Leto VIII.
6. štev.
V Linhllanl, dne II. febra»r|» 1»:«.
jBanoo* £omt»odittfslea mola v St. &u*iu
Pogted na novo gospodinjsko šolo (levo) z južne strani. Na desni poslopje Kmetijske šole, kjer je tndi uprava sedaj popolnega bano-
vinskega zavoda.
Preteklo nedeljo je bila v St. Juriju ob južni železnici na svečan uačin izročena svojemu namenu novo zgrajena moderna banovinska gospodinjska šola, v kateri bodo prejemala naša podeželska dekleta potrebno izobrazbo za pametno in varčno gospodinjstvo. Pred novo Btavbo je pozdravil doale goste: bana g. dr. Marušica, podbana g. dr. Pirkmajerja, sreskega načelnika g. dr. Hubada in druge zastopnike oblastev, ravnatelj kmetijske šole g. inž. Petkovšek, nakar so gostje odšli med špalirjem gojencev kmetijske šole in gojenk nove gospodinjske šole v novo poslopje, kamor je kmalu prispel tudi mariborski pomožni škof g. dr. Tomažič, ki je po lepem priložnostnem nagovoru posvetil novi dom kmečke prosvete.
Po posvetitvi so si visoki gostje ogledali notranjost obeh šol in pa vzorno urejeno gospodarstvo kmetijske šole. Z vsenij kar so videli, so bili nad vse zadovoljni. Vse naprave pričajo, da je vodstvo šole poverjeno izkušenim rokam in da dobivajo nasi kmečki fantje res v polni meri ono vzgojo, ki jo jim naj nudi ta šola. Pri okusno pripravljenem obedu, pri katerem so stregle pod nadzorstvom voditeljice ge. Premrouove in ostalih učiteljic in drugih domačih dam že prve gojenke nove šole, so pozdravili goste g. inž. Petkovšek, voditeljica ga. Premrouova, župan šentjurske trške občine er. Čretnik in v imenu gojenk Vera Arlova, ki je izročila lena šonka škofu in pod-banu dr. Pirkmaierju za njegovo rosno. Po končanem obedu ie nagovoril prisotne ban g. dr. Marušič, sledili na so mu s nresrčnimi in stvarnimi govori ?e škof g. dr. Tomažič, immektor sr. inž. Zidanšek in narodni poslanec celjskega sreza g. Ivan Prekoršek. nakar ie bila
svečanost zaključena in so se gostje po iskrenem slovesu razšli.
Slika levo:
Zlata poroka nočnega čuvaja
Pred nekaj dnevi sta obhajala v Mariboru zlato poroko g. Blaž Fischer ln gospa Jožefa, rojena Krojso-va. Rodila sta se oba leta 1859 v Kamnici pri Mariboru. Nad trideset let sta bivala ▼ Kamnici in si s trdim delom služila vsakdanji kruh. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, od katerih so Štirje že umrli, ostali pa so vsi poročeni v Mariboru. Leta 1915. sta se preselila s svojo družino v Maribor, kjer je mož prevzel službo nočnega čuvala pri železniški nabavltalni zadrugi in tu službuje še sedaj kljub svojim tri ln sedemdesetim letom. Jubilanta sta Se oba. čvrsta.
Zlata pore G a eicf>
nega «cCc)c/E«|a
pora
Te dni praznujeta 50-letnico zakonskega življenja Anton Svetlin, tovarniški upokojenec na Javorniku in njegova soproga Ana. Jubilant se je rodil 7. junija 1857 v škocijanu v kamniškem srezu, ona pa isto-tam dne 31. julija 1865. Dne 6. februarja 1882 sta se vzela, njemu je bilo 25 tet, ona pa je bila šele 17-letna. Poročila sta se v Dobu pri Domžalah, kjer sta si uredila prijetno skupno življenje. Pot ju Je zanesla kmalu v svet. On je služboval nekaj let v rudniku za živo srebro pri Sv. Ani nad Tržičem, leta 1895 pa je nastopil delo v livarnah KID na Jesenicah. Imela sta Kopico otrok, od kat'~h žive še Štirje, ki pa so vsi preskrbljeni in vzgojeni v narodnem duhi Otroci kakor vnuki so aktivni člani jeseniškega in javorniškega Sokola in se udejstvujejo pri narodnem in kulturnem delu. Tako je drugi sin, Jože, med ustanovitelji javorniškega Sokola, njegov večletni odbornik, starosta in pro-svetar, marljiv vodja »Jutrove« podružnice na Javorniku, poverjenik Vodnikove družbe in večletni predsednik podružnice CMD za Javornik in Koroško Belo.
Po 35 letih trdega in napornega dela: pri žarečih pečeh je g. Svetlin 1. 1929 stopil v zasluženi pokoj ter prejema pri bratovski skladnici skromno pokojnino. Navajen trpljenja in neprestan' a grbanja pa se še danes ne more uživeti v brezdelje. Oba sta najstarejša člana Sokola na Javorniku, se kaj marljivo udejstvujeta pri razpečavanju tablic za vsakoletne sokolske tombole, raznašata knjige Vodrikove družbe in ji nabirata novih članov ter sta stalna posetnika vseh narodnih in kulturnih prireditev na Javorniku, na Jesenicah pa tudi v daljni okolici. Malo je takfa primerov požrtvovalnosti dveh zakonskih drugov iz proletarskih krogov, ki bi imela toliko zmisla in volje za podrobno narodno delo na deželi, kakor sta naša jubilanta, ki sta kljub trpljenju in burnemu življenju oh 50-letnici zakona Se vedno čila in zdrava. Vrlemu narodnemu paru ot zlati poroki toplo čestitamo tudi mi z željo, da bi ju usoda ohranlia pri zdravju in čilostl Se mnogo let.
Na praga 100 leta
Bulgarskl narod je znan po visokem številu ljudi, ki dočakajo stoto leto. Tudi v Ljubljani ima--mo Se krepkega moža, ki gre v stoto leto, upokojenega pismono-So Petra Cotiča.
Peter Cotic se je rodil 5. marca 1833 v Oprtiju (motovunsko oKrož-je v Istri j, Kjer je pohajal triraz-recino šolo. Ko mu je bilo 21 let, je šel k vojakom (j.654), kjer je služil celih ju} let v najrazličnejših Krajih in dosegel kmalu nared-niški čin. Začel je na Dunaju, prebil nekaj let na Madžarskem, leta 1859. pa se je udeležil tiste edine vojne proti Italiji, katero je Avstrija zaradi dipiomaiskih zaplet-ljajev izgubila. Boril se je v krvavih bojih pri Solferinu in Manto-vi. O teh boijh je prejšnje čase rad pripovedoval. Golo naključje mu je tedaj rešilo življenje, potuhnil se je bil med kopo mrličev. Bil je deležen tudi vojne leta 1866. V Bosni leta 1878. ni bil več, ker
je bil takrat ob prvem pozivu že _
prestar. Vojake je služil še v
Gradcu in nazadnje pri madžarskem polku št. 79. v Ljubljani, Kjer mu je šlo tako dobro, da se je oženil. Leta 1870. Je prestopil v civilno službo kot pismonoša k tržaški pošti, odkoder je bil leta 1873. ca lastno proSnjo premeščen v Ljubljano, kjer je služil v tedanjih skromnih poštnih razmerah vse do 1. avgusta 1894, ko je bil z 42 leti in 4 meseci službe upokojen. Sedaj preživlja pozni večer svojega dolgega življenja s skromno pokojnino.
Republikanska vlada Je na španskem razpustila Jezuitski red ln razlastila vse jezuitsko imetje. Večina jezuitov je že zapustila Španijo. Slika kaže odhod jezuitov na španski obmejni postaji Hendaye
Rezbar France Lipar, doma Iz SenuS pri Krškem, izdeluje s pipcem takele golobe Iz lipovega lesa in jih prodaje po vsej banovini in tudi po Hrvatskem, da si služi svoj vsakdanji kruh. Kakor sam pripoveduje se je naučil rezljati golobe v italijanskem ujetništvu od nekega rumunskega soujetnika. Kakor kažejo oblike goloba pa je verjetno, da izvira ta lepa rezbarija Iz Rusije
Plen velikega lova na divje svinje v Poljčanah
Divji merjasec, ki ga vidite na sliki, je dal poljčanskim lovcem mnogo opravka. Dobil je 14 strelov, pa se je le še izmuznil. Zadet je bil v petek popoldne okrog 14. ure, iskali so ga do noči, toda zaman. šele v soboto dopoldne se jim je posrečilo najti ga po sledeh, mrtvega. Na sliki od leve na desno so lovci: Soršak, Znidar, Hauptman St., Hauptman star., Drnovšek, Hauptman Al., Fišinger in Baumann. Od teh so drugi in tretji ter peti in šesti srečneži, ki si delijo veliko lovsko trofejo.
Lep uspeli umne svinjereje
Anton Lah, posestnik v Zg. Poljskavi, je spital 18meseč-nega prešiča žlahtne nemške pasme tako, da je tehtal 336 kilogramov •
Jezuiti zapuščajo špansko
Slika desno:
Devetdesetletna kraševska mati
Lucija Nemgarjeva, roj. Je-riša, posestnica iz Laz pri Planini, dolgoletna naročnica »Domovine«, originalna in zavedna slovenska mati, ki je kljub velikim skr-bem in pomanjkanju slovenske kmetice na kraških tleh dosegla visoko starost devetdesetih let.
$iurt rojaka na tnfem
Lepo delo narodnega umetnika
Nedavno smo spremili k večnemu počitku zavednega in delavnega člana Slovenskega društva sv. Barbare v Reckling-hausen-SUdu na West-falskem, g. Matevža Keržišnika, ki se je rodil leta 1866. v Gorenji vasi pri škof jI Loki. Pokojnik je prebival nad 35 let na Westfalskem. Delal je vsa leta na obratu Ko-nig Ludvvig v Reck-linghausen-SUdu. Zadela ga je srčna kap. Bil je skrben oče in dober mož. Zapustil je ženo in deset otrok. Naročen je bil že več let na »Domovino«, ki jo je vedno čital. Naj počiva v miru v tuji zemlji, preostalim naše sožalje.
Deset milijonov let stara jajca
Okamenela jajca dinozavrov, ki so jih z neizmerno potrpežljivostjo izkopali iz peska. Pri izkopavanju jim je služil kot edino orodje ščetinasti čopič
Jkamenela lobania crotocerantosa, preden so jo osvobodili iz obdajajočega je
peska
Pogled na »Plameneče čeri«, zakladnico okamenelih kosti predpotopnih velikanov. V ospredju karavana velblodov, ki je privedla raziskovalce v osrčje puščave
Zahodni del azijske puščave Gobi je doslej veljal kot brezpomemben v pogledu ostankov predpotopnih živali. Učenjak Osborne je po svojem dolgem proučevanju prišel do zaključka,
da mora prav v _	, , . ......
tem delu sveta Pr°toceraptos, plazivec, ki je živel
biti obilica praži- P™d 10	^ Rekonstrukcija
valskih ostankov. telesa na temelJu najdenega okostja
Eno izmed takih
mest so odkrili Američani, ko so pregledovali za Gran-gerjem, o katerem smo že zadnjič pisali, azijske puščave, v puščavskem kotlu, ob robu katerega so proti nebu štrlele ogromne skale. Z nekoliko domišlije so raziskovalci ta kraj zelo posrečeno krstili za »Plameneče čeri«. Tu je odprava našla prve ostanke plazivca protoceratopsa, praočeta raznih dinozavrskih nosorožcev, najdenih v drugih delih sveta. Pred desetimi milijoni let je živelo na vzhodnem podnožju današnjega pogorja Altaja, ki pa je nastalo šele kakšnih osem milijonov let kasneje, škratu podobno pošastno bitje z ostrim kljukastim kljunom. Na lobanji je imelo nekak koščen ovratnik, ki je služil vratu in sprednjemu delu pleč za varnosten oklep. Pošast je bila Bpredaj nizka, zadaj nekoliko višja, imela je štiri noge in debel rep. Telo brez repa je bilo dolgo 2 m 70 cm. To je bil praded triceratopsa, strahovitega trorogatega zmaja, čigar okostje so našli v Ameriki in o katerem učenjaki niso vedeli, odkod je prišel v Ameriko in kakšnega rodu je.
Kakor rečeno, je bil kraj okoli »Plamenečih čeri« poln okamenin in že prvi dan so tiije člani odprave odkrili vsak po eno dinozavrsko lobanjo ter jo skušali osvoboditi z vso previdnostjo iz objemajoče jo peščene naslage. Tako delo je silno zamudno, ker so nekatere okamenine že pre-perele in krhke.
Raziskovalec Olsen je pa odkril prva okamenela dino-tavrska jajca, ki jih je gledalo človeško oko. Sicer doslej ni bilo znano, da so pošasti legle jajca, toda vsaka druga razlaga je bila nemogoča. V kameninah so slične tvorbe nemogoče, ptice iz dobe doljne krede pa še nsio bile znane, vsaj tako velike ne, ki bi legle taka jajca. Tudi podol-gasta oblika je kazala samo na plazivce.
Tri jajca so ležala kar na prostem, očividno je tu že narava opravila svoje delo in jih je izluščila iz peščenega pobočja. Vsi člani odprave so strmeli v deset milijonov let stara jajca, najditelj Olsen pa je previdno odstranjeval peščeno odejo ter našel pri tem okostje manjšega zmaja brezzobe vrste. Bilo je skoraj očividno, da je zverino zasačil nad jajci peščeni vihar v trenutku, ko se je hotela lotiti jajc. Prof. Obsorn je kasneje imenoval to žival ovi-raptor philoceratops, t. j. tat in ljubitelj jajc rogatega zmaja. Jajca so dolga 25 in debela 20 cm ter so izvrstno ohranjena, kakor da so položena v pesek šele včeraj in ne pred desetimi milijoni let. Po tej prvi najdbi so še razni drugi člani odprave našli dinozavrova jajca, toda prvenstvo je ostalo Olsenu, ki je kasneje našel še lepša in še bolje ohranjena jajca. Andrews je čisto po ameriško priznal Olsenu naslov »svetovnega mojstra v nabiranju dinozavrskih jajc«. Notranjost najdenih jajc je bila izpolnjena s peščenjakom in v nekaterih je opaziti okameneli zarodek mladega dinozavra, ki se še ni bil izlegel.
Raziskovalci so obogatili znanost za novo panogo in so v teku petih tednov proučili ves razvoj teh plazivcev od jajca do odrasle živali. Našli so okamenine mladičev, ki so bili komaj izlezli iz jajca, kakor tudi dinozavre vseh starostnih dob in veličinskih vrst. Uspeh iskanja tiri »Plamenečih čereh« je prekosil vsa pričakovanja.
Grozote bodoče
vojne
Kako si zamišljajo vojaški strokovnjaki bodočo vojno
Goreči Berlin, nekaj minut po vojni napovedi Glavna mesta v Evropi bodo napadla vojna letala s plini in bombami
Topovi, ki streljajo na silne daljave
japonski tanki patrulirajo na eni glavnih cest v Sanghaju
Madelaine v Parizu. Tudi v Parizu niso varni pred sovražnimi izstrelki. Civilna garda s plinskimi vleče na varno ranjenega tovariša.
Konec znamenitega Eifflovega stolpa v Parizu v bodoči vojni.