskih nalog, si bo tudi vsak dopisnik sam določal tempo študija in s tem poljubno krčil ali raztezal dobo šolanja. Čeprav ste se 2e dotaknili OPRAVLJANJA IZPITOV, BI VAS PROSILI, DA NAS SEZNANITE ŠE S TEM, KDAJ IN KAKO SE TI IZPITI OPRAVLJAJO? — Opravljanje izpitov iz devetih, desetih ali celo več predmetov naenkrat v enem izpitnem roku je za odraslega človeka težavno, za marsikoga celo nemogoče. S posebnim odlokom Sveta za šolstvo LRS je odpravljen dosedanji okosteneli sistem opravljanja izpitov za odrasle. Novi sistem je neprimerno gibčnejši in omogoča vsakomur brez posebnih naporov opravljati privatne izpite. Dopisniki imajo po tem sistemu KOLIKŠNA JE ŠOLNINA DOPISNIKE? ALI MORA.?0 PLAČATI POSAMEZNIKI CE' LOTNO VSOTO, ALI PA MOREBITI NUDIJO POM<> PRI NJIHOVEM ŠTUDUU T“ Dl PODJETJA? — Učnina za posamezni letn^ znaša 22.000 dinarjev. Vsak kand}' dat mora ob vpisu plačati 8000 di' narjev, preostali znesek pa lahK" poravna v štirih, vnaprej določen^ obrokih. V šolnino so vračunana ^ učna pisma s prilogami, pedagog nadzor nad učenjem in poprava r>a' log. Šolnina znaša torej samo tolik0 da šola lahko krije svoje stroške. Ce bi celoten znesek za učnia padel na ramena posameznika, bi “ lahko marsikaterega izmed kand’" datov odvrnilo od šolanja. Zato 1 Republiški svet sindikatov pripor0” čil sindikalnim organizacijam in d<^ lavskim svetom, naj nudijo posamej nikom čimveč pomoči. Po tem Pfj” poročilu naj bi del stroškov kri'? •va* podjetja, drugi del pa bi prispe’ vsak kandidat sam. Na sliki nad člankom: razp0' šiljanje gradiva v ljubljansk1 Dopisni ekonomski šoli Gimnazija v bodoče ne bo več samo pripravljalnica za vstop v višje šole ■psROSVETNI SVET Jugoslavije je ,pred nedavnim razpravljal o osnovah učnega načrta in programa za gimnazije. V celotnem na- azi)1 Organizacija dela v gimna> predvideva v drugem letu šola0;. razdelitev pouka v splošni del, ki jj ti šem šolskem sistemu bo gimnazija posredovala mladini splošno izobrazbo na višjem nivoju kot jo daje osnovna šola in ki je potrebna pri nadaljnji izobrazbi strokovnjakov v določenih gospodarskih, družbenih, znanstvenih in kulturnih panogah. Gimnazija v bodoče ne bo več samo pripravljalnica za vstop v višje šole. Istočasno z usvajanjem višjega nivoja sodobne splošne izobrazbe pa bo gimnazija nudila možnost, da se bodo mladi ljudje usposobili tudi za določena praktična znanja. Tako se bodo absolventi, ki se ne bodo odločili za! nadaljnji študij, lahko neposredno vključili v vrsto gospodarskih in družbenih poklicev. Gimnazije bodo zato poleg rednega obveznega pouka organizirale še praktične tečaje v skladu z interesi dijakov, potrebami, kraji in možnostmi šole same, za tiste dijake, ki bodo želeli dobiti določena praktična znanja. skupen za vse dijake, in izborni, se deli v dve smerir družbeno'!, zikovno in prirodno-matemati^ smer. Izborni del pouka naj amog0^ dijakom razširitev in poglobit znanja iz tistih področij, za kat« lanju oziroma poklicu. Težišče d® v izbornem delu pouka bo na ii-r.. polnjevanju metodologije dela Vv1 branih znanostih in ne na rneh&a ničnem širjenju gradiva. To Pa .j, možno doseči predvsem z dopobL nimi oblikami pouka kot so: narji, laboratorijske vaje in dr^n »n »n J tn i Ir 4 4 n 4 -1 cP. * . načini dela, ki navajajo učence ^ samostojno logično razmišljanje j zaključevanje. S tem, da bodo L, učenci v splošnem delu pouka 01 bili dovolj sodobnih splošnih zna ^ bodo v izbornem delu pouka latl>i razvijali svoje posebne sposobno5 in nagnjenja, kar jim bo koristno^ uspešno vključitev v delo in met°^ visokošolskega študija. Za učenje klasičnih jezikov TA TEDEN SMO IZBRALI: Ivan Napotnik — Junaki Druga bistvena novost, ki jo uvaja osnutek novega programa v gimnazije, je uvedba tehnične vzgoje in proizvodnega dela gimnazije. S tem, da bodo vsi dijaki gimnazij morali določeno število dni delati v neposredni proizvodnji (industrijski ali kmetijski), se bodo lahko konkretno spoznali z osnovami posameznih tehnoloških procesov, tehničnimi in ekonomskimi principi ter z organizacijo družbene proizvodnje. Neposredna udeležba v proizvodnem delu naj bi prispevala k temu, da gimnazija v bodoče ne bo vzgajala mladino pretežno intelektualistično, temveč tudi delovno. tudi še v bodoče obstojale pb®1 klasične gimnazije. v Prosvetni svet je posebej ra a pravljal tudi o zaključnem izpitu gimnaziji. Namesto dosedanje ture, ki je bila deležna mnogih tik, naj bi dijaki na zaključnern ^ pitu zagovarjali pismeno delo, pripravili v zadnjem 1,0 Ved' razreda. Namen izpita je PrVj ga 4. vsem preverjanje splošne 0„ kandidatov, njihova sposobnost, T.nairv 4fnrll . znajo pridobljeno znanje tudi po ^ tično uporabiti in samostojno oo® varjatl Predvidoma bodo gimnazije P^ čele delati po novem učnem n< . .-i in programu letom. že z novim A T- 600.000 gledalcev Ko smo letos skušali napravi skromno analizo dram-skih predstav naših amaterskih družin v lanskem letu, Slno morali po verjetnostnem računu zdvomiti nad podatki avtorske agencije, Prosvetne-a servisa, okrajnih svetov yobod, pa tudi objav v časo-P^ju. Iz tph podatkov smo Namreč razbrali, da so igralske družine na Slovenskem v lanskem letu uprizorile bli-250 iger. Odločili smo se, aa bomo vsakemu prosvetnemu društvu poslali formular ? prošnjo, naj nam sporoči ^ena uprizoritev in število Predstav. Osemdeset odstotkov društev je odgovorilo; iz njihovih odgovorov smo razbrali, da je 500 igralskih dru-mu v lanskem letu uprizorilo U84 iger. 7 ARADI preglednosti smo se / odločili, da igre razdelimo po zvrsteh; razdelitev je tu in tam nasilna, ker pogosto skoraj ni "togoče reči, kje je razlika med slabo Pereto in burko, ali dramo in Ijud-.5° igro. Vseeno pa smo se odločili za razpored, ki nam daje pregled-eižo sliko naše dramske dejavnosti. ,, 2e takoj v začetku lahko z vese-Jem ugotovimo, da so naši amaterji 6 močno prelomili s čitalniško tra-, !ciio, saj so uprizorili 272 dram, 248 . °medij, 225 burk, 137 mladinskih ger, 129 ljudskih iger, 127 enodejank n 46 operet. prvem mestu »Razvalina življenja« Ce zbrane podatke primerjamo z j^nimi podatki iz leta 1955, potem lo* 0 ugotovimo naslednje: Kakor ta 1955 tako so tudi lani doživele 3]Več premier: Razvalina življenja h0). Mladost pred sodiščem, Metež, gasle luči, Via Mala, vse po 11 pre-?j®r. Razlika je samo v tem, da je j.{trat prednjačila Mladost pred so-jjsčem, medtem ko lanska statistika priljubljenost Razvaline živi j e-Ja- Pripominjamo še to, da je 1955 atistika, ki je bila zanesljivo bolj .^tUanjkljiva, takrat izkazovala 593 uprizoritev. j. Preden preidemo na površno ana-‘P najbolj igranih delih, moramo v'Pisati, da izbire dela ne narekuje ®ano želja in okus igralske družine, Kaj so v lanskem letu uprizarjali naši amaterski odri w 4. t^Pak pogosto tehnični razlogi. S uP1 hočemo povedati, da so pri naših tle piskih družinah najbolj priljublje-j mre z majhnim številom oseb, s c ,eProstim prizoriščem, po možnosti t° samo z eno sobo ali tipično slo-hsk° pokrajino. Tako usmeritev f^rsikje objektivno narekujejo (j ihni, skromno opremljeni odri, fei fne težave, ker društva ne zmo-{J°.izdatkov za sceno, ali pa majhno vilo dobrih igralcev. t^h^Pph 5 najbolj igranih dram ni hte*11^110 niti 'igralsko posebno za-(jj,yn’h. Vsebina Mladosti pred so-Preritn’ hieteža. Ugaslih luči je na-te hna in igralsko privlačna, med-Živ]- kp se Via Mala in Razvalina Z n Jenia Po vsebini ne moreta kosati s^ua.Vedenimi deli. V drami Via Mala UtnSa avtor upravičevati družinski ti"0r očeta, krutega nasilnika s sen-tajj6t^alno zgodbo o dobri hčerki, ki sugestivno vpliva na svojega — sodnika, da potlači sod- ^0’ U leguje ,na vasi kriva moralna šib akte. Za Finžgarja pa je zna-aa na dramsko spreten način za-moralne vzroke s socialnimi HaSj. a j ih povzema zaključek, da je *'Qst r na vasi kriva moraIna šib-^udi, ne pa tudi socialni pogoji. ^Wder med komedijami: ^Komedija o komediji« komedijami, uprizorjenimi v lan-f°’ da s tU’ m°rda najbolj razveseljivo i °vzr>ei z 21 premierami na prvo mesto •h namia Marinčeva Komedija o komediji, yjatn( na domiselni način smeši s funk-, a kri£,reoblo2enega direktorja Medveda, v ’ da i ab° o komediji je značilno še j' Poj,,?6 našla pot z amaterskega odra »Jboii ?no (Celjsko) gledališče. Ostale tftldoiiv,1®rane komedije: Krčmarica Ml-F^eit 03), Zupanova Micka (10), Ma-PrpaL zeni (9), Ženitev (8), pa so stare 100 let. ^aste0®5bno razveseljivo se nam zdi, da f°vsod "Jmsnje za mladinske igre. Kakor ČT-?ru®°d, tako tudi na tem pod-, ^losti jarno repertoar predvsem iz pre-ito’ lz Priredb znanih pravljic, med-obr.-),n ,r'amo mladinske dramatike, ki p»lr|e. ali a.Yala življenje današnje mla-J;0lovščLnllllove želje po fantastiki, pu-Jdesto rt'1??/1 in tehniki. Tako si prvo « storkpta Rdeča kapica ter Mačeha in ^Živelj ^ Dremlprami: Rnpviiličica ip rev. 13 premierami; Sneguljčica je 8 In Jezusovi apostoli 8 upri- Stare burke p h tudi v nekaterih manj- i,azVito ,®trUskih središčih, je še močno » StaHiLmmarOe za ljudske igre in bur-« je pm1? znancem Desetemu bratu (13), .S°Sedov i Užil mlajši brat, dramatiziran ,,-lskiv, 81n (7); starima znancema pode-p®sti r°v, Maščevanje usode in Slabi ,1). pri0™o konkurira Dekle iz Trente pdatieg bur k ah pa srečamo sarrie stare Slhio iz zadreg (15), V Ljubljano jo . rl grehi (13), Zmešnjava nad , Razpp0,/12'’ Vdova Rošlinka (10). Rrl bel ~°valcev 50 Sarlijeva tet- Največkrat igrana: Marinčeva »Komedija o komediji« (v uprizoritvi Svobode Zagorje) ska in Kovačev študent doživele po 3 uprizoritve. Pri enodejankah Je zanimivo to, da so razen dveh partizanskih — Izdajalec in Mati — najbolj uprizarjane Gumb, Medved in Snubač. 15.000 igralcev in 600.000 gledalcev Podatki nam nadalje kažejo, da so Igralske skupine na Slovenskem v lanskem letu uprizorile najmanj 1184 iger, ki so doživele 2951 predstav. Ce število predstav pomnožimo z 200 gledalci lahko povzamemo zaključek, da je lanskoletne dramske predstave obiskalo blizu 600.000 gledalcev. Po verjetnostnem računu lahko sklepamo, da zahteva povprečno vsaka uprizoritev deset do petnajst igralcev, iz česar se vidi, da je pri teh uprizoritvah sodelovalo blizu 15.000 ljudi. To vsekakor pomeni veliko bogastvo, obilo žrtvovanih ur in veselja, ki so ga doživeli amaterji, pa tudi gledalci ob predstavah. Slovenskim Igralskim amaterjem lahko za njihovo razgibano dejavnost le čestitamo, medtem ko ne moremo deliti navdušenja z izbiro dramskih del. Zdi se nam, da jim še zmerom manjka poguma, da bi segli po zahtevnejših delih, da bi se lotili uprizarjanja novih iger. Se vse pferadi segajo po preizkušenih delih, ki Jih manj zahtevno občinstvo rado gleda in tudi za igralsko družino ne pomenijo prevelikih naporov. Pripisati pa kaže, da so v nekaterih močnejših industrijskih središčih igralske skupine že zelo skrbno izbirale svpja dela in da je premajhen dotok izvirnih privlačnih del poglavitni vzrok, da se program igralskim skupin zadnja leta suče v približno istem krogu. ANKETA 0 PROSTEM ČASU DELAVCEV Na pobudo Republiškega sveta sindikatov Slovenije in s finančno pomočjo družbenopojitičnih organizacij ljubljanskega okraja, ljubljanske delavske univerze ter Sociološkega inštituta pri ljubljanski univerzi je skupina psihologov v aprilu izvedla v Trbotdjah, Medvodah in na Vrhniki obširnejšo anketo o izkoriščanju prostega časa delavcev in nameščencev. Okoli »00 delavcev in nameščencev je odgovorilo v anketi na številna vprašanja o tem, kako običajno preživljajo svoj prosti čas in dopuste ter kakšne so njihove želje in potrebe v zvezi s tem. Anketa je kompleksno zajela tudi druge činitelje, ki vplivajo na to, kako delovni človek preživlja svoj prosti čas — med temi posebej: delovne pogoje, oddaljenost od delovnega mesta, družinske, stanovanjske in gmotne razmere, obremenjenost v prostem času z raznimi družbenimi funkcijami, honorarnim in drugim delom in podobno. Anketa posebej obravnava tudi, kako preživljajo prosti čas zakonski tovariš in otroci anketiranca. Obenem z registriranjem udejstvovanja . delavcev v prostem času poskuša anketa ugotoviti tudi vzroke, zakaj se anketiranci ne vključujejo v posamezne dejavnosti, kakšne so realne možnosti in želje za to, da bi prosti Čas bolje izkoristili. Posebno podrobno so v anketi obdelana vprašanja o željah in potrebah delavcev o izobraževanju. Ko bodo podatki iz ankete obdelani, bodo dali dokaj podrobno sliko o tem, kako naš delovni človek preživlja prosti čas ter kakšne so njegove potrebe in želje. Pokazali pa bodo tudi, kam je treba prvenstveno usmeriti napore političnih, družbenih in oblastvenih organov ža to, da bo naš delovni človek svoj prosti čas preživel prijetneje in koristneje. T. B. »ZLOČIN« NA ODRU SVOBODE V KRANJU Igralska družina kranjske »Svobode« je počastila 40-letnico KPJ z uprizoritvijo kronike Ivana Potrča ZLOČIN, s čimer je zabeležila tudi četrto premiero letošnje gledališke sezone. Delo je zrežiral arhitekt Sveta Jovanovič, ki je hkrati zamislil tudi sceno. Režiserju se je posrečila dvojna ubranost - posameznih epizod in celotne uprizoritve. Dosegel je uravnovešenost v notranji In zunanji kompoziciji uprizoritve in skladnost med obema. Nekoliko je motila v nekaterih prizorih ne najbolj funkcionalna scena kvadratastih elementov na praktikabelski osnovi. Pač pa bi sceni v prid pripisal, da je dovoljevala zelo nagle spremembe prizorišč. Se več: lepe, predvsem Impresivne učinke in plastičnost so dosegli svetlobni efekti, ki so orniliU togost In puščobnost posameznih prizorišč. Navzlic ugodnemu vtisu, ki ga je vsiljevala igra celotnega ansambla, je bila podoba, da manjše vloge, zlasti tista v epizodi na železniški postaji, niso bile obdelane z enako skrbnostjo kot večje vloge. V vlogah so nastopali Tone Hotko, Božo Slegel, Jože Kovačič, Mirko Cegnar, vlado Uršič, Marijan Lombar, Boris Valenčič, Anka Cigojeva. Za vse lahko zapišemo, da so primaknili svoj delež k zahtevni uprizoritvi. s. S. PREJELI SMO T OCENO NOVE KNJIGE " Ivan Olbracht: Najtemnejša ječa. Izdala Prešernova družba v zbirki Ljudska knjiga. Prevedel Janko Liška, opremil Uroš Vagaja. Walter de la Mare: Tri kraljeve opice. Izdala Mla<-"nska knjiga. Poslovenil Janez Gradišnik, ilu-strai ., e Mildred E Eldrtdge. Farley Mowat: Prijatelji severnih jelenov. Izdala Mladinska knjiga v zbirki Globus. Prevedel Vladimir Naglič, opremil Uroš Vagaja. Vaclav Švare: Lovec jagvarjev. Izdala Mladinska knjiga. Prevedel Severin Sall, Ilustriral Zdenek Burtan. * m konjičku, Hmeljska prince- »Sploh ne drži, da bi pri nas pojemalo veselje do petja v zborih,« mi je živahno ugovarjal, ko sem mu omenil to že dokaj bradato glasbeniško krilatico. »V Svobode je vključenih nad 500 pevskih zborov! Seveda ne delajo vsi enako kvalitetno — delajo pa! Je že tako, da se glasbeno delo najživabneje razmahne tam, kjer imajo človeka, ki je dober organizator, pa tudi strokovno dovolj razgledan. Najhujša ovira normalnega razvoja amaterske glasbene dejavnosti je pomanjkanje strokovno izobraženih ljudi, predvsem učiteljev, ki bi tako delo vodili...« T') ONEKOD jih sploh ni, drugje spet ne sodelujejo. J—— Skritizirati jih je seveda lahko — če pa pobliže J. pogledamo: ti ljudje so največkrat prezaposleni, utrujeni od celodnevnega šolskega in izvenšolskega dela, skoraj nikoli niso doma, pri družinah, marsikje nimajo stanovanj in tako naprej. Zato se ne vključujejo v amatersko delo tako, kot bi se lahko in kot bi se radi. Ponekod se — zlasti mlajši — na terenu tudi ne znajdejo ali pa jih društva ne znajo prav pritegniti«. In perspektive ? »Mnogo pričakujemo od šolske reforme in reorganizacije študija na univerzi. Marsikdo si bo zdaj lahko izpopolnil svoje znanje in se po končanem študiju vključil v amatersko delo. Po svoji strani pa je Glasbeni svet pri Zvezi Svobod pripravil predlog o šoli za glasbene voditelje na podeželju. Pričela bi z delom že jeseni v okviru VPS v Ljubljani in bi ji priključili sedanjo Zborovsko šolo, ki bi s tem šele dobila svoj pravi pomen. Predlog mora sprejeti še IS, vendar se nadejamo, da bomo jeseni pričeli. Seveda — na ljudi, ki nam jih bodo dale te šole, bo treba čakati še nekaj let! — Hitreje pa bomo čutili pomoč razširjenega' Prosvetnega servisa pri Zvezi Svobod v Ljubljani, ki bo imel lastne prostore ter bo obiskovalcem nudil vso primerno zborovsko literaturo, v doglednem času pa — tako vsaj upamo — tudi klavirje in magnetofonske posnetke. Tako bodo postali programi naših zborov mnogo bolj pestri in bodo obsegali v večji meri tudi madernejše pesmi.« Kaj pojo zbori zdaj? »Zal je bil kontakt med pevci in revijo »Naši zbori« zaradi slabo organizirane trgovske in reklamne mreže DZS dokaj pičel, zato revija ni dovolj vplivala na izbiranje programa. Ljudje, ki sami hodijo v Ljubljano, RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM GLASBENEGA SOSVETA PRT ZVEZI SVOBOD RADOM SIMONITTIJEM Največja ovira normalnega razvoja amaterske glasbene dejavnosti je pomanjkanje strokovno izobraženih kadrov v Svobodah se ne zdaj dej o prav, knjigarna muzikali j pa, ki bi jim morala pomagati pri izbiranju pesmi in jih sproti spoznavati z vsem, kar je novega v domači zborovski literaturi, je v tej svoji nalogi popolnoma odpovedala. Tako lahko programe, ki jih sestavljajo naši zborovodje, razdelimo v dve skupini: največ (nemara kakih 60 %) se jih ravna po lastnem okusu, še večkrat pa po okusu pevcev (linija najmanjšega odpora!). Drugi, ki so zaenkrat še v manjšini, pa so v stalnih stikih ali s skladatelji ali pa s člani Glasbenega sveta, zato so njihovi programi znatno boljši, čeprav še ne idealni. Upamo, da bo reorganizirani Prosvetni servis veliko pomagal. Zelo bi bile glasbenim amaterjem v pomoč tudi srednje glasbene šole po večjih centrih. Koliko dobro izšolanih in v literaturi razgledanih ljudi bi dobili na ta način! Tako pa imamo srednji glasbeni šoli le v Ljubljani in Mariboru. Kranj, Celje, Murgka Sobota, Novo mesto, Nova Gorica še vedno čakajo nanje!« Pa nižje glasbene šole? »Velikega pomeno so In moramo Jih šteti med splošno Izobraževalne ustanove. Njihovo delo zboljšuje okus in širi glasbeno razgledanost med ljudmi. Toda zdi se mi, da ne dohajajo današnjega razvoja, da so v načinu poučevanja, v svojih programih zelo zastarele. Očitno Je, da je to vprašanje zelo pereče In da zahteva čim hitrejšo rešitev. Zal se nižje glasbene šole (tiste, ki ne delajo v okviru Svobod) ne vežejo dovolj na delo Svobod — deloma zaradi slabotne, neiznajdljive organizacije, deloma zaradi preobremenjenosti in prezaposlenosti učiteljstva. Prav v teh dneh pripravljamo posvetovanje z glasbenimi šolami Iz vse Slovenije zaradi tesnejšega In boljšega sodelovanja. Kjer so na to mislili dovolj že doslej, je delo čudovito steklo; za primer: Ljubljana (zlasti NGS v Mostah!), Kranj, Kočevje, Celje, Maribor . . . Zato si od tesnejšega stika z Društvom glasbenih pedagogov in Društvom reproduktivnih glasbenikov mnogo obetamo.« Po vsem tem: kako je z našimi zbori? »Primorska Je občutno nazadovala. Skoraj docela nezorana ledina je Bela krajina, v zadnjem času nekoliko peša Prekmurje. Povsod drugod zbori živahno delajo. Celje, Kranj, Ljubljana kažejo odlične rezultate. Sijajen primer Iznajdljivosti so pokazale Ravne. Njihov pevski zbor je razpadel in kljub poskusom ga ni bilo mogoče oživiti. Tedaj je predsednik domače Svobode povabil na gostovanje Celjski komorni zb°r in po koncertu pripravil družabni večer, ki so se ga udeležili tudi vsi ravenski pevci. Uspeli koncert ter osebni stik s pevci je domačine taliko podžgal, da so znova ustanovili svoj zbor, ki danes odlično dela.« Po radiu slišimo zelo malo amaterskih zborov... »Da, žarje tako! Hoteli smo pred 40-letnico ZKJ uvesti četrturno tedensko oddajo o naših zborih. Vse je dogovorjeno in sklenjeno, oddaje pa £e zdaj ni. Vzrok je znan in pogost: premalo ljudi, preveč dela! Vendar bo radio moral prav našim zborom v bodoče posvečati več pozornosti!« Kaj sodite o oddajah »Pokaži, kaj znaš«? »Da podpirajo pravzaprav tiste, ki zbore razbijajo,« se je nasmehnil tov Simoniti, »ker se taki ljudje osamosvajajo in izgubljajo stik z ostalimi pevci. Nedvomno pa je prav, da nastopa tako čim več naših amaterjev, saj Slovenci radi nastopamo in se radi amatersko udejstvujemo. Zborov na teh oddajah še nismo slišali — kajpak zaradi stroškov! Ce bi radio organiziral posamezne oddaje še po drugih mestih, bi lahko sodelovali v njih tudi večji pevski in instrumentalni ansambli. Oddaje bi tako postale zanimivejše in za naše amatersko delo mnogo pomembnejše.« Omenili ste instrumentalne ansamble ... »Zelo dobro delajo In nikakor ne drži, da bi odtegovali ljudi petju. V naših revirjih imajo poleg pevskih zborov naravnost odlične godbe na pihala, ali Jazz ali salonske orkestre. Odličen primer široko razpredenega in dobro organiziranega amaterskega glasbenega delovanja so prav Trbovlje, kjer tov. Skrinar in Malovrh vodita pevske in Instrumentalne ansamble enako prizadevno In enako uspešno. — Zadnja leta rasejo kot gobe po dežju mali instrumentalni ansambli, ki večkrat vplivajo razbijaško. Seveda bi bilo napak tem ljudem prepovedati igranje. Za vse je dovolj prostora v Svobodah, ki bodo pač morale v bodoče posvetiti vso skrb pravilni idejni usmeritvi in povezavi dejavnosti.« In načrti za letošnje leto? »Veliki! Lani smo priredili revijo pevskih zborov v Kranju, ki je dala lepe rezultate. Kranj je idealen kraj za take prireditve, organizacija je izredna in tudi lokalni faktorji kažejo veliko razumevanja za amatersko delo. Je že^ mogoče res, da bi bilo naravno središče takih revij bolj Celje kot Kranj, toda Celje se razvija v središče mladinskega pevskega udejstvovanja in lahko — z elanom, ki ga je pokazalo doslej — postane v najkrajšem času mednarodni center. Letos bo v Celju 5. julija proslava obletnice delovanja Svobod, ki se je bo udeležilo čez 2000 naših amaterjev in na kateri bo pet naših najboljših godb na pihala skupno prvič izvedlo novo, prav za to priliko napisano simfonijo Blaža Arniča »Kladivarji novega sveta«. Dirigiral bo letošnji Prešernov nagrajenec iz Trbovelj, Anton Hudarin. — Na Ravnah bo poleti revija naših amaterskih godb, v Kranju revija koroških pevskih zborov, v Zagorju pa bodo slovesno proslavili obletnico ustanovitve »Vesne«. — V jugoslovanskem merilu nas čakata dve pomembni prireditvi: festival mladinskih pevskih zborov v Kranju ter festival amaterskih pevskih zborov od 4. do 7. julija v Nišu. Udeležili se ga bodo najmanj po trije zbori iz vsake republike ter številni naši zborovski skladatelji. Po zakliučku festivala bodo udeleženci skupno s komponisti obiskali graditelje Avto ceste ter jim priredili več koncertov.« DOGODKI V SVETU OD TEDNA DO TEDNA NAŠI SINDIKATI IN NEMŠKO VPRAŠANJE Svetovna sindikalna federacl- interesirana za pravilno rešitev to dejstvo kot Izhodišče za dejan- gimi problemi te vrste, morajo tudi meddržavne odnose. Kef ja je nedavno povabila Zvezo sin- teh problemov. Ze doslej smo sko združitev Nemčije. Spričo te- tudi članice protihitlerjevske koa- spornih vprašanj v mednarodnih diKatov Jugoslavije, naj sodeluje podpirali akcije za mir, razoro- ga mednarodnega položaja in raz- licije po svoje olajšati proces za- odnosih ni mogoče proučevati lo» na konferenc1 evropskih sindi- žitev in prepoved uporabe jedr- lik v notranjem razvoju obeh gotovitve nemške suverenosti in kalnih organizacij, ki so jo skli- ske energije v vojaške namene, nemških držav se. lahko ta proces neodvisnosti. Seveda pri tem ne . - i e . v zvezi z akcijo za sklenitev Odločno smo stali in vedno sto- razvija le s postopnim zbliževa- smemo pozabiti izkušenj iz pre- Sovjetske zveze naslednjo brzo-1 mirovne pogodbe z Nemčijo ter jimo na strani vseh miroljubnih njem. Po našem mnenju lahko teklosti, hkrati pa moramo zagO' JavK0: ' Iza razorožitev in prepoved jedr- sil po svetu. Prepričani smo, da v tej smeri, t: j. - ' Brzojavka CK ZKJ Centralnemu komiteju KP ZSSR Centralni komite ZKJ je poslal Centralnemu komiteju KP čeno, našo udeležbo na konferen* ci o Demčiji otežkočajo pojavi diskriminacije do naše dežele S strani nekaterih dežel, katerih za zbliževanje toviti, da bodo demokratične, mi- sindikati sodelujejo na tej kon- ^ n , e,gar,OITŽjf'-v te:1 zvezi Je ^ lahko da skupna akcija sindikal- in premagovanje sedanjih na- roljubne sile vzele usodo Nemčije ferenci, oziroma t; ^4-« , i , , _ , ^ —:-- — ----,,, t,, v o,,ocuoiijin na- imjuuuc bilg vieie usuuo i-semcije terenci, oziroma c nini nctana,, ? ^ b ^ f1^1 CeTntral,nl svet Zveze smdi- nih organizacij Evrope pomem- sprotij, dajo sindikati pomemben v svoje roke, da bo na ta način državnih odnosih, m« ustanovitve KomunističneI katov Jugoslavije Svetovni sindi- ben prispevek v tej smeri. ................. pojavi v med* ki vsekakor ST~ ~ - s-"“»s ne komponente urejanja raznih Partija ostala dosledno zvesta vso I s?a sodeluje na konferenci S^aup^nT n zTvn“ffie notranja ureditev zasebna zade- Protihitlerjevske koalicije štiri mednarodnih, vprašanj, vključno dobo svoieea obstoia in katereva Ismdlkalmh organizacij Evrope v D,0Jnega. zaupan a m za vnašanje y vs,ak6ga naroda menijo da ie leta borila proti tujim okupator- tudi vprašanja mirovne pogodbe S&SgRtStt SSSSSS^U”. JST5 TTJSSSffg&ft «»4 n”“«S $£ fflSSt1 Nemate socialistične graditve v viji, ustreza tako koristim vanskih narodov proti fašizmu, vedi jedrskega orožja. Jugosla- vznodnonemški meji v dneh od ’ dglavskemu razredu in de vsem stvar nemškega naroda in vdnt-*u‘ narooov prou rasizmu, m naro-18' do 10- ma3a- ko bodo ^ndikal- avskemu ibanT da bi bil° Vodljivo in napačno, za fobodo ln za m!r s t0.1«. da I ha rv lavsKemu gibanju. _____j ____, __,. zdal oodoira sklenitev mirovne dov Jugoslavije in Sovjetske zve-1 n,e organizacije razpravljale o „ . v’DOvoinih letih bi mu od zunai izsiljevali ka- ^ Ppa V. i mirovne ze kakor tudi mednarodnemu de-1skupnl akclJ1 z? skl.enitev mirov- razvili na nemgkem ozemliu dve kršnokoli rešitev. Demokratične p^odb® z Povsem ra- lavskemu gibanju sploh. Kon-1 pogodbe z NemSlJo> za razoro- drjavi z razlignim družbeno-po- sile v Nemčiji, zlasti pa sindikal- *“fLdruf.e e^‘ vala ^ ousuami-vi LaKin m pu- struktivno, tovariško razpravlja-j žlteJ. ln za PreP°ved jedrskega litičnim j gospodarskim siste- ne sile obeh nemških držav, ima- ropslre sintidtalne orgamzadje za- dobnih pojavov, ki škodujejo so-■ - Vija.lere»ie mičnim in gospodarskim siste- ,----------------------■ •’ - interesirane za pravilno rešitev delovanju sindikatov v najširšem , . , . , , . Z obžalovanjem ugotavljamo, zdaj podpira, sklenitev mirovne da niti Svetovna sindikalna federacija doslej ni ničesar prispevala k odstranitvi takih in po- nje o problemih, ki so danes pred ■ orozia-mednarodnim delavskim giba- Ker sta gospodarskim mom, deželi, ki sta se sčasoma . , „ neurejeno nemško uveljavili kot posebni državno- vanju tega vPrašanja. jo veliko odgovornost pri reše- omenjenih problemov, Izhajajoč obsegu, iz tega, da je zagotovitev trajne- Sprejmite prisrčne pozdrave njem, na podlagi popolne enako- vprašanje in oboroževalna tekma pravni tvorbi, je pri reševanju Čeprav ima po našem mnenju ga miru prvi pogoj boja za ne- iri Si4 ,1 ,,^nah kon pravnosti in medsebojnega spo- j nenehen vir nevarnosti za mir v nemškega problema, oziroma pri nemški narod osnovno vlogo pri nehno izboljševanje življenjske J P h konference- stovanja, bi pnpomoglo k njiho-1 Evropi in po svetu, je Zveza sin- združevanju in zagotovitvi suve- urejanju vprašanj v zvezi z'nem- ravni delavcev in delovnih liudi VPmn mtrpicpmn vn I ^_____i,_z__ _____i* tvt_yj«_ ___•__ _ _• __j« vi • . . ■_ j vemu hitrejšemu reševanju in utrdilo'boj za mir in socializem.* Kritika ameriških generalov Osem poslancev laburistične levice je predložilo britanskemu Spodnjemu domu predlog resolu cije, ki ostro obsoja nekatere ameriške generale zaradi njihovih vojnohuskaških izjav. Predlog zahteva, naj britanska vlada izkoristi svoj vpliv, da se hladna vojna ne bi niti okrepila niti podaljšala z vojnohuskaškimi vami in incidenti, katerih cilj je preprečiti sedanje poskuse za odpravo mednarodne napetosti. dikatov Jugoslavije še posebej za* renosti Nemčije nujno priznati ško mirovno pogodbo in z dru- MAJ - MESEC AKCIJ belgijskih delavcev sploh, oziroma za gospodarski razcvet vseh držav in za njihov nadaljnji demokratični razvoj. O mejah Nemčije menimo, da je treba sedanje meje smatrati za dokončne. V sedanjem svetu in v sedanjih razmerah bo mogoče premagati nastala nasprotja in nezaupanje edinole s tem, da se bomo odločili za politiko miroljubne koeksistence dežel z različnimi sistemi, oziroma za politiko postopnega sporazumevanja in Andrč Gennais, eden —r.Plep?Y?*“ ”",PraVlJen'> *“dm!I“rjuiO!°OTnIkSi rtK '"trn. sindikatov Jugoslavijo s d-Ia s=..==v^ neralne konfederacije dela — zapiranje podjetij; (FGTB), je v odgovoru na nekaj — nadzorstvo in naših vprašanj v kratkih potezah monopolov; razbijanje Prvomajski poziv KP Španije Komunistična partija Španije I kati. Dejal je: naznačuje svoja stališča in poši- *2e nekaj let vzdržujejo raz- lja pozdra1v4e delegatom konference v Gorlitz-Zgorzelecu ter vam opisal položaj v svoji deželi, zla- — nacionalizacija energetskih ne federacije, okrajne in krajev* snorn?a h- V Sori n n ©ti žn v <7 nainnirsaičimi Hrv- vitVšV fnrAmnP* ^Iplrtri^ni tnlrV no ^ . anjem trGniltKU sti že v zvezi z najnovejšimi do- virov (premog, električni tok); | godki. *- delavsko nadzorstvo nad Belgijski sindikalni voditelj, upravljanjem podjetij; J ki je bil v naši deželi med IV. — ustanovitev nacionalne Je v svojem prvomajskem pro-j kongresom Zveze sindikatov, je zdravstvene službe.* glasu pozvala vse Spance, naj se visoko ocenil rezultate, ki jih je _ Tnv.pVieK-TH evvrrrii pripravijo na enodnevno splošno| dosegla Jugoslavija v graditvi . nacionalno stavko proti Francovi | socializma, še posebej pa v de- SKUPNEM TRGU ne, redne stike z jugoslovanski- ne more sodelovati na konferenci, mi sindikati. Večina naših stro* čeprav upa, da bodo izboljšani kovnih central je upostavila tes- mednarodni odnosi odstranili ne zveze s strokovnimi sindikati vzroke, ki trenutno preprečujejo Jugoslavije. Ti stiki se bodo go- udeležbo naše delegacije na vaši tovo ohranili in se verjetno v pri- konferenci. Smo za vsestransko, hodnjih mesecih še okrepili. Bel- f‘r.oko sodelovanje z vsemi sindi- diktaturi. V proglasu je rečeno, j lavskem upravljanju." Dejal je, Na prošnjo, naj nam kaj pove gijski delovni ljudje z zanima- ^aln^l ^pga"lz1^^arr””®glede da so »-dozoreli pogoji za nacio-1 da je že pred nekaj leti obiskal ° deju in rezultatih; sedanjih to- njem in simpatijami spremljajo razna vprašanja sindikalne NAJFINEJSE ŽENSKE NOGAVICE iz creppe nylona, nylona in in perlona z IMENI: ZDENKA MILENA SLAVICA MOJCA BOJANA JELKA SONJA in POLONCA Pazite na naš zaščitni znak! na nalno pomiritev* in za »mirni J jugoslavijo, to pot pa. je ugoto* varntškib . svetov, je sekretar fiapore za zgraditev socializma'v javnosth^to^pot ^"mehitho ^da prehod od frankistične diktature! vil- številne, spremembe na bolje;. FGTB odgovoril: . V71 na pot demokratičnega razvoja I predvsem so ga presenetili tempo »Naši tovarniški sveti irhajo' <-1—1 ti-------ki jel graditve in izboljšani življenjski- predvsem posvetovalni značaj. ] pogoji. Zlasti so se uveljavili na social- nem področju, žal pa je' njihova ODSEV RECESIJE dejavnost omejena na finančni in „ „ . , . , tehnični okvir podjetja. Zdaj se , • Na vPrfanj® 0 PoloŽi '\V borimo da bi svetom zagotoviU njegove deželi je odgovoril ta- več pravlc na tem področju. I kole: Prizadevamo si, da bi tovarrk- »V Belgiji se je začela leta škl sveti zares dobili pravice do J1957 kazati gospodarska recesija, nadzorstva nad upravljanjem.* med drugim tudi v brezposelno- V zvezi s skupnim trgom šesti, ki se giblje med 12 in 15 od- stih zahodnoevropskih dežel, med stotki vseh za delo sposobnih katerimi je tudi Belgija, je dejal | ljudi. sekretar FGTB, da bodo morali Ta kriza je zlasti huda v pre- sindikati teh dežel vskladiti svo* Minulo nedeljo so v london-1 mogovnikih in v tekstilni indu- je akcije ter skupno in istočasno skem Hyde Parku organizirali atriji, prizadela pa je tudi kovin- postavljati svoje zahteve. Posa- tradicionalno majsko zborovanje, lsko industrijo. Med posledicami mična borba sindikatov raznih na katerem so govorili sindikal-1 recesije naj omenim, da je nekaj dežel ne bi bila uspešna, ker ni in laburistični voditelji. Ude-1 rudnikov in mnogo industrijskih skupni trg tesno povezuje kapi-leženci zborovanja so nosili tran- podjetij nehalo obratovati. ............. .......' Jugoslaviji,* N. M. gre za vpr vprašanja sindikalne pot pa ašanja, ki vsebujejo Tovarna nogavic In drobne konfekcije Polzela Španije*. General Llama, nedavno tega ustanovil špansko! »vojno vlado* na Kubi, pa je v| svojem proglasu pozval vse re-| publikanske stranke, naj se zdru-| žijo, odločno pa ( naj odklonijo I sodelovanje z moharhisti, demo-j kristjani in drugimi skupinami, ki so pred 20 leti privedle na | oblast generala Franca. Proslava prvega maja v Londonu NaJnw^^n_eJJ_i YJi.s! Nagel industrijski zazvoj in upravljanje podjetij Alžirska delegata o vtisih iz Jugoslavije -ol^k,pred odhodom iz naše de- ja, ki so zrasla po vojni. Občudo- dežela porušena In ste morali za* sparente rindital^ ^RaTbi poudarili,« je nada* X a, *---J J iza xvcxvx »xuciui ux puuuarm,« je naa»" ter naprave in organizacijo dela Ijeval tov. Sakri Hadi, »da je na rodnih stikov. Vlada socialnih demokra tov na Spodnjem Saškem Zahodnonemška socialnodemokratska stranka je 3. maja sporočila, da so njeni predstavniki dosegli sporazum o ustanovitvi koalicijske pokrajinske vlade na Spodnjem Saškem. Vlado bo sestavil socialni demokrat Heinrich Kopf. S tem bodo Adenauerjevi STIKI Z JUGOSLOVANSKIMI SINDIKATI demokristjani izgubili kontrolo J ,jarjerT1 drugo zaposlitev; I rudarstvu, so napovedali stavko, dežel osnovne smernice za sode-ki je kmalu prerasla v splošno lovanje. stavko v vseh rudnikih, podprli pa so jo delovni ljudje vseh go-I spodarskih panog v pokrajini Eymen.* REZULTATI kretar STAVKOVNEGA BOJA Rudarska stavka se je zaključila z obljubami vlade in držav* -ne uprave, ki sta se zavezali: a) da bosta najkasneje čez leto dni zagotovili odpuščenim ni* Cesta, dolga štiri leta nad upravo na Spodnjem Saškem. Socialni demokrati so zdaj I b) v času, ko ne bodo mogli dobiti zaposlitve, bodo prejemali vodstvu štirih pokrajinskih lsaj 0O odstotk4 svojih sedanjih mezd; c) v okviru splošnega načrta bodo ponovno odpirali rudnike; č) vlada bo sprejela vrsto ukrepov za poživitev gospodarstva in za zagotovitev večje zaposlenosti; d) hkrati bo podprla graditev vlad — na Spodnjem Saškem, v Hessenu, Hamburgu in Bremenu Alžirci pripravljajo »nova presenečenja« Minister za informacije začas-1 ne alžirske vlade Mohamed Jazidl je izjavil, da je poglavitna nalo-[ nove industrije na področjih, ki ga vlade, priskrbeti alžirski voj- I jih je še posebej prizadela gospo* ski dovolj orožja in streliva. | darska recesija. Pod pritiskom milijonov delovnih ljudi, bo vlada morala storiti vse potrebno, da bo izpolnila svoje obveznosti, hkrati pa so akcije delavcev proti brezposelnosti in zapiranju podjetij čedalje pogostejše v vsej deželi. KAJ DELA FGTB? bližnjih akcijah belgijskih »Prihodnji meseci bodo prinesli francoski vojski mnogo presenečenj,« je dejal Jazid in napovedal, da bo imela alžirska vojska prav kmalu tudi lastno letalstvo, Minister Jazid je ostro grajaj stališče Zahoda do alžirskega boja za neodvisnost. »Ce Zahod ne bo prisilil Francije, da sprejme pogajanja z nami, na katerih bi razpravljali o miroljubni ureditvi alžirskega vprašanja, se bo polo-1 sindikatov je tovariš Gennaiš de-žaj v Severni Afriki vedno . bolj [jsl: slabšal, dokler ne bo postal večji | »FGTB se je odločila za vse-problem kot hladna vojna. Teme-1 stransko akcijo, 'ki se bo še pose-Ijito smo pretehtali, koliko tvega-1 bej razmahnila v maju. Velik dan mo. in vemo, da nimamo ničesar I nacionalne akcije bo 29. maja. izgubiti.« | Cilji našega boja: ss ppl li~ sSe 1= —S-It , svetu,« je rekel tov. Sakri Hadi. vanje je tem večje, ker vemo, da raven °b zakl^ku razgovora jo se- »V mnogih krajih, ki smo jih ste vse to dosegli v kratkem ča- -d + FOTB . «*■». °deo- obiskali, s™ videli nova podiet- s.vnem obdobju, ker je bttfvS. »a^T vTdŽj.vd^zuS ln podpirajo boj alžirskega ljudstva, kar je tudi naravno, saj ste se sami borili za narodno osvoboditev. Zavzemate se za mednarodno sodelovanje delavskega razreda, prizadevate sif da bi v sode* ' lovanju našli rešitev mednarodnih problemov, ki zanimajo de-1 lavce vsega sveta.« Potem sta alžirska delegata tv-idarila, da se sodelovanje med UGTA in jugoslovanskimi sindi' kati uspešno razvija, čeprav i® bilo upostavljeno šele nedavno-Izrazila sta upanje, da se bo v prihodnosti še bolj poglobilo. »Prav te dni je prišla skupin® alžirskih delavcev v JugoslaviJ0' na strokovno usposabljanje in i*' : popolnjevanje, kmalu pa- bo prispelo tudi nekaj sindikalnih funkcionarjev, ki bodo po dogovoro proučevali posamezna podro^3 vašega družbenega razvoja. Ce' prav za sedaj še ni dokončno sklenjeno, je možnost, da bi jugoslovanski strokovnjaki in sindikalni voditelji sodelovali na seminarjih, ki jih organizira UGlto v Tuniziji. Tako bi se naši delav«1 in aktivisti bolje seznanili z va' šim razvojem. Mogoče bomo v bodočnosti poslali nekaj ljudi, ki s® bodo v vaši deželi usposobili za sindikalne voditelje, ker nam bodo še posebno potrebni po osvoboditvi Alžirije,« sta’ zaključila svoj0 izjavo delegata UGTA. POSLOVILNO SPOROČILO FOTISA MAKRISA Temelji grško-jugoslovanskega sindikalnega sodelovanja »Želimo vam mnogo sreče in uspehov na težavni, vendar pomembni poti, ki ste si jo iz-rali. Naše misli in želje bodo vedno z vami. vašemu velikemu maršalu Titu želimo zdravja »i moči,« je rekel generalni sekretar Generalne Konfederacije dela Grčije Fotis Makris v svojem poslovilnem pozdravu jugoslovanskim delavcem in nameščencem pred odhodom delegacije GKD, ki je bila na IV. kongresu Zveze sindi-batov Jugoslavije. Potem, ko je ocenil udeležbo jgrške delega-ejje na IV. kongresu-kot odraz razpoloženja Srških, delavcev in dodal, da je bila tamdeležba-»obveznost do miru in bodočnosti človeštva,« je aejal v svojem poslovilnem sporočilu naslednje: »K vam smo prišli, da bi s tem pokazali čustva naših delavcev do vaših ter našo željo, aa bi si segli v roke in skupaj šli po poti miru ln obnove naših dežel ob medsebojnem spošto- vanju slehernega političnega in ideološkega gledišča ter v vzdušju svobode in neodvisnosti. Naše bivanje v vaši deželi in razgovori z vašimi voditelji so opravičili namen našega potovanja ter položili temelje našemu nadaljnjemu sodelovanju. Trdno smo prepričani, da smo položili iskrene, trdne temelje za tesno, prisrčno sodelovanje jugoslovanskih in grških delavcev. To sodelovanje bo okrepilo zveze med našima deželama, hkrati pa bo pripomoglo k reševanju problemov, ki se bodo pojavili zaradi gospodarskega in tehničnega razvoja tako na Vzhodu kakor na Zahodu. Ob odhodu iz vaše gostoljubne, lepe dežele smo ponovno čutili porajanje globokega prijateljstva. Prepričani smo, da se nam zdaj odpirajo nova obzorja. S tem prepričanjem in upanjem izražamo željo, naj bi delavci naših dežel kmalu dočakali lepšo bodočnost.« Odmevi po kongresu t^nftPnrilV,S!.tw*!l,^afv0IŽ,ŽedVa r.al! pa le s kraišin>i komen- je objavil daljše poročilo dopis-tedna od zaključka IV. kongresa tar ji, ki so se zadržali samo ob nika iz Beograda v katerem ie Zveze sind katov Jugoslavije, za nekaterih podrobnostih. V teh JovLtek referatI potem na j“re-sedaj se m mogoče posredovati informativnih opisih in kratkih ^ , popolnejše predstave odmeva, ki komentarjih so včasih poudarjali ’ d •>uSoslova“sk\ delavci po ga je imel kongres v tujini, in si- momente, ki niso bili bistveni za uvedbl samoupravljanja in komun cer predvsem zato ne, ker so se delovanje kongresa. Citirali in številni delegati tujih sindikalnih razlagali so nekatere dele iz go-organizacij šele te dni vrnili ali vorov domačih in tujih delega-pa se še vračajo iz Jugoslavije v tov itd. Doslej je bilo le zelo malo hn1^ Naš zemljevid kaže nekatere vlade Pierre Menrte« ci razvijal tudi v prihodnje, vendar 17. Nipn nhspf? nai nnnazori na- šp nnnrpi na ustvariti. izmed teh načrtov in Karnisli .... . ip trpha nri 3u ^Podarski položaj v Urugva- sferi britanskega imperializma, ki povezavo z delavskim razredom in fazv.- i16 zadrija leta negativno ga je zdaj nadomestil ameriški, podprla njegove zahteve. Na polo Sp. Med drugo svetovno voj- Posledice so hude. Izvoziti mora- litičnem področju se to kaže v za-Vehda 5e dezela industrializirala, mo dvakrat več blaga kot poprej, htevi po planiranju v industriji ih a^ ni bilo pravega vodstva Primer: za traktor je treba zdaj in po agrarni reformi v kmetij-indust ••°rstva' Zato so zgrajene dati okoli 500 ovac, pred desetimi stvu. Naj dodamo, da si pod ',o , triiske naprave pomanjklji- leti pa je bil traktor polovico ce- agrarno reformo ne «1 1 „ L3 — J X J -J —,, w: 3 v • i _ i ; A ___________________«• nejši. Po drugi strani odnašajo ameriški investitorji iz dežele velike dobičke, kar praktično onemogoča sleherno resnejšo notranjo akumulacijo, ki je nujno potrebna za razvoj našega gospodarstva. Lahko rečema da je v Latinski Ameriki na splošno položaj, v katerem dobivajo ZDA tri dolarje dobička za vsak vloženi dolar. „------ -------- predstavlja- mo delitve zemlje, temveč v-glavnem mehanizacijo proizvodnje in ustanavljanje zadrug, kar bi povečalo proizvodnjo in pospešilo socialni razvoj na vasi. Hkrati se socialisti odločno borijo proti imperializmu z namenom, da bi ohranili vse nacionalno bogastvo, tisto, ki je v rokah imperialistov, pa vključili službo naroda. Menimo, da je Evropska varnost darske krize,________ __________ 1957. Njen obseg naj ponazori naslednje: po približnih ocenah po- — j c Z, Ud J UA-UII 1 U UUOLUL- OiCUIIJC. jJU I UIiJOIii.ll UUCllO.11 |JU- tisoč °r, delovalnih površin v lasti trebujemo za preskrbo dežele po-gOsrt-H^in — razumljive so vse vprečno 200 milijonov dnlaripv dolarjev deviz letno, zaradi krize pa se je naša mednarodna trgovina drastično zmanjšala. Leta 1958 je znašal uvoz komaj 120 milijonov dolarjev, letos pa bo, kakor kaže, še manjši. Takšni so gospodarski pogoji, v katerih se razpleta politični in socialni boj v deželi. Za sedanje stanje je značilna sprememba vlade, do katere je prišlo na nedavnih volitvah. Končala se je 90-letna vladavina stranke Colo-rado, v kateri je združena liberalna buržoazija. Premagala jo je njena tradicionalna tekmica — kanservativna Nacionalna stranka. Smernice nove vlade je pravzaprav določil Mednarodni denarni sklad, kar pomeni, da vlada ubira politiko »zategovanja pa« su«, to pa prizadene predvsem delavski razred. Socialisti nasprotujejo temu položaju s povsem določeno orien-,«iarna—“auJ® v industriji in tacijo. Na sindikalnem področju vrrie< ref°rma. Dodati 'je treba to pomeni podpirati ustanovitev baii2rn avanje ameriškega impe- enotne sindikalne centrali, ki bi ^tovne ■ Ostanka do druge dala delavskemu gibanju učinko-vojne je bil Urugvaj v vito orožje ter zagotovila čvrsto bsonrt te v farske in družbene posledi-Ujjj tej zvezi — in drugič, ker šport, bi imela premišljene go-jhfia F. e politike, je prišlo do ip s l;ie- Buržoazija je bogatela cij6 spuščala v velike špekula-d6tiar.. a trg so prihajale kopice hijsjj, ■la' S tem se je začel infla-Proces, ki še vedno traja. til6 snVSerrm temu so se pridru-gu, prernembe na svetovnem tr-več »Fabi katerih so utrpele naj-hoge 7kde tiste industrijske pa-Tako ^'.so se razvile med vojno. t0 zaot lba'a Z(taj v tej industriji tičp- u0'’3’ Posledica pa je mno-fo ^.brezposelnost. Med približ-'jUcjfn; . 9 za delo sposobnimi "ih, iyj 1® vsaj 70.000 brezposel-v skr-bogo delavcev je zaposlenih Bur- nem delovnem času. sli Pa Z(?azne stranke niso znale ^ bi j F1'80 hotele uvesti ukrepov, 'tSrstvn b°lj®ali nacionalno gospo-'Tier ’ »krepov, kot sta na pri-Sgrarijaniranj® v industriji in tinskoameriških surovin. lUoackj J, predložn, kakor Jo „VDlinlh I™"! V “ Nazadnje še besedo o mnenju znano, ustanovitev brezatomskega D0 a.« ki A. hl*. * .* Sf. k.a tcuna. socialistov o mednarodnem polo- področja na ozemlju FR Nemčije, bil novšem demiliteHziran v Planiranje. Imamo osrednji pl fcssisms sas to »sksi&sttzsz svetovnih blokov. German Deliox Socialnodemokratska je treba pri tem upoštevati probleme, ki bodo v poljskem gospodarstvu še nadalje velikega pomena. Gre predvsem za centralno planiranje. Imamo osrednji plan. Legenda načrt Ftapackega načrt zah. nem. soc. dem. načrt J- Mocha ®(D© načrt Kendes- Francea @®© segal , . obe strani pasu »O« približno sto stranka kilometrov daleč. Iz njega bi umaknili vse zasedbene sile. Pas »2« bi segal od prejšnjega pasu proti vzhodu in zahodu. V njem ne bi bilo omejitev niti glede porekla vojaških enot niti v številu in vrsti oborožitve. Jules Moch, eden izmed voditeljev Socialistične stranke Francije, je razložil načrt, ki bi bil zasnovan na zaokroženih področjih. Cono »A« bi sestavljalo enotno demilitarizirano področje vzhodnega in zahodnega Berlina ter bi bilo pod nadzorstvom ZN. Cona vse gospodarske panoge. V okviru splošnega centralnega plana sestavljamo plane za posamezne industrijske panoge. Ta plan se potem prenaša od zgoraj navzdol, neposredno do proizvodnih enot. Posebnega pomena je to, da vidimo v Jugoslaviji podporo glede vprašanj, važnih za Poljsko. Predvsem mislim na naše meje z Nemčijo. Na Poljskem smo z velikim odobravanjem sprejeli govor tovariša Tita, ki je podprl naše stališče do mej z Nemčijo. Med bivanjem pri vas smo se prepričali o prijateljskim čustvih ,. Ji,-, . t.*k. Lio k Vlil bl. Predstavljala nov končen- Jugoslovanov do nas. Kjerkoli tnčni krog s sedežem v Berlinu in s premerom 200 km. Cono »C« bi sestavljal koncentrični krog s premerom 400 km, zajemal pa bi Porurje, Frankfurt in Nurnberg ter se dotikal avstrijsko-nemško-če- ---„ t1r0m-Je’ za"iel zahod- nadaljnji poglobitvi stikov med ni del Češkoslovaške (s Prago) ter našima organizacijama,« je za-segel do Gdanska in Lcldza na ključil pogovor tov. Pjotr Ga-Poljskem. jevski T Q smo bili, povsod so nas prisrčno sprejeli, tako v Kombinatu škroba v. Zrenjaninu, v zemunski tekstilni tovarni itd. Upamo in prepričani smo, da bo tudi bivanje naše delegacije pri vas prispevalo k Velikan med termoelektrarnami GOSPODARNOST OBRATOVANJA IN ZAHTEVNI DELOVNI POGOJI — PRI 3000 _____________________________________________________ VRTLJAJIH NA MINUTO DELUJE NA VSAKO LOPATICO TURBINE GENTRIFUGALNj SILA 85.000 kg — ZGORNJI MEJI: 300 ATMOSFER PRITISKA IN 600« C ■P\ oročila o gradnji atomskih, Jf* sončnih in drugih elektrarn, ki naj bi obratovale s pomočjo doslej še neizkoriščenih energetskih virov, kažejo še kaj drugega kot samo stremljenje posameznih držav, da bi se postavi- ___________________________________________________________________________________________________ le z vrhunsko tehniko: v ozadju „ jnrhVitri-ia osmih delavcev, ki bi postavljala moga v kurišče regulirajo avto- 100 m in je do višine 35 m obl^ pritisk a cnircriio kondenzacijske cevi turbinskega matske naprave. Gorivo je pre- žen znotraj s šamotno opeko. P1”1 ski viri na nai ’hi r>ri agregata velike sodobne termo- mog z najnižjo kalorično vred- tleh znaša njegov notranji pr®1 tempu razvoia zadoščahkomni elektrarne. pa bi v 5 minutah nostjo 2450 cal na kilogram: mer 7,6 m, pri vrhu pa 6,5»' še Za nekai nasledniih H/^Ptiatii3 Postavlla 10m dolgo cev, bi svoje elektrarna porabi sedaj (ko še ni Opečni zid dimnika, ki je ojač®0 Toda kiinh tornii ■:» „rni,vnd delo opravila šele v letu dni, to- dokončana druga faza izgradnje, z železobetonskimi vezmi, je sp0' piaktrikn s hidrol au tnr-mo! dko kondenzacijskih cevi ima en ki bo povečala njeno moč za daj debel 82, zgoraj pa 41 c»' sam agregat! nadaljnjih 65.000 kW) pri 4300 Zelezobetonski hladilni »stolp Pa Vzrok hitrega razvoja in izpo- urah obratovanja z močjo 60.000 je visok 62,1 m in meri spodaj polnjevanja termoelektrarn v kilovatov na leto 350.000 ton pre- premeru 51,1 m. zadnjih desetletjih je bila za- moga! Premog, potreben za obra- Omenjene številke pa sa^1(, n ja elektrike s hidro- ali termoelektrarnami za zdaj še vedno najuspešnejši, najcenejši način pridobivanja pogonske energije. Predvsem hidroelektrarne, ki spreminjajo silo vodnega padca hteva P° ,čim ^ gospodarnem tovanje termoelektrarne, kopljejo bežno ponazarjajo velikost teg8 v pioVtH*™ t^u obratovanju. Presenetljive številke v bližnjem velenjskem rudniku, orjaka — termoelektrarne v S°' lignita, potrebno vodo pa so do- štanju — ki se tudi po notran)1 bili z zajezitvijo Pake. Mimogre- opremi lahko uspešno meri s pP" Da bi izboljšali izkoristek in de naj še omenimo, da znašajo dobnimi elektrarnami drugod P0 ne moremo poslaViti^mejene: proizvodno zmogljivost termo- ugotovljene rezerve premoga na svetu Naši konstruktorji in teh' ga števila elektrarn v teh nri- elektrarn, so tehniki nenehno iz- velenjskem rudiscu kar 600 mi- mki tudi na tem področju » v bližini popolnjevali pogonske stroje in lijonov ton. _ zaostajajo za današnjim tehnik v električni tok, so z gledišča gospodarnosti najbolj zaželene. Seveda povsod ni dovolj tekočih voda, mimo tega pa na rekah tudi merih, posebno še, če so v bližini premogovniki, si energetiki po- naprave ter večali pritisk in magajo z gradnjo termoelektrarn, temperaturo pare, ki poganja katerih turbine poganja para, ki turbine. Zgornji meji, ki so ju jo dobimo s segrevanjem vode s P1"8 .dosegii. okoli^300^at-pomočjo premoga. ton. Najvišja objekta šoštanjske nim razvojem v drugih deželah Pogled na labirint cevi 20 metrov visokega kurišča drugega kotla šoštanjske termocentrale med montažo mosfer in približno 600° C. Zato so morali seveda iskati posebne kovine in zlitine, ki vzdržijo obratovanje tudi pri takšnih pogojih; nad temperaturo 500° C in pri nekaj sto amosferah pritiska se tehnika do današnjih dnVTe*tako namreč odpornost kovin zmanjša napredovala, da nas ti energetski kar za 20 do 30 k§ na kvadratni objekti z vsemi svojimi velikimi centimeter, kadar povišamo de- Prva zahteva — ::X gospodarno obratovanje! V gradnji termoelektrarn je in zapletenimi napravami upra- DOPUST NA MORJU lovno temperaturo samo še za 1° C. Pri konstrukciji turbin pa, morajo mimo tega upoštevati tudi močno centrifugalno silo, ki nastaja zaradi hitrega vrtenja rotor jevih lopatic, saj dosežejo le-te na zunanjem obodu silno hitrost,— do 1800 km/h! Turbinska lopatica, težka na primer 10 kilogramov, ki kroži na srednjem polmeru 1,15 m s 3000 vrtljaji na minuto, je izpostavljena centrifugalni sili 85.000 kg! Obratovati pa mora leta in leta, zato mora in tistim, ki sta jih delo ali bolezen izčrpala Vsem zdravim ljudem priporočamo dopust na morja, posebno nq vsem tistim, ki se pri delu manj gibljejo; pisarniškim nameščencem, tovarniškim delavcem biti narejena 12 snovi Pri nos — Šoštanj 1 Čeprav imamo v Jugoslaviji dovolj vodne sile, smo v povojni načrt elektrifikacije in industrializacije vključili tudi izgradnjo nekaj velikih termoelektrarn, ki naj bi za svoje obratovanje izkoriščale predvsem slabša goriva — odpadke rjavega premoga in lignit. Med njimi je tudi termoelektrarna Šoštanj, ki bo naši in- fve bi sodili po podatkih, ki C. jih je posredovala anketa beograjskega Centra za poklicne bolezni med tovarniškimi delavci, bi prišli do zaključka, da prebije skoraj polovica delavcev letni dopust izven stalnega bivališča, med njimi pa je precej takšnih, ki jim dopust ni dal tistega, kar so pričakovali. Eden „„ . „ . . izmed razlogov je v tem, ker si sorazri}er^0 izenačene, hlajenja telesa, česar se organi- mnogi dopustniki ne izberejo pri- Pa f,e,fcar, ustalie™- zem brani s pospešenim diha- mernega kraja za letni oddih. rtrP l d?® • ie, niem’ z živahnejšim krvnim ob- Pri izbiri kraja je marsikdo v se sončni žarki lomijo v tokom in z zoževanjem površin-zagati: gozd, planine, morje, to- ^ kapljicah v skih krvnih žil v koži. Po kopeli plice. Vsako podnebje ima svoje rr°:k ’™o ska 0J“dina P? sk°- 8e vse krvne žile razširijo, te lastnosti, ki vplivajo na človeški , odbt{a- z™k reakcije pa zagotavljajo občutek organizem, med klimami pa so VSebPe "f/ Prijetnosti in željo po večji de- . .... . velike razlike. Vsak organizem se kdj grobnih delcev morske soli. javnosti. Bolehnim in slabotnim dustriji in široki potrošnji zagone počuti dobro na morju, prav V 86 z.el° malo ali skoraj nič ljudem je treba kopanje in pla- tovlla dopolnilno električno ener-tako planina ali gozd ne koristita mikroorganizmov delcev prahu, vanje omejiti na krajši čas. euo predvsem v dobah nizkega vsakomur; ta se odpočije, oni pa p* ali dima. Morje uravnava starim ljudem ne bi priporo- vodostaja rek. ne najde osvežitve in oddiha. temperaturo ozračja, ker se segre- žali bivanja na morju, prav tako s končno proizvodno zmoglji-TVTnrM zrak ima mnoao kisika ia1vodakladi počasneje kot trdna ne ljudem z akutnimi boleznimi, vostjo 125.000 kW električne ener-. hkrati va V m?rski vodi nakopičena ker jim to lahko več škoduje, kot Sije — dva turbinska agregata, veter z moria moti Pplota Podn^i in ponoči blaži pa koristi. Revmatikom, bolni- v«ak po 30.000 kW, obratujeta že pogosto viečč veter^zmo^ja pr^ temperaturo ozračja. kom s pljučno tuberkulozo, lju- °d 1956- leta — se termoelektrar- Vsak izmed teh elementov na dem z bolnimi jetri, z želodčnimi na Šoštanj uvršča med velike svoj način draži in pomirja. Ve- čiri, z bolnimi ledvicami in srcem, energetske objekte tudi v svetov- ti iii n mi imiiMrnnMmTiffl trovi, ki prihajajo z morske gla- s kožnimi boleznimi in zelo živč- nem merilu. Zato bo nekaj številk dine, hlapi slane morske vode in nim ljudem ne bi priporočali ko- in osnovnih podatkov o tej veliki Vj8h| obilica sončnih žarkov dražijo in panja v morju. termoelektrarni bralce prav go- spodbujajo delovanje organizma, Dobro bi bilo, če bi se vsakdo, tovo zanimalo: f& , \\ vlaga in sorazmerno stalno tem- preden se odloči za kraj letnega Obe visokotlačni kondenzacij- periran zrak pa vplivata pomirje- dopusta, poprej posvetoval z ski turbini TE Šoštanj obratujeta ^ vaino. zdravnikom, vendar se to zgodi le s 3000 vrtljaji na minuto in pri Bivanje na morju pospešuje redkokdaj. LJUDSKA OB NOVIH Tretji kongres Ljudske tehnike Slovenije je tej naši družbeni organizaciji za splošno tehnično izobraževanje postavil vrsto smernic in nalog, da bi bilo njeno delo v prihodnje še plodnejše. Med osnovnimi značilnostmi, ki so jih na kongresu še posebej poudarjali, velja omeniti, naj bi organizacijsko delo še naprej temeljilo na množičnosti. Vendar LT že zdaj pripravlja in uvaja tudi nove oblike dela — tehnično ljudsko univerzo, tehnični klub in podobno — da bi zadovoljila tudi tiste, ki si žele tehničnega izobraževanja na višji ravni. Mnogo bolj kakor sedaj bo morala Ljudska tehnika razširiti delo v industriji in ga usmeriti na probleme proizvodnje, na nadaljnje strokovno izobraževanje zaposlenih. Ob svojem delu, vskiajenem s prizadevanji drugih družbenih organizacij in ustanov, pa se organizacije LT seveda ne bodo smele omejiti zgolj na izobraževalno vlogo, ampak bodo morale članstvu posredovati tudi kar največ možnosti za amatersko delo. TEHNIKA NALOGAH, Zanimiva je novost, ki so jo sprožile organizacije Ljudske tehnike: pri stanovanjskih skupnostih naj bi mimo servisnih ustanavljali tudi takšne delavnice, kjer bi stanovalci lahko sami popravljali razne drobne okvare ali izdelovali manjše predmete. Ustanovitev prve takšne delavnice »Napravi si sam« v Ljubljani že pripravljajo, medtem ko je podobna v Beogradu že z uspehom zaorala v ledino. Poljudnih tehničnih knjig nam še vedno /primanjkuje; živahnejša in smotrnejša založniška dejavnost prav tako sodi v novi delovni program Ljudske tehnike Slovenije. Po notranjeorganizacijski stran) pa bo zlasti pomembno pospešeno ustanavljanje občinskih odborov LT in društev Ljudske tehnike po podjetjih, hkrati pa tudi vsestranska krepitev že obstoječih organizacij. Ob vskiajenem delu osnovnih organizacij in strokovnih zvez — radioamaterske, foto-kino, po-morsko-brodarske in zveze izumiteljev — bo Ljudska tehnika lahko ustregla velikemu zani-man.in za splošno tehnično izobraževanje pri nas. -mG kopnemu in v obratno smer. Vremenske razmere jadranskega pri- Češkoslovaška atomska elektrarna Nedavno Je na Češkem SKRB ZA KLADIVO Nasvet, ki vam ga bomo sedajle posredovaili, bo gotovo razveselil vsakogar, ki količkaj pazi na svoje orodje. Gre namreč za skrb, ki jo kaže posvetita — ročaju kladiva. Leseni ročaj kladiva se kaj kmalu povsem presuši In les postane zato seveda krhkejši; morda se vam Je že kdaj zgodilo, da se ročaj kar na lepem zlomi, ko presnavljanje in izmenjavo plinov v organizmu, hkrati pa zagotavlja boljšo ventilacijo pljuč. Tek se izboljšuje, ugodne posledice se kažejo tudi v krvi, ker v njej narašča število rdečih krvnih telesc in hkrati z njimi krvni pigment. Podnebje ob severnem Jadranu je bolj spremenljivo, vetrovi so pogosti, temperatura zraka niha, v srednjem in južnem jadranskem pasu pa je podnebje Dr. V. P. vctnrmi ’ tornnora^hrrV naro 565« G obratovati prvi atomski reaktor, ki vatnih ur. Termoelektrarna vstopni temperaturi pare ouo L sklžl c,redvsem raziskovalnim in ^ v vi ir1 x v A “ vnj iiitorvi i ctcurvjLvju., _ služi predvsem raziskovalnim in po- zajooo ter pri pritisku 95 atmosfer. Tem- izkusnim namenom. Na osnovi že dofaljemih izkušenj p a seda j češkosL vaški znanstveniki pripravljajo njo svoje prve atomske elektr^KL katere letna proizvodnja elektrfJL začel energije bo dosegla milijardo »A “leg zmogljivostjo bi na Mikrobi in rastline atomske el ek trame že 1970. PTe pred tridesetimi leti se je vanja so pokazala, da nastajajo pa je moč doseči, če v takšno raz- ^^ritoe<>^rsi?r,f,e^iihortt>td50'> X, na Japonskem pokazala čud- giberelini in njim podobne snovi topimo za 2 do 3 ure namočimo ‘ “ v *"* na rastlinska bolezen. Po- v zemlji, kjer je zelo dosti mikro- seme pred setvijo. Takšen grah porabila nič manj kot 500.000 ton bjj boljšega črnega premoga. Urafl^, reaktor te nove elektrarne bo upjt, jal vodo s pomočjo plinastega kovega dioksida, para pa bo P°® njala tri turbogeneratotje. ^ Zanimivo je, da so se na takoj lotili gradnje tako velike ske elektrarne, medtem ko drdS^ po navadi sprva gradijo reak manjše zmogljivosti. CeškosloVi znanstveniki tudi pravijo, da atomske elektrarne že 1970. let?’ :toS »Hermes« — toplejše in bolj izenačeno' Spričo sledica, ki jo je povzročila, je organizmov iz tako imenovane obrodi za 60 % več, koruza pa za i - ----.-j. --------1—-'ne mikrobov-spodbujeval- 25%. eieKiromagnemi šepam ^ Poudariti je treba, da so Niti sovjetski niti ameriški gi- ste zabijalii ali pustili večji žebelj, pa veste, kako nerodno je to. No, da se vam to ne bo več pripetilo, izvrtajte na koncu v ročaj kladiva i cm globoko luknjo premera 3 milimeter. Vanjo boste od časa do časa kanili nekaj kapljic lanenega olja; olje se bo vlezlo v les in ročaj bo vedno prožen ih napet. Luknjo seveda zamašimo z majhnim lesenim ali gumijastim čepom. atomskih reaktorjev. tega severni pas bolj draži in bila> da 80 mlade riževe rastlinice skupine spodbuja delovanje organizma, nenadoma začele naglo rasti in SO cev. Pouucuau je treua, aa »u ouu suvjeisKu mu amensju gl- v britanskem atomskem podnebje srednjega in južnega postale neznansko velike, kmalu mikrobi v zemlji nakopičeni v berelin ne vplivata neposredno na Hairweu obratuje eiektiomagnetniji' pasu pa deluje pomirjevalno. nato pa so — usahnile. Ker bole- velikih količinah. Ce se razvijejo razvoj sistema korenin. Najbolje u^Sh^toSiov^knlhko^io« Za vse zdrave ljudi je pripo- zen ni ponehala, ampak se je blizu korenin rastline, potem s pa vpliva giberelinova kislina na ptne posameznih ’ izotopov istega i ročljivo preživeti letni dopust na vedno bolj širila, so jo japonski svojimi snovmi ugodno vplivajo dvoletne rastline. mičnega elementa. Napravo morju. To velja zlasti za tiste, ki znanstveniki začeli natančno pro- na njeno rast. Takšna rastlina do- Za sedaj poznamo giberelin še p^glfv^f^iektrlčno nab^fega se pri delu manj gibljejo, torej za učevati. Ugotovili so, da povzroča bi tudi gostejše listje in več plo- bore malo. Nujno ga bo proučiti Pa atomov skozi električna in S pisarniške nameščence in za to- ta čudni pojav snov, ki nastaja v du, ki hitreje dozoreva. Ti mikro- v raznih okoljih, tudi v drugih gnetna polja. Zaradi neznatrOb > varniške delavce, hkrati pa za bo- gljivici »giberela fujikuroi«, pa bi včasih celo spremenijo ves državah. Vse namreč kaže, da so gg. ^kMčne mhrnagnetne ^ lehne in slabotne, pri delu ali so snov zaradi tega tudi imeno- razvoj rastline. Nedavno tega znanstveniki res na pragu po- snop v posamezne sestavne kako drugače izčrpane ljudi. Bi- vali »giberelin« ali »giberelinska nam je uspelo dobiti iz gljivic membnih odkritij, ki nam bodo Hektromagnetni separator vanje na morju ugodno vpliva kislina«. »fusarij«, ki smo jih gojili, dvoje v poljedelstvu pripomogla obilno rahljajo za proučevanje '-asinostt ^ tudi na slabokrvne, na tiste, ki Z odkritjem povzročitelja so rastlinskih snovi — G-l in G-2. povečati proizvodnjo in jo po reSskovanj^^v^eziHzObratov bolehajo za vnetjem sapnika, nevarno riževo bolezen zatrli, Glede na pojave, ki jih ti dve volji uspešno usmerjati.« bronhijev itd., pa tudi na one, ki znanstveniki pa so »giberelin« še snovi povzročata pri rastlinah, in se morajo okrepiti po kaki hujši naprej proučevali. Skušali so še glede na nekatere kemične bolezni. Tem zadnjim priporočajo najti način, kako bi bilo to snov lastnosti sta zelo podobni gibere- predvsem zračne kopeli in spre- moč koristno uporabiti v polje- linom, tako da sta morda — tega hode ob morju, manj pa aktivne- delstvu, na primer za večji donos še ne vemo natanko — res prava ga sončenja in kopanja. nekaterih rastlin in podobno. — giberelina. Zlasti priporočljiv je dopust Posebno v zadnjem času so te Snov G-l smo izločili v obliki na morju za mlajše ljudi, za mla- raziskave spet oživele in znan- drobnih kristalov in jo imenu- de delavce in vajence, zlasti za stvenike mnogih dežel to vpra- jemo »sovjetski giberelin«. Od slabokrvne in za mladino, ki bo- šanje zelo zanima. Precej uspeha pravega giberelina, ki smo ga prej pre„rada elektrarne leha za katarom nosu ali grla. so imeli v tem znanstveni sode- dobivali iz Amerike, se, prav nič shasta v Kaliforniji Starejšim ljudem, živčnim in lavci mikrobiološkega instituta ne razlikuje in deluje tudi v ie po velikosti in vi- sklerotikom, hkrati pa tistim, M Sovjetske akademije znanosti, ki najmanjših količinah. Ce z njeno ™lra™|k "“e^rek imajo bolno srce, bo bolj prijalo so pod vodstvom akademika Kra- raztopino poškropimo mlade rast- in usmerja v reko san bivanje v zavarovanih klimatičnih silnikova odkrili novo snov, ki line graha, koruze ali kumar, je Joaguim 550 miiijo-krajih ob srednjem in južnem tudi burno pospešuje rastlinsko rastlina kmalu »spodbujena«; “avečnč vode™6!??. Jadranu, podnebje severnega rast — sovjetski giberelin. takšne rastline že po 10—20 dneh grada je visoka 1050 Jadrana pa jim lahko škoduje. Vodja skupine akademik Ni- zrastejo celo dvakrat više kot 'Jle.trov> sPoda! Pa i® Kopanje in plavanje po morju kolaj Aleksandrovič Krasilnikov tiste, ki jih zalivamo le z vodo. van^^vgrajSi^ega^e-krepi zdrave ljudi, zato je pripo- pravi o odkritju takole: Opazili smo, da to najbolje uspe tona bi bilo moč spe- ročljivo. Učinek kopanja v mor- »V zadnjih letih so se bota- pri grahu, pri koruzi malo manj, bati 1 meter široko ju se kaže prav kot pri vsakem niki in biologi začeli živo zani- pri pšenici pa je rastlina najmanj ^vatorj” okoii°Zerri0 hladnem kopanju, torej v obliki mati za gibereline. Naša razisko- »spodbujena«. Še boljše rezultate ye Druga največja na svetu 'r’*L/*‘9'+,-+4''+++ S. KOS LAV jp “Hudika, le kdo jo je navil na drugo uro?-« vprašal Miloš in gledal uro, ki je poskakovala ‘a Polici. , .S™0 je vstal in jo ustavil: »Hotel sem iti susevat ujete ustaše,« je rekel, kakor da se °Pravičuje. „ '>D.a. Ivan nam je zelo potreben,« je Miloš aaaljeval začeto misel. »Obvestiti nas bo moral katSern' ^'a^° 0 razporejenosti sovražnih enot akor o njihovih namenih in o tem, ali pričakujejo okrepitve.« Medtem ko je Miloš govoril, je Simo kar naprej odkimaval, nato pa je rekel: , “Vsega tega ne moremo naložiti Ivanu. Ne-°ga bo treba poslati v Svrganj.-Le koga? Ivan sa bo sprejel, to je res. Izdal ga ne bo.« “Poslati moramo nekoga, ki se zaveda rešeti položaja, hkrati pa je dovolj pameten, da r5. uspešno izpolnil nalogo,« je Peter takoj spre-Simovo misel. »Zdi se mi, da bi bila za to aJboljša kaka ženska, dekle ...« j da bi 56 Pomišljal, je Miloš predlagal svoji ženo Ano. Njegov predlog sta onadva odklo-la. Peter in Simo sta bila mnenja, da bi Ano J lahko spoznali v Svrgnju. Iz istega razloga V. opustili tudi misel na Borko Bukovac, članico krajnega komiteja SKOJ, in Erno Bodner iz Partijskega okrajnega komiteja. Peter se je spomnil Jelice. 2e je hotel izgovori njeno ime, pa je spoznal, da nima dovolj oži. Miloš ga je pogledal. Kakor da bere nje-g°ve misli, je rekel: “2e vem! Jelica Milič!« Peter je strmel v mizo. v Sklenili so, da se bosta Miloš in Simo pogo-°rila z Jelico in jo preoblečeno v kmetico sku-PaJ s Simovim obveščevalcem Jozom Seremetom, pletom iz Cvitovičev, poslala v Sredograd, kjer y.bo z geslom javila pri Zvonku, dobila pona-ajeno izkaznico in se z naslednjim vlakom od-Poljala v Svrganj. Zmenili so se, da bi Jelica Prispela v Sredograd devetega zjutraj, v Svrganj P® Popoldne ali proti večeru istega dne. “Danes smo sedmega, oziroma osmega,« je arnišljeno rekel Peter. »Poročilo mora poslati ajkasneje do enajstega zvečer. Tisto noč bomo Prebredli Brezno, dvanajstega prebili dan v vr-“ovju, zvečer pa vdrli v Svrganj.« - 'To bi šlo,« je dodal Simo. »Ivan bo enajstega r^Poldne prinesel poročilo Nenadu v Bosut, ta pa h večer čez reko v Bastase. Tam ga je treba P°žakati. V vrbovju ima skrit čoln, nekakšno j^rito, ki je v njem za enega človeka ravno prostora. No, če bo veslal nekajkrat čez ohi’ k0 sPravil na ono stran vsaj orožje in it u °' V Sumatovac lahko pošljemo kurirja na lab njihovega odreda ...« “Ne, ni treba,« mu je Peter segel v besedo. J^lehemi premik šumatovskega odreda proti n rSnju...« Utihnil je in se zamislih nato pa ^daljeval: B “Ali pa bo nemara treba? Kod pelje pošta wr°ti Sumatovcu?« _ “Zdaj jo pošiljamo prek Sredograda,« je od-»°Voril Simo. j. “Dobro. Sporočili bomo, naj šumatovski odred tj. dvanajstega zvečer ne premika svojih enot iti k Svrgnju, ker bi sovražnik postal pozoren bi okrepil straže. Sele potem naj se odpravi j® njihovih enot proti progi. Borci nam bodo Sv a®ali sPraviti ranjence do vasi v okolici Dinja. Tam je nekaj ustaške milice.« Preostal° je le še vprašanje, kdo bo vodil bom V Peter in Miloš sta se ga name- - bta izogibala, nazadnje pa se je Peter le Svrganj. Peter in Miloš sta se ga name- °8Wil: c)ou*Y Vseh četah je treba takoj izbrati petdeset plavalcev, ki se bodo preoblekli v ustaše, ban a moramo Pobrati ustaške kape in znake, vi se 130 ves odred zbral nad Veljunovom. bo treba, se bomo umaknili. Proti večeru m ms&t&issttt. bomo izbrano skupino poslali v Bastase. Hodili bodo samo ponoči. Enajstega zjutraj bodo na mestu. Tja bom prišel dopoldne...« »Zakaj ti?« mu je Miloš skočil v besedo. »Zato, ker bom jaz vodil skupino v Svrganj,« je odvrnil Peter in posebej poudaril besedo »jaz«. “Oprosti, o tem se še nisYa menila. Ne vem, zakaj ravno ti, zakaj ne jaz ali kdo drug?« »Poslušaj, Miloš,« je začel Peter. »Tri čete bodo ostale tu. Borcev bo sicer manj, vendar jih bo še vedno dovolj. Vem, da s skupino plavalcev ne bi bilo treba iti niti komandantu niti komisarju odreda. Vendar gre to pot za akcijo, ki je od nje odvisna usoda ranjencev, z njo pa tudi nadaljnji obstoj odreda. Ce mi bo uspelo, bomo ranjence rešili, če ne... Ti boš skušal prodreti v sovražnikovo zaledje in boš branil ranjence do zadnjega moža. Dobro poznaš Gorje, borci ti zaupajo bolj kakor meni, ki sem še novinec. In nazadnje, nalogo boš nedvomno izpolnil bolfe kakor jaz« ' Miloš je molčal. Obotavljal se je. Petrovi razlogi so bili prepričljivi, vendar ni hotel takoj popustiti. Rekel je: »Pustiva za sedaj to! Jutri se bomo zmenili.« Peter se je nasmehnil, ker je vedel, da je zmagal. Ko so Peter, Simo in Miloš stopili na zrak, se je svitalo. Zlezli so na konje in se odpravili najprej po vaški stezi, nato pa po strmem pobočju proti gozdu. »Simo in jaz bova jezdila proti bolnišnici,« je rekel Miloš. »Mimogrede se bom oglasil v Priboj-nem na okrajnem komiteju ter razložil tovarišem položaj in naš načrt. Ne bom se dolgo zadrževal, največ pol ure.« »Brž ko se bom pogovoril z ...« Petru se je zataknilo, zato je ponovil: »Brž ko se boš pogovoril z Jelico in pripravil vse za prenos ranjencev, se vrni v Pribojno! Verjetno se bomo umikali v tisto smer, na vsak način pa boš tam dobil zvezo.« Miloš je opazil, kako težko je Peter izgovoril Jeličino ime. Nasmehnil se je, da'so mu migali brki. Spodbodel je konja, da je skočil tik k Petrovemu, potem pa je komandantu zašepetal v uho: »Ali naj pozdravim komisarja bolnišnice in mu v tvojem imenu rečem na svidenje v Svrgnju? Kaj meniš? To bo lep sestanek! Svojevrsten čas in kraj sta si izbrala.« Tudi Peter se je nasmehnil: »Pozdravi in prav tole povej!« Simo, Miloš in dva kurirja so se odpravili na desno, Peter in Milič pa proti gozdu. Sest mož je sedelo pol ure kasneje v gosti travi na robu gozdne jase nad Veljunovom. Od1 daleč so bili podobni skupini izletnikov, ki so se zgodaj odpravili na pot, da bi uživali lepote jutra v gozdu. Vendar niso niti opazili lepih reči. Zanje je pomenilo jutro začetek novega dne, polnega negotovosti in naporov. Vedeli so, da kmalu, morda prav kmalu ne bo več slišati ščebetanja ptic. Njihovi glasovi se bodo izgubili v oglušujočem brnenju letalskih motorjev, v eksplozijah granat in bomb, v drdranju strojnic. Topovske granate bodo pokosile travo in z blatom pokrile srebm-kasto roso. Vedeli so, da to lepo jutro napoveduje dan, ki bo morda zadnji za marsikoga izmed njih. Hkrati pa so se zavedali: za življenje je treba umirati. »Tako torej,« je spregovoril Peter zbranim komandirjem in komisarjem čet. »Najprej je treba ugotoviti plavalce, potem pa med njimi izbrati prostovoljce. Starejši ne pridejo v poštev. Takoj je treba zbrati ustaške kape in našivke. Popoldne bodo borci izmenjali uniforme.« Peter se je ozrl po obrazih okoli sebe. Na-Ucih vseh svojih oficirjev je bral začudenje, zato je nadaljeval: »Skupina plavalcev - najbolje je, če ji rečemo tako — se bo zvečer odpravila v določeno smer. Po nekaj dneh se bodo vsi borci vrnili k svojim četam. Kdo izmed vas zna dobro plavati?« Roke so dvignili vsi razen Mileta Lovrina. Ta je skomignil z rameni in prostodušno dejal: »Še nikoli nisem poskusil. Zdi se mi, da bi znal, če bi bilo treba.« »Ce je tako Mile, ne prideš v poštev. Začasno boš naložil komandirske dolžnosti vodniku svojega prvega voda in me nadomeščal, dokler bom odsoten. Tako smo sklenili. Za komisarja ti bodo še danes poslali nekoga z okrajnega komiteja.« O Markovem nasledniku naj- bi se na komiteju pogovoril komisar Miloš, za svojega namestnika pa je Peter postavil Mileta Lovrina kar na lastno pest. Vedel je, da Miloš ceni Mileta kot dobrega vojaka in da se bo zato strinjal z njegovo odločitvijo. Na tihem je Peter mislil: »Sicer pa bom s tem sklepom že vnaprej določil samega sebe za vodjo odprave v Svrganj.« Ko so se komandirji in komisarji odpravili k svojim četam, katerih borci so bili razporejeni po gozdu, se je Peter ozrl v sončno nebo, kjer ni bilo niti oblačka. Stopil je za Miletom in mu rekel: »Umaknite se še dalje v gozd, da boste čim dlje od vasi. Odredni štab bo na Malem prevoju. Bodite tam blizu! Daleč spredaj naj bodo razpostavljene močnejše patrulje, ki bodo ovirale sovražnika.« Peter se je z majhne jase zagledal proti Bu-dački gradini in Škundričevi glavici. Tam daleč, llin!lll!llll!llll!lllllllll!llllll!llllllllll!lllllllll!llll!llll!ll!l!llllllllllll!llll!IIIIIIIH!llllllllllll!llllllll!!ini i I | Roman je zasnovan na resnič- | ] nih dogodkih, spremenjena so | le imena oseb in krajev Illlllll!ll!llll!lllllllllllllll!l!lllllll!llllllllllll!ll!!lll!llllllllllllllllllll!lllllll!lllll!l!llll!llll!!l!ll!l!llll »Mar ti pri meni ni všeč,« je vprašal Peter. »Ne gre za to, tovariš komandant, gre za...« Fant je utihnil in skomignil z rameni. »Tako! Rad bi v četo.« • Peter je obrnil konja: »Milič, ali znaš plavati,« »Znam, tovariš komandant. Cernu vprašuješ?« »Dobro. Boš že videl,« mu je odgovoril Peter in popustil vajeti. Sonce je že izgubljalo pomarančno barvo, ko so v smeri proti Budački gradini zabobneli topovi. V njihovo grmenje so rezko sekale strojnice, takoj potem pa je zabrnel letalski motor. Peter se je s pleči naslanjal na bruna za silo skrpane kolibe in skozi daljnogled spremljal letalo, ki je zakrožilo nad Milanovom in Veljunovom, se spustilo proti vaški stezi, šinilo nizko nad Škundričevo glavico, se vrnilo, spet zakrožilo nad Veljunovom in odletelo proti tankim, visokim stebrom dima, ki jih je bilo čedalje več. onstran gozda je opazil troje stebrov črnega dima. »Psi!« je stisnil skozi zobe. »Spet požigajo.« Milič, ki je jezdil za njim, je spodbodel konja in se zazrl v isto smer: »To bo v Medjuvodju,« je rekel in si z dlanjo zaslonil oči. , Peter ni odgovoril, Milič pa je nadaljeval: »To je moja domača vas.« Otožno se je nasmehnil. Le kaj naj mu reče, se je tiho vpraševal Peter in se od strani ozrl po Miliču. »Naj požigajo, hudiči!« je spregovoril Milič. »Ko bi le ženske in otroke pustili pri miru ...« »Koga imaš doma?« ga je vprašal Peter. »Mater in enajstletno sestro. Očeta so mi ustaši ubili pred dvema letoma. Prav na današnji dan. Dobro se spominjam, bilo je 8. junija.« Milič je govoril počasi in razločno. Ves miren je bil v obraz, le oči so se mu nevarno lesketale. Nadaljeval je: »2e dolgo nisem bil v boju, tovariš komandant. Vse odkar sem bil ranjen. Zdaj sem zdrav. Dovoli mi, da grem v četo! Izberi si drugega spremljevalca!« »Izvidnik,« je rekel Peter Anteju Sušiloviču, ki je stal zraven njega in s kratkovidnimi očmi strmel v daljavo. »Vidim, oziroma slišim,« je odgovoril Ante in se zasmejal. »Tovariš Sušilorič,« je začel Peter, potem ko je odložit daljnogled, »proti večeru boš pregledal skupino ustašev. Natančno boš pregledal vsakega posamič in povedal svoje mnenje.« »Nikar, tovariš komandant! Cernu naj jim prav jaz sodim?« Petrove ustnice so se razlezle v nasmeh: »Ne gre za to! Pregledal boš kakih petdeset borcev in ugotovil, ali so kot posamezniki in kot celota podobni ustašem. Pripravil boš krajše predavanje o vedenju ustašev, o njihovem odnosu do domobrancev, o poveljih, činih ... Ali razumeš?« Sušilovič je bil tako začuden, da je s težavo zamrmral: »Da, razumem.« »Prav. Ali imaš posluh?« »Imam, tovariš komandant,« »Dobro, naučil nas boš kako ustaško pesem.« (Dalje prihodnjič) gRir H op is j t e i 44A74 VRA tz/c^/vo^ 7y ] DELAVSKA ENOTNOST - Štev. 18 - 9. maj 1959 {J) m Lepi uspehi i športnikov Efektro-Gorice V novogoriški občini je mnogo prizadevnih delavskih športnih družin, med katere sodi tudi Elektro - Gorica. V tem podjetju so se najbolj ogreli za streljanje, odbojko, kegljanje in namizni tenis. Športniki imajo ondi lasten kolektiv, za katerega kaže upravni odbor podjetja precejšnje zanimanje. Aktiv skrbi predvsem za množičnost, nič manj pa za kvaliteto. Med najlepše uspehe te športne skupine lahko štejemo predvsem osvojitev lepega prehodnega pokala na lanskih občinskih športnih tekmah. Tudi za letošnje preizkušnje so dobro pripravljeni, organizirali pa bodo še lastna tekmovanja med posameznimi delovnimi enotami. Trdno smo prepričani, da bodo športniki Elektro - Gorice uspešno kos vsem nalogam, saj delajo z roko v roki z upravo, sindikalno podružnico, delavskim svetom in upravnim odborom. To pa je jamstvo in porok za še večje uspehe. KORISTNO SODELOVANJE Med jubilejnimi proslavami za štiridesetletnico KPJ in SKOJ se spominjamo vseh težav, borbe in trpljenja predvojnih delavskih športnih društev. Hkrati obujamo spo-mine na ustanovitelje in člane telesnovzgojnega gibanja med delavskim razredom in njihovih teženj k svobodi in rešitvi iz eksploatacije. — Vsi redki delavci in udeleženci v društvih in klubih delavske športne skupnosti, ki so preživeli revolucijo, se zdaj lahko s ponosom ozirajo na prehojeno in krvavo pot in nam pripovedujejo o žrtvah, ki so jih predvojni delavski igralci in tekmovalci vlagali v temelje naše svobode. Spomenik padlim partizanom-gornikom v Vratih pod Severno steno Triglava VIL ZBOR POŠTARJEV PLANINCEV JUGOSLAVIJE V VRATIH Na pravi poti Zadnja izmed treh ozkih do- Po opoldanskem odmoru V naslednjem je zbranih nekaj podatkov, ki bodo — o tem sem prepričan — z veseljem navdali ustanovitelje in voditelje predvojnih delavskih klubov, v katerih so vzgajali prav tako tudi revolucionarje in borce. V kratkem se bodo v Otočcu pri Novem mestu, tik ob krasni avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti« sešli zastopniki komisij za delavsko športno dejavnost v Sloveniji in Hrvatski. To je nadaljevanje sodelovanja vseh prirediteljev delavskih športnih iger v naši državi, ki se je načrtno začelo v tretji komisiji na kongresu in je bilo nato izpopolnjeno na prvem medrepubliškem posvetovanju sredi februarja v Zagrebu. V resnici problemi delavske športne dejavnosti niso najnujnejši, marveč spadajo v dolgoročno in stalno delo, vendar je kazno, da delo poteka nekoliko pojemajoče. Zategadelj bo ta ponovni sestanek zelo koristen in poučen za zastopnike obeh sosednih republik. V LR Hrvatski je lani (1958) v 70 občinah in krajih več ko organiziranje delavske 10.000 zaposlenih moških in žensk dejavnosti v sedanjih pogojih? stalno sodelovalo v tako Imeno- ' ’ ’ ....... vanih delavskih športnih igrah. Nič slabša ni bila ta dejavnost v Sloveniji. Na občnem zboru Športne zveze Slovenije smo Prireditelji delavskih športnih iger po vsej državi zadevajo na podobne težave. Čim več je udeležencev, tem bolj primanjkuje športnih delavcev: se pravi odbornikov, sodnikov, sindikalnih športnih referentov. DOLOČEN TERMIN SESTANKA Komisija za razvoj športa v delovnih kolektivih pri Športni zvezi Slovenije se bo v torek, 12. t. m. ob 9. uri dopoldne sestala na Otočcu pri Novem mestu z organizatorji delavske športne dejavnosti na Hrvatskem. Vodja slovenske delegacije bo predsednik republiške komisije Jakob Kvas. V vso pozornost odbora za delavsW športno dejavnost v Hrvatski ^ komisije za razvoj športa v d«" lovnih kolektivih Slovenije 113 bližnjem sestanku v Otočcu. Povsem 'razumljivo je, da se bosta obe sosednji republiki Hrvatska in Slovenija — na t6111 snidenju kar najbolje skupn0 pripravili za drugo medrepub11' ško posvetovanje vseh priredij Ijev delavskih in sindikalni" športnih tekmovanj v Jugosla^' ji, na katerem bo urejenih mnogo neurejenih stvari. Nek3! pa je povsem zanesljivo že ta čaS: V naši socialistični državi nobenega sledu o tistih razlogi"! ki so v predvojnih letih privedi’ do ustanavljanja posebne dela'" ske športne skupnosti. Zdaj s0 vse organizacije telesne kulture v pravem pomenu besede delav' ske in socialistične. To, kar P0” sebej gojimo — športno razV^ drilo odraslih — podobno k3' kor izobraževanje odraslih — ?e samo dopolnilo, obogatitev _ ® izpopolnjevanje izredno razčl®" njene organizacije za telesa? vzgojo in šport v naši drža'0. Zastopniki Slovenije in Hrvatsk3 bodo pravzaprav odborniki Šporine zveze in Zveze Partizana, P0" sebej usposobljeni za igre in tek' movanja odraslih. Sodim, da nas bodo ustanovitelji predvojne svobodnjaške in borbene delavske športne dejavnosti veseli To je napredek i2 Kako torej naj si zagotovimo skrb za kvaliteto brez ogrožanja množičnosti? uus« vesen L o je napredeš " Kakšne so najboljše obUke za ‘zyajaRj? sklepov na kongresu 2» 'aniziranje delavske športne telesno ku . uro. To sta napred in stvarna oblika za proslavo P _ ., . , bileja 40-letnice Komunisti#1® Lahko bi bilo zastaviti še ne- partije Jugoslavije, kaj vprašanj, ki bodo pritegnila Hrvoje Macanovtf -------------, ----- ““ 1 « vuiiMsru su Po teh »uradnih« opravkih so L',a t.uw- Un, ki vodijo gornike do vznozja zastopstva poštarskih planinskih Se planinci razkropili no nsei do- ru Športne zveze Slovenije smo očaka Triglava - Vrata so bila društev iz Zagreba, Titograda, um ZlZeteS ^ nJnoonm slišali’ da ie isto ^to delovalo prvomajske praznične dni Beograda, Maribora, Novega Sa- ^ „ ls1: , 3P f 2000 sindikalnih športnih društev, orišče veličastnega planin- da, Sarajeva, Reke in Ljubljane Z/J P Zi° na dal,se klubov in aktivov, iz katerih ' za prizorišče veličastnega planin- da, "Sarajeva, Reke’in Ljubljane ///// Pa /?■ °asl\feLo na daljše klub skega slavja - VIL zbora poštar- na slavnostni seji poročala o svo- , Tf-Z m ?T°zečim bilo več ko 25.000 udeležencev jev-planincev iz vse Jugoslavije, jem delu, obenem pa o mnogih Pfaz°u?m- z daljšimi izleti na prj delavskih športnih igrah. Že mnogo pred prvim majem so razveseljivih načrtih za nrihod- Vršič in Vitranc ter v prišli v Aljažev dom zaskrbljeni nje dni. prireditelji tega zbora, člani PD _ „ so poštarji - pianina aopaaijivo 85 000 sicer nerecistrimnih PTr * are: ?„ zzz Sh pta- ni ko m 7.Z sZdZ /Z mariborskih planincev-poštarjev. mnsk' zbor- in konstni šP°rtni dejavnosti. poštarji - planinci dopadljivo 85.000 sicer neregistriranih ude- NA ČRNO-BELIH POLJIH Ivanom Zablom in Jožetom ^ u Dobnikom. Za sprejem šte- mariborskih planincev-poštarjev. vilnih mladih gostov iz vse dr- še večji razmah planinske de-žave je bilo treba pravočasno Javno^1 so u vsem okraju usta-pripraviti vse podrobnosti. Dela novili posebne planinske podod-je bilo čez mero, vendar so ga bore (Ptuj, Slovenj Gradec itd.), pridne roke ljubljanskih poštar- s0. se prizadevno lotili dela za jev - planincev dodobra opravile; čimširši razmah planinske misli. 30. aprila je bil gostoljuben Alja- pd PTT Ljubljana je prav ti žev dom in njegova okolica pri- zadnjem času storilo velik ko-pravljena za prijateljsko tradi- rak naprej kljub mnogim oviram cionalno planinska srečanje. (delo ob sobotah in nedeljah itd.). Dež je na predvečer medna- Društvena uprava se je pri delu rodnega delavskega praznika ne- naslonila predvsem na množič- koliko prekrižal račune priza- nost in mladino, hkrati pa je „lul Qruge devnim prirediteljem. Pa tudi na poskrbela še za organizacijsko dvanajstih najboljših šahovskih ekip šahovskega kluba na osrednji dan tega zbora je deže- utrditev osnovnih enot. Na iz- bubljanskega okraja v tekmovanju darjl, nepričakovano valo, vendar vsa moča nikakor lete tega vzornega kolektiva hodi teh nekaj skopih naslovnih beset’ ’ • ■ ni motila osrednje slovesnosti, zdaj običajno že več ko 200 ljudi, povedano vse. Gladko — to velja Najprej je predsednik prireditve- zlasti v . dostopnejše planinske -------------—----------- nega odbora Ivan Zabel pozdra- kraje. Med njimi je kajpak naj- vil vse zbrane, med njimi pred- več mladine; njej je uprava tudi sednika PZS Fedorja Koširja namenila v poseben sklad 300.000 in direktorja PTT Slovenije Jo- dinarjev za nabavo opreme, re- ~ ‘ kvizitov, dalje za brezobrestna Gladko, nepričakovano in po oceni Krajši je že težko biti za finale zmago druge postave Ljubljanskega Ijših šahovskih ekip šahovskega kluba nad kočevskimi ru-. :raja v tekmovanju darji, nepričakovano — se nanaša na za pokal maršala Tita. Vendar Je v senzacijo, ki so jo pripravili dijaki teh nekaj skopih naslovnih besedah klasične gimnazije s polnim uspehom a nr» tzco niaHilm troMo v o rtrz-u-H -f o i v, 4 - Delavska športna tekmovanja v Novi Gorici žeta Gerbca, nato pa je pri- Kvizitov, dalje za brezobrestna &port v aeiovmn Kolektivni tudi na ustih, ki so tekla pred dom mladinska šta- posojila za nakup planinskih po- novogoriške občine je — enako v A®1'?*- ®lml feta PD PTT Ljubljana. Pot jo trebščim, skratka z dobičkom kakor ves ostali šport - brez pxrvo občinsto sinc Šport v delovnih proti favoriziranim novinarjem, vtem ko Je s »po oceni« mišljen dvoboj med Železničarjem In Papirnico Količevo. Prav to zadnje srečanje je bilo zelo zanimivo: moštvi sta Šli počivat po rezultatu 1,5 : 1,5, se pravi, da Je vsa teža odločitve ležaua na edini nedokončani partiji in kajpak tudi na Ustih, ki so jo po 40 potezah kolektivih — enako *vze|h v delo« je vodila od spomenika talcev v Dragi mimo spomenikov NOB Vršiču je ustanovila vzdolž vseh 42 km vse do Alja- sklad, ževega doma. Delež k prisrčni Zelo otvoritveni slovesnosti so prispe- mreia Simpatični Domžalča-kim so izvedli svoje sindikalno moštveno , , ... - - ' 'J ^ r : ---7 oocmsKo sindikalno moštveno lastne planinske postojanke na večjih tradicij. Kljub temu pa si prvenstvo z 10 ekipami, za pokal pa s ki vendarle uspešno utira pot med !?. spravili na noge nič manj kot sz mladinski vendarle uspešno utira poi, uiuu ... ■ —'t?- ........ liudi 7elo razvosoliiva ip zlasti ek::P' relativno največ v okraju — so ijuai. z,eio razveseljiva je zlasti potrebovali za uvrstitev v finale Slo- «4, ^ „7, 7 X ugotovitev, da SO prav podjetja venlje samo remi Toda kakor so si „ . , ..--------mreža pododborov planinski MoLf n^bU^TteTa" S vali še ostali govorniki: predsed- te-a društva po vsei Slove- f1 ^Van?.', ^eda :le Ye^’ Pa Uubijanskih ocenjevalcev je deloval razvoi77 vensko šestnajstorico, ki se bo raz ojU. _ f v Ljubljani nocoj in jutri. Lam SO V novogoriški občim LSK ii, klasična gimnazija in Želez-* * * ni car, neposredno pa vsftopata še oba času planinska predavanja filmske predstave. Dobnik, predsednik PZS Fe-dor Košir, predsednik PD Dovje-Mojstrana Franc Tolar, direktor PTT LRS Jože Gerbec, zastopnik SZDL Dovje- . Mojstrana Srečko Zima in al- Ljubljana, po katerem se . pinist in gorski reševalec Jože sami ravnali v prihodnje. Čop. za slo- spo- i-taiu. v vucuuj ±x, iLi-asacna gimnazija in z,eiez- Vsi zborovalci so ^enoglasno tekmovali še po turnirskem siste- .Pa J^p^ta ^ oba pohvalili zgledno delo PD PTT niu, letos pa že v ligaškem siste- tarih m3eden (če” prisSfmo °drugo bodo mu. Tako je V Novi Gorici prav mesto Mariboru) moral nastopiti v zdaj pred durmi cela vrsta raz- zvezn?m merilu v vmjački Banji, nih tekmovanj, za katera je že sta vi jem -"da^smojtofSžeith nstopih. Je samo Je že treba na-. 4,4. ves ljubljanski okraj (za ostale okraje so vsaj v času pisanja bili na razpolago le naj- Jutri bo v Ljubljani tradicionalni (tretji) partizanski pohod žici okupirane Ljubljane«, s katerim jugoslovansko ljudstvo leto proslavlja osvoboditev Ljubljane, letos pa še 40. obletnico Z1 , in SKOJ ter 15. obletnico osvoboditve Beograda. Za spomin^ pohod je vse nared, rekordno število tekmovalcev in tekmoval* pa je pripravljeno za start. — Na sliki: Jutri bo tako kakor nek«# vzdolž vse proge bodo ljudje pomagali tekmovalcem, živ bo sponllI, na narodnoosvobodilni boj... SOSKE ELEKTRARNE IN SKRB ZA TELESNO VZGOJO Za zaključek pa so zastopstva 11111. teKmovanj, za Katera Je ze stavljeni — da smo jkn “zaželeli'sreč- TT v si i,., 7« x •• asloJjslva zdaj veliko zanimanje. Priredi- no Pot v nadaiij njih nastopih, je samo I 'EvS H JH B H H _ » emla, da bo letošnji partizan- ^ — občinski sindikalni S770t _ P° sebi razumljivo — Je že treba na- V NOVEM KLUBU Za slovesnnstin vred nlnniv- Mertiin - P zdaj veliko zanimanje. Priredi- no pot v nadaljnja skim domom so vsi zbrani gostje ski marš jugoslovanskih^/štar- prikku^^rekordn^udrfek^^Dri" TT P^ete^za WVubijanski tzlnTg^n^Tsllm^uZ Shod/h ^ osm' PTT WižnoTooteWtXv karP^ ^ iizane gorniKe pri spomeniku za prihodnji - osmi - in enak zbor za te kraie visoka številka 8kroimnejši podatki!) Kakor je pr- Aljaževim domom. pa poštarji - planinci iz Sarajeva, ’ H0tno k1'10 videti* da stvari ne gre- bportmki bodo tekmovali pri- do najbolje. Pa je končna bilanca It I « — «44 — J : \rd,T-l 1*4.7-1 -rd 44 1- ..1 II. _ OHO-AHA Oho, kaj takega pa res nismo pričakovali o najboljših jugoslovanskih kolesarjih. Pred letošnjo tekmovalno sezono je vse kazalo, da bodo za tekme pripravljeni kakor še nikoli poprej. A zgodilo se je prav nasprotno; poraz Z Madžari, slab start na največji amaterski kolesarski dirki Berlin—Praga—Varšava in samo malo utehe — Valčičevo 9. mesto okoli Tunisa — so prav slabotni uvodni akordi. Vse to nekaj mesecev pred največjo domačo etapno preizkušnjo — dirko »Po Jugoslaviji« ... Aha, pa še ena iz domačih logov. Slovenski skakalci v vodo so že vrsto let med najboljšimi v državi, čeprav nimajo niti ene same dobre skakalne deske! Tovarna Elan jih baje ne izdeluje več, tako da so neugnani skakalci celo prisiljeni prevažati po Sloveniji vsaj deloma uporabno staro dilco. Strokovnjaki ne vedo, kako dolgo bo še zdržal ta ostanek. Aha, ta pa je trboveljska in še nogometna povrh. Komaj so ondi prvič po dolgem času spet igrali nogomet, za spremembo na travi, že ni šlo brez nereda. V 67. minuti je bil sodnik Pliberšek prisiljen, da je izključil igralca Bezjaka (Slovan), ker je udaril nasprotnega igralca, ko ni imel žoge. Tradicija je pač tradicija ... Oho, pa še cvetko iz mednarodnih aren. Švedski nepremagljivi evropski prvak v boksu Ingemar Johansson je te dni gledal zanimiv dvoboj v ringu. Svetovni prvak težke kategorije Floyd Patterson je prav te dni v Indianapolisu pošteno »obdelal« svojega izzivalca, britanskega boksarja težke kategorije Briana Londona. Očividci pravijo, da se Johansson ni počutil preveč dobro. In razumljivo, 27. junija bo namreč na Yankee-stadionu v Nevo Yorku stal sam nasproti svetovnemu prvaku težke kategorije ... vendarle kar zadovoiljlva. Z drugimi besedami: kritika na račun organi- zacije tega tekmovanja je bila Spre- Športniki in športnice Soških prav v zadnjem času bori’1 * ^P^PomembS Shot prosfh^^Sh^ moč ju okraja nastopilo okoli 120 ©kip, ^ o uh sodijo zdaj že med naj- tram, naj jih sprejme pod ^01\\ d®nS.ki1hrSnihV1siredn'leSo'1.siti? uin žtu" SteVdnej!,e ln HajboiJše športnike okrilje. Svet je tudi tako st0L aentskih do ekip cenovnih šahovskih na Goriškem Tlacti nai-ia ___j,, ___J ____tež3 , i 1 "il ’ ili SLU- --„--O — — “z^cdo eSinPaSmrm Šaa“ e ^Zlasti velja to za in ugodU upravnemu odboru -torej veliko; pa še premalo. Največ, odbojkarje, kegljače in igralce prizadevnega in kvalitetnega ^ KaSmrzlžVpa^iTeT^arodre"- „ pa se nif trHdili zSol) ’ Zelo^živahna'je bila na zal. Ljubljana (brez jla in Sent- marveč tudi za mno- novnem občnem zboru zlasti ^ kjer SO tekmovali posebej) bi zicnost v lastnih vrstah. Ike’ kl YaJ zagotovijo še večji na vseh tekmovanjih v okrajd®,, ^i7'..na.st°P v tekmovanju za Titov napredek. Po temeljiti razpravi so in občinskem meeii,, ...-»vlel reo. 7.i«mo dvignemo, z drugimi beseda- “«1 ^ugotovijo se večji na vseh tekmovaniih v okraj"' v tekmovanju za Titov napredek. Po temeljiti razpravi so in občinskem merilu uvedel r€ Ta^ir Po° Jan°Vli - Snge za^vsL^sekSe ^ cmTi.v.eu - • ■ ■ - tudi PO nov športni klub, in sicer SK njimi skušal zajeti čimveč UY klubih kakor tudi sindikatih in šolah vseh vrst. SL,??,*3111 ž® leto« dobri, naj. m^ vsaj ne zata:ie- na,i Jim bo _ __________________ ^ ce zatajili, se bodo skušah* rehatui!- bnarsko, kajaško, kegljaško, na- Podatki torej kažejo, da ^ SO takrat iz kdo ve miznotemško,, odbojkarsko, smu- Soške elektrarne zelo naČ#n prid telesni hEj" enot^z^ružu^^teie^0T •^por^na le^organfzTral3^!!^0]^!53^ jtrati. tretji.S\i »o 7,aKir_ _ novi serom'gg0otovoOSSri?iavLto°ša'' Stulsko in ^h^skolek- lotite dela V -a» s a b»»»a?ww ^ sssrs mkom BD Nova Gorica, ki so se segli še lepše uspehe. S© za I .... Vlorbi za svoje pravice so delavci Remčeve tovarne stavkali od 2. do 28, maja 1934. leta Stavko so vodili To je napis na plošči, ki jo bodo delavci tovarne »Stol« v Duplici pri Kamniku odkrili letos 17. maja ob 25. obletnici stavke komunisti Zgodovina razvoja večine ^aSih starejših tovarn si je moč-podobna, saj so domači in ‘Uji kapitalisti gradili delavni-p6. v katere so nameščali stare 'n obrabljene stroje, ob izvorih bogatih surovin ter izredno ee-Dene delovne sile, ki so jo zra-v?n tega grdo in surovo izkoriščali. Tako je zrastlo tudi lesno industrijsko podjetje na Dupli-bi pri Kamniku. Organiziran odpor proti brezvestnemu izkoriščanju je v tem podjetju nastal dokaj po-*no. Nekdanji lastnik tovarne Remec je delal z delavci kar je hotel. Tako jim je svojevoljno Znižal plače že leta 1928. Poleg Ukinitve draginjskih doklad na Plače do 35 % je uvedel še tako Imenovani »hranilni sklad«, v katerega so delavci »vplačali« Op leta 1933. skoraj 400'.000 din. pa denar je bil za tedanjega lastnika zelo ugoden obratni kredit, saj mu ni bilo treba od njega plačevati nobenih obresti. Razen tega je začel zadrževati delavske plače tudi po več mesecev. V dveh letih je znižal tudi osnovne plače za 28 %. Delavci so vse to videli ter občutili na »svoji koži, toda ker niso bili takrat še organizirani, so vse to molče trpeli. Toda ogorčenje delavcev je prekipelo do vrhunca, ko Jim je Remec sporočil, da bo s 1. majem 1934. znižal plače za celih 50 %. »Mi smo ena družina! Vaša usoda je usoda mojih otrok .. .* jim je govoril. Takrat so delavci prvič pred svojim delodajalcem nastopili ostro, saj so dobile delavke na uro komaj 1,25 do 2 dinarja, delavci pa od 2 do 3 din na uro. Zdaj pa jim je hotel še ta minimalni zaslužek znižati za 1—2 »din na uro. Na splošen protest delavcev proti takšnemu nečloveškemu in izkoriščevalskemu ravnanju v prepolitirni jim je Remec cinično odgovoril: »Mislim, da je bolje malo delati in malo prosjačiti, kot pa samo prosjačiti!« Na ta nezaslišani cinizem so delavci odgovorili: »Potem ne delamo!« Začeli so se organizirano pripravljati na stavko. Izvolili so iz svojih vrst stavkovni odbor in 2. maja 1934. leta so stavkovne straže zasedle vse vhode v tovarno ter se je začela stavka, ki je trajala vse do 29. maja. Takrat je Remec dolgoval delavstvu še šest obračunskih izplačil plač, ki jih jim je zadržal v zadnjih dveh letih. Začela so se pogajanja. Toda Remec ni priznaval delavskih organizacij in zato so se morali delavci boriti za svoje pravice preko Delavske zbornice. Za samo poravnavo spora in likvidacijo stavke je bilo 11 razprav. Medtem so takratni oblastniki in tudi lastnik grozili delavcem z odpustom iz službe, z likvidacijo podjetja itd. Toda solidarnost delavcev je bila na višini. Na pogostih sestankih so moralno dvignili tudi nekatere omahljivce. Remec je hotel za vsako ceno stavko zadušiti. Svoje vodilne ljudi je poslal s kamioni iz Kamnika v Zbelovo pri Poljčanah po stavkokaze. Ko je stavkajoča Duplica zvedela za to, so delavci napravili pred tovarniškimi vhodi barikade is hlodov. Prav tisto nedeljo, 20. maja, je prišel na Duplico kamniški dekan in povabil ljudi v gasilski dom, kjer jim je govoril, Remec pa je medtem pripeljal stavkokaze ter jih skril v kleti svoje vile, ker zaradi barikad niso mogli v tovarno. Vodstvo stavke je pravočasno zvedelo za ta manever lastnika tovarne. Stavkajoči so skupno z vaščani odšli na grič pred Remčevo vilo in nad 400 ljudi je prisililo Remca, da se je začel pogajati z delavci z balkona svoje vile. Če jim ne bi takoj obljubil, da bo še tisto noč na svoje stroške odpeljal stavkokaze nazaj na Štajersko, bi delavci prav gotovo vdrli v vilo in posledice bi bile neizbrisne. Stavka je bila končana 29. maja z delnim uspehom. Plače in akordi so bili znižani za 7 % in ne za 50 %, kot je to hotel prvotno Remec. Prvega junija so delavci že odšli spet na delo. Odpuščen je bil takrat od stavkovnega odbora edinole en delavec, medtem ko sta dva sama zapustila delo in se preselila drugam. Toda mir je bil le kratkotrajen. Delavstvo je bilo po stavki prepričano, da se bodo v bodoče reševala delavska vprašanja z njegovo vednostjo in soglasnostjo. Toda že 7. junija je bil po nekem sporu takoj odpuščen z dela še en delavec. Tedaj so delavci sklenili, da mora Remec s takšnimi metodami prenehati. S parolo: »Vsi za enega — eden za vse!« so brez poprejšnje napovedi 'stopili 9. junija v ponovno stavko. Takoj so prenehali delati in dobrih 15 minut pozneje se je pred tovarno že zbralo okoli 200 delavcev, ki so ogorčeno protestirali proti takšnemu nečloveškemu početju. Delavci so zahtevali, da se jim priznajo vse pravice in priznanje njihovih organizacij ter zaupnikov. Ta stavka se je končala šele zvečer, ko so prišli iz Ljubljane predstavniki centralnih organizacij in uredili vso Stvar tako, da delavec ni bil odpuščen iz službe. To stavko, kakor tudi vse druge za njo, ki so še bile, so vodili komunisti. * Predsednik stavkovnega odbora Rajko Gruden, ki še danes dela v tovarni usnja na Vrhniki, se spominja stavke takole: »Se danes se čudim, da smo bili takrat vsi tako složni. Pomagali smo si med seboj in tudi kmetje so nam pomagali s hrano. Spominjam se, da nam je neki študent prinesel denarno pomoč in hrano iz Ljubljane. Ko smo ga vprašali, kdo nam to pošilja, je odgovoril, naj nas to ne skrbi ampak naj vstrajamo pri svojih zahtevah vse do zmage! V stavko so nas prisilile obupne razmere, saj s tistim zaslužkom, ki smo ga dobivali od lastnika tovarne, nismo mogli živeti, ne umreti!« Te dni bo minilo ravno 25 let od te velike stavke delavcev z Duplice ter iz okolice. To pomembno obletnico delavskega gibanja bodo obenem z obletnico Komunistične partije Jugoslavije proslavili v današnji tovarni »Stol« od 11. do 17. maja, ko bodo odkrili na Duplici pred Kulturnim domom spominsko ploščo. Takrat se bodo spomnili tudi vseh tistih, ki so v času NOB dali svoja življenja za to, da danes lahko upravljajo svojo tovarno sami, da si sami gradijo lepše življenje, svojo bodočnost. Tudi dupliški delavci so pisali strani naše zgodovine s svojo krvjo. Iz njihove tovarne je odšlo v partizane osem delavcev že leta 1941. Odhajali pa so potem redno in dne 26. marca 1944. leta jih je odšlo naenkrat 100. Da ne bi Remec delal za okupatorjevo vojsko, so mu požgali 3. septembra 1941. leta tovarno. Razen nekaterih objektov, je pogorelo vse do tal. Ponovno so jo demolirali 1. 1943., popolnoma pa so jo uničili dne 26. marca 1944. leta. Po osvoboditvi so tisti, ki so tovarno rušili, začeli graditi novo. Danes je v tovarni »STOL« na Duplici zaposlenih okoli 950 delavcev, ki tovarno upravljajo sami In si sami režejo svoj kruh. IIIIIIIIUMMHMIMI #!!H#HmB!KfflSHfitWltlHI!ll)ltl! N« ne (M, če malo prelista* vio tisti uradni Ust, kjer je bila objavljena zadnja uredba o prometu z žitom in mlevskimi izdelki, čeprav so posamezna določila bolj ali manj znana. Bres Večjega truda lahko ugotovimo, da je glavni namen uredbe za-Oatoviti neko določeno standardno kakovost mok w jugoslovanskem merilu. Bežen pogled v seznam gospodarskih organizacij nam potem Se pove, da je »ŽITO« Ljubljana nastalo sredi minulega leta z združitvijo štirih tPanjših podjetij. »ŽITO« sodi v Vrsto tistih podjetij, ki izpolnjujejo vse pogoje, da jim je naša 'Skupnost zaupala predelovanje sit in promet z mlevskimi izdelki v južnem delu Slovenije, * izjemo nekaterih predelov na Primorskem. Po omenjeni uredbi je namreč trgovina z žitom Združena s proizvajalno dejavnostjo. S tem je preprečeno prekupčevanje, dosežena pa znatno Večja gospodarnost pri poslovanju. Žito, moka in zadnje čase še testenine. Trgovina z mlevski-J*1* izdelki in predelovanje žit. v tem, tesno se dopolnjujočem sožitju dveh na prvi pogled povsem nasprotnih dejavnosti te-delo ljubljanskega »ŽITA«. Mirnogrede povedano, še neka) °vrstnih podjetij je pri nas. južnih »Mlinskih industrij«, "Žitofondov« in podobnih zdaj ni več. V sklopu podjetja »ŽITO« je »Starejši ljudje te danes go- določena odstopanja. Pri' moki trinajst valjčnih mlinov. Po varijo o »nularici« in drugih tipa 400, iz nje pečejo »beli« zmogljivosti predela vsak izmed mokah z najbolj različnimi in kruh, je na primer dovoljeno od-njih od najmanj pet ton do naj- blestečimi imeni,« pravijo na stovanie do 430 če torti « tr več tri vagotie žita dnevno. Od upravi podjetja. »Tudi tega zdaj „ riL?« C * letošnjega začetka leta posluje pri nas ni več. Vedeti moramo, ?ovtni Povprašamo za belo mo ■ ^ ......... j si bo torej vsakdo sam PREK 40.000 TON ŽITA IN SE slušek POSEBEJ 20.000 TON MOKE krojil ODKUPIJO LETNO Podjetje »ŽITO« odkupi let- •••SKRB ZA STROKOVNOST no prek 40.000 ton žita, dobršen Lepo je slišati, kako ti pripo- nol iv ‘iioinvn Tisi •»siAsie\s\liUA** ^j_ _jr » t i . 7_ _ T J . . . . _ iaajui vrnit Luttpu J m 8 Usuli, fCCLKO Fl tWtpO- ko, nam bodo po vsej verjet- del iz uvoza. Da zadovoljijo po- vedujejo, da zdaj s kadri nima- V sklopu podjetja tudi nekdo- da so časi, ko je bilo mlinarstvo fco> nam bodo po vsej verje -----------, _ ........ ............ nja tovarna testenin »PEKA- nekakšen monopol m&tnarjev, ki no3t* ponudili moko tipe 110. trebe odjemalcev, morajo k tej jo zadreg. Edina skrb je usmer-TETE«. Stari obrat na Viču bo- so mleli moko v svojih potočnih »Prosimo Vas, da omenite količini, ki jo predelajo v svojih jena v prihodnost, če jo sploh do zlagoma opustili, medtem ko ali obrežnih mHnih, že zdavnaj veliko nesorazmerje med potroš- mlinih> prišteti še drugih 20.000 lahko imenujemo tako. Podjetje ton moke. Odkupijo jo predvsem štipendira vrsto visokošolcev in n žitorodnih predelih naše dr- dijakov srednje mlinarske šole. Obiskali smo podjetje ŽITO v Ljubljani Predvsem natančno delo v žave. Vajence, ki prihajajo v podjet- Kako moko prodati In pri je, skušajo obdržati tudi potem, tem zadovoljiti odjemalce, je po- ko poteče učna doba. Najboljše sebno vprašanje. Delavcev n izmed njih pošiljajo navrej v upravnem aparatu je zelo malo. višje strokovne šole. Tako jim Delo še bolj oteži zadrega s je s te strani zagotovljena pre-skladišči, ki so na voljo naši cej rožnata prihodnost, vsaj želi maloprodajni trgovinski mreži, se tako. Treba pa je poudariti še nekaj. »ŽITO« je prevzelo patronat nad vajensko šolo mlinarske stroke, ki dela v okviru Vajenske šole raznih strok v Ljubljani. Redki so primeri, da so posamezna podjetja prevzela patronate nad posameznimi štro- lektiv »ŽITA« razdrobljen mo,- raycni mllrW’ latern ko ostali ■ l kovnimi šolami. Že samo zato lo». po o.., Sloveniji. ™ “« .» SM.VC po- “““ ^ POGOVOR O MOKI mlinskimi kamni.« TakoU je s Tem-Tp P —— Ni naključje, da je ob obisku **”'**. naii ljudje preveč ----, ----------------------- na upravi podjetja takoj po mLinov poa,jew »411 u« presku- vedno bolj posegajo po belem v svojem sklopu vrsto skladišč mo na eno izmed posledic določil uvodnih formalnostih stekla be- S1J° bodisi v Centralnem labo- kruhu in da potrošnja takšnega seda o moki. Nič čudnega, saj rutoriju v Ljubljani, ki je zelo kruha nesorazmerno naglo na- zda) proizvodnjo testenin kon- mimo. Mlinarstvo je dandanes centrirajo v obratu v Kotnika- sodobna industrija. Čas je poni ulici. Po mlinih, v obratih za metel z mlinskimi kamni, ki so izdelovanje testenin, pa v delav- jih nadomestili valji. Tako na lektiv »ŽITA« razdrnhlien mn. valjem mlini, medtem ko ostali potem ostalo »belih« in »črnih« mok,« so Tako sta prodaja in dostava „„ saprosili na upravi podjetja, gosto izredno razdrobljeni, celo Takole je s tem: opažamo, da malenkostni. Samo ob sebi je naši ljudje preveč pogosto in umevno, da ima podjetje »ŽITO« Za konec bo prav, če pomisli- za žito in moko. Le-ta namreč uredbe ne sme kar »topla« iz mlina k mlevskimi potrošnikom, ampak se mora »posledice- prometu z žitom in o preden je povsem pri- dobesedno, v slabem pomenu, no določene količine posamez- podjetje še tri manjše in neko- ni vselej tako lahko ustreči. To- mern“ prehrona Posamezna podjetja so tudi mn vrst moke, ki jo mlini mo- likanj skromneje opremljene la- da, čeprav je z ene strani ta vo- Tako veliko podjetje, kakrš- modernizirala in rekon- rajo zmleti; uradno določene boratorije, ki so vzlic temu kos jav samo razveseljiv vseeno vp no ie »2lTO«> seveda mora ime- struirala svoje obrate. V podjet- c*™ večini mlevskih izdelkov vsem nalogam mlinske industri- m voZnritrŽn l ,: Z ? , ~ ------- *----------- '**■ t... ......-- ter pogled na ekonomsko raču- je p0 načrtih in oersnpktiin hH da je v belem kru- nico, postavljajo tudi »ŽITO« podjetja ’ " Perspektivi hu zelo malo vitaminov. »Enot var^a^č^hočejo^dobro poslovati. ni laboratorij sčasoma prerasel oziru boljši. Kam lahko'pripelji * v nekak znanstveni laboratorij, skrajnost v uživanju zgolj bele- ki bi mimo drugega za potrebe Qa, kruha, pove podatek, da mo- podjetja pa tudi drugih lahko rai° v vrsti držav moko, predajal tudi navodila za uporabo den Pride iz mlinov v prodajo, posamezni vrst moke. Slednje še mknadno vitaminizirati,..« zlasti postaja aktualno, ko s . . * pospešeno setvijo italijanskih sort pšenice moramo računati s Kaj še delajo v laboratoriju precej drugačno sestavo moke, * noko? Vselej je treba ugoto-kakršne smo vajeni. viti koločino vlage. Odstotek g«« ^ w , uvuru, vm _ ti svoje delavnice, šivalnice ^ »ŽITO«, ki svoja sredstva _______ ___ • f 0!»«tfc» novega, tanfnem pra- tmogmvoitmt o »lod.mteinin.ni vi.nika so normirana vsa delov- obratu zamudo in »primanjkljaj« na mesta v proizvodnji. Čeprav brž popravijo. S°lnS1lfku ^ določilao od- Slovo je bilo toplo, prisrčno. ivuiaeirto viage, uasioieK po oitKiii, ce kvaliteta ne bi bila Rad sem. jim verjel, da si res Morda bo izzvenelo neraz- na^b predpisih ne sme preše- iokšna, kakršna mora biti, tega prizadevajo doseči kar najboljšo aati številke UtirimnAst ne smemo napak razumeti. Nor- kakovost izdelkov, da res živijo me so namreč postavljene tako, za svoje delo, ki mimo tega poda ob upoštevanju zmogljivosti meni še precej več; delo v stro- muraa 00 izzvenelo neraz- , s,i umljivo, toda moko — pregledu- aaU Stevilke štirinajst, jejo. vsako predelano partijo — _ Gospodinje včasih potožijo, v laboratorijih tudi' leligajo, ** mm'mM, d« ». .»o tt ki Te S“»S KZVaS vpitva 0b delu pokazal več prizadev- preskrba prebivalstva z mlevski- srri=L,r'po=; M.IH koliko tisočink odstotka pepela {°' Toda takrat mlinarji ne more-je v moki; koliko torej ostane ■ Pomagati. Čeprav strokov-negorljive celuloze. Jugoslovan- n°či' Vsebino leP' ske številke, naši standardi za Tisto nn^ThnmnTnZj^r pšenične moke so 400 600, 1000 ,mehka:, v glavnem zavUf od m 1100. Seveda je stoodstotno tega, skozi kakšne valjčke si je točnost v praksi nemogoče do- moka ob koncu proizvodnega seči. Zato standardi dovoljujejo procesa priborila pot v svet. DELOVNI KOLEKTIV »ŽITA« OBLJUBLJA, DA BO TUDI V PRIHODNJE SE Z VEČJO PRIZADEVNOSTJO OPRAVLJAL SVOJE ODGOVORNO DELO. OB 40-LETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE PA TOPLO POZDRAVLJA SVOJE ODJEMALCE IN NAŠE LJUDSTVO TER ŽELI OBILO USPEHOV OB NADALJNJEM PELU. A' 2 3 U S 6 TL 7 9 9 io” ii 12 -13 AL Si 15 16 -17 I v -T mmmm 20 21 21 ir iT 25 26 ^ i 2Š~ iT 30~ t 31 32 33 ŠT 35~ 36 išT" M se — 40 M 42 «r 43 ~ ^5 — — l a J Križanka 12 Vodoravno: 1. tuj naziv za harmoniko, 7. preženem, odženem, 13. oziralni zaimek, 14. naslovna oseba znane Gotovčeve opere, 15. obdajati, omotavati, 16. vrsta glasbenega znamenja, 18. velika REŠITEV KRIŽANKE ST. XI Vodoravno: 1. ekonomat, 7. vstopi, 13. lar, 14. nož, 15. petičen, 16. oparim, 18. mina, 19. Ela, 20. itd., 21. Alarodi, 24. OK, 25. stili, 27. ilo, 28. okopi, 30. ta, 31. ole-piti, 34. Abo, 35. ali, 27. inak, 38. baroni, 41. velaren, 43. Pag, 44. lek, 45. amonij, 46. paraliza. skleda jajčaste oblike, 19. nikalni prislov, 20. električno nabit delec elektrolita, 21. zgodovinska reka ki jo je prekoračil Cezar in pr tem vzkliknil fc>-Kocka je padla!* 24. nota v solmizaciji, 25. ljudski naziv za težko strelno orožje, 27. nočno zabavišče. 28. v vodi razkrajam, 30. arabski žrebec, 31. napišem dan, mesec in leto, 34. neznan, nedomač, 35. tropsko drevo z zelo trdim lesom, 37. del noge, 38. naprava, 41. seštevati, dodajati, 43. okrajšano tuje moško ime, 44. žensko ime, 45. vrsta okrasne vrtne rastline, ki opojno diši, 46. presleparim, prevaram koga. Navpično: 1. uradni spis, 2. antični ženski kipi, ki služijo kot stebri, 3. ozvezdje našega zimskega neba, 4. kos celote. 5. državna lastnina, 6. enaka samoglasnika, 7. sorodnik, 8. letalec, 9. medmet, 10. koledarska enota, 11. prebivalci evropske države, 12. po malem, sunkovito potezam, 15. zapreka, 17. krajevni prislov (tam), 18. vrsta juhe, 22. usmrtiti, umoriti, 23. glasbeno znamenje, 25. vnetje sluznice, 26. naskok, 29. vrsta perutnine, 32. sorodnica, 33. vrsta južnoameriškega čaja, 36. kuhinjska začimba, 39. močan, oster zvok, 40. krajevni prislov, 42. izraz pri igri, 43. obdelovanje zemlje s plugom. Kombiniraimo Štev. 17 D. ELEKES, 1936 POTEM PA ŽE — Kaj, celo uro ste hodili, da ste odnesli eno pismo v »Trgovcenter«? — Saj nisem nesel eno, ampak dve pismi! Beli na potezi remizira Beli: Kcl, Lh8, g7 Cmi: Kg8, c3, c5, e3 Zelo redek in zanimiv primer obojestranskih izsiljenih potez! V originalno zamišljeni rešitvi skoraj ne vemo, kdo koga vleče za nos. Beli mora očitno igrati 1. Kdl c4! in potem spet nazaj s kraljem 2. Kcl! e2, 3. Kc2! itd., pri čemer oba igralca »-lovita-" tempo. V NAŠA NAGRADNA UGANKA ve'jfpne' V 0dg0V0ru nam po" Poslali pravilne odgovore na žgali fašisti. Takrat se je v g°' a katero našo tn^amo "aŠu zad“io slikovno uganko, je zdovih nad vasjo zbrala »RaŠi' 9 Irornia slika l ^aZdeIU za 10-000 dinariev ška četa**, pozneje pa je bil nad gornja slika nagrad: nagrado v znesku 5000 Rašico formiran Kamniški ba' * Rešitvfs^uponom nam nTš' ,Prejme £nlCa Koder’ talion- SP°minsko obletnico tega Kesitve s kuponom nam poš- ki dela v tovarni »Žima« v Ljub- dogodka smo nraznovali na ve- četrtkaaJdnZIl4Jen?a0- pnhodni®ga Ji311*’ 2000 dinarjev prejme Jože likem partizanskem zboru na našega’ uredništva i iz- ?epale vasi št- I2> Raši«i 21- septembra 1958. leta- KonUarieva ulira ?. nHtm’ posta DomzaIe> P° 100« dinarjev Reševalci so nam sporoči« ^ 1 3- *a pls?m' nagrade pa prejmejo Franc Kreč tudi obilo pripomb k našemu tp “nAGRADNA3 ST tkovNa ,Z Srt- Fitmiki kl F™ ~ preščipnil lieno takrat, kadar ga je P°tre* ščitnik. »Pa to namesto karte,« vala, to je - v mladosti!