CELJSKI TEDNIK Celje, 31. okfSaT963 • Leto XV ŠTevllka 44 ODGOVORNI UREDNIK JURE KRASOVEC LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA: CELJ6, TRG V. KONGRESA 5, POSTNI PREDAL 152. TELEFON 24-23. TEKOCi RACUN: 603-11-1-656. LETNA NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 2400. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE OELOVNEGA LJODSJVA OKRAJA CELJE S SEJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV CEIJE Pričakujemo ugodno izpolnitev letošnjega plana v torek je bila v Cel^u redna seja okrajnega komiteja Zveze komunistov. Na dnevnem redu je bila razprava o gi- * banju gospodarstva v celjskem okraju v prvih devetih mese- cih letošnj^a leta ter razprava o družbenem plaaiu za pri- hodnje leto in o persp^tivnem planu za sedemletno obdobje. Poleg tega so na seji opraviJi tudi nekaj kadrovskih spre- memb. Tako so za predsednika kadrovske komisije izvolili tovariša Zvoneta Dragana, za sekretarja organizacijske komi- sije tovariša Staneta Lesjaka, za sekretarja ideološke komisije tovariša Mira Mastnaka in dopolnili tudi sestav nekaterih drugih komisij. Splošna ocena gibanja gospodar- stva v celjsikem okraju za prvih de- vet mesecev letošnjega leta kaže lepo realizacijo letošnjih planskih predvi- devanj. Pričakujemo lahko, da bo družbeni plan za leto 1963. do konca leta ne samo dosežen, temveč celo presežen za nekaj odstotkov. Kljub tem ugodnim rezultatom pa imajo nekatehi (področja našega gospodar- stva še vedno precej težav. In o teh so — tako v uvodnih mislih, ki jih je podada podpredsednica okrajne skup- ščine Milena Vrsnik-Štiftarjeva, kot kasneje v razpravi — člani okrajne- ga komiteja Zveze komunistov naj- več govorili. Industrijsika proizvodnja se je v pr- vih devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem pre- teklega leta povečala za 18 odstotkov, medtem ko je plan za čas od janu- arja do septembra presežen za 3,5 od- stotkov. Ta podatek velja za vso in- dustrijo; medtem ko nekatere panoge planska predvidevanja dosegajo in celo presegajo, pa druge plana — kot vse kaže — ne bodo izpolnile. Pod planom je elektroenergija, ven- dar gre to predvsem na račun poseb- nega položaja termoelektrarne Šo- štanj v sistemu proizvajalcev elek- trične energije. V skupino panog, ki odslej še niso dosegle planskih pred- videvanj, sodi tudi črna metalurgija s štorsko železarno, ki je plan za pr- vih devet mesecev letošnjega leta do- segla s 95,7 odstotki. Železarna je imela v preteklem obdobju več težav, plana pa poleg tega niso dosegli tudi zavoljo preusmeritve v proizvodnjo boljših proizvodov. Tako torej fizič- nega plana niso dosegli, presegli oa so finančni plan. No, tudi barvna me- talurgija je v tem obdobju ostala pod planskimi predvidevanji. Celjsko Cin- karno so letos prizadeli večji nepri- čakovani remonti, ki so nedvomno močno vplivali na proizvodnjo. Ve- like uspehe pa je Cinkarna dosegla pri izvoziu, saj postaja po deviznem efektu prvi izvoznik v Sloveniji. Če- trto področje, ki ne dosega plana, je proizvodnja nekovin. Ostali so pod planom za dobra dva odstotka in vse kaže. da ta panoga plana tudi do konca leta ne bo dosegla. Moixia je zanimivo to, da ima rogaška Steklar- na nekaj težav pri izvozu. S preusme- ritvijo na zapadno evropski trg mora preusmeriti tudi svojo proizvodnjo. Zelo visoko si je zastavila letošnji plan kovinska industrija, zato je vprašanje, če ga bo do konca leta dosegla. Pod planom je tudi indu- strija gradbenega materiala, kar je povzročilo med drugim tudi pomanj- kanje delovne sile v opekarnah. Vsa ostala industrijska področja so plan za prvih devet mesecev letoš- njega leta dosegla. To velja za pro- izvodnjo premoga, za kemično indu- strijo, pa tudi za lesno industrijo, kjer pa imajo nekaj problemov. Naj- večji je nedvomno v nesorazmerju med industrijskimi kapacitetami in lesno maso, ki naj bi izpolnila te ka- pacitete. No, tudi za to industrijsko panogo velja, da se bo morala odloč- neje usmeriti na proizvodno sodelo- vanje, specializacijo in večjo proiz- vodnjo finalnih izdelkov. Poleg industrije papirja, ki ima te- težave s celuloznim lesom in usnjar- ske industrije, kjer z lepimi uspehi izstopa predvsem KONUS iz Sloven- skih Konjic, ima zanimivo perspek- tivo tudi živilska, industrija. Zlasti velja to za laško Pivovarno, ki že zdaj proizvaja 130 tisoč hektolitrov piva leftno. Vendar to ne zadošča za vse potrebe in v republiškem merilu. Prav zdaj se vodijo razgovori o tem, ali bi 2®radiili novo pivovarno v Kop- ru — enajst milijardna investicija — ali pa povečali kapacitete laške pi- vovarne za kar bi potrebovali pet mi- lijard dinarjev. V primeru, da bi se odločili za drugo varianto, bi pivo- varna s temi sredstvi močno povečala svoje kapacitete. Štiristo tisoč hek- tolitrov piva letno je prav zares ve- lika proizvodnja. Ko so člani okrajnega komiteja razpravljali o kmetijstvu in gozdar- stvu, so največ pozornosti posvetili podružJbljanju kmetijskih površin in podružbljanju gozdarske proizvodnje. Plan podružbljanja kmetijskih povr- šin je dosežen' samo z 42 odstotki, pod planskimi predvidevanji pa je ostalo tudi podružbljanje gozdne pro- izvodnje. Vendar bo treba predvsem v gozdarstvu do konca leta izpolniti obveznosti. Izpolnitev plana je prav gotovo od- visna tudi od delovanja subjektivnih sil v delovnih organizacijah. Člani Zveze komunistov bi morali biti prvi, ki hi se za njegovo izpolnitev z vsemi silami zavzemali. MISLI OB DNEVU MRTVIH Vsa naša domovina je posuta z grobovi, s spomeniki. Vsaka hiša objokuje nekoga, ki ga je vojna na silo iztrgala iz življenja. Jutri bodo krizanteme pokrile gomile in drobne svečke bodo ogrevale mrzel kamen. Milijon in osemsto tisoč v Jugoslaviji je grozljiv po- datek, ki se cepi na prav toliko človeških dram od Kragujevca, prek Treh žebljev, Frankolovega, v celjskem starem piskru, na Graški gori ali gori jurišev. Težko dojemamo smrt, tudi če je to najbolj naraven iztek živ- ljenja. Toliko težje dojemamo smrt mladih, življenja in idealov polnih ljudi. Toliko težje dojemamo smrt žena in otrok v njihovih naročjih, smrt milijonov v pošastni pestrosti oblik ugašanja živ- ljenja. Globoko se bomo poklonili žrtvam. Neizmerno veliko smo dolžni tistim, ki so položili življenja na oltar svobodne domovine. Njih smrt je za nas živa oporoka, ki je nikoli ne bomo mogli do kraja izpolniti. Toda ta jesenski dan, ko tudi narava z odmiranjem drsi v po- čitek, ta prvi novemberski dan ni samo dan spomina na umrle, padle, mučene in zverinsko ubite. To je dan, ko se v nas še s posebno močjo poraja upor — upor proti zločinu, upor proti vojni, upor proti nasilni smrti. Nikoli več vojne, to je naša misel, ki nas pre- žema ob dnevu mrtvih, to naj bo misel, ki nas naj spremlja vselej in povsod. Le če bomo človeštvu ohranili mir in k temu lahko prav vsak posameznik pripomore po svojih močeh, bomo izpolnili nemo naročilo mrtvih. Otto Winzer s soprogo NA OBISKU V CELJU IN OKOLICI Med gosti Zdravilišča v Rogaški slatini je bil zadnje tedne tudi ugle- ^5" politik iz Demokratične repub- like Nemčije, pomočnik zunanjega •»»inistra Otto Winzer s soprogo. . Po zaključku svojega zdravljenja visoki gost iz Vzhodne Nemčije *»biskal več krajev v Sloveniji. Ta- je ob koncu preteklega tedna obi- skal kolektiv železarne v Storah, bil J« gost predsednika okraja v Celju, Obiskal je Tovarno nogavic v Polze- " In Velenje. V štorski železarni smo ugledne- gosta ujeli na film v trenutku, ko oblekel delovno haljo za obisk v Obratih železarne. *^Prav tako haljo sem nosil v mla- JJh letih, ko sem bU še črkostavec, Pftvedal v razgovoru.-^. KADROVSKE SPREMEMBE V HISI V zvezi z reorganizacijo siste- ma javnega obveščanja, ki je še v teku, je na zadnjem plenumu Okrajni odbor SZDL izvršil ne- katere kadrovske premike pri glasilu SZDL »Celjskem tedni- ku« in pri celjskem radiu. Tako je OO SZDL dosedanjega odgovornega urednika Toneta MASLA imenoval za glavnega urednika ekonomske enote «in- formacije^" pri Celjskem tisku, ki združuje tednik in radio. Za od- govornega urednika celjskega ra- dia je bil imenovan Milan BO- 2lC, za odgovornega urednika >^Celjskega tednika« pa Jure KRASOVEC. O organizacijskih in vsebin- skih spremembah, prilagoditvi sredstev obveščanja novim druž- benim potrebam bomo še poro- čali. . REDNI OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SVETA V CELJU Splet nedokončanih in novih nalog CAKA NA AKTIVNOST SINDIKALNIH ORGANIZACIJi V nedeljo je v Celju bil ?. redili občni zbor Občinskega sindikalnega sveta. Pole« delegatov, izvoljenih na sindikalnih občnih zborih podružnic, so bili na zboru prisotni: CIan zveznega odbora zveze sindikatov tov. Rafael TABOR, član glavnega odbora sindikatov Slovenije in predsednik OSS tov. Vlado CRE.-^NIK, predsednik občinske skupščine tov. Marjan UČAKAR. sekretar Ob. K. ZKS tov. Stane DIVJAK in organizacijski sekretar Jože GAJ.ŠEK, sekretar Ob. O SZDL Ivan KOVACIC ter drugi gostje. Delegati so bili na osnovi tiskanega poročila vnaprej seznanjeni z delom in uspehi Občinskega sindikalnega sveta, o bodočih nalogah sindikata pa jie na občnem zboru govoril predsednik Ivan COKAN. Občni zbor sindikata v celjski ob- čini potekal v časovnem obdobju, ko iimajo sindikaVne organizacije obilo izkušenj iz številnih nalog, ki so bile v bližnji preteklosti, iz na- log, ki še niso končane in nalog, ki jih še čakajo.i Nič čudnega, če na zboru ni bilo časa za manifestativ- no nizanje uspehov, za deklarativ- nost in podobno. Zbor je bil dela- ven, akcijski. Tako je bil tudi pri- pravljen in v glavnem izpeljan. Bodoče naloge sindikata so zbra- ne v odstavku poročila predsedni- ka, ko je dejal: Tudi v bodoče se bomo morali z vsemi silami boriti za nadaljnjo kre- pitev materialne osnove, za večjo rast reproduktivnosti, za smotrnej- šo investicijsko politiko, za moder- nizacijo proizvodnje, integracije, specializacije, vključevanje v med- narodno delitev, politiko notranje delitve, poglabljanje socialističnih odnosov itd. Bilo bi iluzorno, če bi v enkrat- nem odstavku hoteli opisati vso množico in pestrost problematike, ki jo je nanizal referat in pozneje razprava. Vsaka beseda v gornjem o(istavku je poglavje in splet proble- matike zase, kajti pri vsakem nave- denem problemu smo šele na začet- ku, kvečjemu na pol poti. Poročilo o bodočih nalogah bodo morale podrobno obravnavati vse sindikal- ne podružnice, drugače občni zbor ne bo imel svojega uspešnega za- ključka. Tukaj bi omenili predvsem to, da so v globoki zmoti vsi tisti, ki mislijo, da sindikalne organiza- cije zgubljajo na pomenu, na svoji politični in vzgojni vlogi. Tako trditev je podkrepil občni zbor sam in sicer v vsebini razprav nekaterih dele- gatov, ki bi delegatom' v dvorani imeli po- >eda»i kaj več in kaj bolj konkretnega ka- kor pa so storili. V teh primerih je vpraša- nje ali so v podružnici izbrali pravega de- legata, ali pa je liastop delegata bil tudi odraz dejavnosti sindikalne organizacije. Občni zbor sindikata ni edini forum, na ka- terem se je moč izjasniti o vseh mogočih problemih. Za boljše delo vseh sindikalnih podružnic v občini bi bila koristnejša izme- njava izkušenj, predočitcv jasnih stališč do pojavov in problemov v konkretnij praksi. Kaj se lahko naučimo iz navajanja zgodo- viiiskili podatkov razvoja podjetij, iz na. števanjtt asdHimenta proizvodnje, iz citira- nja pravil in osnutkov? Zakaj omenjamo te stvari? Zato. da bi razprave v osnovnih sindikalnih organiza- cijah ne potekale v to smer. da bi ne bile zaprte ozko vase. Napak bi zaključeval vsak, ki bi zaradi gornjih kritičnih pripomb ocenjeval potek in uspeh občnega zbora. Večina delegatov, ki so sode- lovali v razpravi (teh je bilo zelo ve- liko), je znala vskladiti svoje pri- spevke s smotrom občnega zbora, s poslovnikom občnega zbora. Po- slovnik je bil novost za konference na takem nivoju, toda novost, ki jo bodo morale uporabiti vse organi- zacije. Uporabiti in uresničiti. Razprava, v kateri so sodelovali tudi gostje, je predočila delegatom vso obzirnost nalog. Samo podatek, da ob koncu tega desetletja v Celju zaposlenih 40.000 ljudi veliko pove. Mnogo pove tudi podatek, da je bi- la celjska komuna po vojni na pr- vem mestu razvoja, danes je zdrk- nila na peto mesto v Sloveniji. Temu logično sledi, da je trden sedem- letni plan razvoja treba zasnovati na hitrejši rekonstrukciji in moder- nizaciji bazične industrije, na na- porih, da se komuna kot zaokrože- na gospodarska celota skladno raz- vija, ker je to edini zanesljiv pogoj za rast družbenega standarda, za rast standarda vsakega proizvajalca v komuni. Razprava je osvetlila tudi prve izkušnje in nudila prve poglede v dvoje področij političnega dela sindikalnih organizacij: uvajanje 42-urncga delovnega tedna, v pri- prave in izdelavo statutov delovnih organi- zacij — nadalje se je dotaknilo precej de- legatov vprašanje nadaljnje decentralizaci- je, delitve dohodka, notranjih odnosov itd. Na koncu so bili sprejeti sklepi in napotki za delo za prihodnje leto, izvoljen pa je bil nov plcirum, le.ta pa nato na svoji prvi seji 15 člansko predsedstvo, ki ga vodi po- novno Ivan COKAN kot predsednik, Ivan PERTINAC kot podpredsednik in Albin MLI- NAR kot tajnik občinskega sindikalnega sveta. Kr. VEČER INDIJSKE UMETNOSTI V MUZEJSKI KNJIŽNICI Muzejska knjižnica je naprosila bivšega veleposlanika v Indiji tova- riša Dušana .Kvedra za kratko pre- davanje o indijski umetnosti. Z barv- nimi diapozitivi in zanimivo besedo je tovariš Kveder prikazal indijsko umetnost od leta 300 pred našim štet- jem do leta 1200. Da Celjani želijo še več takih predavanj, je potrdil velik obisk te prireditve. stran S CELJSKI TEDNIK St. 44 — 31. oktobra 1983 TINE OREL Ni pravilno istovetiti, je dejal predsednik Tito v New yorku, poli- tični realizem s sposobnostjo upo- števati samo tisto, kar je statično, interno, negativno in v bistvu pre- hodno. Nasprotno, realizem zahte- va kompleksno upoštevanje in ra- zumevanje pojavov in procesov, to- rej tistih činiteljev, ki oteikočajo napredek, še bolj pa tistih drugih, ki so vzrok napredka in ga pospe- šujejo. S tem je Tito znanstveno utemeljil optimizem, s katerim je treba podpirati sile miru in spora- zumevanja, kajti te sile so tu, ka- kor so Ju seveda tudi sile hladne in vroče vojne in nezaupanja, ki obe vojni neprestano neti in razpi- huje. Jasno je, da je alžirsko maroški obmejni spopad udarec proti raz- voju, ki se je v zadnjem deceniju tako zmagovito razmahnil. Vzroki so globoki, globoke so korenine, saj se nacionalni razvoj vse Afrike, a še posebej severne razrašča na raz- valinah kolonialnih imperijev, če francoska desnica terja naj se usta- vi francoska pomoč Ben Beli — od 1. julija 1962 je Francija dala tri milijarde frankov — in če de Gaulle na drugi strani trdi, da je pomoč potrebna Alžiriji in ne Ben Beli, je oboje izraz neokolonialističnih ape- titov, s katerim naj bi Francija ob- držala svoje posebno mesto v Se- verni Afriki. Če sta Alžir in Maroko zdaj planila v spor, še ni rečeno, da iz osveščanja Afrike nič ne bo, ozi- roma da se je nacionalni razvoj tu ustavil. Isto velja za vzhodno arab- sko deželo. Gotovo za arabski svet ni vzpodbudno razmerje med Ira- kom, Sirijo in Egiptom, da ne go- vorimo o državah arabskega polo- toka. Hegemonistični vlogi Egipta pri združevanju arabskega sveta go- tovo ne nasprotuje samo sirijska stranka Baas in »baasovci« po dru- gih arabskih deželah, korenine so globlje in že dolgo časa znane. A vendar bo političen realist lahko ugotovil napredek zadnjih desetle- tij, časi, ko se je Anglija ali Fran- cija igrala s politično fiziognomijo tega dela sveta, so že mimo, čeprav so kolonialne intrige še krepko na delu. Ali zadeva ob železni zavesi po sredi Evrope! Jasno je, da še eksis- tira, videti pa moramo tudi zna- menja, da se zdi ljudem na obeh straneh naravna. Pretekli teden je 4000 Avstrijcev, tudi beguncev, obi- skalo Bratislavo. Po malem se rah- ljajo obmejni predpisi, pospešuje se trgovina med Vzhodom in Zaho- dom, vidni so napori, da se izena- čijo cene, normalizira se promet. Ni še vzšlo sonce, a pomalem se svita izpod težkih megla, ki so se nagrmadile nad človeštvom. V svetu je nekaj novega: ogrom- ni tehnični napredek bi uničil svet, če bi ga uporabili za vojno, prišli smo do absurda in se ob tem ab- surdu zamislili. Ali ima smisel uničiti nasprotnika, če s tem uni- čimo tudi same sebe? V. Braun, je baje dejal, da je svet premajhen za atomsko vojno. Ni pa premajhen za pametno ureditev. Tudi tako, da bo vse človeštvo primerno živelo, ne tako kot sedaj. FAO je nedavno izdal poročilo, strašno poročilo, da se je položaj prehrane v revnih de- želah še nadalje poslabšal. Ne po- nmga pomoč, človeštvo se množi, treba je najti drugo pot. To pa ni možno, če bodo politiko vodili do- sedanji primarni in sekundarni na- goni brez velikega regulatorja — ra- zuma. Optimizem je upravičen, ki ne vi- di samo pozitivnih postavk, ampak meri pozitivne sile v spopadu z ne- gativnimi. Ce danes Zapad forsira multilateralno atomsko sildf je v tem tudi neko priznanje, da se je svet zasukal močno zoper imperi- alističen koncept o svetu, čepra\f^ je jasno, da je za mir atomski stop v Moskvi večja manifestacija. »Uni- lateralne« sile ni več, ura bije za multilatelarni svetovni sporazum v smislu načel ustavne listine OZN. TATEDEN O STATUTIH 93 odstotkov kolektivov še na dolgu je v razgovoru povedal predsednik Okrajnega sindikalnega sveta tovariš Vlado CRESNIK. Nekaj dni potem, ko je predsed- stvo Okrajnega sindikalnega sveta v Celju podrobno in poglobljeno raz- pravljalo o vprašanjih statutov v de- lovnih organizacijah, smo prosili predsednika tov. Vlada CREŠNIKA za razgovor na to temo: — Kako daleč so kolektivi z izde- lavo statutov, koliko le-teh je že v raz;pravi ? — Zal so kolektivi v tem pogledu v hudem zaostanku. Komaj 7 odstot- kov kolektivov v celjskem okraju je dalo osnutke statutov v razpravo! Najslabše potekajo priprave v kolek- tivih družbenih služb. — Čeprav jih je malo, pa vendar želimo, da poveste svoje mišljenje o tem, kako so dosedaj izdelani osnut- ki vsebinsko sestavljeni? — Pomisleki ob sedanjih predlogih so že številni. V prvi vrsti bi rad poudaril, da .statut ni ►>-trenutna mo- da«, da je to trajen dokument za kolektiv. V nekaterih predlogih je čutiti tak odnos, ko da gre za formal- nost. Ni tudi prav, če je statut ne- kaka uzakonitev trenutnega stanja brez pogledov v bodočnost, brez te- ženj po izboljšanju tako proizvodnje, tehnologije, organizacije dela in od- nosov. Veliko naših podjetij kljub sodobni opremljenosti boleha na sla- bi organizaciji in so še daleč od tiste vsestranske organizacije, ki jih terja čas in ki jih ponujajo možnosti. — Kako mislijo v statutih kolek- tivi zastaviti tendenco zraščanja vo- denja in upravljanja v podje'tjih? — To je.ravno tisto, kar najbolj zaskrbljuje. Tendenca po nekaki »^per- sonifikaciji« zraščanja, vodenja in upravljanja je primitivna in zato tu- di nevarna. Mislim na združevanje fiinkcije upravljanja v osebe, ki opravljajo funkcijo vodenja, konkret- no vodenja v procesu proizvodnje. Problem zraščanja pa ni tako enosta- ven, niso razčiščena niti vsa idejno- politična stališča, zato ne more biti govora o taki preprosti in primitivni združitvi teh dveh funkcij, kajti to je proces in tako bi morali statuti obravnavati to vprašanje, pustiti od- prta vrata procesu, ne pa jih s pri- mitivnimi rešitvami »ad hoc« za- preti. — Statuti so zaenkrat v obliki predlogov. V razpravi bodo dopol- njeni izmenjani aili potrjeni. Kako so kolektivi v priipravah sodelovali s ko- misijami? — Ponekod osnutke pripravljajo komisije zaenkrat v ožjem krogu. Po- nekod so poskušali pritegniti kolek- tiv k sodelovanju, vendar na neustre- zen način. Objava v tovarniškem gla- silu ni zadosti. Politične organizacije bi take razprave morale organizirati. Ne sme i$e zgoditi, da bi bil statut naposled sprejet brez široke razpra- ve, ker se bo pač mudilo. — Ko smo že pri tem, da bi se utegnilo muditi, ali je res tako? — Je. Statuti morajo biti v osnut- kih pripravljeni povsod najkasneje do konca leta, tako da bi bile raz- prave, dopolnitve, spremembe in po- trditve lahko končane do konca ja- nuarja. Zato je res skrajni čas, da komisije za izdelavo, da politične or- ganizacije in orgahi upravljanja po- svetijo prvenstveno skrb izdelavi sta- tutov. Ne bi smelo biti sestanka po- litičnih organizacij, ne seje samo- upravnih organov, ne sej« občinske skupščine (za občinske statute), na katerih bi komisije ne podale poro- čila, ne predočile problemov, ne ter- jale potrebne pomoči. Vlado Crešnik — Imate še kakšno misel ali pred- log v zvezi s temi vprašanji? — Imam! Želim, da bi se tisk in ostala sredstva obveščanja bolj vklju- čila v to problematiko in tako pripo- mogla k uspešnejšemu poteku in iz- polnitvi tako važne politične naloge. C. K. Sindikat na Smarskem OPRAVIL VELIKO DELO Smarski občinski sindiikalni svet. je pred dnevi 2±)oroval li» toot pra- vijo, že dolgo ne tako plodno kot takrat. Preteklo leto je bilo bo- gato in polno pestrega dela po vseh sindikalnih podružnicah, kjer so razpravljali o človeku, o ustavi, o volitvah, o statutih, o izpopol- njevanju, o proizvodnji in per- spektivah. To pa je veliko snovi in ni čudno, da je bilo zborovanje tako plodovito. Predsednik občinskega siodikal- nega občinskega sveta Franc Sev- čnikar je poročal o delu in prob- lemih, ki jih je trenutno največ pri sestavljanju sitatutov delovnih organizacij.' Med prvimi so pri- pravili osnutek statuta v steklar- ni ►►Boris Kidrič« v Rogaški Sla- tini, medtem ko je dosti težje v manjših podjetjih. V šmarslkih sindikalnih ,podruž- nicah so v preteklem raizdolbju le- po skrbeli tudi za izpopolnjevanje delavcev. V zimskih političnih šo-, lah je bilo 91 članov in to prosvet- ^ nii delavci, .gostinci in uslužibencij javne uprave. V steMami in^ Šmarteksu so imeli dvanajst te- čajev o ekonomskih osnovah, ki jih je obisteovalo 248 proizvajal- cev. Skupno je obiskovalo v pre- tekli se2xmi razUČne tečaje 708 šmarskih delavcev, kar je približ- no 20 odstotkov vseh zaposlenih. Sindikatom ob tem nudi vso po- pomoč Delavska univerza. Sindikat je opravil v i)reteiklem obdobju tudi v .šmarsiki občini od- govorno delo; v svoje vrste je vključil tudd vse zaposlene, razen redkih sezonskih delavcev. Nad- povprečen odaiv šmarsMih delav- cev in uslužbencev ob vpdsu poso- jila za obnovo Skopja pa znova. izpričuje globoko politično zrelost naših ljudi. R. L. Brez volje ni uspehov Vse do junija je bila v družini, harmonija. Vsi so se razumeli. V družini je rasel tudi sin Janko. Lani je Obiskovali drugi razred srednje tehniiške šole. Kaj vse niso starši zanj žrtvovali! Nenadoma pa se je ravnotežje v družini porušilo. Doslej je bil namireč sin dober in prizade- ven fant. Bil je celo ljubljenec. To- da, ko je prinesel domov spričevalo, so inli starši globoko razočarani. Iz njega so se kazale same enojke in dvojke. Bilo je zapisano: Janko Raz- vajen ni dovršil drugega razreda. Oče in mati sta onemeila. Oče je bil preponosen, da bi ipokazal, kako ga je prizadel sinov neuspeh, mati je jokala in se ni imogla .potolažiti. Sin se je kot tat izgubil iz sobe in ju pustil sama. Od tistega dne dalje se je v družini marsikaj spremenilo. Oče je prihajal domov mrk, mati se ni več nasmejala. Le kaj bo s si- nom? sta premišljevala. Kam naj ga dasta? Zopet si je izbral ipot sam. Odšel je v proizvodnjo. Sklenil je, da si bo odslej služil kruh sam. Kar priznajmo: vse damo našemu otifoku; morda preveč. Toda če mu ne damo tudi volje, bo slab delavec. Naloga staršev in vseh vzgojiteljev nasiploh je, da vzgajajo tudi otrokovo voljo. Poleg načrtnega usmerjanja ^otrokove dejavnosti se razvoj volje kaže še v premagovanju ovir, ki se pojavljajo v zgodnjem razvoju. Otro- ku se ni lahko učiti, če je zunaj sonč- ni dan in se njegovi tovariši podijo po zeleni trati. Ali se bomo odločili in otroku dovolili, da se bo brezskrb- no iigral, če je vaba itako velika. Ali pa bomo vztrajali, da bo naj'prej op- ravil svoje šdske obveznosti. ■ Otirokovega interesa ne moremo vedno in povsod upoštevati. Kajti tudi v življenju kasneje ne delamo vedno le tistega, kar nas veseli. Za- kaj bi potem tega ne uipoištevali tudi pri našem otroku. Uspavalno in naiv- no zveni stavek: naj živi bolje od nas. Otrok naj že v zgodnji mladosti občuti, da si more lepo življenje pri- služiti sam. V tem pogledu tudi iz- polnjevanje vsakršnih obljub ni pra- vilno. Zlasti ne, da bi otrok za vsako ceno dobil, kar si želi, da bi tako tudi sam izpolnil svoje osnovne ob- veznosti, kot na primer, da bi se umival in tako dalje. Pravilno je vse- kakor otroka nagrajevati za usipehe v šoli; toda takšna nagrajevanja mo- rajo hkrati ►►stimulirati« otrokovo delo nasiploh. Otroka je treba naučiti predvsem delati, to pa je pni vzgoji najvažnejše. Ce te okoliščine ne bo- mo zanemarjali, v družino ne bo ka- nila nobena grenka solza. V PRIPRAVAH NA 42-urni DELOVNI TEDEN Občinska skupščina Laškega je na eni zadnjih sej posvetila dobršen del razprave prehodu na 42-urni de- lovni teden. Tako so v tovarni lesne galanterije v Rimskih Toplicah po prvih analizah ugotovili, da ne bo težko izpolniti pogojev, ki bi omogo- V nedeljo je bil v Celju občni zbor Občinskega sindikalnega sveta za celjsko občino. Poročilo o poteku obč- nega zbora objavljamo na prvi strani našega lista. Na sliki zgoraj: Pogled v dvorano z delovnim predsedstvom, v ospredju. Le-to je bilo v zadregi nad Številom prijavljenih diskutan- tov, ki žal vsi niso prišli do besede zaradi pomanjkanja časa. Spodaj: Predsednik Ivan COKAN med poro- čilom o bodočih nalogah sindikalnih organizacij. čili prehod na skrajšani delovni čas, vendar so sklenili, da bodo v letoš- njem letu še delali po starem. Tudi v Papirnici v Radečah so o tem veli- ko govorili. Sestavili so analizo, ki je pokazala, da bodo v kolektivu lahko že kmalu prešli na dvainštirideset- umi delovni teden. Ostala podjetja laške komune so tudi že razpravljala o prehodu na skrajšani delovni teden. Vendar so sklenili, da bi se morala produktiv- nost dvigniti prej vsaj za 14 odstot- kov v povprečju, kar naj bi bil os- novni pogoj za skrajšani delovni čas. PRED LETNIMI KONFERENCAMI ZKS V MOZIRJU Na nedavnem sestanku sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komuni- stov mozirsl^e občine so razpravljali o nalogah v zvezi z letnimi konferen- cami osnovnih organizacij ZK, ki bo- do v času od 20. novembra do 15. de- cembra. Poudarili so, da je bližnje konference treba začeti pripravljati brez odlašanja. Na njih naj bi komu- nisti proučili vsa tista družbeno eko- nomska in idejno politična vprašanja, ki so za pravilno politično usmeritev komunistov velikega .pomena. O'bčin- ski komite je v obliki krajših tez na- značil samo nekatere take idejno po- litične probleme in naloge. Poudarili so tudi, da je nujno, da referate pri- pravljajo sekretariati osnovnih orga- nizacij, ne pa sekretarji sami. Pone- kod bodo tudi poprejšnji sestanki s članstvom in z drugimi druižbeno po- litičnimi organizacijami ter samo- upravnimi organi, kjer bodo določili probleme, ki jih bodo obravnavali na letnih konferencah. -i. -r. LIKOVlMI SALON CELJE (vogalni vhod zgradbe Okrajne skupščine) RAZSTAVA OKRASNE IN UPORABNE KERAMIKE Stelle Skopal in Milana Kieina 'bo odprta do 9. novemibra. Razstavljena "dola so naprodaj. SESTAL SE JE OBČINSKI KOMITE ZKS MOZIRJE Statuti in plan- PRVA NALOGA Pred kratkim je bila v Mozirju seja občinskega komiteja Zveze ko- munistov, na kateri so med drugim razpravljali tudi o delovnem progra- mu občinskega komiteja in njegovih pomožnih organov ter o gibanju oseb- nih dohodkov v prvih sedmih mese- cih letošnjega leta. .Ko so govorili o programu dela, so poudarili, naj bi občinski komite vso svojo po2X3(most posvetil izdelavi sedemletnega per- spektivnega plana in pri tem še po^ sebe j osvetlili vsa vprašanja s pod- ročja razvoja gospodarstva in druž- benih služ(b. Občinski komite naj bi zagotovil tudi pravočasno izdelavo statutov de- lovnih organizacij in krajevnih skup- nosti. Delovne organizacije so temu vprašanju doslej posvetile premalo pozjomosti. Poudarili so, da so pri ce- lotni akciji za izdelavo statutov de- lovnih organizacij v prvi vrsti odgo- vorni člani Zveze komunistov, ki mo- rajo še posebej skrbeti, da bodo sta- tudi kvalitetni in pravočasno izdela- ni. Zelo pomembno vprašanje, Ici so ga obravnavali na seji, je bilo tudi vprašanje 42-umega delovnega tedna, ki ga pa doslej delovne organizacije v mozirski Občini še niso začele res- neje reševati. Poudarili so, da bodo morali to vprašanje reševati najod- govornejši komunisti v delovnih or- ganizacijah skupaj s samoupravnimi organi. Ko so analizirali gibanje osebnih dohodkov v prvih 7 mesecih letošnje- ga leta in ga primerjali z istim ob- dobjem lanskega leta so ugotovili, da so v gospodarskih organizacijah ne- koliko nižji, medtem ko so se na po- dročju družbenih služb nekoliko dvignili. Znatno pa je padlo število zaposlenih z najnižjimi osebnimi do- hodki. Poudarili so, da so delovne or- ganizacije premalo storile za izpopol- njevanje sistema nagrajevanja po. delu, kar bi lahko v veliki meri zago- tovilo povečanje proizvodnje in pro- duktivnosti ter ekonomske zainteresi- ranosti proizvajalcev. Sklenili so, da morajo osnovne organizacije ZK po delovnih organizacijah čimprej analizirali gibanje osebnih dohod- kov in ugotovljene napake in« slabosti popraviti. r R. Z. Bi ^ 44 — 31. oktobra 1963 CELJSKI TEDNIK Stirem 3 KOLEKTIV »JUTEKSA« IZPOLNIL LETNI PLAN Od maja 46-uriii delovni teden Tokrat vum predstavijurno podjetje, ki je o devetih mesecih le- tošnjćga leta izpolnilo svojo celotno plansko obvezo in doseglo v tem času 100,2 odstotka fizične proizvodnje ter 106 odstotkov finanč- ne realizacije. V ilustracijo pa smo dolžni poročati, da je to eno izmed redkih podjetij našega okraja, ki več kot tretjino asortimen- toD proda na tujem tržišču. To je tovarna ^Jutekst v Žalcu, ki zaposluje 365 ljudi. Več pa nam bo povedal direktor podjetja Jože.Roz- man. . . ^ierodno mi je govoriti o uspehih, l-o vemo, da imamo še vedno težave in moramo nešteto stvari še spreme- niti, izpopolniti in izboljšati. Bržčas smo previdno načrtovali, res pa je, i da 14 odstotno povečanje storilnosti od lanskega leta le nekaj pove. V tekstilni industriji je čas priučeva- nja novih delapceo daljši kot v osta- lih panogah; moram pa priznati, da so mladi ljudje, ki pri nas tvorijo pečino, hitro zapopadli svoje obveze in redki so, ki ne bi dosegli predvi- denih norm. Toda za te uspehe smo^ si morali ustvariti pogoje in to z lastnimi sredstvi, vato je letos prvo leto za nas, da sproščeneje dihamo. V zadnjih dveh letih smo dvignili povprečno plačo za 9 tisoč dinarjev. Prenovili smo prostore, kupili nove tkalske stroje in strojne naprave za predilnico. Prihodnje leto pa bomo razširili še prostore za predilnico. Samo sedaj ni pred nami bojazni, da Ifi jnorali pri razširitvi škrtati z' osebnimi prijemki. Izraba mnogili delovnih rezerv pri tehnološkem po- stopku nam je^ prav letos v veliki meri pomagala k temu, da smo pred- časno izpolnili svoje obveze. — Kako to, da ste v taksni meri uspeli osvojiti mednarodni trg? — Pravzaprav ne gre toliko za os- vajanje tržišča, kot za to. da nas trg naravnost išče. Jutine tkanine so iskano blago in dosegli smo pri tej zvrsti solidno kvaliteto. Neprijetno pri tem je le vprašanje surovin, ki jih uvažamo iz Prednje Azije. Zaen- krat je dobava redna, toda kako dolgo? Do konec septembra smo od- prodali za 118.000 dolarjev (ZDA) blaga, zaključnih pogodb pa imamo trenutno še za 98.000 dolarjev. Tako bomo do konca leta tudi plan izvoza prekoračili za okrog 20 odstotkov. Naš glavni odjemalec je Zapadna Nemčija. — V kolikšno povišanje proizvod- nje pa boste šli prihodnje leto? — Prav te dni smo dogotovili plan- ski osnutek za leto 1964. Upamo, da bo to letnica, ko bomo prekoračili milijardo. Proizvodnjo jutine preje bomo povečali za 600 ton (od seda- njih 1.300 ton), jutinih tkanin za 2,8 milijonov kvadratnih metrov (od dosedanjih 3 milijone) ter konfekcijo za 1.1 milijona enot (od dosedanjih 700 tisoč), medtem ko bomo pri bom- bažnih tkaninah ostali na istem (300.000 kvadratnih metrov). Letos maja smo uvedli 46-urni ted- nik in zadovoljni smo. ko vidimo, da to ni nfč negativno vplivalo, temveč smo prav v tem obdobju celo dvigni- li storilnost, zvečali osebne dohodke in predčasno izpolnili naše obveze. Mislim, da bodo nam prav te izkuš- nje dragocene takrat, ko bomo šli na 42-urni tednik. Klančnik Nova zgradba občinske skupščine v Mozirju je vsekakor velika pri- dobitev, saj bo delo v bodoče lažje steklo in bo predvsem možen boljši stik z občani kot doslej Osebna odgovornost >Osebna odgovornost je dandanesl pojm, o katerem- vsi premlevamo,\ gruntamo, iščemo vzore in nevzore) ter pravzaprav mnogokrat niti ne ve-^ mo konkretno, kam bi jo dali, da bi vzorno obvisela nad nami kot ^Damoklejev meč:. In zato ni nič čuda, če jo nosimo na jeziku ali vča- sih zaradi »Unijet tudi v žepu po- leg robca. i. »Osebna odgchdmo^i jc "namt-bč strašno prikladna in nekako veljav- ne jši smo. če operiramo s tem tako konkretnim izrazom. Da se resnično dotika robca, naj vam bo v dokaz obrazložitev mojega kolega, ki bi ob vozlu na robcu takoj vzkliknil. »Ze vem, osebno sem odgovoren, da ...« Torej smo ugovor zoper robec od-^ stranili in bi osebno odgovornost'!: lahko zay{}oizkus izobesili v pisarno železniškega uslužbenca. Tudi na železnici so uvedli pojm, .odgovornosti, ki nosi celo denarne po- sledice. Ta in ta odpravnik vlakov je osebno odgovoren, če ima vlak več zamude, kot je planirano na naših nezamudnih progah. Iii prav ta oseb- na odgovornost, ki lahko ob eni sa- mi napaki stane kar pol tisočaka od osebnih dohodkov, je povlekla s se- boj naravnost čudovito trdnost iz- polnjevanja točnosti. Ker sem slučajno zaposlen v ko- lektivu, ki na veliko vsak dan po- šilja svoje proizvode širom po želez- ni cesti in sem blizu prodaje, sem doživel nasledil je. Do nedavna stno zaradi hitre zado- voljitve naših naročnikov lahko po- šiljali blago tudi z osebnimi vlaki — to je ekspresno. Ko pa )e osebna odgovornost z robcem prišla do gla- ve, .sp je nenadoma ta polMika ne-le zaostrila, temveč .se nam je zgodilo, da nenadoma nismo več redni doba- vitelji naših proizvodov.- Res je, da je vlak stal minuto ali dve dlje na postaji, če so nakladali .na»e proizvode. Kojia je pred n^idao- nim prometnik plačal 350 dinarjev kazni, je kategorično odklonil, da bi osebni vlak v prtljažniku še nadalje prevažal našo robo ekspresno. Pogo- varjali smo se, prosili, celo žapretili smo z odgovornostjo, pa se je pro- metnik nasmehnil. /,Hm, osebno od- govornost sem že plačal. Kaj pa vi?< Moral sem mu priznati, da ima prav. Le v enem se nisva mogla sporazu- meti. Nikako nisem dojel, da je železnici pomembnejše, .če nima to- liko in toliko stotisočev več hamo za- to, ker nek prometnik noče izgubiti 350 ali več dinarjev od osebnih do- hodkov. Seveda tudi sam nisem pri- čaš, da bi ,se odgovornost plačevala- v dinarjih, toda ali ni drugega iz^ hoda kot ta in ali ni tudi železnica podaljšana roka industrije.^ Vseka- kor pa bom še razmislil, o posledi- cah osbbne odgovornosti, za katere smo vsi osebno odgovorni. I. KLANČNIK S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V VELENJU Težave s smetmi Zadnja seja občinske skupščine v Velenju je potekla v znamenju re- ševanja komunalnih problemov. Po- novno so reševali in odločali o tarifi za odvoz smeti, ker je skupščina na prejšnji seji zavrnila prvotni pred- log, češ, da je premalo utemeljen. Za- nimivo je, da je ta predlog sestavil še svet za komunalne zadeve bivšega občinskega odbora. Novi svet pa je na zadnji seji dal predlog, da naj se plačuje po smetnjalku (v razliko od predloga po kvadraturi stanova- nja) in to, da naj nosijo stroške od- voza nosilci stanovanjskih pravic. Skupščina se ni strinjala s predlogi sveta in' je sprejela z dobro polovico glasov predlog s prejšnje seje, ki do- loča 2 dinarja na kvadratni meter ter plačevanje iz sredstev hišnega sveta. Ker je sprejeti sklep vezan na plače- vanje od aiirila meseca letošnjega le- ta, bo to dokajšnja obremenitev skla- dov hišnih svetov, poleg tega pa je vprašanje, če je takšen način v redu, kajti že tako pičlo odmerjena sred- stva za popravilo stanovanjskih zgradb, najbrž nimajo dosti skupne- ga s smetmi posameznega nosilca sta- novanjske pravice. Poleg tega pa se nehote vriva misel, da je Občinska skupščina prezrla druž(beno upravlja- nj.e sveta, ki je po temeljiti proučitvi dal nove predloge. V nadaljevanju je skupščina spre- jela odlok o ustanovitvi medobčin- s;kega sklada za pospeševanje kmetij- stva, kar bo omogočalo večja vlaga- nja v kmetijstvo kot doslej. I*ravta- kt> pa so odobrili odlok o ustanovitvi medobčinskega zavoda za cene s se- dežem v Celju. Da bi lahko trgovska podjetja s kmetijskimi in živilskimi pridelki za- jamčila -za široko potrošnjo iboljšo za- loženost, iziblro blaga in stabilne ce- ne je občinska skupščina izglasovala odldk o ustanovitvi sklada rizika in višino prispevka v ta sklad. Ker je bila letošnja prodaja kmetijske pro- izvodnje v trgovinah velenjske obči- ne v višini 75 milijonov, so določili za sklad rizika z maksimalno višino, 1.5 milijona. Ta sklad bo vsekakor vplival na boljšo redno preskrbo z zelenjavo, sadjem in drugimi živil- skimi pridelki ter pomagal kriti raz- like v cenah, ki lahko nastanejo med letom.' Trgovska podjetja bodo na ta način lahko sklepala trdnejše pogod- be s kmetijskimi proizvajalci. Na predlog komisije za volitve in imenovanja je skupščina izvolila po- sebno občinsko komisijo za proučeva- nje problemov s prehodom na 42-umi delovni teden. Predsednik komisije je Marjan Sušteršič, ekonomist pri rud- niku lignita. V posebni komisiji za !?estai'o statutov delovnih organizacij na so za predsednika izvolili Rudija Delopsta. analitika rudnika lignita, docim v komisiji za obravnavo statu- tov krajevnih skupnosti Iva Goro- eranca. tainika stanovanjske skupno- sti v Velenju. Klančnik Ozke in vijugaste ulice v Laškem so že zdavnaj velika ovira rastočega pro- meta. Le kdaj bo Laško kot turistični kraj razširil svoje prometne žile Skladi V žalski industriji naraščajo * Čeprav v prvem polletju ni bilo stanje maloštevilne žalske indu- strije najbolj optimistično, kažejo podatki devetih mesecev letošnje- ga leta izredno ugodne in celo pre- senetljive uspehe. V kritičnem stanju je ostala zaenkrat le to- varna nogavic na Polzeli, ki je y tem času dosegla 1-e 49 odstotkov proizvodnih predvidevanj. Zaradi objektivnih vzrokov, ki so nasto- pili tako zaradi nepravočasne in neurejene dobave surovin ter zato, ker niso dobili vseh predvidenih strojev, je podjetje spremenilo le- tošnjo plansko obvezo. Dosedaj pa še občina .kot okrajni zavod za plan nista spremenila starih plan- skih postavk in tako je tovarna Polzela tista, ki koraka pri izpol- njevanju planskih obvez na zad- njem mestu. Posebno presenečenje pa je pri- pravil kolektiv ►>Juteksa« v Žalcu, ki je v devetih mesecih dosegel in celo presegel celoletni plan. Z de- ye(tmesečno realizacijo 958 mili- jonov so za 6 odstotkov prekora- čili planske obveze letošnjega leta. Niso pa v tem osamljeni, saj j.o tudi »►Montana«, ki ima v svojem sestavu rudnik Zabukovco, v tem času kar za ,11 odstotkov presegla celoletna predvidevanja s 700 zvarjenimi milijoni proizvodnje. Medtem pa. ko je »Montana« po izpolnitvi planskih predvidevanj na prvem mestu, je žal pri delitvi čistega dohodka na osebne dohod- ke in sklade v najbolj nezavidlji- vem položaju, saj ostane za sklade zgolj borih 5 odstotkov. Tekstilna tovarna v Preboldu je krepko zastavila v letošnjem letu, saj je v devetih mesecih dosegla 88 odstotkov letnega plana .proiz- vodnje ali kar 2,8 milijarde reali- zacije. V primerjavi z lanskim letom se je p>oslovni uspeh podjet- ja dvignil za 53 odstotkov. Pri »-Garantu« na Polzeli se še sedaj poznajo posledice dolge zi- ■ me, kar je pri industriji predela- ve lesa pač neobhodno. Prav zato so za 7 odstotkov pod predvideva- nji, toda kot kaže, bodo to uspeli nadoknaditi v zadnjem tromeseč- ju. Bežen vpogled v razmerje med skladi in osebnimi dohodki nam kaže, da se v večini primerov to razmerje sčasoma izboljšuje v ko- rist skladov. Najboljše razmerje je vsekakor pri >^Jutek9U«, kjer je skoraj polovica sredstev čistega dohodka osnova skladov. Takšno podjetje je že in bo sposobno z lastnimi sredstvi razširjati svojo proizvodnjo. -Ik <5ENT.IURSKI KOLEKTIVI PRED LETNIMI KONFERENCAMI SESTAVLJAJO STATUTE DELOVNIH ORGANIZACIJ Tudi v Sentjurj-u te dni pregledu- jejo osnutke statutov delovnih orga- nizacij. Nekateri kolektivi te komu- ne so osnutki že lepo izoopolnili. je pa seveda še tudi nekaj takih delov- nih organizacij, ki ne vedo, kje za- četi. V Lipu. Alposu in kmetijskem kombinatu so osnutke že sestavili, v nekaterih manjših kolektivih pa po- časneje napredujejo. Ko so na zadnji seji občinskega ko- miteja Zveze komtmistov razpravljali o sestavi osnutkov statutov delovnih organizacij, so vsem organizacijam priporočili, naj osnutke izdelajg^ vsaj do decembra, medtem ko naj bi prve tri mesece prihodnjega leta porabili za to, da o osnutkih razpravljajo čla- ni delovnih kolektivov. Menijo, da bodo statuti le tako lahko kasneje v polni metri služUi svojemu namonu. Kmalu se bodo - preselili v ^ove prostore Na gradbiščii' novepa tovarniške- ga objekta .podjetja za izdelovanje usnjarskih in čevljarskih strojev >KOSTROJ« v Slov. Konjicah je ves ta mesec že dokaj živo. Bliža se namreč datum, ko bo.v začetku prihodnjega meseca stavba dogra- jena in preckina v iij>orabo investi- torju. V vKOSTROJ so tudi že iz- delali načrt preselitve, pri čemer monijo. da zaradi toga ne sme pro- izvodnja v ničemer zaostajati. Tako bodo nekaj časa proizva- jali deloma v starih, dclonui pa v novih obratnih prostorih. Razum- ljivo je, da je za ^M){ij{'tja drago- cen v,sak Vlan spričo letnega proiz- vodnega plana in obveznosti, ki jih ima za izvoz v teui in prihodnjem letu. Znano je namreč, da je pod- jetje prevzelo naročilo za izdelavo strojev za novo usnjarno v Alžiru. Pozna jesen je že, zato v kamnolomu hite Straii>4« CELJSKI TEDNIK St. 44 — 31. oktobra 196^ Jesenska setev je uspela v našem kmetijstvu so že nekaj letj v ospredju napori za povečanje pridelka krušnih žit — posebno pše- nice. Ta prizadevanja doslej niso bila zaman, saj smo v povprečju za4njih petih let za več kot polovi- co ^ prekoračili 10-letni povprečni predvojni pridelek pšenice. Samo letošnji pridelek pšenice v Jugosla- viji — 412 tisoč vagonov — je naj- boljši dokaz prednosti družbeno or- ganizirane proizvodnje. B-cs je, da Slovenija nima nekih bistvenih zaslug pri proizvodnji krpšnih žit, vendar pa je zadnja le- ta " tudi pri nas dosežen lep napre- dek pri hektarskem donosu žit. Letošnja, jesenska setev se pribli- žuje^h' koncu in k sreči lahko ugo- tovimo, da je kmetijcem vreme bilo v opcM-o. Pred dnevi je svet za kmetijstvo in ^i{^s^M'^Q pri gospodarski zbor- nici v Celju razpravljal o proble- mih jesenske setve ter ugotovil, da setev poteka v redu. Doslej so iz- ■(r^j'i p ,A 80 odstotkov predvidenih C pa, da so te dni kon- čali s setvijo. Prednost letošnje set- ve je bila nedvomno v boljši orga- nizaciji reprodukcijskega materiala. Zlasti je dobro odigralo svojo vlogo podjetje »Seme« pri dobavi se- men. Tudi za umetna gnojila so v razpravi ugotovili, da jih je v glav- nem dovolj, imeli pa so nešteto pripomb na sam način razdeljeva- nja in oskrbe posameznih kmetij- skih organizacij z umetnimi gnojili. Dobave umetnih gnojil so bile le- tos izredno pozne in zato kmetijske organizacije zaradi negotovosti ni- so pristopile k izvajanju agromini- muma v takšnem obsegu, kot bi to moralo biti. S tem v zvezi je svet zavzel sklep, da se dosedanji način oskrbe z umetnimi gnojili odpravi. »Agrohe- mija« v Beogradu naj bi le vsklaje- vala proizvodnjo in prodajo umet- nih gnojil, ne pa da je centralistič- ni distributer. Bodoča oskrba naj bi temeljila na osnovi trdnih po- godb med kmetijskimi organizaci- jami in proizvajalci umetnih gnojil. - ik SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V CELJU: Bazprava o gibanju gospodarstva 4ii kadrovske spremembe ^ledo je bila v Celju seja občin- 'g.^*:omiteja ZKS, ki se je je ude- ležil toa'di sekretar OlC ZKS tovariš n^'ilndrej Marine. Na seji so naj- prej, razpravljali o. gospodarskih raz- mc^ahvv občmi in to na osnovi poro- čil^ ki ga -le podal predsednik obči- ne^y,. Marjan Učakar. Ugotovljeno je mto, da se gospodarstvo v občini ugodno razvija, da je proizvodnja poi*3Ma''}« da šo v pripravi in izvedbi načrti za nadaliSnji razvoj nekaterih celjskih podjetij. V zvfezi z gospodarsko situacijo so rra'HfejI govorili tudi o nalogah ko- mu!iistov, posebej pa o nekaterih po- litičrnh problemih in akcijah, kot je vpis^ "posojila. Razpravljali so še o dopolnitvah programa komisij pri ob6i*hskem komiteju in na ikoncu glaioVali za vrsto kadrovsikih spre- merfib'T'Ker odhaja dosedanji organi- zacijski''sekretar tov. Ivan Kramer na vl^jo'politično šolo, so, za novega org'a'nizaeijskega sekretarja izbrali tovariša Jožeta Gajšeka, metalurške- ga tehnika iz Stor. Namesto člana komiteja, ing. Jančigaja, ki je odšel v vojsko, so v komite kooptirali to- varišico Marijo Zupane iz Tovarne emajlirane posode. Ker pa je za raz- rešitev članistva komiiteja zaprosdl tovariš Milan Polutnik, so za novega člana komiteja kooptirali predsedni- ka občine tovariša Marjana Učakar- ja. Javnost delovanja in informiranje v statutih občin in okrajev Osnova, iz katere izhajajo in iki jo zaradi tega tudi po- udarjeno definirajo zvezna ustava in ustave republik, je javnost delovanja posameznih organov in organizacij v ko- muni. Dejstvo, da je javnost delovanja izredno pomembno, je tudi terjalo, da zvezna in republiška ustava posebej »zahtevata«, da občine in okraj s statuti in posebnimi določili omogočijo in uzako- nijo javnost delovanja. Ta »zahteva« se jasno zrcali v 98. členu zvezne ustave, ki pravi: »S statutom občine in v okviru Ustave in zakonov se določa način, kako bo zajam- čena javnost delovanja posa- meznih organov in organiza- cij v občini...« Zaradi iega se v ospredje postavlja tudi trditev, da so nepopolni in pomanjkljivi osnutki statutov, ki samo de- klarativno proklamirajo jav- nost delovanja, a hkrati nima- jo tudi odredb in določil, ki bodo zajamčili javnost delo- vanja. , Iz dosedanje prakse in iz nekaterih splo.šnih staliišč, lahko rečemo, da bi lahko za- jamčili javnost delovanja s pomočjo dveh osnovnih oblik obveščevanja in vključevanja občanov v delo posameznih organov in organizacij. Prva oblika so vsekakor razni zbori in sestanki obča- nov, ki na neposreden in de- mokratičen način razen infor- miranja tudi viključujejo dr- žavljane v delo organov ko- mune. Drug'a oblika je tisk in druga sredstva informiranja — radio, obvestila, občasne izdaje in podobno. Da bi ta oblika čimbolje zaživela, je vsekakor nujno, da upošteva- joč specifične pogoje, občin- ski statuti in statut okraja na- tanko določijo, s katerimi sredstvi bodo to dosegli. Še važnejše pri tem je, da statut določi obveznosti do organi- zacije in sloižhe za informira- nje in nasprotno. Zaradi tega je tudi jasno, da morajo od- redbe o javnosti dela in in- formiranja občanov dobiti ustrezno mesto med ostalimi pomembnimi določili. Humorist na klavirju MARK TWAIN, slavni humorist in pisec knjige »TomSawyer«, je bil nekoč v družbi slavnega pianista. Ta je vprašal Twaina, če je muzikaličen. — Tega prav zares ne vem — odgovori 'humorist, a 'nekoč mi je prav to rešilo življenje. Spremljal sem očeta na klavirju. — Zanimivo! Kako se je to zgodilo? —Ko sem bi'1 še majhen, je bila v našem mestu velika poplava. Voda je vdrla v naše stanovanje, moj oče je sedel na omaro, ki je plavala in se talko rešil... — In kaj je bilo z vami? — ga radovedno vpraša pianist. — JcLZ ,sem ga, kot sem že rekel, spremljal na klavirju. LETOSrJ Občuten padec goveje živine v zadnjem času je vse bolj obču- ten padec števila goveje živine, za- to predvideva republiški sedemlet- ni načrt močan premik že v letu 1964. Vsekakor bo nujno potreb(no večje družbeno nadzorstvo in prav tako bo treba strožje sankcije tam, kjer so doslej slabo upoštevali za- kon o privezovanju mlade živine in kjer se je vse preveč razpasel črni zakol. K padcu staleža živine pa pri- pomore tudi turistična sezona s svojimi ogromnimi zahtevami, ki prekoračijo predviden zakol. Prav zato pa je posezonski čas tisti, v katerem lahko napravimo največ za povečanje staleža goveje živine. Tako naj bi letošnja zima pomnožila govejo čredo za 52 tisoč glav. Padec je občuten tudi v našem okraju, saj znaša po cenitvah živi- norejskega odbora pri gospodarski zbornici v Celju okrog 19 odstotkov. Vzroki so vsekakor podobni kot pri svinjereji, kajti dandanes nikakor ni odkupna cena za govejo živino stimulativna. Svoj doprinos pa da- je tudi opuščanje kmetij, pomanj- kanje delovne sile in slabo uvaja- nje mehanizacije v zameno za de- lovno silo. Plan odkupa pitane goveje živine v našem okraju je bil v letošnjih devetih mesecih boljši kot pri pra- šičih, vendar pa pravih uspehov ni bilo. Tako je v devetih mesecih do- sežen odkup pitane živine v zaseb- nem sektorju z 69 odstotki, v druž- benem le s 53 odstotki. Podobno pa je stanje pri odkupu mleka. V obeh primerih lahko govorimo o, tem, da proizvodnja v družbenem sektorju letos ni dosegla tiste viši- ne, ki je bila predvidena. To pa se nedvomno odrazi v slabši preskrbi potrošnikov, v manjši izbiri in brž- čas to tudi nehote vpliva na višino cen. Sedemletni načrt govedorejske proizvodnje bazira na tem, da po- stopoma prevzema oskrbo z mle- kom družbeni sektor. V prvi fazi z vključitvijo zasebnega proizvajal- ca, kasneje pa naj bi se le-ti pre- usmerili v proizvodnjo mesa. Za dosego potrebnega staleža si- vine pa bodo zaostrili politiko pri- vezovanje telet in poostrili kaz- novalno politiko proti črnemu kla- nju telet. V letošnjih devetih me- secih je bilo na področju našega okraja odkupljenih 14 tisoč telet, zaklanih pa 10,400, kar znaša 75 od- stotkov. V pitanje je bilo danih le 3.600 telet. -že PRIHRANEK V .*>TORAH V Železarni Štore posvečajo orga- ni družbenega samoupravljanja ra- cionalizatorstvu in novatorstvu v proizvodnji vso pozornost. Zaveda- jo se, da vsaka pa še tako mala izboljšava mnogo koristi pri pove- čanju in pocenitvi stroškov proiz- vodnje. Podjetje ima poseben pravilnik o nagrajevanju predlogov za tehnične izboljšave, katerega je sprejel de- lavski svet podjetja. Posebna komi- sija organov upravljanja zbira in pregleduje predloge članov kolekti- va in jih v smislu pravilnika pred- laga organom upravljanja za nagra- do. Višina nagrade je odvisna od vi- šine prihranka. Organi upravljanja pa nagrajujejo tudi tiste predloge, ki sicer ne prinašajo prihranka, temveč olajšajo fizično delo. S tem hočejo doseči, da sleherui misli na izboljšave, ki končno le prinašajo koristi. Po osvojitvi pravilnika in njego- vem dosedanjem izvajanju je bilo podjetju, prihranjerk) nad 327 mili- jonov dinarjev. Pri ustvaritvi take- ga ^prihranka pa je sodelovalo 57 članov kolektiva. Za nagrade pa so predlagatelji prejeli 1,890.000 dinar- jev. Samo letos je bilo nagrajenih 14 članov kolektiva. MAKS ŠORN PROBLEMATIKA OSTARELIH KMETOV '(;f|^d^^ijevanje) -PO'-žJbi^nih podatkih je v našem okraju 1798 takih kmetij, na katerih živi 3480 kmečkih prebivalcev. -*1 i Število kmetij, na katerih so ostali sami o.stareli, za delo/nesposobni ali ie delno še sposobni družinski člani, je 1798'-d-li 10,27 %. '2.- Velikost in značaj kmetij: a> lega kmetij: hribovskih 1145 ali 63,7% nižinskih 653 ali 36,3% fe>^velita)st kmetij: malih 1109 aH 61,8%' srednjih 517 ali 28,7 % velikih 172 ali 9,5 »o 3. Interesentov za odkup ali zakup (občina, zadruga, po- sestvo ali privatniki) bi bilo, po presoji, možno dobiti za 716 oziroma 39,8 % kmetij, medtem ko ni interesentov za 1082 kmetij, kar predstavlja 60,2 " o- 4. Kmetije so ostale brez polnovredne delovne sile: a) ker ni otrok ali drugih mlaj.ših in za delo sposobnih družinskih članov, ki bi prevzeli kmetije v 931 pri- merih ali 51,6%; b) ker so se otroci za stalno odselili (odšli v mesto, v industrijski center itd.) v 867 primerih ali 48,4 %. 5. Na teh kmetijah živi stalno 3450 ljudi ali 3,60kmeč- kega prebivalstva. 6. Od teh je bivših borcev NOV ali staršev borcev NOV 233 ali 6,7 %. 7. Od vseh navedenih .pod točko 5 je nezadostno oskrb- ljenih ozi,roma potrebujejo: a) denarno ipomoč 478 oseb ali 13,7 % b) pomoč v postrežbi — negi 150 oseb ali 4,8 % 8. Denarno pomoč od občine že prejema 159 oseb ali 4,6 %: —od teh je borcev NOV in staršev borcev 21 ali 13,2 "o pomoč v postrežbi — negi uživajo 4 osebe ali 1,1 "/n. 9. Od podpor, ki jih dajejo občinske skupščine, se vknji- žujejo v breme kmetije le 3 primeri. STANJE V POSAMEZNIH OBČINAH Iz priložene tabele je razvidno stanje po občinah v okraju Celje, Iz tabelarnega pregleda je razvidno številčno stanje po anketnih vprašanjih od 1 do 9. Zaradi boljšega jpreigleda Se neikaj podatikov: V vseh občinah smo skušali dobiti vpogled v problematiko ostarelih kmetov še na podlagi razgovora s predstavniki ob- činskih organov. Zanimali smo se, koliko in kako in kakšne so možnosti za reševanje v okvirih agrarne in socialne poli- tike. Želeli smo ugotoviti, kako ocenjujejo in kakšne predloge lahko posredujejo za pričetek uspešnega reševanja tega vpra- šanja. Vedeti moramo, da 1789 kmetij s 3480 osebami pred- stavlja šele začetek, ker se bo ta številka zagotovo vsako leto večala. Na dioigi strani pa v tej številki niso zajete kmetije, katerih člani so zaposleni v ostalih gospodarskih panogah in v javnih služtoah ni še žive na kmetijah. St. 44 yi. olctobra 1963 CELJSKI TEDNIK Stnn S OBLJUBA DELA DOLG Večkrat slišimo, da samo tisto, kar je napisano, podpisano in podpečateno nekaj velja. To ne bi smelo biti samo tako, kaj pa aiovekova beseda? Ta nič ne ve- lja. Ne, nasprotno: vsaka beseda bi morala obveljati, če ni zmot- na. V življenju pa se vse preradi srečujemo, ko govorimo veliko, obljubljamo mimogrede, ne da bi pomislili, če imajo besede stvarno osnovo in zaledje. Vča- sih ljudje namerno obljubljajo, da izvlečejo korist, da dosežejo cilj. Taki so bili nekdanji volil- ni golaži in volilne ceste, ki so jih obljubljali kandidati raz- ličnih strank. Danes je drugače. O tem ne bi mogli govoriti; ven- dar pa je tudi na različnih po- svetih in sestankih, pa naj bo to v gospodarskih podjetjih ali v krajevnih organizacijah SZDL, izrečeno preveč obetov, preveč obljub zlasti glede na čas, ko naj bi bili nači'ti Izvedeni ali podob- no. Samo nekaj šmarskih primerov. Na sestanku krajevne organizacije na Kristan vrhu so se zadnjič raziburjali zaradi gramoza, ki bi ga potrebovali na cestah. Vse jarke so očistili s pro- stovoljnim delom, toda komunalno podjetje jim' je že spomladi cbljubi lo, da bo navozilo gramoz, ki ga pa še danes ni. V Imenu že več let go- vorijo o gradnji živinskih hlevov: dostikrat je bilo zadružnikom rečeno, drugo leto bodo gradili, t(xla gosipo- darska zmogljivost še ni bila takšna, da bi tudi to uspeli. To so prenag- ljene, ne dovolj utemeljene izjave, ker niso gosipodarstveniki ali kdor že, dovolj jasno predvideli, kdaj bo to mogoče. Prav talio večkrat govo- rimo, da se bo spomladi zagotovo gradila obsoteljska cesta. Kdo to ve? Občani so prepričani, recimo, da bo to resnično. Ker je trenutno v Ob- sotelju to največja potreba in želja, bi bilo razočai-anje, če gradnje ne bo, še večje. Cemu prehitevati čas in obljubljati nekaj v časovno omeje- nih rokih, če to še ni zagotovljeno. Tudi o virštanjski vinski kleti je bi- lo obilo zatrdnih besed, pa je navse- zadnje sploh ne bo; vsaj zaenkrat v&rjetno še ne. In podobnih primerov je veliko povsod. Naši ljudje, delajo, ustvarja- jo, toda čudežev resnično ni mogoče ustvarjati, tudi z obljubami ne. Taki pojavi pa kažejo, da je potrebno ob- ča.ne pravočasno in, temeljito infor- mirati o gospodarskem stanju bodi- si v občini bodisi v podjetju, da bo- do ti sami sodelovali v načrtovanju, za kar je zdaj, ko delamo sedemlet- ne načrte, najbolj pravi čas. Vedeti moramo vsaj približno natančno, kaj je naš cilj v prihodnjih sedmih letih in za uresničenje tega moramo zago- toviti in ustvariti sredstva, za kar pa smo vsi skupaj odgovorni. Potem ne bo več zmotnih obljub, neprijet- nih razočaranj, temveč soodgovor- nost in skupno prizadevanje, da bo- mo začrtan, gospodarsko utemeljen plan izpolnili in dejansko zgradili, kar smo hoteli. Stedimo z obljubami, raje se po- g; va.rjamo in obljubljamo dmg dru- r::c'm'U samo to, Jcar smo siposobni skupno napraviti. Preveč obljub kva- ri ugled vsako^^ar, ki jih daje, ne glede na to, če je ali ni zato pover- jen. Neizpopolnjene obljube povz.ro- čajo nera.z'poloiženje in kažejo na ne- resncst ali včasih na nesposobnost. Se vedno velja pravilo: obljuba de- la dolg. pa naj bo samo izrečena ali pa naipisana, podpisana in podpeča- tena. Ce pa smo se zmotili, ob prvi jiriložnosti iskreno priznajmo, da je tako, ker verjetno nismo poznali vseh razlogov in razmer. REKLI SO... 3)VA'SPORNA KAMNA ločita danes Ameriko od Evrope: aiomske rakete in piščanci.- E. P., Eranicoski minister za kmetijstvo >V POLiriKl moramo vedeti kaj hočemo, pa tudi izkoristiti luoraiiKi znati to, kar vemo.« . dr. Robert Klauss. bivši avstr. fin. minister );i)i\MA-\ 11 JE začasno zanikanje neke veisti, ki bo že nasled- nji dan priznana kot dejstvo.« Kichard Crossman, član britun. parlamicnta >BREZ PREVAJAVCEV bi /jrljenje na svetu zamrlo v tre- nutku.« P. J., predsednik britanske zveze prevajavcev >POLITIK DANAŠNJICE se mora za naklonjenost pri ob- činstvu boriti z istimi sredstvi kot filmsike zvezde.« Johann Maver, nemški publicist >NIĆ NI slabšega za književnika, kot če njegova prva knjiga postane ,l>estsellet'.« Erich Maria Remarque, nemški književnik Z LETNE KONFERENCE OBČIN SKEGA SINDIKALNEGA SVETA V VELENJU PLODEN RAZGOVOR Letošnja letna konferenca občin- skega sindikalnega sveta v Velenju je potekala v izredno delavnem vzdušju. Široka razprava je dopol- njevala tehtno poročilo, ki ga je podal predsednik občinskega sin- dikalnega sveta v Velenju tovariš Rafko Žagar. Ocena delovanja sindikalnih orga- nizacij kaže, da je bilo letošnje le- to izredno plodno in da je sindikal- na organizacija v velenjski občini dosegla tisto stopnjo razvoja in osveščenosti, da je polnovreden-jk)- litični činitelj, ki prispeva k ure- sničevanju velikih ciljev naše druž- be. V izredno poglobljeni analizi gi- banja gospodarstva v zadnjem letu je »posebej izstopala kritična ocena življenjskega standarda. Tako ka- žejo pokazatelji, da so se nominalni osebni dohodki v Šaleški dolini dvignili v letu 1961 za 18 odstotkov, v letu 1962 za 15,1 odstotka, med- tem ko je za letošnje leto predvi- den porast za 27,4 odstotkov. V tem času pa so življenski stroški narast- li skupaj za 33,6 odstotkov. Tako so toiej realni osebni dohodki rastli počasneje kot storilnost. Takšna ugotovitev pa kaže na neskladnost med storilnostjo in osebnimi do- hodki, kar bo vsekakor treba v bodoče popraviti, kajti prav storil- nost dela mora najti svoj odraz v nagrajevanju. Na področju samoupravljanja je letošnja konferenca ugtovila, da jc stanje več ali manj status quo, kaj- ti prav pri prenosu materialnih pri- stojn(jsti in neposrednega upravlja- nja ni prišlo v tekočem letu do bist- venih premikov. Tako imamo na področju Šaleške doline v osmih organizacijah 37 ekonomskih enot, od teh pa je samo 12 enot, ki ima- jo tudi materialne pristojnosti. Naj- več je na tem področju dosegel ko^ lektiv velenjskih rudarjev, ki je na organe upravljanja ekonomskih enot prenesel tudi gbračun delitve in ustvarjanja. Zanimivo je, kako je letna konfe- renca izrazila bojazen, da bo po- dražitev kmetijskih proizvodov p>o- vod delovnim kolektivom za ustvar- janje večjega dohodka z dvigom cen lastnih izdelkov. Zato so sprejeli sklep, da morajo kolektivi poseči po ukrepih, s katerimi bodo še v večji meri kot doslej izkoristili vse delovne in materialne rezerve. Vsekakor je razgovor o teh pro- blemih nakazal nešteto nalog, ki stoje pi:ed sindikalnimi organizaci- jami in sodeč po osveščenosti član- stva lahko sodimo, da so upravljal- ti Šaleške doline prav zastavili. -že Drobne iz bolnišnice Računajo, da bodo letos opravili ckcili 600 takih operacij, pri katerih bi bolniki umrli v približno 500 pri- merih, če ne bi posredoval kirurg. Kirurški oddefek celjske bolnišnice zapusti vsak dan približno dvajset takih bolnikov, ki bi sicer še bili po- trebni hosipitalne nege, pa jih mo- rajo poslati v domačo oskrbo, da pri- dobijo postelje za težje bolnike. Za gradnjo novega prizidka kirur- škega oddelka bi potrebovali okoli 200 milijonov dinarjev. Zaenkrat imajo odobrenih polovico sredstev. Pretekli teden je potekel v brežiški občini v slavnostnem vlflušju, saj so se dan za dnem vrstila različna šport- na tekmovanja in srečanja in kul- turne prireditve v počastitev občin- skega praznika. V nedeljo dopoldne so slavnostno otvorili uspelo filatelistično razstavo, zatem pa je predsednik občinske skupščine Milan Šepetavec predal mlađim brežiškim športnikom roko- metno igrišče. Ta dan so odkrili tudi spominsko plošča prvoborcema bratoma Gcrje- vič v Rigoncah pri Dobovi in spo- minsko ploščo na Velikem Bregu pri Dobovi. V ponedeljek je občinska skupščina imela slavnostno sejo, na kateri je Predsednik Sepetavec orisal pomen Kvedrove - brežiške čete, ki se je osnovala pred 22 leti. Posebni dogo- dek pa je bilo razvitje prapora ob- činskega odbora ZB. Pomembna pa je bila ta seja za vse Brežičane prav zato, ker so prvič lahko celotni potek poslušali po radiu. Po koi)čani seji so gostje in odbor- niki odšli v Vrbino pri Brežicah, kjer je predstavnik kmetijske zadruge predal namenu nove hleve. POKAZAL SEM VELIKO SOLIDARNOST (KOZERI J A) Nasploh bi mogel zelo autokritično priznati, da sem bil vselej zelo solidaren človek. Se pravi, da je bila moja solidarnost resnična in dejanska. V konkretnosti se je izražala ob mnogih priložnostih, na primer ob različnih govorniških nastopih. Takrat sem se namreč velikokrat srečaval z bratstvom in enotnostjo, pa tudi s solidar- nostjo. Na kratko, ne bj mogel reči. da je štlo samo za tisto, kar hi čutila moja funkcija, pač pa predvsem za to. ker sem čutil. da. res- nično tako iskreno čutil tudi sam. Toda človek doživlja navsezadnje svoje metamorfoze. Pride upokojitev in z njo velikanski problem penzije, ki jo moraš reše- vati kar celi dve leti; pridruži pa se še recimo vprašanje kakšne honorarne .službice. Hočem reči, človek postane eksistencialist v smislu borbe za čim boljšo lastno eksistenco. Koliko energije pora- biš za to, da ti nazadnje uspe tako pri penziji kakor o tem. da dobiš kar dve honorarni službici! Neverjetno! Ce imaš slučajno vilico, si toliko na slabšem, ker jo je treba vzdrževati; če imaš hišico na morju, ne gre brez denarja, in če imaš hišico kje v hribih, tudi stane. Da ne govorim niti o tem, da je zelo slaba usluga, če ti podarijo televizor, ko moraš vendar nujno plačevati naročnino sam; Ja. Metamorfoze, ki jih doživlja človek v prehodu iz aktivne o pasivno substanco, so velikanske. V skrajnem primeru ni niti čudno, če se pri tem izgubi kakšen košček bratstva in enotnosti in solidarnosti. Mislim namreč na tisto posojilo. Kako rad bi bil po- kazal svojo veliko solidarnost, saj so bile vse moje misli absolutno solidarne z mojo željo. Toda kaj, ko ni bilo nobene priložnosti. Petek in svetek sem iskal kakšno vpisno mesto, kjer bi lahko vpisal svoje posojilo in se pridružil vsem državljanom naše domovine, a ga nisem našel. J pisnega mesta ni bilo nikjer. Tako sem lahko zadovoljen, da, resnično zadovoljen in hvaležen sam sebi. da sem vsaj dva dni po zaključenem vpisu vendarle odkril neko vpisno mesto in o znamenje moje velike solidarnosti vpisal veliki znesek. xyz Posamezne občine rešujejo do sedaj le najibolj kritične Pnmere. Po zagotovitvi občinskih organov bodo v bodoče ^emu vprašanju posvetili več pozornosti in načrtnega dela. 2 enotnimi proučevanji in predlogi, ki jih pripravlja gospo- . oarska zbornica, bodo zagotovili odkup oziroma zakup zem-^ ^Jisč teh kmetij. \ ^slej so k reševanju resneje pristopile občine Videm-i *^ko in Žalec. Občini Šmarje in Sevnica pa piipravljata vse Potrebno za reševanje tega vprašanja. Trenutno so se ostale <>očine le zadovoljile z ugotovitvijo, da to vpra^šanje obstoja j^^^.bo v prihodnje potrebno tudi to vprašanje reševati. Ne- ateri organi so kritične probleme zaenkrat redili z enkratno ^narno pomočjo ali pa z odpisom dohodnine. Za nekaj oseb poskrbeli v obst<5ječih domovih skrbovancev. Iz podatkov je razvidno, da živi na teh kmetijah 3480 ^JUdi. Nekateri so na posestvu popolnoma sami, s svojim že ^di ostarelim zakonskim tovarišem ali s sorodnikom. V nekaj primerih so pri ostarelih starših na posestvu tudi otroci. Vsi *o zaradi fizične ali psihične defektnosti delovno manj spo- ^^oni ali celo nesposobni. Večina teh kmetij je slabe kakovosti, tako v višinskih kot ^^zinskih legah. Zaradi pomanjkanja delovne sile so ta po- ,^stva slabo Obdelan^ ali celo neobdelana. Čeprav so nekateii ^ med teh ljudi pridnsko delovno silo za- poslujejo, in sicer tako, da bi jim iz- boljšala življenjske pogoje, jih vklju- čevala v družbeno politično življenje in veliko več storila za njihovo kul- turno preobrazbo! Pri tem pa bi jim morali nuditi več pomoči tudi drugi družbeno politični organi. Da je pro- tdem možno rešiti, kaže primer V^^ lenja, kjer so se v preteklih letih kar vrstili pretepi, a se je položaj bistve- no popravil, ko so podjetja delavcem uredila primerna stanovanja in po- skrbela tudi za njihovo zasebno živ- ljenje. MLADOLETNI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ Zlasti pereč postaja v zadnjern ča- su problem mladoletnih storilcev kaz- nivih dejanj in kršiteljev javnega re- da. Tako so varnostni organi obrav- navali 1961. leta 121, lani 213 in v pr- vih devetih mesecih letošnjega leta že 211 primerov. S tem v zvezi je zla- sti zanimivo, da se vedno bolj pojav- ljajo različna »mladinska združenja«, ki so si postavila za cilj delovati v negativnem smislu. Tako so varnost- ni organi obravnavali lani kar 14 tak- šnih skupin mladoletnikov, ki so šte- le od 3 do 15 članov. Njihova «-dejav- nost« je predvsem v posttopanju, v brezdelju, zbiranju na različnih »^hausbalih«, v kričanju in izzivanju državljanov na ulici Itd. Ena takšnih skupin, ki je štela 20 članov, in je ^►delovala« v Celju, je bila izrazito sovražno nastrojena. Njeni člani so na javnih mestih risali kljukaste kri- že, se pozdravljali s >^heil Hitler«, prepevali različne sramotilne pesmi itd. Člani te skupine so bili predvsem iz vrst srednješolske in vajeniške mladine. -ALEKSANDROVA TOLPA« Konec lanskega leta sta v Sloven- skih Konjicah organizirala 16-letni cigan in 154etni učenec osemletke skupino mladoletnikov pod imenom »Aleksandrova tolpa«, ki se je kasne- je preimenovala (najbrž iz »strateš- kih« namenov — op. i^r.) v »Dadije- vo klapo«. Bila je dobro organizira- na in disciplinsko utrjena, sestanke pa je imela v telovadnici šole. tyk\x- pina je predvsem načrtno pripravlja- la razne vlome in rope, hotela pa je pi-iti celo do orožja in v ta namen napasti dežurnega miličnike na po- staji Ljudske milice. Toda po vlomu v neko trgovino so jih varnostni or- gani odkrili. Zanimivo je tudi, da večina mla- doletnih kršilcev kaznivih dejanj iz^ haja iz srednje ali dobro situiranih družin! Vzroki, da se kljub temu ukvarjajo s takšno »dejavnostjo«, so slvoraj vodno v želji po čim lagod- ne jšemu življenju! -0- To so snmo nekateri problemi .s pbdrcčja javne varnosti in samo ne- kateri kategorije kršilcev javnega re- da in miru. Varnostni organi se z nji- mi najpogosteje srečujejo in jih sku- šajo s pristojnimi organi, ustanova-'" mi, šolami itd. tudi reševati. Toida največkrat ostane le pri prizadeva- njih. Da pa bi to problematiko čim uspešneje reševali, niso dovolj samo represive, pač pa bi se morali v več- ji meri angažirati vsi družbeni orga- ni v enotno akcijo. Mevarna igra Kaj vse otroci počno, kadar jim je dolgčas! Včasih pa so njihove igre prav nevarne. Takoj je bilo tudi v sredo, 23. oktobra, ko se je na paši močno ponesrečil desetletni Jože Osvaldič iz Krtine pri Šmarju pri Jelšah. Jože in njegov sovrstnik Milan Hrup sta se med pašo zabavala s tem, da je Jože splezal na železni elek- trični drog visoke napetosti iri tam kazal svoje spretnosti. Pri tem pa je nenadoma prišel v stik z žico in pa- del dvanajst metrov globoko. Močno opečenega dečka so prepeljali v celj- sko bolnišnico. Starši, poučite otroke o nevarnosti električnega toka! I*r6ineina kronika Sreda, 23. oktobra, je bil čisto po- seben dan. Poseben zato, ker se ta- krat ni pripetila noibena prometna nesreča — aH bolje, na oddelku za notranje zadeve niso dobili nobenega takega sporočila. Dni, ko ne zabele- žijo nobene prometne nesreče, je zelo malo; 23. oktober je prvi tak dan v letošnjem letu. Ko bi jih le bilo še več! V prejšnji številki smo pisali o traktorski prometni nesreči, ki se je ' pripetila v Taboru pri Vranskem. Nesrečo je zakrivil voznik traktorja, ki je bil brez vozniškega dovoljenja in je p>o nagnjeni cesti prehitro in neprevidno vozil. Kaže, da ne bo ostalo samo pri tej nesreči te vrste. Kajti v soboto, 26. oktobra se je pri- petila še ena podobna nesreča. S TRAKTORJEM V PREPAD V soboto, 26. Oktobra, je delal na delovišču nove ceste Rastke—Ljub- no tudi traktorist Božo Miloš. Po končanem delu se je s traktorjem od- peljal — s sabo pa je vozil tudi tri delavce — na Planino, da bi tam ne- kemu kmetu pomagal pri delu. Trak- tor je last gozdnega gospodarstva Na- zarje. Ko so se pozno ponoči vračali do- mov, se je traktor zvrnil v dvajset metrov globok prepad. Traktorist in eden od sopotnikov — Ivan Vukošič sta se pri nesreči težko poškodovala, druga dva pa sta s traktorja še pra- vočasno skočila. Zanimivo je, da iso uslužbenci ljud- ske milice za nesrečo zelo pozno zve- deli. Morda zato, ker so povzročitelji hoteli Skriti pravi vzrok prometne nesreče?! Uslužbenci ljudsike milice namreč sklepajo, da je nesreči botro- vali alkohol. • Isti dan se je ponesrečil še en trak- torist. Nesreča se je pripetila na cesti tretjega reda v Gornjem Lenartu pri Brežicah. Traktorist Marjan Ogorevc je s traktorjem kmetijskega gospo- darstva Brežice med vožnjo nenado- ma zapeljal s ceste in se prevrnil po nasipu. Voznik ni bil poškodovan, vendar so kasneje ugotovili, da je bil precej vinjen. Tudi tu torej — alko- hol! TRČILA STA MOPEDISTA V soboto zvečer sta na cesti tretje- ga reda v vasi Bezina pri Konjicah trčila mopedista Martin Tomažič in Štefan Zupane. Oba sta vozila precej po sredini ceste, Tomažič pa poleg tega (pri srečavanju ni zasenčil luči. Mopedista sta trčila in oba padla. Odnesla sta celo kožo, njuna sopot- nika pa — Breda Andrijašič in An- ton Jelenko — sta se težko poško- dovala. Tudi vožnja z mopedom je lahko nevarna! MOPEDIST POVOZIL KOLESARKO V petek je mopedist Daniel Jereb iz Griž na cesti med Žalcem in Gri- žami povozil kolesarko Alojzijo Ko- nic. Mopedist je namreč prehiteval skupino kolesarjev, s katero se je vozila tudi ponesrečenka, iprav v tre- nutku, ko je iz nasprotne smeri pri- peljal tovornjak. Mopedist se ga je hotel izogniti, pa je pri tem podrl kolesarko. Oba sta padla in se teže poškodovala. In še ena podobna nesreča: v ne- deljo, 27. oktobra, je mopedist Miha Pušnik iz Slivnice pri Šentjurju na nepreglednem zavoju pri Šentjurju povozil Marijo P^dler iz Slivnice. Ma- rija Fidler je bila pri nesreči težje po.škodovana. Ugotovili so. da je ne- srečo zakrivil mopedist, ki je vozil prehitro, bil pa je poleg tega tudi brez potrdila o znanju prometnih predpisov. ZAVOZIL V KUP GRAMOZA V nedeljo ponoči je na cesti dru- gega reda med Šoštanjem in Šentvi- dom zapeljal v kup gramoza motorist Stanko Lesjak. Padel je in nezavest- nega so prepeljali v celjsko bolnišni- co. VINJENI VOZNIK POVZROČIL NESREČO V četrtek, 24. oktobra, je zakrivil nesrečo voznik osebnega avtomobila Janko Draksler iz Ljubljane. Na ce- sti med Smarjeto in Hrastnikom je zapeljal v tri metre globok jarek in močno poškodoval avtomobil. Kasne- je je hotel nesrečo prikriti in je na kraj nesreče pripeljal tovorni avto- mobil, ki bi mu naj pomagal izvleči osebni avto iz janka. Prišla pa je tudi Ijoidska miHca in ugotovila, da je bil voznik osebnega avtomobila vinjen. Požari, požari! . v preteklem tednu jo bilo na ob- močju celjskega okraja več požarov. Naštejmo jih: V torek, 22': oktobra, je začelo go- i-eti na gospodarskem poslopju in sta- novanjski hiši Jožeta Cverlina iz Koš- nice pri Slivnici. Obe poslopji sta po- goreli do tal. Škodo so ocenili na okrog milijon dinarjev, vzroka po- žara pa še niso ugotoviH. Isti dan popoldne je zagorelo tudi v stanovanjski hiši Dobrava 46 pri Celju. Požar je nastal zaradi malo- marno opravljenih dimnikarskih del. Pri čiščenju dimnikov se dimnikar namireč ni prepričal, če so saje zgo- rele. Tram je začel tleti in ogenj se je razširil -na strop. Intei-venirali so celjski poklicni gasilci, ki so morali strop razdreti, da bi pogasili požar. Njim gre zahvala za to, da je na hi- ši zdaj »samo« za 200 tisoč dinarjev škode. V sredo, 23. oktobra, je na gospo- darskem poslopju Martina Melanška v Podkraju pri Velenju izbruhnil po- žar. Nastal je zaradi pomanjkljive električne napeljave. Kratek stik je povzročil, da je pogorelo več ton se- na in slame ter raznega kmečkega orodja. Škode je za več kot dva mili- jona dinarjev. POŽAR V MIKLOŠIČEVI ULICI Prejšnji petek okrog enajste ure dopoldne je v novozgrajeni stano- vanjski zgradbi v Miklošičevi ulici 4 v Celju izbruhnil požar. Do požara je prišlo na podstrešju zaradi velike temperature, nastale pri varjenju ce- vi za centralno kurjavo. Kakor je iz- javil eden od delavcev, ki je Ml v bližini, bi lahko požar pravočasno ome.iiIi, če bi imeli v' hiši pripravo za gašenje. Le hitra in pravočasna inter- vencija gasilcev je preprečila, da ni bila škoda še večja. Tov. Jože Šunko, ki je vodil gasil- ce, je povedal, da je bilo gašenje te- žavno, ker je gorelo na težko dostop- nih mestih. Škoda, ki jo je povzročil požar, znaša najmanj 200.000 din, pri tem pa je računati še škodo, ki je pri- zadela podstrešna stanovanja in ki ni mala, saj so stene in strop ponekod popolnoma uničeni. A. S. KIlOHIJCA NESRECi Pri nioiilažni gradnji stanovanj na Otoku sta padla s petega nadstropja delavca An- ton Maček in Pavel Kenda. Padla sta s ste- . ne, ki sta jo montirala v petem nadstropju. Maček ima zlomljeno roko in poškodbe na trebuhu, Kenda pa je laže poškodovan. ■ Med pretepom je nekdo ranil v vrat Alfff."" za Udovica iz Dobja pri Dramljuh. — Fran- čiška Pavle iz Gornje vasi pri Preboldu je parila. Zlomila si jc nogo. — Na lesnem skladišču »Savinja, sc je pri žaganju po- škodoval Štefan Drvarič iz Arje vasi. — S kolesom je padel in si zlomil nogo Vili Hlastec iz Žalca. — V pretepu so poškodo- vali Kdvarda Stebleta iz Višnje vasi. Takole polno je vsak dan med kosilom v samopostrežni restavraciji v Gaberju. Kaže da so s« Celjani že »privadiM«, GIBANJE PREBIVALSTVA CELJE Od 20. do 27. oktobra sc jc rodilo 19 deč- kov in 23 deklic. PROCILI SO SE: Marjan Olšak, delavec i/. Kanjuc in Hilda Kladnik. delavka iz Medlopa. Milan Ratajc, prevoznik in Stanislava Gaberšek, tkalka, oba iz Celja, Franc Antlej. klepar in Ana Pertinač, delavka, oba iz Celja. Rafael Bre- mec, krojač in Marija Koprive, krojačica, oba iz Celja. Djurc Vidas, kovač iz Celja in Lucija Krajiičan, poljcdelka iz Tinskega. Jožef Cijan. str. ključavničar iz Dclenje vasi in Emilija Kalčič. delavka iz Dobrteše vasi. Peter ^Firšt. zidar iz Jalšovca in Ma- ja Horvat, šivilja iz Celja. Rudolf Kostanj- šek, šofer in Ivana Zaberl, delavka, oba iz Celja. Karol Planko. trg. poslovodja iz Leškega in Veronika Baumkirlier, knjigo- vodja iz Žalca. Ervin..\dolf Rakib, absolvent in Emilija Borko, delavka, oba iz Zagorja. Fran-Martin Logar, strugar iz Štor in Olga Kroflič. uslužbenka iz Prožinske vasi. Peter Jevšnik, metalurški tehnik iz .Štor in .Ma- rija Ratajc, uslužbenka iz Dramelj. Franc Breznik, delavec in Marija Hauptman, gosp. pomočnica, oba iz Celja. UMRLI SO: Janez Krajne, upokojenec iz Primoža pri Ljubnem, star 49 let. Feliks Savernik, upo. kojcnec iz Celja, star 81 let. Marija Lah, gospodinja iz Jame, stara "? let. Helena Ru- pic, upokojenka iz Celja, stara 55 let. An- tonija Gobec, gospodinja iz Tržišča, stara 4« let. Frančiška Leskovšek, upokojenka iz Celja, stara S4 let. ŽALEC ROJSTVA: " Rojena jo bila 1 deklica. 7,AKON.SKO ZVK7.0 SO SKLENILI: Jelen Martin, ključavničar iz Gotovelj št.' <>2 (n Skoberne Ana-Marija, uslužbenka iz IJoIenjo vasi št. 78. Križnik Martin, tovar- niški delavec iz Celja, Cankarjeva 5 in A.d- rinek Ivana, tovarniška delavka iz Zabuko. vice št. 1'54. Strfnte Frančišek, tovarniški delavec iz Podgorja pod Cerinom št. t8 in Uranjek .\ntonija, poljedelka iz Podloga v Savinjski dolini št. 22. Koštomaj Jernej, uslužbenec iz Zubukovice št. 181 in Cižma- šija Marija, uslužbenka iz Liboj št. Miiller Vincenc, trgovski pomočnik iz Dole- njega Logatca št. 18 in .Miklavžin .Matilda, trgovska pomočnica iz Vrbja št. 38. Dušak Štefanija, tovarniška delavka iz Hraniš št. n in Florjane Jožefa, uslužbenka iz Želez, nega vrha št. 51. UMRLI: Ajtnik Katuruina, roj. Vidic, stara 70 Ivi, upokojenka iz Zubukovice št. 167. Tabor Ju- lijana, roj. Meglic, stara 72 let, gospodinja iz Radeč, 158. Hrustel Franc, star 77 let, po- sestnik iz Lopatnika št. 10. Zupane Matilda roj. "Huszka, stara bO let, gospodinja iz Za. bukovice št. 106. Žnidar Ivan, star 48 let, kmetovalec iz Kaple št. 60. MOZIRJE ROJSTVA: Rodili sta: Kladnik Ana gospodinja iz Podvolovljcka 55 sina — Jakoba in Predov- nak Ana, jrospodinja iz Radegunde, sina — Alojza. POROKE: Zuraernik Franc, kmetovalec iz Konjskega vrha in Zumernik Frančiška, kmetovalka iz Konjskega vrha: Kovač Anton, zidar iz Savine 47 in Brunet Ivana, kmetovalka iz Ljnbnega; Klcmenšek Stanislav, kmetovalec iz Logarske doline in Štiftar Melanija, ku. harica iz Solčave; Terbovšek Anton, kovač iz Metlcč tn Požganje Alojzija, adtninislra- torka iz Le[)e njive 6'». .SMRTI: Umrl je:'Orešnfk ban, kmet iz Primoža pri Ljubnem, star 71 let. RADIO C E LJ E RADIO CELJE Ponedeljek, 4. november 1965 17.00 Celjska kronika 17.10 Obvestila 17.15 Trije pevci tri popevke 17.25 Športni pregled 17.55 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo 17.45 Zabavna glasba iu reklame Torek, 5. november 1963 17.(K) Celjjska kronika 17.10 Obvestila 17.15 Narodne pesimi naših narodov 17.55 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo 17.45 Zabavna glasba in reklame Sreda, 6. november 1963 17.00 Celjska kronika 17.10 Obvestilu 17.15. Dve skladbi Ludvika van Beethovna 17.55 Xašl poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo 17.45 Zabavna glasba in reklame Četrtek. 7. november 1963 17.00 Celjslča kronika 17.10 Obvestila 17.15 V >tilu dixielanda 17.55 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo 17.45 Zabavna glasba in reklame Petek, 8. november 1H3 17.10 Obvestila r.OO ( eljsku kronika 17.15 Slovenski oktet 17.25 V galeriji kulturnih in zgodovinskih ztiiimenitosti l'."^) NusI poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo 17.45 Zabavna glasba in r(!klame Sobot«, 9. november 19*3 17.00 Celjsla kronika 17.10 Obvestila 17.11 Za prijeten konec tedna 17.53 .Vaši poslušalci čestitajo iu pozdrav- ljajo 17.45 Zabavna glasba in reklame Nedelja, 10. november 19*5 12.00 Pogovor s poslušalci 112.10 Obvestila 12.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav. Ijajo 12.23 Popevke in ritmi 18.43 Marica Hai: Pesmi ' ŠT. 44 CELJSKI TEDNIK^ Stran 7 Delovni Čas mladega človeka I oirodnja naloga naše družbe da- Je, vzgojiti mladega človeka ta- J da'ibo produktiveai. To bo hkrati skladu s tem, kar nenehno poudar- y naši vodilni ljudje, ki mislijo na standard naših ljudi. popolnoma je jasno, da bomo le z jobro organiziranim delom nadalje ovijali proizvajalna sredstva in za- L tudi več ustvarili. Zato je potreb- da našo mladino, ki bo jutri sama proizvajalec, navadimo delati. Skrajni čas je že. da nehamo poudar- jati samo šolanje in pri tem misli- le na teoretično izobraževanje, j^ajti v takem, teoretičnem procesu izobraževanja, bi mladino samo eno- stransko usmerjali. Stara in bogato pi-eizkušena pedagoška resnica je, da brez prakse ni teorije in obratno. V jiitrem razvoju proizvajalnih sil pri j,as danec oba pojma vse bolj po- vezujemo in zato tudi čedalje bolj izgineva nasprotje med umskim in fizičnim delom, tisto nasprotje, ki ga je rodila razredna družba, ko je [jilo fizično delo sramota. Kaj hočemo danes od mladine? Vzgoj-ni smotri v novi družbi so jas- ni. Vsako delo naj bo novemu člove- ku čast! Ce vemo to, ipotem bi mora- li poiskati vsa tista sredstva in ob- like, ki mladega človeka nenehno vzgajajo v delovnega in produktiv- nega člana socialistične družbe. Os- novna šola je prvi človekov obliko- valec. Tu dobi otrok osnove znanja. Tu v tehničnem pouku oblikuje svoje spretnosti. Toda tudi dom prispeva, da se mladinec hitro razvija in po- staja osebnost. Danes, ko so starši obojestransko zaposleni, prav glede vzgoje v družini nastajajo veliki pro- blemi. Doraščajoči otrok je polovico dneva prepuščen sam sebi. Nastaja vprašanje, če so starši v tej polovici dneva le poskušali nuditi otroku de- lo, kljub temu, da ga niso mogli ne- posredno kontrolirati. Popolnoma jasno pa je, da tako nekontrolirano prepuščanje otroka samemu sebi ni zdravo in navaja otroka na nedelav- nost. Samo skromen namig. Največ- krat se starši izgovarjajo in odgovo- re glede na dejavnost otrok motivi- rajo takole: »Rajši sami napravimo. Otrok nam napravi vse površno. Z njim je sa- ma jeza!« Radi verjamemo. Toda ali res ne moremo verjeti, da morajo vsi naši napori veljati zdravi vzgoji otrok. In delovna vzgoja je danes temelj vsemu drugemu. Toda ne sa- mo to! V delu se vsakdo oblikuje. V delu se otrok uči. In naj bi se že tudi v doraščajočega vselila misel, da brez dela ni jela. Še vedno pa se tu in tam kvazi zagovornik otroka: Naj preživlja prelestno mladost. Pazimo na to, da ga ne bomo preveč obremenili. Od- merimo mu predpisano število ur: nič več in nič manj. Nikakor bi ne želel, da bi mi kdo očital, češ, že zopet gleda v njem majhnega odras- lega otroka. Nikakor ne. Vemo le da je predvsem tistemu otroku, ki doživlja obdobje najhujše krize — pubertete — delno edino zdravilno. Na to preradi pozabljamo. Sanjarje- nje je tipično za pUbertetnika. Ču- stvena vznemirjenost in dovzetnost mladostnika kaj lahko speljeta v nevarne, negativne vode. Nekontro- lirana dejavnost v tej dobi je leglo raznih avanturističnih podvigov, ki se kažejo v vlomih, nemoralnih ek- scesih in podobnemu. Naš cilj pa ni, tako vzgojiti mla- dih ljudi- Zato moramo dobo dora- ščanja močno preplesti v delovno vzgojo. Kaj radi se pritožujemo, da da- nes v proizvodnji še nismo zadovolj- ni s kvaliteto dela. Ali ni delna krivda tudi V tem. ker zakonsko omejujemo njegov delovni čas. Po gljemo samo vajenca. Cim je ura dve, že izgine kot kafra. Gorje moj- stru, ki bi ga poskušal dalje zadr- ževati, ker bi ga pač eksiploatiral. Saj so še vedno primeri, ko mojster res želi fanta izkoriščati. Menimo pa, da je veliko huje, če vajenec dve leti dela, potem po mora žalostno ugotoviti, da svojemu delu ni kos. Danes, ko terja proizvodnja pred- vsem kvaliteto, in samo z njo bomo lahko prodali na tržišča, bi morali vprašanje izobraževanja v poklicnih šolah in drugje ponovno temeljito proučiti. Nič zato, če bo mlad človek vajeniško dobo preživel le izključno v delu. Ali ni že star poznani rek, da vaja napravi mojstra?! Na vzgojnem področju se tolikorat sprašujemo, ka- ko bi najbolj koristno in hkrati naj- bolje vzgajali mladino. Delo in zo- pet delo', bi odgovorili. Seveda mo- ra biti delo primerno razvojni stop- nji. Delo ne sme zdravstveno ogro- žati mladega človekan! Brez zdrav- ja ni dela in ni uspehov. Tako bi tudi odlično izrabili, nje- govo zorenje. Z delom bi laže pre- magoval mladostno neuravnoveše- riost, prosti čas pa bi usmerjal na, krajše in zdrave užitke, ki so v' razvoju mladega človeka potrebni. Spet mislim na proizvodnjo, na proizvajalca. In ponovno se lotevam misli, da je treba vskladiti naše vzgojne smotre s potrebami v proiz- vodnji. In kolikor bolj bomo mla- dega človeka naučili delati, toliko bolj ga bomo razvili in zdravo usme- rili. Delo, ki ga bo opravljal, pa bo bolj natančno, izdelek kvalitetnejši. Seveda pa bomo ob vsem pazili, da bo mlad človek ostal zdrav! Vinko Smajs Jesenski dnevi so lahko neprijazni; ko dež škropi, ko megla zastira po- gled — skratka tedaj, ko je vreme >vdolgočasno's Neprijetno je tedaj, na cesti pa je hkrati tndi nevarno. Mokra cesta in nepreglednost sta mnogo- krat vzrok, da vozilo konča pot v jarku in ne na cilju. Vatočimo čistega vina o vinu Bržčas nisem slab Slovenec, ko govorim o vinu. posebej še o tistem, o katerem pre- govor pravi: »In vino veritas!«. Toda. ta rek bi l)ilo nujno spremeniti po vrstnem redu besed. .Najbrž bi bolje bilo dand.-ines, če bi govorili: »Resnice o vinul« .\o, to jc podobno uvodu, ki naj bi bil dovolj zgovoren, posebno še, ko vem«, d« so letos naša Brda rodila toliko vinč"ka zlatega, da so bili vsi pripravljeni sodi zda- lekc. premalo in da pač nismo vedeli, kam / njim. Strokovnjaki so bržčas bili preveč omamljeni od samega vina, da niso pravčas videli, kako se trte šibe pod grozdjem, zato jim njihove ocene »povprečno« ne smemo zameriti. !sc manj pa. če pomislimo, da smu Slovenci, pa ne znamo več ločiti pravega, pristnega vinca od dobrega, pitnega, nare- jenega, ki mu naši domači strokovnjaški »apotekarji ljudskega veselja« primešajo same žlahtne zadeve. No. vino je in vina ni — fa pravega na- mreč. Sem potrošnik kot vsi odrasli Sloven- ci, ki so vpisani v državljansko knjigo in moj »hobi« je že nekaj let ta, da bi rad natočil čistega vina o vinu. Seveda mi vča- sih takale razprava o vinu ob vinskem šanku spodleti, ker se pač vsekaš, misleč da piješ pristnega, ko piješ le pitnega. No. če bi človelt bil zasebni detektiv, bi bila to najlepša priložnost, da napraviš pravcati državni podvig in ugotoviš, kam odteka naš ljubi vinček, ki ga je letos celo preveč. .Najbrž bi dobil red »pravega riz- linga«, če bi to izvohljal, kajti pravo, prav- cato vino se nckum i)rctevi preden pripla- va od proizvajalca preko dveh poSredn^ikov ■ do-^pofpoŠnJSi*.','" nr H Moj prijatelj jc /,a(!iijir |»()stiivil hipotezo o prometni nesreči vina. Toda ni/^ino raz- glabljanje ni uspelo, da bi doumela, kje ga povozijo, kje komu vstavijo umetne »miši- ce«, kje dobi bergle za nadaljnjo pot. Nekdo je nekoč nekaj namigoval na zavod za re- habifitacijo poškodovanega vina. Tudi sam sem bil o tem ^jrepričan, toda mar ni bolje, da si natočimo čašo in odlo- žimo razglabljanje za jutri. Današnji dan je meglen, Martinovo se približuje in če mi bi Uspelo uteči za en dan mestu (to je da- nes že prava umetnost), bom vsaj pri polni majoliki razglabljal o čudni kalvariji naše- ga eliksira dolgega življenja. Jože *E ZOPET SMRTNA POŠKODBA PRI DELU Smo v akciji oktober, mesec var- nosti pri delu in izven dela«.. Clo- rek bi pričakoval, da se Ivodo de- lovni kolektivi in posamezniki v tem mesecu še prav posebno potru- dili, da uc bi prišlo niti do lažjih taj šele težkih ali celo smrtnih p^)- š^odb. Na žalost ni tako. Ta mesec je v dopoldanskih urah zabrnel telefon. Inšpekcija dela pri občinski skupščini Celje jc sporo- čila, da se je na gradbišču stolpnice v Kajuliovi ulici v Celju težko po- škodoval pri delu nekvalificirani de- lavec podjetja „LNGRAD« iNikola PANJESKOVIC. Pri prevozu je na poti od mesta poškodbe do celjske bolnišnice umrl. V prijavi o poškodbi pri delu je napisano, da je bil zunanji vzrok poškodbe škripec strojnega vitla, da pa je prišlo do poškodbe zarčidi niz- ke inteligenčne stopnje in minimal- ne psihomotorne spretnosti poško- dovanca ter upravljaka dviga.la. Na- [vedeno je tudi. da so bile [)omanj- kljivosti pri tehnični ureditvi dvi- galla in njegovih delov. In še kratek opis poškodlMi: ..Ponesrečenec jc bil i\<)\wen za nakladalna dela pri mo- tornem vitlu. V kritičnem času je (Injalo obremenil s štirimi vcdri- cami malte, katero breme je stroj- nik dvignil v zadnjo etažo stolpni- ce. Tam malte niso potrebovali, sprejet pa je bil znak nekje v sre- dini stolpnice, da potrebujejo mal- to, zato je strojnik breme do tja spustil, nato pa zavrl. Teža brcme- m 195 kg in pospešek je povzročila, da se je lesena konzola v tem tre- nutku zlomUa. škripec z bremenom vred pa padel na delavca, ki je še vedno stal spodaj. Odgovorni vodja na tem gradbišču je bil gradbeni 'lelovotlja Evgen Zohar. , Zpubili smo delavca Panjeskovića, kolektiv je ostal brez sodelavca, že- "a in njen 13-letni otrok pa brez očeta. Ce bi podrobno analizirali vse na- vedeno, bi našli kup resnih, zelo fesnih zadev, o katerih bi se mora- T podjetju pomeniti vsaj v f)oseb- ^\ akciji, kaikršna je mesec vanno- '^j, čeprav je to nenehna dolžnost '^'govornih ljudi v tem in v drugih Podjetjih. ^aj je in kaj bo storil delavski kolektiva, kaj jiosebna varnost- ''^ sliižbain kaj vsi odgovorni Ijud- '^j.pri Ingradu«. Za take; pomanj- 'Jivosti ni nobenega, prav nobe- "'■g'« opravičila! F. K. Časopisno podjetje »Celjski tisk« Celje sprejme v delovno razmerje mlajše, vojaščine pro- ste delavce, ki imajo veselje za Priučevanje v grafične poklice. Kandidati, stanujoči v mest- '^em področju Celja naj se osebno zglase v kadrovskem sektorju podjetja. ZGRAJEN JE NOV MOST CEZ VOGLAJNO : V četrtek, 24. oktobra, so železarji storske železarne predali namenu nov J^^t, čez Vogla j no. Most, ki je za- ^^njal starega; že davno dotrajane- je železobetons.ki in je trindvaj- metrov dolg ter devet metrov šir Z*!^ Ima celo posebno stezo 7xi pešce ^ DO nedvomno velika pridobitev za ^ Predel štorskega območja. Povej- 1^*^ Se to, da je most zgradila železar- ^ v lastni ivžiji, le nekaj gradbenih J\ie opravilo industrijslio £5radtoono '^letje »Inptrad* iz Celja! Vesporazum v nekem bloku je hišni svet razobesil navodila, kako se naj stanovalci obnašajo, da Ik) njihova hiša čista in lepa. Med drugim je bil v navodi- lih tudi parcigraf. ki se je na- našal na povečano porabo vode in s tem v zvezi opozo- rilo. NAJ SE POPRAVIJO pipe v stanovanjih, ki da jih bo pregledala posebna komi- sija hišnega ^veta. In res. Komisija je prišla v neko stanovanje, kjer je iz ne!ke pipe curljalo. Član ko- misije je brž nagrbančiKčelo in rekel: — Tovariš, tukaj pa iz pipe curlja! — Da, je odvrnil tovariš, — čaikal sem in čakal, kdaj SE BO pipa sama popravila, ka- kor piše, a se žal sama ni! Avtobusni promet Celje obvešča vse kdristnike prevozov mestnega avtobusnega prometa, da bodo s 1. novembrom izvršene delne spremembe na vseh progah mestnega prometa in bodo nadalje obratovale po naslednjem voznem redu: MEDLOG-CELJE-VOJNIK Vse vožnje obratujejo vsak dan. Obenem obveščamo, da bodo dne 1. novembra 1963 obratovale vse proge po dolavniškem voznem redu. Dne 31. 10. p«)p<>ldno in dne 1. 11. pa IkkIo vozili avtobusi na mestno pokopali.šče in pokopališče Golovec izpred železniške postaje. Avtobusni promet Celje Stran S CELJSKI TEDNIK^ St. 44 — 31. ofetoibra 195^ Uspešna turistična sezona 2e lani je bila Zgornja Savinjska dolina eden izmed redkih predelav, kjer se je turistični promet povečal. Podobno je tudi letos. V tem predelu je bilo letos 33.740 nočitev,\ kar je za 1000 več kot lani do konca meseca avgusta. Zanimivo je, da gre tudi za porast na račun inozemskih nočitev. Ta uspeh so dosegli zaradi velikega zanimanja občine in turističnih dru- štev za turiizem. K ipozitivnim aalkre- pom pa moramo prištevati tudi zgod- nje preglede zasebnih sob, zasebnih gostišč in boljše sodelovanje med go- stinskimi in turističnimi delavci. Raz- veseljivo je tudi, da so zasebni go- stinca posvetili v letoišniji sezoni pre- cejšnjo skrb za modernizacijo gostin- skih loikalov. K temu je pi-iponnogla tudi pametna davčna politika občine. Največ gostov je bilo tudi letos v Gornjem gradu, kjer je i)ilo kar bli2y U tisoč nočitev, nato v Ix)igarski (j^^ lini z blizu 10 tisoč nočitvami. Naj« večji porast so letos zabeležili y Ljubnem ob Savinji, saj se je številQ povečalo od 4250 na 6000 nočitev v letošnjem letu. Precejšen porast So zabeležili še v Solčavi, Lučah in Mo» zirju. Zelo razveseljiv je tudi poda« tek, da se je čas bivanja ponovno ne. koliko podaljšal. Sedaj traja povprek«, no štiri dni. Za prihodnje leto se obetajo boljše perspektive. Precej bo k tem^j pripomogla asfaltirana cesta, ki bo letos končana do Okonine, računajo pa, da bodo prihodnje leto z moder- nizacijo ceste nadaljevali. Tudi cesta Crna—Bela Peč—Luče, ki bo prihod^ nje leto dograjena, bo vplivala na povečanje turističnega prometa. meiAVE IN OGlASI.^s POSFBN.\ UGODNOST za skupinske izlete delovnih kolektivov, or- franizacij iu šolsko uihulinc. KOMiPAS nudi izreden f)osehcii iiopusi za avtobusne pre- v(»ze (b'lovnih kolek(i \ (i\. organizacij in šol. ske mladine. - KOPASOVI avtobusi so po- znani po udobju, ki ga nudijo potnikom in zato jo vožnja z njimi v vsakem letnem času enako prijt^tiia in privlačna! H!AKTKF stalili dvodnevni avtobusni iz- leti za koh'klivo in organizacije. kolektivi: Piiiejamo stalno eno in dvo. dnevno i/lete |>o slovenski Koroški. KOIKKTI\l' Piiiojiiiiio enodnevno izlete v I IM' Ml \ IM !U)\ANJK V CORTINI D'AMPE- /O! Prirejamo 4-dnovno potovanje v Do. lomite v času od 51. 12. 1965 do 5. 1, 1964. Prijave in programe prejmete v posloval- nici Kompas — Celje. Za vse objavljene izlete vam po želji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim ialetom obiščite turistično podjetje Kompas — Celje. Organiziramo ko- lektivna [lotovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z modernimi turističnimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in poseb- nimi letali. Koii^pas — Celje posreduje pro- dajo vsoh vrst vozovnic za železniški, p'o. morski in letalski promet. Kompas posre- duje v najkrajšem času' nabavo potnih li- stov, vizumov ter menja tuja plačilna sred. stva in sprejema depozite. Kompas Celje daje brezplačno vse promet- ne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominke, filatelistič. ne znamke itd. Pred vsakim potovAnjem se posvetujte v poslovalnici. Obveščamo vse komitente, da ima Kom- pas svojo novo filijalo v Beogradu — Bran- kova 9, tel. 22.877. Ob priliki vašega bivanja v Beogradu se poslužujte uslug »Kompas — Beograda«. Kompas — Celje Telefon 25-50 • GLEDALIŠČE SLOVEN»5KO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja. 5. novembra 1965 ob 10. uri: Hep van Delft: H URA SONC U IN DKŽJU Iz- ven abonmaja. i^tarši pripeljite svoje otroke. Pred[)rodaja vstopnic v soboto 2. novembra od 18. do 19. ure, na dan pred- stave dve uri pred pričetkom.' Torek, 5. novembra 1965 ob 11. uri: Hep van Delft: HURA .SONCU IN DEŽJU. Za- ključena predstava za osnovni šoli Polule in Sp. Hudinja. Petek, 8. novembra 1965 ob 19.50 O'Neill: STRAST POD BRESTI. Premiera. Premi- . erski abonma in izven. Vstopnice bodo v prodaji dan pred prctlstavo od 18. do 19. ure, na dan predstave dve uri pred pri- četkom. Sobota, 9. novembra 1965 ob 10.50: .Matej Bor: RAZTRGANCI. Zaključena predsta, va za IlI. osnovno šolo Celje. .Sobota, 9; novembra 1965 ob 19.50: ONeill: •STRAST POD BRESTI. Sobotni abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. • KINO KINO UNION 1. - 4. 11. »PONOĆNA REVIJA« in »PAR- TIZAN IGRA«, ameriški film 5. - 8. 11. »UBEŽNIK« (Dezerter), nemški film KINO METROPOL 51. 10. - 5. 11. »NJENA EDINA LJUBEZEN« ameriški barvni Cs film 4. - 6. 11. »PRISTANIŠČE UŽITKOV«, ja. ponski film 7. - 11. 11. »APRILSKA LJUBEZEN«, ame- riški barvni Cs film MATINEJA - Union 5. 11. »DAVY CKOCKET«, ameriški barvni film KINO »SVOBODA« Šempeter v Sav. dolini 2, in 5. 11. »KRVNIK IZ NEVADE«, amen. ški film • STANOVANJA NUJNO iščem prazno ali opremljeno sobo, po možnosti s posebnim . vhodom. Plačam pb dogovoru. Naslov na upravi lista. T.\KOJ zamenjam štirisobno komfortno sta- novanje za manjše komfortno. Ogled v popoldanskem času. Naslov na upravi li- sta. • OBVESTILA POZIV Občani, delovne organizacije, druž- beno politične organizacije in usta- nove, ki imajo v posesti oziroma v upravljanju zemljišča družbene last- nine ali privatno last na območju Občine Celje, naj najkasneje do 31. 3, 1964 prijavijo premoženjskopravni službi Občine Celje vse morebitne neskladnosti 'med dejanskim sta- njem v naravi in katastrsko eviden- co zaradi vskladitve in ureditve pre- moženjsko pravnih odnosov oziroma pravilne obdavčitve. OBČINSKA SKUPŠČINA CELJE oddelek za finance OPOZORILO s katerim opozarjamo v.so prebivalstvo Med- lega in Levca, da je oddelek za notranje zadeve Celje — komisija za vz|i!ojo in var- nost prometa, skupno z Aeroklubom Celje, izdala sklep z dne 11. 10. 1965 o prepovedi vsakega i)rehoda preko letališča. Kršenje tega skl?pa. bodo organi prometne milice strogo kaznovali. KOMORNI MOŠKI ZBOR V CELJU vabi v svoj sestav navdušenega pevca, II. tenorja. Interesente v starosti do največ 55 let vljudno vabimo, da se javijo takoj v pisarni glasbene šole v Celju. Odbor Sadjarji, vinogradniki, gojitelji lepotičnih grmov — oleandrov itd. Pivovarna Laško nudi večje količine rab- ljenih pivskih sodov po zelo ugodni ceni. Prodaja se vrši vsak delavnik od 8 do 15 ure v Pivovarni Laško. Podjetje »POSREDNIK« CELJE. Tomšičev trg 16 tel. 25.90 Za komisijsko prodajalno rabimo več mo- ških oblek ter suknjičev, dalje ženska, mo- ška ter otroška dvokolesa, motorna kolesa, mopede, šivalne stroje in razni tehnični ma. terial. Dalje rabjmo pohištvo vseh vrst, več klavirskih harmonik ter emajlirane štedil- nike, peči itd. V posredništvu nujno rabimo več vselji- vih hiš in s-tanovanj v Celju in_bližnji oko. lici. Ugodno je na prodaj šivalni stroj, češke znamke ,.LAD.\«, skoraj nov. Imamo tudi več posestev v blizini Celja, ter lokal v Celju cca 40 m*. Ugodno na prodaj več pisarniških miz, za gospodarsko organizacije. V prodaji imamo OPEL letnik 1952, malo vožen, po generalnem popravilu. Dalje do- stavni voz SKODA, po generalni 5000 km prevožen, dobro ohranjen, cena 280.000. Za socialistični sektor rabimo za prodajo osebne in tovorne avtomobile ter prekucni- ke vseh vrst in znamk. Priporoča se kolektiv »POSREDNIK«, Ce. Ije. • TURIZEM OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE LEPO MESTO . Vse prijatelje in člane društva obvešča- mo, da bo od 14. novembra dalje v prodaji nova številka glasila Olepševalnega in tu. rističnega društva »LEPO MESTO< po ceni 50 dinarjev. SUSAK - BIOKOVO je naziv predavanja, ki ga bo imel v orga- nizaciji Olepševalnega in turističnega dru.š. tva prof. Šime Letinič v četrtek, dne 14. no- vembra v veliki dvorani Narodnega doma s pričetkom ob 19.50. Predavanje bo sprem. Ijalo 200 bitrvnih diapozitivov. Vstopnice so v prodftji v Turističnem infcjrmaci jskein uradu v Stanetovi ulici. BARVNI DIAPOZITIVI CELJSKE KOCE Za novi barvni prospekt Celja potrebuje- mo nujno barvni diapozitiv Celjske koče. Lastnika prosimo, da nam ga proda ali pa posodi. Olepševalno in turistično društvo ( elje, Ul. XIV. divizije St. 6. • KUPIM I l.\T 60t) kupim. Ponudbe poslati na upra. vo lista - pod šifro »Dobro ohranjen«. • PPvODAM I (iODNO prodam odlično ohriinjeno 52 basno klavirsko harmoniko. ( irman Fra- njo Turbarjeva 22 (na Otoku). KL.\VIR-pianiho porodaino najboljšemu po. ntulnikii, v nedeljo 10. novembra 1965 ob 10 uri na Celjski koči. Plainisko društvo Celje. U(;(^DNO prodam dobro ohranjen kozolec 10 \ 6,50 m primeren za uto. Naslov v upravi lista. PRODAM motor za žaganje drv znamke »DISEL«. Naslov na upravi lista. PROD.AM večjo količino prvovrstnega ko. renja. Florjane št. 64 Vrbje. • RAZNO Vdovec - posestnik, srednjih let, brez otrok, želi spoznati iskreno simpatično in srčno dobro kmečko dekle do 55 let zaradi žonitve. . ' , Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro tSrčno zaželena«. FINOMEHANIKA CELJE razpisiuje prosto delovnp mesto: SALDAKONTISTA — MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: ,popalna srednja šola. Nastop službe je možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delov- nega mesta. Z AHVALE ZAHVALA ob težki izgubi naše ljube luaiiie AJTNIK KATARINE se iskreno zahvaljujemo dr. Petkovič Verici iz Liboj za skrbno zdravljenje in laj- šanje bolečin naši ljubi mami. Fnako se zahvaljujemo sosedi Ani Kozo- viiic, vseiri znancem, sorodnikom, sodeluv. kam oddelka pakirnice Keramične indu- strije Liboje, za vence in cvetje. Še trikrat prisrčna hvala vsem, ki ste spremili našo ljubo mamo in sočustvovali z nami. Žalujoči: hčerka ' Frida. Karolina z 80 NedeLja, dne 5. 11. 1965 Srna ali divji ziijoc /. brusnicami in cmokom 250- 400 Piščancev paprikaš z domačimi širo- kimi rezanci < 200^50« Srbski pasulj s preknjenim mesom 150 -200 Kreniov(? rezine 80 Ponedeljek, dne 4. 11. 1965 .Sarma s slanino in zabeljenim krompirjem 150—250 Telečji perk-elt s širokimi rezanci 150—250 Kisle pij ličke s krompirjem 150 Polnjeni krofi 45 Torek, dne 5. 11. 1965 Szekelv golaž z zabeljenim krompir- jem 180—280 Prekajeno s kislim žebljem in repo 200—500 Telečja zarebrnica v gobovi, omaki 250—350 Polnjeni krofi 45 Sreda, dne 6. 11. 1965 Kmečka pojedina 5(M) 400 Krvavica ali pečenica z repo ali zeljem 250-550 Srbska [lileča čorba 150 Penasti zavitki s sladko smetano 80 Četrtek, dne 7. 11. 1965 Krvavica ali pečenica z repo ali zeljem .... 250 550 Matevž s prekajenim svinjskim mesom 180-280 Piščančeva rižota s parmezanom 180 -280 Srbski pasulj s prekaji'nim mesrtm 150—2(M) Petek, dne 8. 11. 1965 Morske ribe po izbiri ? Polenovka (Bakalar) na dalmatinski način 200 5(K) Sočni goveji golaž s polento 150 200 Jabolčni zavitek 80 Razen gornjega vas vabimo na naše okus- ne dopoldanske malice. Vse to vam nudimo po zelo ugodnih ce. nah. V točilnici ste postreženi brez postrež- nine. Prepričajte se o naši kvaliteti in zadovolj- ni boste. Kolektiv hotela Evropa Celje »MONTANA» 2ALEC razpisuje prosto delovno mesto obratnega električarja za proizvodnji obrat v Zaloški Gorici Pogoji: Kvalificiran obratni električar z najmanj enoletno prakso v proizvodnem obratu. Nastop službe je možen takoj. Osebni dohodki po pravilhilku o delitvi OD. Stanovanje v bližini obrata ni na razpolago, je pa preskrbljeno samsko stanovanje v Libojah ali Zabukovci. SPLOŠNA ZAVAROVALNICA V CELJU razpisuje prosto delovno mesto finančnega knjigovodje Pogoji : Višja šolska izobrazba z vsaj 3 letno prakso ali srednja šolska izobrazba z vsaj 6 letno prakso v knjigovodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Razpis veilja do zasedbe delovnega mesta. VODNA SKUPNOST SAVINJA, CELJE Ljulbljanska cesta 36 sprejme 1 gradbenega tehnika in 2 gradbenega delovodjo Pogoj: pod 1. absolvent Srednje tehnične šole z vsaj 5-letno operativno prakso, pod 2. z ustrezno prakso po možnosti pri nizkih gradnjah. Nastop službe mogoč taikoj ali po dogovoru. Doihodki so urejeni & pravilnikom. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. St- ^ 31. oktobra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 9 Pred bližnjimi konferencami ZK O nalogah aktivov prosvetnih društev o tem, kakšno naj bi bilo delo ak- tivov prosvetnih delavcev, so raz- pravljali tudi na zadnji seji sekretar- jev osnovnih organizacij ZK prosvet- nih delavcev v celjski občini. Po uvodnem referatu o pripravah letne- jja programa dela in o nalogah ko- munistov, ki ga je imel prof. Ivan (jrobelnik, je skupščina sekretarjev sprejela nekatere zaključke, ki naj bi služili kot izhodišče za večjo, bolj vsestransko in poglobljeno dejavnost aktivov. Tako je bilo zlasti poudarjeno, da morajo aktivi prosvetnih delavcev spremljati pripravo statutov šol in občasno pregledati, kako kolektivi v tem pogledu napredujejo; prav tako bodo morali nakazovati rešitve dolo- čenih problemov, posebej tam, kjer bo treba sprejeti načelno enotna sta- lišča. Aktivi bodo morali spremljati idej- nost pouka, o tem razpravljati in sprejemati sklepe o metodah dela in uvajanju pozitivnih izkušenj. V tem smislu bo potrebno sistematično in načrtno vzgajanje prosvetnega kadra po vseh zbornicah, tako da bpdo usmerili perspektivne ljudi v izredni politični študij, ki ga tudi za prosvet-^ ne delavce pripravlja občinska poli- tična šola pri delavski univerzi ozi- roma ideološka komisija pri občin- skem komiteju ZKS. Vpisovanje naj bi temeljilo na spoznanju, da je za kvalitetno delo v šoli potrebna tudi idejno politična širina in poglobljeno spoznanje na področju družbenih znanosti, kar je posebej važno za ti- ste prosvetne delavce, ki poučujejo družbene predmete, potrebno pa je seveda tudi vsem prosvetnim delav- cem, če naj ti uspešno aktualizirajo pouk, čustveno in prizadeto podajajo snov ter zavestno delajo v šolskih zborih in organih samoupravljanja v šolah. Spričo tega, da doslej kadrovske politike praktično sploh ni bilo, naj bi aktivi prosvetnih delavcev vpliva- li zlasti na sprejemanje novih učnih moči v šole. Primeri, ko gre za ne- kakšno ^»politiko« protežiranja (kakor recimo na III. osnovni šoli v Celju), bi bilo odpraviti. Ena izmed važnih nalog aktivov prosvetnih delavcev bo, da bodo sku- paj z osnovnimi organizacijami ZK vplivali na aktivizacijo zbornic in sin- dikalnih organizacij, da bo sin- dikalni program osnova za študij po kolektivih, ki naj odpira razprave in vzpodbuja k razčiščevanju stališč. Komunisti bi morali biti iniciatorji poživljenega in idejno bogatejšega dela sindikalnih podružnic; dali naj bi tudi pobudo, da bi te organizacije vnesle v program dela študij, ki bo dopolnjeval idejno delo v šolah. V tem smislu daje zgleden primer osnovna organizacija ZK na Hudinji. Članstvo dela v treh komisijah: v so- cialno zdravstveni, gospodarski in učno vzgojni. Komisije so delale ana- lize ter se povezale z organizacijami ZK v gospodarskih organizacijah in na terenu. Glede idejnosti pouka je vsak član prevzel določen predmet in ga v skladu z učnim načrtom kon- kretno obdelal. Nazadnje naj bi komunisti pravil- no tolmačili vse ukrepe na področju šolstva, kot na primer pomen Horae legalis, uvedbo halj za dijakinje, pre- poved kajenja v šolah itd. Ob krat- kem, gre za program, ki naj bi do- prinesel delež k vsebinski presnovi našega šolstva. Pri delih za popravilo opatijske cerkve v Celju so delavci naleteli na zanimive srednjeveške najdbe. Pri kopanju temeljev ob severni stranski ladji so v globini 80 cm našli več skeletov. Vsak skelet je imel na prsih poveznjen lonec. Omenjeni način pokopa je glede na vse okoliščine dokaj nenavaden. Dajanje raznih pred- metov v grobove, kakor tudi hreme, s p>ojavom krščan- stva preneha. Po drugi strani pa pokop v cerkvi izklju- čuje drugačen pokop kot krščanski. Torej so morali ver- jetno tudi pri krščanskih pokopih včasih otodiržati nekaj starih »•poganskih<< oladčajev. Razen navc>denih skeletov so našli v temeljih opor- nega stebra vzidan nagrobnik iz prve E>oi XVI. stol. Tudi ta je zanimiv iz več razlogov. ,Napis se glasi: Anno do((n-tim) ,M»CCCCC» XVIII iar ist gestarbe(n) die evber fra u Radi- gund haiderin von Eferdiugem geme- hl de Vlrich hohen- hanter gotsmid pur^ ger tzu Cilj der got genedig sey. Zanimive najdbe odkrite v opatijski cerkvi Iz napisa sledi, da sta bila 1518 pokopana (verjetno v tej cerkvi), Radigunda in njen mož, celjski meščan Ulrik, zlatar p>o poklicu. V opatijski cerkvi sta samo dva nagrobnika — vzidana sta v cerkvi — ki sta starejša od zgoraj omenjenega. Prvi iz leta 1421. škofa Hermana, pisan v latinščini in letnica' vklesana z rimskimi števil- kami. Drugi nagrobnik pa je iz leta 1503. Postavljen je v spomin nekega Andreja Hohenbarterja. Nagrobnik je pisan v gotici in z letnico, izpisano v arabskih številkah, kot je v tem času že splošni običaj. Zđto še toliko bolj preseneča naš napis, ki ima — morda pod vplivom »starokopitnega-^ kamnoseka — letnico še izpisano z rimskimi številkami. Napis obroblja enostaven dvojni okvir brez vsake rehefne upodobitve. Znano je. da je bila opatijska cerkev zidana že v K"^ stol. Na podlagi iz temeljev izluščenega nagrobnika pa sedaj vemo — to dosedaj še ni bilo znano — da so cer- kev v XVI. stol. že precej temeljito popravljali. Iz na- pisa končno tudi izvemo, da je bila v Celju v XVI. stol. že razvita zlatarska obrt. Po izjavi opata Kovačiča. ki je na nove najdbe tudi prvi opozoril Mestni muzej, pa opatijska cerkev zla- tarskih predmetov iz tega časa nima. L. Bolta MEDGIMNAZIJSKO SREČANJE Pretekli četrtek so dijaki brežiške gimnazije priredili za svoje celjske sovrstnike literarni večer. Na tem večeru so recitirali {>esmi franco- skega pesn.iika G. App>olinaira — v francoščini in slovenščini. Takšne vrste srečanja so za mlade dijake prav gotovo dobrodošla — o tem priča tudi velika udeležba. STAREŠINSKI SVETI! V celjskem okraju je v pionirske odrede vključeno okrog 41.500 pionir- jev in mladincev. Starešinske svete pa ima le 45 odstotkov odredov. Ker bi bilo prav, če bi imeli te svete vsi odredi, so na zadnji seji izvršnega od- bora okrajnega odbora SZDL menili, naj bi starešinske svete volili hkrati z novimi šolskimi odbori. To bi bilo toliko važnejše, ker naj bi bili prav ti sveti, ki bi usmerjali delo pionir- ske organizacije na šolah. POPRAVEK v zadnji številki je v članku V šolstvu dušeči še boljše uspehe, ki je bil objavljen na -t. strani, prišlo do neljube napake. Zad- nji odstavek bi se moral pravilno glasiti: Na osnovi analize in razprave je izvršni oJlbor okrajnega odbora SZDL sprejel ne- katere sklepe, ki naj bi prispevali k hit- rejšemu odstranjevanju obravnavanih sla- bosti ter utrjevanju vseh tistih uspehov, ki sni« jih v našem šolstvu že dosegli. ^ Store DPD Svoboda v Storah ima sedem sekcij, ki so v pretekli sezoni iz- vedle 35 prireditev s preko 4.800 o- biskovalci. Število obiskovalcev je v primerjavi s predzadnjo sezono naraslo za 33 odstotkov. Hkrati je padlo število gostovanj drugih pro- svetnih društev in Svobod v Storah. J. M. ZDRUŽITEV ZAVODOV ZA PEDAGOŠKO SLUŽBO Po priključitvi nekaterih občin imamo v našem okraju dva zavoda za pedagoško službo — prvega v Ce- lju in drugega v Krškem. Spričo te- ga, da celjski zavod opravlja službo za področje starega okraja in krški zavod svoje službe ne more opravlja- ti uspešno, je izvršni odbor OO SZDL na svoji zadnji seji sprejel v zaključ- kih tudi priporočilo, naj bi oba zavo- da združili. S tem bi bila dosežena boljša organizacijska enotnost. Zdru- žitev naj bi podprli tudi ustrezni fo- rumi. RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA V SLOVENJEM GRADCU Pred nedavnim so v Umetnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu odprli retrospektivno razstavo baročnih sli- karjev Straussov. Ob tej priložnosti so v Slovenjem Gradcu priredili dvo- je koncertnih večerov, med njima ve- čer baročne glasbe, v katerem je na- stopil godalni orkester RTV Ljublja- na pod vodstvom dirigenta Jakova Cipcija. Razstavo slikarjev Straussov. o ka- teri bomo še pisali, so si pred krat- kim ogledali tudi gostje iz Gradca — namestnik deželnega glavarja prof. dr. Kohren v spremstvu sodelavke, umetnostne zgodovinarke gospe dr. Amgard Eckhert ter gospoda Petra Schalla. sekretarja ljudske univerze ^^Urania<- v Gradcu. O razstavi so se izra^nil zelo pohvalno. Kakšne filme bomo letos še gledali v Celiu ? Celjsko kinopodjetje nam je posredovalo seznam filmov, ki jih bomo v Celju lahko videli še letos. Kakor meni, so vsi ti filmi vsebinsko zelo razgibani in bodo kinoobis- kovalce v celoti zadovoljili. Od DOMAČIH filmov bodo v tem letu na sporedu Samorastniki, Radopolje, Dvojni obroč in nemško-jugoslovanska koproduk- cija v dveh delih po romanu Karla \laya .Skrivnosti Orienta, nadalje filma Otoki in Operacija Tizian. ITALIJANSKA filmska proizvodnja bo za- stopana s filmom Marina, NEMšiL\ pa s filmi Ubežnik, Novela o šahu in Nisem Ca- sanova. Od ANGLEŠKIH filmov bomo lahko vide- li Milijonarko, V zavetju noči in Devetin- trideseto stopnico. Na sporedu bo kar pet FRANCOSKIH fil- mov — Dober pouk. Proti Jamaiki, Pogled z mostu. Obleganje Sirakuze in Kapetan ^Poleg MEHIŠKEGA Viharja nad Mehiko in Črnega orla, bo na sporedu še po en SP.\.\SKI (Potepuhi) in po en japonski (Pri- stanišče užitkov). Najštevilneje je seveda zastopana AME- RIŠKA filmska industrija. Tako bodo kino- obiskovalci lahko videli prepovedane stra- sti, Ponočno revijo. Zgodbo o Kubi, Raz- košje v travi. Zadnji vlak iz Gun Hilla, nadalje filme — Osamljeni so hrabri, But- terfield 8, komedijo Na divji zahod (v njej bodo nastopali nekdaj slavni komiki bratje Marx), Njeno edino ljubezen. Aprilsko lju- bezen in morda še kaj. Veprijeten rekord Kadar kakšna kokoš znese veliko jajce, celo tako s tremi rumenjaki, vedo daleč naokoli za pernato re- korderko. Toda kokoš pri hiši Po- povičevih v Vrbasu se je odločila za obraten rekord. Nekega jutra je ob običajnem kokodajsanju .spravi- la na svetlo jajce veliko kot oreh, težko komaj 10 gramov. Mislimo, da bo kokoš ravnala v svojo veliko škodo, če bo s takimi rekordi nadaljevala. Morda edinstven primer Društvo prijateljev mladine v Vidmu-Krškem je zelo delavno. To so zvedeli tudi v ZDA. Gla- silo slovenske narodne pod- porne jednote ^►Prosveta«, ki iz- haja v Chicagu, je 17. septembra 1963 priobčilo članek pod gor- njim naslovom. Avtor sestavka je dobesedno p dejavnosti DPM v Vidmu-Krškem napisal tole: >^Ker so letos s pomočjo DPM v Krškem vrtcu ustanovili- pio- nirsko knjižnico in uredili prosto učilnico za varstvo šolskih otrok, so stali organizatorji pred tež- ko nalogo, kako zagotoviti otro- kom pomoč pri učenju in nad- zorstvu. Požrtvovalni člani in članice DPM pa so stvar kar hi- tro rešili. Sestavili so umik, po katerem vsak en dan od dveh do šestih »dežura« v vrtcu, pro- svetni delavec pa pride za dve uri, da pregleda naloge. Otroke, ki se tu uče, so v šoli pohvalili. Vse to nudijo otrokom brezplač- no. Od šestih dalje lahko otroci gledajo televizijo, če je otroški program. V stavbi je še ena prosta so- ba, v kateri delujejo krožki: dramski, filmski, lutkovni, ša- hovski, modelarski, foto in vrt- narski krožek, v katerih je vklju- čenih 209 otrok. Tako. so v Krškem na mah uredili varstvo šolarjev, ki so se prej podili po cestah. Problem, ki ga poznajo tudi v drugih kra- jih, so rešili brez denarja in brez investicij...« Prav je, da tudi naši bralci vedo, o čem pišejo v tujini iz naših krajev. ZNANJE TUJIH JEZIKOV- POTREBA Kolikšno uslugo je celjska gospodarska zbornica storila gospodarskim organizacijam in posameznikom s tem. da je ustanovila ;8vod za poučevanje tujih jezikov, bi bilo zdaj še prezgodaj govoriti, toda usluga, fe jo naj tako imenujemo, je vsekakor ze- lo velika. V prenovljenih m zares sodobno urejenih in opremljenih prostorih nad zbornico »o namreč v teku že prvi tečaji - dva angle- ška ter po en francoski in nemški, ki se jih (dcležuje iH slušateljev. Da bi o novo ustanovljeni instituciji do- jiili jasnejšo podobo, smo naprosili za raz- fO\'or predsednika upravnega odbora zavoda lov. Mavca. Predvsem nas je zanimalo, kakšen je bil odziv pri gospodarskih organizacijah glede na potrebe jezikovnega izobraževanja nji- hovih kadrov. — Treba je reči. je dejal tov. Mavc, — dft se je na začetku pokazal velik interes, sa'} so se doslej uslužbenci nekaterih več- jih celjskih podjetij vozili na te tečaje v Ljubljano. Kar zadeva organizacijo tečajev, imamo le zaenkrat v jiopoldanskem časn, vsak dan razen sobote, ki je namenjena slu- šateljem, da si samoiniciativno izpopolnju- jejo in predvsem utrjujejo znanje, pridob- ljeno v teku predavanj. Razen tega so do- poldanske kapacitete še nezasedene, ker je važno, da si tudi predavateljski kader pri- dobi ustrezne izkušnje. Edini problem, ki se je pokazal, je v tem. da gospodarske or- ganizacije težko pogrešajo ljudi v rednem delovnem času. vendar bo nujno, da bomo v prihodnjem letu vpeljali jezikovne tečaje tudi dopoldne. Zlasti za gostinske in turi- stične delavce, pa tudi za trgovino, kjer imajo deljeni delovni čas. Poleg tečajev, ki so zdaj v teku, bomo po vsej priliki v bliž- nji prihodnosti uvedli še tečaja za italijan- ščino in ruščino, za kar vlada že zdaj ve- liko zanimanje. Zdi se. da bo treba potrebe določenih delovnih mest povezati z znanjem kakšnega jezika. — Obstoje morda kakšne težave s preda- vateljskim kadrom!* smo vprašali. — Ne. je odvrnil tov. Mavc. — Zaenkrat \manio dva redna predavatelja, ostali so Va«urarni. Pač pa so zahtevne zlasti pri- prave, kajti učno snov je treba pripraviti ^0 minute natančno, kar pomeni, da je ni mogoče raztegovati in tudi ne krajšati. Ura Iraja 4? minut. Na vprašanje, kdo te tečaje financira, in kolikšna je cena posameznega tečaja, je lov. Mavc dejal: — Obstoje v glavnem tri oblike financira- nj«. Nekaterim plačajo vse stroške gospo- darske organizacije, drugim del stroškov, medtem ko tretji plačujejo vse sami. Cene :«našajo za francoski začetni in nadaljevalni lečaj 75 tisoč, za angleški in nemški po 45 li.'oč in za konverzacijski tečaj 50 tisoč di- narjev. Cene so iste kot v Ljubljani in Ma- ribora. 1» ne sumo cene tudi oprema. Zavod ima učilnico in laboratorij z vsemi uajso- •iubnejšimi pripomočki. Zavod za tehnično pomoč je prispeval dva magnetofona in epi- diaskop, osta]o opremo, kot slušalke, po- hištvo in drugo pa je prispevala gospodar- ska zbornica. on Delo in umetnost ga navdušujeta Ko je VI \DIMIR STOVICEK dokončal meščansko šolo v Krškem, je pokojne- mu strokovnemu učitelju Dragotinu L meku zaupaL da se je odločil za vpis v umet- niško obrtno slikarsko šolo. Učitelj se mu je od srca nasmejal in ga vprašal, ce bo tam za ainštrajlierja <. Morda je Stovička prav ta opazka pripeljala na pot trdne- »11 in vztrajnega študija. Postal je kipar hi velik umetnik. Cenijo ga doma in v tu- jini. J^itopil sem v njegov atelje in ga zalotil I""" izdelavi plukete narodnega heroja Stan- Ki-ttiua-Skale in maršala Tita. Skromno. '<'<•« |«i/.(u-iio mi jt razkazal svoja umetni- ška delil, ki jih je bogata zbirka. Ko pa ge zaprosil za razgovor, je sprva okle- kasneje pa je le pristal. Sem. čeravno sem se rodil v Boštanju pri Sevnici. •^'•■ii Sle prišli v Krško? " '•*u iffsorju liepiču. v Pragi sem od leta 1.1 I obiskoval specialno umetniško iJ"^ 'ft« pa sem napravil spre- ' """I izpii na akademiji za upodabljajočo iTl'T"^ v Pragi, ki sem jo leta 1924 do- •"•»l z odličnim uspehom. , iiiirecjii Vits ne bi sodil za domačinu. "vont,. precej mehko, kajne? I^''"-*!«. Starši so bili Cehi. Iicu'»''^" ^i*" všeč Krško in njegova oko- iii''a"r"' ""^»^ '"■»j*- (•u 'p st« mi resnično posebno pri sr- kraju""""**" **■ ^ j'' ljudje? so. Vu,w''".'. prosim, nekaj utrinkov iz iii „f'' 'iste, kakor med sladke, Nin -'■ ^''^'>'- ko ''.1« res mladost in otroška leta. (i^^n^'pod okriljem topline staršev, ^•udir V"* P*"''"" pa 1»''" **«lrž" i"" "'"»deuiiji v Pragi. Sam sem se TeiL.f^?' in sem živel v nepopisni bedi. "stva^ nam občutek, kadar dokončno lo "i^**' izoblikujete neko umetniško de- • takrat uživate t slasti notranjega zadoščenja ali v ne|)rijetneiii nemiru nego- tovosti zaradi kritike? Vedno sem vesel, ko dokončam delo. Se- Neutruden umetnik Vladimir Stovi- ček med delom v svojem ateljeju daj delam največ po naročilu, toda povsem bom zadovoljen šele takrat, ko bom ustva- ril nekaj samoiniciativnega. Priznam pa, da se vedno kritike bojim. Katere ziiaiuc, prijatelje najbolje cenite? Ciloboko sem cenil pokojnega prijatelja dr. Mirka Pretnarja iz Ljubljane. Enako cenim tudi profesorja Erancesta Vardjana iz Leskovca in prof. dr. .Mihajla Roštoharja iz (ioleka pri Krškem. Kaj iiiiale še v luičrlu? Pripravljam se za samostojno razsatvo, ki bo v jeseni naslednjega let« v Novem me- stu. Morda mi bo uspelo razstavljati v na- slednjem letu v Parizu. /di se mi. da \ Krškem še niste razstav- ljali? .Ne. Zvedel sem, da sodelujete s celjskim iiiii- zejeni NOB: /e dolgo? 2e več let. Ker bo 29. novembra otvori- tev muzeja .NOB v prenovljeni stavbi, bom v ta namen izdelal več plaket narodnih he- rojev iz Kozjanskega oziroma celjskega področja. .\li Vam je Celje v.šeč? Zelo mi je všeč. .Največje priznanje, ki sto ga dosedaj do- bili? Trdinova nagrada in leta 1911 v Parizu, častno priznanje »Salon Artistes Francais64. leta. Četudi smo, že v dosedanjlj) pripravah temeljito proučili vse pogoje in okolnosti, ki so vezane z uvedbo skrajšanega delovnega časa. bomo navzlic temu morali rešiti še nekaj problemov. Naša težnja in želja je, da bi čim bolj vskladili naše poslovanje z de> lom vseh ustanov in drugih. Gre namreč za to, da bi zaradi skraj- šanega delovnega časa v našem zavodu ne smelo trjjeti delo i v drugih ustanovah, ki so vezan« na našo banko. Mi smo prepri- čani, da bomo pri reševanju tega pix>blema našli zadovoljivo reši- tev, vsekakor pa skupni jezik z vsemi zainteresiranimi stranka- mi. M. B. SKRBNE PRIPRAVE - ZAŽELEN USPEH Za 42-urni delovni teden Sedemintrideseti člen zvezne usta- ve določa, da ima delavec pravico do omejenega delovnega časa. Za- jamčeno je, da traja delovni čas naj- več 42 ur v tednu ... To ustavno določilo je sprožilo ne samo izredmo odobravanje marveč tudi veliko zanimanje. V .kolikor bi bil administrativni prehod iz 48 ur na 42-urni tednik več kot enostaven, pa namen skrajšanja delovnega časa ni v tem, da bi ga proklamirali in uveljavili ne glede na možnosti in specifičnosti, marveč samo v tem, da uvedba novega delovnega časa ne sme vplivati na zmanjšanje proiz- vodnje., niti za zmanjšanje osebnih prejemkov. Nasiprotno — v tem ukrepu, v skrajšanem delovnem ča- su, bi lah|co iskali kvečjemu bolj- še in večje proizvodne uspehe in zlasti še večje osebne prejemke. Prehod na 42-urni -delovni teden je pred približno dvema mesecema priporočila 'posebna komisija zvez- nega Izvršnega sveta. V lej zvezi je priporočila vsem delovnim organiza- cijam, naj se takoj lotijo priprav in v ta namen sestavijo dokumentira- ne analize gospodarskih, finančnih in drugih učinkov ob skrajšanem de- lovnem času in seveda prav tako po- droben načrt organizacijskih in go- gospodarskih ukrepov, ki bi v vsaki fazi skrajševanja delovnega časa za- gotovili ustrezno raven produktivno- sti dela in uspešnosti poslovanja. Ra- zumljivo je, da vsi ti ukrepi ne sme- jo iti na račun povečanega nadurne- ga dela. Zato mora prehod na skraj- šani delovni čas kvečjemu pomeniti mobilizacijo notranjih rezerv. In končno, prehod na skrajšani delovni čas zahteva nadaljnjo izpopolnjeva- nje sistemia nagrajevanja. Osnovni pogoji prehoda na sikraj- šani delovni čas tičijo torej v teh zahtevah: # upoštevanju bodoče diinamike proizvodnje in produktivnosti deila ter # v previdevanju določenega po- večanja osebnih dohodkov. Kot kažejo dosedanje izkušnje, se delovne organizacije lotevajo tega problema izredno previdno. V koli- kor ta previdnost izhaja od temelji- te analize vseh notranjih odnosov, ki lahko vplivajo na skrajšanji de- lovni čas ob istočasnem povečanju proizvodnih uspcliov ter zboljšanju sistema nagrajevanja, je v redu, v kolikor pa je ta »previdnost« rezul- tat čakanja na neke vzore in šablo- ne, ki jih naj dajo drugi, pa so na hudo napačni poti. Ustavno določilo o uveljavitvi 42- urnega tednika so vsi delovni ljudje toplo pozdravili. Zato bi kazalo to zanimanje izkoristiti v največji mož- ni meri. Četudi so v delovnih orga- nizacijah imenovali posebne komi- sije, ki naj proučijo uvedbo skraj- šanega delovnega časa, bi kazalo v to akcijo zajeti prav vse člane ko- lektitvov. Ce kdo, potem so prav vsi zaposleni v kolektivu zainteresiirarki, da se skrajšani delovni čas uveljavi brez škode za proizvodnjo in brez zmanjševanja osebnih dohodkov To pa hkrati pomen.da bodo lahko dali vrsto koristnih .pobud za uveljavitev 42-urnega delovnega tedna, vrsto su- gestij za zboljšanje organizacije de- la, za odkrivanje notranjih rezerv in podobno. V tej akciji ni in ne more biti šab- lon. Tu ni vzorcev, ki bi jih lahko v celoti posnemali in prenesli v last- no delovno okolje. Zato bodo tudi priprave na uvedbo skrajšanega de- lovnega ■ časa potekale v različnih kolektivih različno, vsekakor pa ob temeljiti analizi lastnih pogojev in možnostih. Zato je razumljivo, da bodo v nekaterih kolektivih prej sprejeli sklepe o uveljavitvi 42-ur- noga delovnega tednika, drugod pa pozneje. Akcija ni enostavna in je ne kaže podcenjevati, saj bo lahko njena uresničitev ob nesolidnih pripravah prej rodila slabe, kot pa pozitivne rezultate. In še nekaj — prehod na 42-urni delovni teden ni samo stvar kolek- tiva, marveč tudi naloga in obvez- nost celotne kamunaJine skupnosti. Prav zato so bile pri občinskih skup- ščinah imenovane komisije, ki naj s'premljajo to dalo, ga analizirajo in pomagajo povsod, kjer bo treba. Povsem razumljiva in umestna je tudi velika angažiranost gospodar- skih zbornic ter njihovih organov. M. Božič Gostinci ne bodo želeli zaostati Zadnja seja sveta za turizem in go- stinstvo pri okrajni gospodarski zbor- nici v Celju je opozorila tudi na 42 urni tednik, oziroma na delo komi- sije, ki mora proučiti ta problem in predlagati vsaj okvirne smernice za njegovo rešitev, oziroma za uvelja- vitev enega od ustavnih določil. Razprava o prehodu na 42 urni ted- nik je pokazala, da se gostinski de- lavci zavedajo naloge, s katero se bo- do morali spoprijeti, hkrati pa tudi težave, na katere .bodo naleteli in ka- tere bi imeli kadri, če bi skrajšane- ga delovnega časa ne uvedli. S kvalificiranimi delavci imajo v gostinstvu težave že zdaj. Redki so, ki ostanejo v tej stroki; več je nam- reč tistih, ki zaradi neurejenih raz- mer v nagrajevanju, ali drugače po- vedano, zaradi sorazmerno nizkih prejemkov, odhajajo drugam. Ce so doslej vsi ti ljudje odhajali iz gostin- stva zaradi prejemkov, potem je go- tovo, da bodo v prihodnje obhajali tudi zaradi delovnega časa. Vse to go- vori, da se bodo morali tudi kolek- tivi gostinsldh podjetij resno sprpri- jeti s proučevanjem prehoda na 42 urni tednik. Gotovo je, da to delo ne bo lahko. Toda zdaj ne gre za to — bi ali ne. temveč samo še za impera- tiv — kako, da delo ne bo trpelo, da bo promet ostal vsaj na isti ravni in da bodo tudi prejemki najmanj taks-; ni, kot so dosedanji. Odgovor na to' vprašanje pa bodo našli v temeljiti analizi dosedanjega dela, v analizi prometa, obiska v posameznih dnevih in celo urah in podobno. Za rešitev tega problema pa seveda ne bodo zadostovale okvirne smernice, šablo- ne in podobne reči, temveč samo pod- robna proučitev lastnega stanja v podjetju. Ce bodo hoteli v gostinstvu zmanj- šati fluktuacijo in dati ustrezno spod- budo zaposlenim, potem bodo morali odpreti tudi to vprašanje; pa ne samo odpreti, marveč tudi zadovoljivo re- šiti. NAŠ OBISK V Ljudskem magazinu Izložbe so polne in vabijo ... Pred njimi se ustavljajo ljudje in gleda- jo, primerjajo in izbirajo. Ze tu in šele potem v trgovini, ki je podob- na živahnemu mravljišču. Tako je v Ljudskem magazinu vsak dan, od jutra do večera. Seve- da, naval je večji ob dnevih, ko ima- jo V podjetjih in ustanovah izplači- la osebnih prejemkov. — Kako ste se založili za zimo in kako sami ocenjujete založenost, smo zastavili vprašanje direktorju trgovskega podjetja Tkanina-Galan- terija, tov. Mlinariču. — Storili smo vse in to bomo tu- di v prihodnje, da bomo kar naj- bolje založeni, da bo izbira blaga kar se da velika. Seveda pa imamo pri tem težave, ki jih skušamo z vestnim in prizadevnim delom odpra- viti. Primanjkuje namreč težke kon- fekcije pa tudi blaga za zimske plašče. Asortiment volnenih izdel- kov se je zmanjšal. Vzrok za to lah- ko iščemo y povečanem izvozu, medtem ko uvoza ni. — Mi skušamo to stanje popravi- ti s tem, je dodal tov. Lah, da išče- mo stike z vsemi proizvajalci in kupujemo pri njih, kar se pač da. — Morda bo potrošnike zanimalo to, je spet povedal tov. Mlinaric, da bomo že v novembru in decembru dobili zimsko perilo iz nekaterih vzhodnih držav. — Precejšnje težave imamo tudi zaradi pomanjkljivega tehničnega opisa blaga, je spet dejal tov. Lah. Ne- kateri proizvajalci to nalogo zane- marijo; mi pa imamo spričo tega velike nevšečnosti, saj ne moremo prodajati blaga, ki ga ne poznamo. — Ali ste zadovoljni s prometom? — Smo, je odgovoril tov. direk- tor. Številke namreč kažejo, da v redu izpolnjujemo predvidevanja in da bomo postavljene naloge ne le izpolnili, marveč tudi presegli. — Na zadnjem občnem zboru va- še sindikalne podružnice ste veliko govorili o gradnji prepotrebnega skladišča. Prosim, kako je s to za- devo? — Mi se zavzemamo, da bi do gradnje prišlo ^ čim preje. Skladišče namreč nujno potrebujemo. Zato bi radi, da bi tudi pri merodajnih činiteljih naleteli na polno razume- vanje in pomoč. Kakor hitro bo padla odločitev glede lokacije (v načelu je odobrena nekje v bodo- čem središču celjskega mesta, to- rej blizu hotela Celeia), bomo zače- li z zaključnimi deli, z načrti in po- dobno. To skladišče bo grajeno v lipu veleblagovnice. Sprva ga bomo uporabljali kot skladišče, pozneje pa, zlasti še, če bodo načrte potrdili tudi ekonomski računi, ga bomo sptiemenili v veleblagovnico. To skladišče, oziroma ta veleblagovni- ca bo imela okoli 3.000 kvadratnih metrov prodajinh površin. Drug problem, s katerim se ukvarjajo, je še dejal tov. Mlinaric, pa je ureditev sedanjih prostorov Ljudskega magazina. Vgotavljarno namreč, da ti prostori ne ustreza- jo, da imajo veliko stebrov, da mo- ramo blago dovažati z glavne in naj-, bolj prometne ceste in podobno. S primerno ureditvijo bi lahko pove- čali prodajne površine od doseda- njih 800 na skoraj 2.000 kvadratnih metrov. Prav tako bi uredili ves do- voz blaga z zadnje strani, da bi po- tem ne ovirali več prometa na Sta- netovi oziroma Prešernovi cesti. Se- veda, to so zaenkrat le še razmiš- ljanja za rešitev tega vprašanja. Drugo pa je, kaj bodo rekli ekono- misti; ali se nam bo sploh splačalo začeti to delo, ali ne. Gotovo je le eno, medtem ko no- vo skladišče v tipu veleblagovnice nujno potrebujemo, pa bomo preu- reditev sedanjih prostorov Ljud- skega magazina temeljito proučili. M. B. Obrtni servis v Štorah Na zadnji seji .krajevne skupnost: v Storah so razpravljali tudi o obrti. Ugotovili so, da gospodinjsko u.služ- nostni servis s pralnico, krpalnico in krojaštvom lepo napreduje. iVIenili pa so, da ostala obrt precej šepa in se ne razvija vzporedno z ostalo, zelo ži- vahno komunalno dejavnostjo v Sto- rah. Najibolj pogrešajo zidarje, kle- parje in ključavničarje. Seveda pa te dejavnosti razen občanodplati so slabi; tu je preveč ostrih skalnatih lobov, zato se takšen podplat preveč zazre v skalovje. Najboljši je raven, debel in nekoliko hrapav podplat. Z vašimi gumijastimi copatami boste težko hodili, je še dejal. Tudi puško smo vzeli za vas seboj. Dvanajstica je. S takšnimi .streljamo tu. Izročil mi je dobro ibrezpetelinko In pas z naboji, pol- njenimi samo na pc>\. Kajti kuncev ne streljamo na' daleč, največ na 20 metrov. Pravijo) da jim teren ne dopušča daljišiih strelov; odbojne šibre pa so lahko zelo nevarne. / Cez dobre pol ure .smo že pristali. Psi, ki so bili ves čas zelo neijiirni in ki .so venomer gledali na otok, so že kakih dvajset metirov pred obalo skočili v morje. Pri- vezaM smo barko, pijačo pa obtežili in jo jx>topili v morje. Tako ise je začel moj prvi lov na kunce. Kunce lovijo na otoku v glavnem od avgusta do no- vembra, od februarja do julija pa kunci vsakih 28 dni pometujejo ter se tako izredno hitro množijo. Otck je precej dolg, visok pa kakih sto metrov. Ob- rasel je z niizkim usikrivljenim in vase potegnjenim ost- rim grmovjem. Narava tu ni bogata. Krš, pravi dalma- tinski krš, razbrazdan od dežja in vetrov, obdelan od soli, poln navidezno gladkih, pa vendar drobno hrapavih površin, prepreden z žlebički in žlebovi, drobnimi useki in kot britev ostrimi robovi. Dobre je bilo treba paziti, da se noga ni kam zataknila. Razvrščena v strelce smo se {lomikali naprej. Pred seboj sem v grmovju zagledal psa. Dolg, stegnjen in ukrivljen rep je dal čudno sliko. Stipeta sem opozoril na psa. Počakajte, takoj pridem, je dejal in stopil h grmovju Tudi sam sem se pomaknil bliže, na kakšnih deset metrov. Pa še nd bilo dovolj. Se bliže, in pripravite se, je opozoril Stipe. Ko sem tako stal na preži, je počilo. To je psa ne- koliko zmotilo; pa je vendar obstal na mestu. Potem je Stipe zalučal velik kamen v grmovje. Zatem še ene- ga; tokrat ne zaman. Tedaj se je za drobnim kuncem pokadilo tudi iz moje puške. Prekopicnilo ga je na kakih petnajst metrov dn že ga je zagrabil pes. Takrat sem si kunca prvič ogledal. Po obliki in barvi je skoraj popolnoma podoben našemu zajcu; samo da ga je za kakšen kilogram. Takšni in podobni dogodki so se ponavljali dobro uro. Našteli smo devet kuncev. Volnena srajca je žejno vpijala pot; zavihani rokavi pa so bili krivi, da je koža začela rahlo rdeti. Na vseh teh otokih, ki so se pred nami vlekli kot rahlo napihnjeni mehurčki, so kunci, so mi pripove- dovali. Kmalu, ko bo sonce zašlo, bo lov najboljši. Tedaj pridejo kunci na pašo iz svojih skrivališč. Čakali smo, da se je žareča krogla pričela stapljati z oibzorjem. Lov se je zopet začel. Noge so me bolele čedalje bolj. Krš je pK>časi, a zanesljivo opravljal svoje delo. Psi so bili' živahni, vendar so streli redkeje padali. Počasi smo se vračali z dragega vrha. Tedaj je Mate ' opazil čredo ovac. Končajmo tovariši, je predlagal. Pred nami ovce plašijo kunce, mi pa ovce. Zato uspeha ne bo. Po Matinem predlogu ni padel nt>ben strel več. Bilo mi je kar prav. Neprestano gledanje v tla. ali bom stopil prav naprej, ali Se bo kje pojavil kak kunec, me je pošteno izmučilo. Skozi podplate pa sem čutil vsako najmanjšo vzboklinico. Za prvič kar dobro so mi dejali. Od dvanajstih kun- cev so bllf štirje moji. Bil sem zadovoljen. Neverjetno živahni psi so napravili dober vtis. Stii'i ure temeljite gonje vzdrži samo tam aklimatiziraii P^^- Ko smo prispeli v zalivček, smo se najprej krepko založili z ribami in kruhom ter šele potem splahnili grla s črnico. Hoteli so mi izročiti vse kunce, ki .sem jih uplenil, P* sem si izgovoril le enega za gospodinjo. Podarjenega kunca sem ji izročil in tako dragi dan izvedel, kaj marenda. ►►Ovo če biti fino za marendu,« mi je dejala prejšnji večer... ' Valter Dvoršdi gt. 44. 31, oktobra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 11 Kdo je odgovoren? Opekarne — ali kakor jih bolj zveneče itnonujeniio; industrija gradbenega materiala, so po svoji proizvodni opremljenosti silno za- starelo. Odvisne od vremenskih raz- mer (sušenje) so to obrati, ki mo- rajo zuposljevali v proizvodnih ko- nicah sezonsko delovno silo. Izhod iz položaja je rekonstrukcija, je prehod na modernejši način proiz- vodnje. Tako je kolektiv opekarne Lju- hcčna—Buikovžlak v iletii 1960 za- prosil za rakonstrukcijo kredit iz investicijskega sklada občine in okraja 9 milijonov in 550.000 dinar- jev. Ker pa pozneje rtbčina in okraj nista izpolnila obvoze, jo odpadel tudi kredit iz ropiubliškoga isklada in to v znatno višji vsoti 46 milijo- nov in 864.000 dinarjev. Koleiktiv je medtem, v prepričanju da bo kredit dobil, začel rekonstrukcijo z last- nimi sredstvi v višini 41 milijonov in 246.000 dinarjev. S tom i srod.stvi jo izvršili prvo fazo rekonstrukcije, ki pa jo nato zmrznila . Rezultat: Proiizvodnja se ni pove- čala, zgradbo služijo za skladiščo opeko, delovni pogoji niso za trohf- co boljši, kolektiv jo ob skoraj 42 milijonov prihranjenih sredstev, problemi so ostali isti. Nizki dohod- ki, porazna fluktuacija delovne sile. Kdo je zdaj kriv za nastalo raz- mere? Doloviii kolektiv, ki je mor- da verjel na besedo, ki ni bila iz- polnjena? Ali morda kriterij odgo- vornih činiteljev, ki so ob prvi te- žavi s sredstvi črtali tisto manj važno. (Iz poročila in razprave na letnem občnem zboru Občinskega sindikal- nega sveta.) IN ŠE POSTSKRIPTUM! Prav tam, na ol>čnem zlx)ru sim- dikata celjsko občine, je bilo go- vora o podražitvi gradbenih uslug. Med drugim tudi o tem, da je ope- ka dražja ... Ali lahko pričakujemo cenejšo v takih razmeraJh? Lahko le na račun osebnega dohodka delavcev, drugih rezerv tam ni. Toda ali je prav, da bi v naši družbi računali na tako rezervo. Prav je če imajo prednost najbolj akumulativna podjetja, predvsem izvozna, toda v hude di- pr^Nporco v razvitosti mod raznimi paiu)gami no smemo zajadrati. J. Kr. Nevljudni strojevodja v soboto (26. oktobra) sem po na- vadi odhajal z doma. Pohitel sem, te- daj pa sem že zaslišal hrupečega ►>Ro- gačana«, ki se je potegoval proti že dolgo zakoličenem in še vedno le na papirju obstoječem postajališču v Šentvidu pri Grobelnem. Zato sem še bolj pohitel, čeravno je ura (točna) kazala, da je še nekaj časa. Ko sem šel mimo službenega voza, pa je strojevodja na veliko začude- nje potnikov potegnil garnituro — manjkalo je namreč, dve minuti dg odhoda vlaka. Potniki, ki so tedaj bi- li še na tleh, so začeli skakati na vlak. Tedaj pa je vlakovodja, ki je videl, da obstaja nevarnost, velel ustaviti vlak. Pozneje je tov. Lužar na Vprašanja potnikov, zakaj je vlak začel premi-, kati predčasno, odgovoril, da gre za vezni red. Pri tem pa se je izognil odgovoru o točnosti odhoda. Potniki pa smo kljub temu ostali prepričani, da je vozni red urejen prav zato, da se železniško osebje drži določenih časov za odhode vlakov. To pa še to- liko bolj velja, ker v Šentvidu nima- mo vlakovnega odpravnika, pa tudi zavetišča ni na provizornem postaja- lišču. Ne pozabimo, zima se bliža. Zaradi tega potniki še toliko bolj prosimo strojevodjo, da posveti temu na postaji Šentvid posebno pozor- ^ost. Ivan Zogar, Šentvid pri Grobelnem Motiv iz Logarske doline Ali veste kje je ta ulica? Takšno vprašanje spravi marsika- terega Celjana v zadrego. »Kje naj bi bila ta ulica?« premišljujeta oba, tisti, ki vprašuje in oni, ki bi moral odgovoriti, pa žal tega ne ve. Po takšnem pogovoru postane mno- gokrat tujec žrtev, saj ga domačin pošlje prav v napačno smer in tako traja ura ali več, da le-ta pride do zaželenega cilja. Ali ne bi mogli (to urediti drugače? Pri postaji bi uredili pregled ulic, saj jih imamo v Celju kar precej. Tako imajo baje urejeno v Maril>r;.ru in bi- lo bi prav, da bi jim sledili. Ne ra- čunajmo .samo na odgovore milični- kov, teh je na naših ulicah razum- ljivo premalo. Cas pa je zlato, mar ne? D. Frece, Celje, Gosposvetska ulica . Ne ubij me mati! Pred nekaj meseci .se je Neža Goršak iz Zadovinka napotila v Krško. Za njo je prifekln petlelna nezakonska hči. Želela je iti z materjo. To pa je bilo nintni preveč. Zahtevala je od otroka, naj se vrne domov. Hrerkiea le ni vzela njene.^a opozorila dovolj resno. Tedaj pa je v materi zavrelo. Prijela je otro- ku, ga p()ložilu na kolenu in i)rićclu neusmiljeno pretepati. Ko je smatrula, da je njenemu »jnn;išt\U'< dovolj, je otroku spodil;i z iiesedo: »marš domov!« Srce petletne punčke je pričelo močneje ntri |)ati, toda želja po materini bližini, je bile močnejša od žgočih ndareev. Deklica se ni obrnila proti domu, temveč je s piosečim pogledom in kretnjo obstala kakor okameneln. .Mati ni razumela nje- ne prošnje. Vsa besna s^ ji je približala, jo dvignila meter visoko in jo nemi- lostuo treščila na asfaltno cesto. Nemočno telesce se ni moglo upirati. Lastna mati je svoje »junaško« dejanje ponovila še enkrat. Otrok je čutil bolečino, vendur je bil strah močnejši od udarcev. ZusliitJla je najhujše . . . Pričela je pro- sili: ».M.\M.\. PLSTF ME. SAJ GREM DO.MOV. .\E UBIJ ME MAMA!« Brez- sr.^iia mati otroku sicer ni tretjič vrgla na asfalt, pahnila pa ga je na njjvo v pšenico. .Morila hi se nad otrokom še znesla, če ne bi prileteli bližnji delavci in zaščitili otroka. GorŠko\u jc posrednikom resko odvrnila: »Otrok, j^ moj in lahko delani z njim kar iiočcnil« Otrok je tvoj. mati. Toda popolno mu bo tsoj šele takrat, ko bo občutit \cč materinsko ljnl)ezni. topline in skrbi. .Ali se lahko ponašaš s tem, da jc otrok ves krvav od.l^el domov in da si bi|j> zuradi take »ljubezni« do svojega otroku lvUzno\ana? Alt si pomislilu. da jc še bolj kazno\an tvoj otrok, ko izjavljaš, du lahko deluS z njim kar hočeš. Otrok je sestavni del družbe in ver- jemi nam, da smo postali vsi znskrbljeni zuradi t>ojegtt početja tistega usodnega dne, ko je moral prositi za svoje življenje. Daj otroku tisto, kar od tebe pričakuje. Ko otrok ne bo več pričakoval in ko mu bo postalo srce trdo, ne bo več tvoj otrok! D, K. Ali bodo Zdolani oškodovani? 18. oktobra je krajevni odboa- SZDL na Zdolah na svoji seji razpravljajo ukinitvi pošte na Zdolah. Seje so se razen predstavnikov PTT podjetja udeležili še:, predsednik občinske skupščine inž. Franc Dragan ter pred- sednik občinskega odbora SZDL, Slavko Lipar. Predstavnik podjetja za PTT promet iz Novega mesta je seznanil navzoče o razlogih, ki ^o pri- vedli do ukinitve pošte na Zdolah. Gre namreč za izgubo, ki znaša oko-, li 883.000 dinarjev letno. Izguba pa nastaja zaradi tega, ker je število od- hodnih PTT storitev pri Zdolski po- šti zelo majhno. Zato ni bil tudi upravnik :pošte polno zaposlen in je prejemal nizke osebne dohodke. Ker PTT podjetje nima sredstev za kritje izgube, je predlagalo, da se pošta na Zdolah spremeni v poštno zbiralnico. Poštno zbiralnico bi predvidoma vodila bivša upravnica pošte Amali- ja Vodopivec, poslovala pa bi 3 ure dnevno. Zbiralnica bi bila neposred- no vezana na pošto Videm-Krško I in bi prav tako sprejemala o^ strank navadne in knjižene pošiljkCj posre- dovala pri vplačilu na tekoče račune * in poštnih nakaznicah. Nadal.je bi prodajala poštne znamke, vr^notni- ce. razglednice, vizitke itd. Vse spre- jete pošiljke bi dnevno odnašal pis monoša na pošto v Krško, kar sedaj ni. Razen tega bi bila tudi dostavna služba dobro organizirana. Pismono- ša, ki bi imel svttj sedež na krški po- šti, bi dnevno dostavljal na Zdole in okolico navadne in knjižene pošiljke, izplačeval nakaznice, prodajal pošt- ne znamke in druge vrednotnicc, pre- vzemal bi za odpravo navadne in pri- poročene pošiljke, manjše pakete, te- legrame itd. Na Zdolah bi postavili tri poštne nabiralnike, ki bi .jih dnev- no izpraznjeval pismonoša. Zaenkrat bi se ljudje posluževali telefona v tr- govini na Zdolah, kasneje ko bo kr- ška pošta avtomatizirana, pa bi na- peljali še eno telefonsko zvezo na se- dež poštne zbiralnice. V razpravi se odborniki niso najbolj ogreli za pred- log, vendar so spoznali, da Zdolani z novo organizacijo pošte ne bi bili oškodovani. Do reorganizacije zdol- ske pošte bo predvidoma prišlo prve- ga decembra. d. k. Se enkrat »PREDRAGA COCTA« Spričo nekaterih verbalnih nejas- nosti v sestavku »Cocta je predraga« (št. 58 Celjskega tednika) objavlja- mo pripombe tov. Rika Rižnerja, tajnika Gospodarske zbornice Celje: Netočno je pisanje, da je v hotelu »Celeia« uslužbencem za ttj,"00.000 din preveč izplačanih osebnih do- hodkov in da bo to občina popravila s sredstvi, ki se naberejo iz oseb- nih dohodkov zaposlenih. Izguba se krije iz skupne rezerve pri občini v katero so dolžna prispevati vsa podjetja in nima zveze z osebnim dohodkom. Pisec, ki je zadevo obravnaval ne pozna terminologije in je tako pojem izgube, ki ga ozna- čujemo kot nepokrite osebne dohod- ke enostavno tendenciozno preime- noval v preveč izplačane osebne do- hodke, v prvem polletju so povpreč- ni osebni dohodki zaposlenih v ho- telu vCeleia« za redni delovni čas' znašali 26.000 dinarjev ter so tako za več kot 50 Vo nižji kot je povpreč- je osebnih dohodkov zaposlenih v industriji na področju občine Celje. Primerjava glede pribitka pri stek- lenici »Cocte« se lahko oceni tudi samo kot nestrokovna in tendencioz- na, prav posebej pa Se stališče, da bi morale biti cene v »Celei« take, dn bi bile dostopne vsem delavcem. Prav gotovo ni potrebno posebej dokazovati, du je hotel »Celeia", bil grajen za potrebe turizmu, pred- vsem inozemskef?a tranzitnega turiz- ma Icr dosedanje razmerje domačih in liijih jzostov tudi dokazuje, da je potreba'po tej kapaciteti dejansko obstojala in da so v novem hotelu pretežno inozemski gostje. Iz širšega družbenega stališča moramo pisca članku vprašati, zakaj bi inozemske- mu gostu prodajali storitve v »Celei« še ceneje kot jih že sedaj, saj so še sedanje cene vedno nižje od isto- vrstnih hotelov v inozemstvu. Zra- ven tega pa smo prepričani, da tudi domači gostje in Celjani razumejo, da v novem kvalitetnejšem objektu s kvalitetnejšimi uslugami, ne mo- rejo biti cene enake kot v gostilnah ter drugih manj so>V občini še je dosti ne- ustreznih jokalov, ki jih bomo mo- raii*preure*jati, toda prepričan sem, da po m o uspeli, če bomo smotrno gospodarili, trenutno pa so investi- ci j(* še /-(ila potrebne.« \a pplulski šoli bodo l|uliali opoldanski f ; obrok prehrana šoloobveznih otrok je včaah zelo pomanjkljiva. To velja pre(|vsem za tiste, katerih matere so zaposlene. Mnogi učenci si kuhajo opojne ■sami, mnogi so ves dan ob šolski malici, ali pa pojedo kosilo, ki ga ifiati, ko se vrne z dela, kar na hih'^ pripravi. Zato so se tudi v šoli 'na Polulah odločili, da bodo začeli pripi-avljati kosila za vse tiste otro- ke, latetib sitarši bodo to hoteli. Pio- nirjii so že pričeli z nabiralno akcijo. Zbiifejo sadje, sveže zelje, peso, krom- pir, trepo itd. Tudi prve pridelke s šolskega vrta bodo koristno uporab- ljali? Poprositi pa nameravajo tudi druibene in gosipodarske organizaci- je na njihovem terenu, da šolsko ku- hinjo v začetnih težavah podpro. Me- nim©, da bi bilo prav, če bi podjetja tista- sredstva, ki jih ipo navadi name- nijoiiotrokom svojih delavcev za novo 'leto^ podarila raje šolski kuhinji. Otrqp<: ima ob praznikih vsega do- volj^ lačen pa je takrat, ko je mami- ca v^ službi. Ldpa je tudi odločitev nekaterih starcev -r- da bodo namreč tisti, ki lahl^, prispevali za šolsko kuhinjo .več denarja kot oni, ki živijo v težkih sociilnih razmerah. Tako bodo konč- no tildi otroci osnovne šole na Polu- lah iaobili svojo šolsko kuhinjo. L... . J. s. 1 Gnusen umor v SPODNJIH GRUŠOVLJAH ZET UMORIL TASTA S TEM, DA MU JE V USTA VLIL SOLNO KIS- LINO. ŽENA ŽRTVE JE MIRNO GLEDALA ZVERINSKO POČETJE, VTEM KO JE NJENA HCERKA V SOSEDNJI SOBI BEDELA IN PRAV TAKO MIRNO ČAKALA, KDAJ BO NJEN OCE IZDIHNIL. Tak je bil nenavaden in nečloveški epilog drame, ki se je odigral 22. te- ga meseca okrog polnoči na posestvu v Spodnjih Grušovljah štev. 33 pri Slovenskih Konjicah. Posestvo je bilo malo. Obsegalo je dva hektarja in vinograd, ki je dajal letno okrog 600 litrov vina. Tu je ži- vel devetinpetvdesetletni vipokojenl delavec Franc Leskovar z ženo Ma- fijo, hčerko Terezijo in sinom Fran- cem, ki je bil svojčas zaradi nekega požiga kaznovan in prestaja kazen v KPD v Dobu pri Mirni na Dolenj- skem. Hči Terezija se je leta 1958 poro- čila s Francem Fridrihom, mlajšim delavcem iz KONUSA v Slovenskih Konjicah. Mladoporočenca sta živela v hiši ženinih staršev. Ta^ko so odnosi v družini, ki baje že poprej niso bili kdove kako mirni, postali še nestrp- ne jši: prihajalo je (io pogostnih pre- pirov med starejšima zakoncema, pa tudi med tastom in zetom. Posestvo je leta 1958 pripadlo Tereziji in Fran- cu Fridriih, ko pa je ta odišel za dve leti v vojsko, je bila dosežena razve- ljavitev pogodbe, ker Terezija ni iz- polnjevala pogojev glede prevžitka. Po vrnitvi iz vojske so Francu Fri- drihu ponudili posestvo, vendar ga ni hotel prevzeti. Medsebojni odnosi so se vse bolj slabšali, dokler niso po- stali nevzdi-žni in je njihova nape- tost tisto tragično noč dosegla kul- minaTcijo v pravcatem zverinskem dejanju. Franc Fridrih je prišel domov okrog triindvajsete ure. Kakor toli- kokrat prej, se je med njim in tastop vnel prepir. Zet je že pred tem izja- vil, da bo to noč ubil tasta, zato je zdaj za uresničitev namere iskal le še formalni razlog. Po kakšno slabo uro trajajočem prerekanju je poiskal steklenico solne kisline, planil na Le- skovarja, ki je med tem ležal v po- stelji, ga pričel daviti in ga z davlje- njem prisilil, da je odprl lusta, nakar mu je vanje vlil kislino. Žena žrtve je bila ves čas prisotna, vtem ko je hčerka Terezija bedela v sosednji so- bi in čakala, kdaj bo njen oče izdih- nil. Ker je neki sosed posumil, da bi bil Leskovar umrl naravne smrti, je o zadevi obvestil postajo Ljudske mili- ce v Slovenskih Konjicah. Vsi trije so se tako znašli v zaporu. Sodišče je uvedlo preiskavo. Čeprav vse okoliščine in motivi tega gnusne- ga umora še nekaj časa ne bodo po- jasnjeni, je teža dokazov po obduk- ciji trupla, ki je pokazala znake dav- ljenja na vratu in razjedena usta, že , privedla obtožence do piiznanja. Za- nimivo je zlasti, da je pokojnikova " žena Marija Leskovar priznala, da je napeljala zeta Franca k umoru, ka- kor tudi, da je hčerka Terezija že \ dolgo vedela za naklep, pa ni nič sto, \ rila, da bi ga preprečila. Kakšno je 'i bilo dejansko ozadje, bo pokazala na- ^ daljnja preiskava. k Konferenca šolskih upraviteljev v Šentjurju Nedavno je bila v Šentjurju kon- ferenca šolskih upraviteljev Šentjur-.? ske občine. Udeležil se je je tudi pro-jj svetni svetovalec tx3v. Mirko Koželj. Ta je izčrpno govoril o statutu šol- skega upravitelja v samostojnem me- hanizmu. Za tem pa so še šolski up- ravitelji razpravljali o stanju ob pri- četku šolskega leta, o učnih uspehih in o testiranju. Do aprila morajo šo- le izdelati statute. Na konferenci so ugotovili, da je treba posvetiti več pozornosti pouku in proučevanju zgo- ^ govine NOB, vso skrb pa morajo šo- le psvetiti Jugoslovanskim pionir- skim igram. Na področju šentjurske občine je 12 šol: 5 popolnih, 5 nepopolnih in 2 podružnični šoli. V vseh šolah se je letos vpisalo 2482 otrok. Te otroke poučuje 82 učiteljev, 9 učiteljev pa primanjkuje. Se vedno je tretjina otrok, ki imajo kombinirani pouk. Popolne osemletne šole so v Šentjur- ju, na Ponikvi, v Dramljah, v Dotx)ju in na Planini. V načrtu je gradnja nove šole v Slivnici pri Celju, h ka- teri se bodo pozneje, ko bo šola do- grajena, priključile šole Prevorje, Dobrina, Loka in del Kalobja. Za te otroke bo rnorala ob.ina organizirati prevoz z avtobusom. M. li. Brežice na valu 202 v nedeljo ob proslavi občin- skega praznika brežiške komune je začel delovati tudi relejni od- dajnik radijske postaje Ljublja- na. Relejna postaja dela na 202. valu. Pri delu ip pripravah za zgraditev relejne postaje se je najbolj angažiral podpredsednik občinske skupščine tov. Franc Bukovinski, načrte za stolp je pripravil ing, arh. Karel Filip- čič, zgradila pa so jo domača podjetja. Prvo lastno lokalno oddajo je občanom posredoval kolektiv lo- kalne radijske postaje v nedeljo ob pol enajsti uri. DROBNE IZNASIH KOMUN ŠTORE v Storah že nekaj let uspešno de- luje vzorno urejena varstvena usta- nova. V vrtcu je okoli 30 otrok. Vred- no je omeniti, da v tej ustanovi spre- jemajo razen rednih »gojencev^< vrt- ca tudi tiste otroke, ki potrebujejo varstvo le za nekaj lur. Pred kratkim pa so uredili tudi posebno kuhinjo za pripravo malic iri kosil za malčke. SLOVENSKE KONJICE Pred kratkim so predstavniki po- tičnih in družbenih organizacij na po- sebnem posvetovanju obravnavali naloge in probleme otroškega vart stva. Ti problema so namreč iz leta v leto bolj pereči, še zlasti pa je ve- lika ovira pomanjkanje ustreznih prostorov. -0- Analiza zaposlenih v konjiški obči- ni kaže, da je relativno vse več za- poslenih žena. Razvoj industrije in obrti pa je razen tega usmerjen tako, da bo zaposlitev žena še olajšana. -0- Gosipodarske organizacije na ob- močju občine so letos sprejele v uk 56 mladih fantov in 16 deklet. Veči- na jih je v industrijskih gospodar- skih organizacijah, deklet pa je naj- več v trgovini in obrti. Zanimiva pa je ugotovitev, da v kovinski in grad- beni industriji vsa oična mesta doslej še niso zasedena. 0-0 Na I. osnovni šoli v Slovenskih Ko- njicah je pričela z delom večerna gimnazija, ki jo obiskuje 20 slušate- ljev. Gre za slušatelje, ki nima,to po- polne osnovne šole in bodo z izpiti v enem letu opravili zadnja dva razre- da osemletke. Redna večerna gimna- zija v Konjicah deluje že sedmo leto. SEVNICA Potrošniki iz Sevnice in okolice so izredno zadovoljni, saj je njihovo osrednje trgovsko podjetje uredilo sodobno prodajalno. Nov trgovski dom je dejansko »-mala izdaja« trgov- ske hiše. Ima 450 kvadratnih metrov prodajalne površine, samopostrežni oddelek špecerije. samoiizbirni odde- lek za tekstilno blago, perila, plete- nine in galanterijo. 0-0 Občni zbor gasilske občinske zveze v Sevnici je poudaril zlasti potrebo po izobraževanju. V ta namen bodo organizirali nekatere tečaje, na kate- rih bodo predavali predavatelji iz Ljubljane in Celja. Istočasno *!o ot>o- zorili, da bi kazalo propagirati med pretbivalci višja zavarovanja. Izkaza- lo se je namreč, da je večina poslo- pij bila veliko prenizko zavarovana. Govorili pa so tudi o potrebi po ure- ditvi gasilskega doma na Bregu pri Šentjanžu. TEHARJE Na Tehar.iih je vodovod še vedno eden od aktualnih nroblemov. Sodi.io, da ie dograditev vodovoda polesr ka- nalizacije prva naloga. Kanalizacija je namreč že dotrajala. -O- ' Na Teharjih je zaživelo kulturno prosvetno delo v okviru »Svobode« v novem lepo urejenem klubskem pro- storu z bogato knjižnico. ^ Tiranoya mama Suho jesensko listje je šumelo pod nogami, ko se je iz tabori- šča Coburg premikal sprevod taboriščnikov, ki so spremili k zadnjemu počivališču »Tiranovo mamo«. Dim iz krematorija je zatemnil sivo, pusto nebo. Tudi Tiranooa mama je želela domov, med svoje drage. Domov na svojo zemljo. — Srce Ti- ranove mame, ljubeznive starke — matere otrok — partizanov, kot da se je preplašilo tako dol- ge, naporne poti, je ugasnilo. Sledila je svojemu možu in os- stala na tujem za vselej. UJETA LISICKA Mlado lisičko, ki se je kmetu za- tekla na vrt, so ujeli otroci in jo pri- vezali na verigo. Zdaj je lisička že odrasla. Zverjad, pa četudi je pripe- ta in če se z njo lepo ravna, se ne bo nikoli udomačila. Ujeta prostost, pri- peta na verigo, ne daje kaj simpa- tičnega videza. Boljše bi bilo lisičko pokončati, kot pa ji na ta način po- daljševati življenje. Lisice, če jih je preveč, delajo kme- tovalcem občutno škodo. Sicer pa je za vsako lovišče dobro, da ima zno- sen stalež lisic, saj jim lovci pravijo, da so lisice grobarji, ker pospravijo po loviščih vso m>rhovino. y St. _ 3l.^irtoibra 1963 CELJSKI TEDNIK Strui IS Začarani krog »črnega zlata« trka na duri, na stotine družin ima pa še vedno prazne ' rl^J: Lan-ska dolga zima je do zadnjega prahu izpraznila dr- nice in kleti. Strah pred novo zimo. Premog je nehote dobil ^*^naki »crno zlato« dvojni smisel. Industrija se boji pono- vitve lanske napake. ' Oskrba široke potrošnje šepa. Nekje se je zataknilo na poti od ' udnikov. Bi-ezobrestno kreditiranje trgovine s kurivom — naj- '^bčutljivejsa oblika strpnosti in verovanja dani besedi. Rudarji že skoraj nimajo več prostih nedelj. Mali potrošnik ^ je z dneva v dan bolj zaskrbljen. Skladišč pri trgovini s kurivom ni. In ko je neka trgovina « kurivom prosila za lokacijo skladišča, je dobila od občinske skupščine čudovit odgovor: »Nimamo časa, da bi se ukvarjali iSači-tov o rasti potrošnje kuriva v maloprodaji in v gospodar- ■stvu ni. V Velenju vsak dan več zasebnih odjemalcev — celo s Hrvat- ske prihajajo. PREOSTAJA ŠE POTROŠMK Najlažje je pač-zvrniti krivdo tja, kamor se stekajo vse posledice sla- be oskrbe to je na potrošnika. Kdor ima še prazno klet, je torej krivcev za vse nevšečnosti, pa če- prav je že pred časom vplačal pre- mog. Toda, če je kupec tista sporna osnova, zakaj jc potem neka druži- na v Žalcu pravočasno dobila pre- mog iz Celja, ker ima v službi pri »Kurivo« Celje dobro znanko in za- kaj so nam dopisniki z Brežic javili že sredi vročega poletja, da čakajo več kot mesec dni na obljubljeni, vnaprej plačani premog. Res je, da je celjska trgovina za kurivo v dogovoru z velenjskim rudnikom uredila celo kamionski prevoz premoga, toda najbrž je bi- lo planiranje potreb za letošnje le- -lo premajhno, l-'ogodbene količine ne odgovarjajo dejanskim potre- bam in brez šale lahko trdimo, da .so v letošnji jeseni najčešći telefon- ski pogovori med potrošniki in tr- govinami za kurivo in med slednji- mi in rudniki, železnico pa grajajo eni in drugi. Vsak pogovor sc začne: »Kdaj bom dobil premog?« Časa pa ni na pretek. Stanje jc treba reše- vati in naj nas letošnja izkušnja izuči, da se podobno ne bo več pri- petilo. So investicije rešitev? Jnsiio je. i^l»»lftJk«^-a pak, če bi'rešitev najpreje poiskali v ople- menitenju premoga s sušenjem, .saj vemo, da bi samo velenjski premog pridobil s s«- šenjem skoraj enkrat večjo kalorično vred- nost. Čeprav malo daljnosežna pa je vse- kakor rešitev z vplinjevanjem in uporabo plina v gospodinjstvu, kajti na železniei je kritična meja prevoza dosežena in bi tudi sleherna večja proizvodnja premoga bila re. silna bilka. Torej ne le moderna sodobna skladišča tr- govskih podjetij s kurivom, ne le novi in novi železniški vozovi in nikakor ne kriv- da malega potrošnika — problem sam je toliko kompleksen, da nikakor ne smemo biti začudeni, če bomo prav kmalu morali preiti na uvoz premoga. Zima pa se bliža in z njo posledice, pa če samo za eno samo družino usodno. In če še enkrat pobrskamo po vzrokih, se lahko ustavljamo ob tem, da imajo rudarji zdale- ku prenizke osebne dohodke za svoje težko, nevarno delo, da nismo še vedno ne dovolj vložili v razširitev proizvodnje rudnikov, da naše železnice niso sposobne več slediti naglega razvoja industrije, da trgovine s kurivom niso vedno najboljši posredniki med proizvajalci in potrošniki in da tudi oličinske skupščine niso imele najboljšega posluha za delno reševanje teh problemov, loda bržčas se nismo s tem približali jedru — pomanjkanju kuriva — ki ostaja boleće in težko popravljivo. kdaj bomo odpravili to pomanjkljivost? .Ni še dolgo — preteklo je šele dobro leto. ko smo govorili, da je p'remoga dovolj. Iz- gleda pa, da vendarle ni nihče pomislil, da vsaka nova družina, sleherna nova zgradba, nova tovarna, nova elektrarna, vse kar po- večuje bogastvo občine, okraja . . . terja v zimskem čusu vse več kuriva, kajti danes je premoga premalo in to bo čez leto še bolj občutno. Pri tem ni res, da bi bilo pre- moga manj. le potrebe so zdaleka večje in vsakršno razširjanje proizvodnih kapacitet premogovnikov je premajhno, da bi lahko šlo v korak s potrebami. Toda rešitev trenutnega stanja je drugje, v Velenju so že poleti začeli uvajati marit- rutne vlake, ki potujejo proti Mariboru in Zagrebu in še drugam, a vendar še danes, ko smo že v novembru, kažejo številke, da manjka samo v mestih še po sto in sto tisoč ton premoga. Po podatkih so trenutne po- trebe še nad milijon ton premoga za širš« potrošnjo. Vsekakor ne bo lahko v tem ča- su pravočasno pokriti vse potrebe in se bo posledica te krize gotovo negativno odrazila. kdaj bo le napočil čas, da bodo odpravili takšno negotovost za oskrbo s kurivomf Ta problem obstaja, ker ga gledamo le sezon- sko in prav bi bilo, da bi o tem temeljito razpravljale občinske skupščine ter nekako vsaj v bodoče rešile občana pred nepotreb- nimi skrbmi. J. Klančnik Na posnetku je zasnežena pokrajina in kup voz pred >Tampo< premogom. Ali bo letos v veliki zimi tudi tako? Davek na večjo storilnost Rudniki in rudarji v verigi od »č.r- nega zlata« v jami do potrošnika so prav gotovo eden od osnovnih ste- brov oskrbe trga s premogom. V celjskem okraju je velenjski rudnik največji, vendar se v zadnjem času precej ubada s problemom prispev- ka od izrednega dohodka. O tem nam'je nakazal nekaj misli direktor velenjskega rudnika tovariš NestI 2gank: — Osebni dohodki so v zadnjem času v stagnaciji. V rudarstvu se še vedno bodemo s plafonirano ceno, poleg tega pa smo edini rudnik v Ju- goslaviji, ki ima še prispevek od iz- rednega dohodka. Mnenja pa sem, da je to upravičljivo le kot davek na iz- redni profit, ki ga imajo fina dela. Ce bomo hoteli doseči v rudnikih porast proizvodnje, potem bomo na vsak na- čin morali favorizirati rudarje ter jim osebne dohodke dvigniti iznad povprečij v ostali industriji, kajti v nasprotnem bomo iz leta v leta ime- la manjši pritok in večji odliv delav- cev. Kam pa to vodi, je jasno. — Koliko pa vam zajema 2.5-od- stotni prispevek od izrednega dohod- ka? — Okrog pol milijarde dinarjev, s katerimi bi lahko izboljšali osebna prejemke ter povečali sklade za sta- novanjsko izgradnjo, kar je v zad- njem času tudi problem Velenja. Pr- vo, kar iščejo novi rudarji, je stano- vanje. Ob obstoječih skladih pa ne moremo širiti stanovanjsko izgradnjo. Lahko rečem, da ljudje nočejo več v jamo. Prispevek od izrednega do- hodka je davek na večjo storilnost, boljšo gospodarnost in na sklad skup- ne porabe. — Kaj io tore i potrebno, da se od- .strani kriza po delovni sili v rudar- stvu? Prvi predpogoj je, da bodo osebni dohodki zaposlenih v rudar- stvu za naimani ."^o odstotkov večji od drugih vej inditstriie. Poleg tega pa je nujno, rudarje ne bi obre- menjevali 2.5-oflstntni prispevek od izrednega «^oHf>'"-T. v-^ -o na ie tudi da im.-itro f''>^',»iJ c-^-^-^Vv za ffradn.io stanovanj. 7a «p ^».-»-'Ve jn vse tiste, ki ne iosp-^a.jo rentabilnc(r;i učinka, pa je ♦♦•"nutna rešitev pred- vsem v integraciji. -ik TRETJINA PROIZVODNJE ZA ŠIROKO POTROŠNJO Letošnja pro'zvodnja velenjskega rudnika bo dosegla že tri milijone ton lignita, od česar en milijon ton za široko potrošnjo. Dnevno hite vozovi v razne smeri, toda telefoni vsak hip kličejo iz neštetih krajev: »Potrebujemo vagon, dva! Kdaj bo- mo na vrsti! Pošljite, drugače ne bomo več vaši odjemalci!« itd. proš- nje, grožnje, nestrpnost, vse se me- ša. In kako ustreči vsem, čeprav dajejo tolikšne količine na trg. Za- to je edino pametna rešitev v tem, da skušajo proporcionalno ustreči vsem po vnaprej sklenjenih pogod- bah. Bržčas imajo pri tem krivdo veliki potrošniki — industrija, ki je tudi čakala jeseni in skuša sedaj na hitro TiaF>olniti svoja skladišča, da ne bi sredi zime zastala. V razgovoru z direktorjem velenj- skega rudnika tovarišem Nestlom Igankom smo zvedeli, da so celjske- mu bazenu pravočasno razposlali pogodbene količine, da pa so jesen- ske potrebe prerastle predvidene potrebe. Kljub temu, da sleherno ne- deljo rudarji, in v oktobru celo uslužbenci uprave delajo v jami, ne zmorejo v celoti krili vseh naročil. Doslej so Celju poslali okrog 40.000 ton premoga, velenjskemu podjetju s kurivom »Velmi« okrog 35.000 ton itd. »V kolikor bomo le zmogli, bomo napeli vse sile, da bomo pokrili vse potrebe, jasno pa je, da je indu- strija vendarle prva, kajti vsak dan zastoja naše industrije bi imel za vse nas preveč pogubne posledice kot pa malce zakasnela dobava ku riva široki potrošnji«. »Ta problem ima tudi svojo dru- go medaljo,« je dejal direktor rud- nika. »Čeprav vlagamo vse sile in smo dosegli zavidljivo storilnost nad 4 tone rudniškega učinka, smo v zad- njem času v stagnaciji pri osebnih dohodkih, kar vodi do velike fluk- tnacije rudarskih delavcev in slabe- ga odziva pri iskanju novih. Toda da ostaneva pri potrošnji. Čeprav ima industrija prvo mesto, nikakor nočem zapostavljati široke potroš- rije, to je občana, ki je zaradi slabe organizacije postal »žrtev«, ki mo- ra nekriv požreti grenko pilulo. Ra- zumljivo je, da bi industrija lahko bila tista, .ki bi pravočasno napol- nila svoja skladišča (že od maja dalje) in bi na ta način vsekakor razbremenila napetost in obširnost jesenskih potreb.« Seveda pa to ni osnovni vzrok. Nekateri navajajo, da je kriva trgo- vina s kurivom, drugi pa govore o potrošniku, ki si kurivo omisli po- slednji čas. Vsekakor pa mali po- trošnik nikakor ne bi smel biti kri- vec, kajti po tej logiki bi lahko ce- lotna trgov'ina krivila Ic potrošnika, čeprav je njena naloga, da ga oskr- buje. Kaj pa prevoz? »Cepiav nimamo skladišč, vemo le to, da bi jih težko napolnili, kajti z železnico je križ!« pravijo trgovci. »Včasih traja celo nekaj dni, da dobimo vagon od Velenja do Celja in slednjič na naš tir!« tožijo v Celju. Pa ne le to: dobiti vagon za široko potroš- njo je pravcata loterija. !Ne vprašajte pa. kakšna je cena prevoza, če nam vagoni tako dolgo stoje tu in tam. In na železnici — podobno, čeprav dru- gače. »Resnica je, da nam primanjkuje va- gonov in to ne bo tako kmalu odpravljeno, kajti porast blagu za prevoz je tolikšen, da ga zaenkrat ne zmoremo dohajati. Vsekakor pa to ni naša skrivnost in bi prav zato mo- rali tako trgovci kot ostali vedeti, da več kot zmoremo, ne gre. Ce pa gledamo, kako so trgovine s kurivom n^iročevale vozove, vidimo, da so pomladni in prvi poletni me- seci slabše izkoriščeni, tako da vse ostaja za jesen. In potem vsi očitki lete na nas. vsekakor v odvisnosti vremena. Hitreje se bliža mraz, tem slabši in »nesposobnejSi < smo mi. Torej.se znova znajdemo v spor- nem odklanjanju ' krivde enih in drugih. Bržčas bi bilo še najbolje, če bi za vse te pomanjkljivosti krivdo naprtimo našim me- terologom, ki »nočejo opametovati zime, da bi se držala svojih časovnih okvirov«. Spoznanje Dokler nem bil rudar, nisem imel praoe priložnosti, da bi spoznal bistvo izraza -črno zla- tna. !iele danes mi je razumlji- vo, da sem bil strašno naiven, saj sem bil prepričan, da je be- seda zlato bila premogu pridana zato, ker smo rudarji odnedav- na dali za pridobivanje podze- meljskega sonca slednjo kapljo našega potu. ker je naše življe- nje na podoben način ogroženo, kot v času zlate mrzlice življe- nje zlatokopoo. Ne, zame so mo- rala poteči leta in moralo me je zasuti v jami in poklic sem mo- ral spremeniti, da sem spoznal, da to nima nič skupnega s stal- no bojaznijo, da se bo vsak čas nekaj zrušilo, da bo vdrl plin, da bodo naši otroci brez redni- ka! Ne, danes je črno zlato dru- gače osvetljeno. Jesen je in tudi sam sem'za- čutil potrebo po premogu. Po- vprašal sem soseda, kako kaj stoji zadeva pri Kurivo prometu. — Prokleto! je odvrnil. Če bo šlo tako naprej bom ravno sredi januarja na vrsti. Včeraj so do- bili tisti, ki so vplačali že v av- gustu. Nama pa je manjkalo de- narja in sve naročila šele v sep- tembru. Obšla me je tesnoba. Ne vem, kako to, da sem zamudil z na- ročilom in zato sem na vrat na nos pohitel h Kurivo prometu. — Tri tone premoga! in ker Jne je le imelo, sem vprašal, kdaj ga bom dobil. — Na ta je pa lepa, je dejala uslužbenka, ^ele vplačali ste, pa bi že radi vedeli, kdaj ga boste dobili. To je pa le preveč, mar ne? je pritrdilno povprašala so- uslužbenko. — No, no, sem pomirjevalno ^agodrnjal, petnajst let sem ru- daril. ~ .^e lepše! je zakokodakala uslužbenka. Potem bi pač sami morali vedeti, kako je s premo- gom. — Nakopljite ga več, pa bo za vse! je zbodla druga. 7^al^olelo me je. Hotel sem se pridušiti, toda beseda mi je osta- na jeziku in odšel sem. Čas pa je tekel in z njim ne- ^^rpno.'it družine. Pa sem tako niimogrede potožil šefu o našem P'^djetju. Pogledal me je in čez <'a.s dejal: — Svetujem vam že lahko, kako boste prišli do premoga. — Kako? ~ Govorim iz izkušnje. Tudi •sam .sem doživel podobno, pa '^ffn povabil šefa trgovine na ve- ^^rjo in se pomenil, da mu bom preskrhel poceni najboljša ja- bolka in odličen bel krompir, pa t^ zaleglo. ~r že. sem začudeno zrhom- ial ^^'^ obupano povpra- ^n kaj mu naj jaz nudim? . To boste že sami vedeli, se glasil odgovor. ^a/ nisem našel nobene pri- merne oblike in zato še danes n^niam premoga, toda spoznal ^^jn, zakaj pravijo premogu '^rno zlato,. J. K. Otrok naj se nauči samostojnosti Prvi tedni šolskega pouka so že davno za nami. Minili so bolj ali manj srečno tudi našemu prvošolčku — novincu. Učitelji- ca, sovrstniki, šola. novo okolje in še .'ito drugih zanimivih reči, vsemu temu se je treba priva- diti. Nekateri se hitro oživijo, drugi pa spet bolj počasi. Ta je, živahen, oni pa miren in tilu tretji se še vedno ni otresel ho- ječiiosii proih dni in se nekako ne more uključiti v šolsko dru- žino« s tovarišico na čelu. Bistro učiteljičino oko je povsod z otro- ci in opazi še druge razlike. Vidi. da Narek prihaja umazan in raztrgan v šolo. Jožek ne- umit in nei^očesan. Pelerček pa ne pavi donolj na šolske potreb- ščine. Vse io in še marsikaj dru- 'ici^a bo treba spraviti v red. da bo šolsko leto steklo po usta- ljenih tirih. Začetek žal ni bil za ose tudi srečen. Mnogo je otrok, ki ima- jo med šolskim letom težave z učenjem. F.neniu nv gre račun- stvo, drugi spet slabo bere in ima pi^eniajhen ' beaedni zaklad. ( e opazimo že zdaj. da otroku kit j ne gre, še ni treba vreči puške v koruzo — češ. ni na- darjen, pač^ne bo za šolo. Precej je namreč otrok, ki duševno, včasih pa tudi telesno niso do- rasli šoli in se jim šele kasneje .odprer kot pravimo//, otrokom, ki ima težave pri učenju, mora- mo biti dovolj ptiia s čvrstimi korali v meglo ni^.dol. Pred njo je jezdil go- spod stotnik; visoko iznad megle se je dvigal njegov čmi plašč. Ob odkritju jugoslovanskega spominskega muzeja v Os\viecimu BLAZNA MISEL BLAZNEŽA: MMERAVAM POKONČATI CELE RASNE ENOTE IN BOM TO TUDI STORIL, V TEM VIDIM SVOJO NAIOGO! ?! ,ei„er) v zgodnji jutranji uri so se zbrali na celjski postaji bivši interniranci koncentra- cijskega taborišča Gsvviecim in otroci ter svojci onih, ki se od tam niso vrnili, da se pridružijo sotovarišem iz vseh krajev Slo- venije, ki so potovali, skozi Celje proti Poljski. Čeravno se nam je obetal lep dan in pri- jetna vožnja, se razpoloženje ni moglo oži- veti in je vsaka pesem kmalu zamrla. Le vprašanje: ».^li se še spominjašf« se je vse dni potovanja pogosto slišalo. Pot do Dunaja nas je vodila skozi prede- le, ki so podobni našim slovenskim. S pre- hodom v nižino proti češki meji je našo pozornost pritegnilo skrbno obdelano polje. Zaradi daljšega postanka na češki meji, kjer jc vsak avtobus dobil češkega vodiča, smo prispeli v Brno pozno zvečer. Prenočili smo v zelo dobro opremljenem hotelu Slavija, drugo jutro pa si v kratkem sprehodu skozi center mesta pod vodstvom češkega spremljevalca ogledali najvažnejše zgodovinske in sodobne znamenitosti mesta. Brno jc lepo in čisto mesto, drugo po ve- likosti v Češki. Šteje '540.000 prebivalcev in ima močno razvito tekstilno in kemično in- dustrijo, v Času vojne je bilo skoraj polo- vico mesta porušenega in poškodovanega, o (•cmcr pa danes ni več sledu. Več še danes dobro ohranjenih zgradb poteka iz 11. sto- letja. Tako katedralu, katere gradnja je pričela v romantiki, končala v strogem got- skem stilu z zvonikom, imenovanim »zobo- trebec«, v veži občinske hiše z lepim got- akim portalom/iz 14. stoletja je na strop pritrjen nagačen krokodil, o katerem kroži več bajk. Eno od teh je naš spremljevalec končal z besedami: »Ko pa v Brnu ni bilo več devic, s katerimi so morali krokodila braniti, je ta crknil«. V drugi veži je bilo pritrjeno veliko leseno kolo, za katerega pravi ljudsko izročilo, da je bilo v 12. urah posekano drevo in napravljeno kolo. V ka- pucinskem samostanu, preurejenem v mu- zej, smo si ogledali 42 na suhem zraku po- sušenih trupel raznih cerkvenih in posvet- n^ih veljakov, med njimi tudi barona Tren- ka, ki je bil obglavljen v Brnu, in lestenec, sestavljen iz človeških kosti in lobanj. Ar- hiteiitonska zanimivost je tudi mestni vod- ijjak iz .16. stoletja, delo arhitekta Fišer- Erlacha. Po valoviti Moravski, skozi lepa mesta -=- Olorauc in druga manjša, smo se med ogromnimi planjavami že z jesensko setvijo posejanih polj vozili brez prestanka proti mestu Tiješinu. V nočnih urah smo se pri- bližali mestu Oswiecimu. Nemir med pot- niki je rasel. Avtobus so zapeljali skozi z žico obdau vhod v taborišče. Nikakor ni bila umestna odločitev organi' zatorjev obiska taborišča, da so morali biv- ši interniranci prenočiti v istih stavbah, kjer so nekateri od prisotnih preživeli stra- hatne dneve in leta. Kljub utrujenosti je bilo le malo onih, ki .so za nekaj ur zaspali v prostorih bivšega taborišča. Takšna je bi- la vrnitev internirancev kot svobodnih Ijndi v nekdanje taborišče. Oswiecim, znan med vojno po svetu kot Koncentracionslager Auschwitz, je bilo naj. večje ne samo po obsega in številu jetni- kov, ki so v njem trpeli, marveč je bilo najstrahotnejše po zločinih, ki so se v njem dogajali, saj je v zaplinjevalnicah in kre- matorijih našlo mučeniško smrt okoli 4 mi- lijone žrtev. Popolnoma je še ohranjen le manjši krematorij v osrednjem taborišča, dočim so ostale Nemci, da bi zakrili svoje zločine, pred prihodom ruske armade, ki je taborišče osvobodila, porušili. Skoraj zadoščenje čuti človek ob vešalah, Koncentracijsko taborišče: na vratih — cinizem, za njim živalski sadizem. kjer je bil obešen poveljnik taborišča Ru- doH lliiss, poleg veSal pa so kratko našteti njegovi zločini. Pred spomenik, ki predstav- lja le stena barake, so obiskovalci solznih oči polagali šopke slovenskega cvetja. Ob otvoritvi jugoslovanskega spominskega muzeja v eni izmed zidanih stavb taborišča je govoril poleg predsednika poljske zveze borcev, Tanz lloly tudi sekretar ZIS za fi- nance Zoran Polič. Po končani slovesnosti jc sledil ogled muzeja, ki prikazuje borbo jugaslovanskih narodov iz dni zadnjih pri- prav na vojno, največ pa vsebuje dokumen- tacije iz življenja internirancev. Iz dela taborišča, imenovanega v času vojne Bir- kenau,' kjer je bila otvoritev muzeja, smo odšli v nekaj kilometrov oddaljeno žensko taborišče, ki je bilo verjetno dograjeno v času, ko je bil dotok internirancev največji, saj je bilo veliko barak brez oken, le za silo zbile stene iz desk in nad njimi streha. Le nekaj teh barak je danes še ohranjenih. V takšnih, najslabših barakah so bile inter- nirane naše jugoslovanske interniranke, ti- soči Zidov pa so po pripovedovanju prisot- nih ostali kar na prostem, izpostavljeni vročini ali mrazu in brez hrane, dokler jih niso požrli krematoriji. Vsi objekti mučenja; ki so navidezno sla- zili zdravstvenim namenom so še ohranjeni. Na obhodu, kjer so stale ali pa so še ohra- njene barake, so se vzbujali obiskovalcem bridki spomini. »Tu mi je umrla mama in jaz ji v 14 dneh, ko je ležala z visoko vro- čino na umazanem pogradu, nisem mogla ohladiti njene razpokane ustnice s kapljico vode. ker je nisem dobila,« je pripovedova- la Anica. Sestra ji je bila tudi sežgana v krematoriju. »Kaj je Nemcem storila moja mati, ki nas je rodila osem otrok, potem pa surovo ločena od nas, od žalosti umrla v teh barakah«, se je glasno spraševala Zvonka. »Za božič leta 1942 smo morale v kopalni- co, ki so ji pravili »sauna«. Vse kuhane od vročine smo morale pod leden tuš, nato pa popolnoma gole pred barako na sneg in le- den veter. Skoraj vse so podlegle,« je pri- povedovala Mara. Tako so se vrstili strašni spomini na preživele čase v tem taborišču in posvečeni žrtvam, ki vsega mučenja ni.so preživele. Na vsakem koraku taborišča je bil spomin na to ali drugo preživelo stra- hoto. Ko smo odhajali, je pihal leden ve- ter in dež je rosil po ostankih taborišča, simbola nemške okrutnosti, ki ji v zgodovi- ni ni primere in bo večno vklesana v sra- motni pečat zgodovine nemškega fašizma. Popoldne je bilo v mestu Oswiecim pri- jateljsko srečanje na sprejemu pri našem ambasadorja v Poljski, s predstavniki kul- turnega in političnega življenja mesta. Ob kapljici naših sončnih goric je uspelo pre- gnati iz naših src bridkost in grenkobo in kmalu je zadonela po dvorani slovenska pe- sem in borbene pesmi naših narodov. Prenočili smo v 80 kilometrov oddalje- nem Krako>^u, kamor smo prispeli pozno zvečer ter ga zjutraj že zapustili. Tako nismo utegnili niti do znamenitega dvorca >>awel. Pot proti KatowicAm vodi mimo šte- vilnih tovarn. Tudi Katowicam samim je močna industrija vtisnila svoj pečat, saj so celo hiše počrnele od tovarniškega dima. Po Poljski kol po Češki smo zelo redko srečevali osebne avtomobile in to samo v večjih mesfilT. dočim so bile zunaj ceste dobesedno prazne. Zanimivo je bilo pojasnilo češkega spre- mljevalca, da si na Češkem lahko kupi av- to le tisti državljan, ki že ima lastno sta- novanje. Avto mora plačati takoj v gotovini in ne v obrokih, družba pa se tudi za iz- vor denarja za nakup avtomobila pozanima. Od Katowic do Dunaja smo se vozili brez vmesnega postanka. Na Dunaju smo se do- končno otresli žalosti iz Poljske, prenočili, naslednji dan pa si v dopoldanskih urah na krožni vožnji po mestu kar iz avtobusa ogledali znamenitosti, vstopili med vitke oboke gotske katedrale sv. Štefana, na ve- liko snemali, kar se je dalo v Schdnbrunnu, nato pa veseli, da se vračamo domov, kre- nili preko Semraeringa in Gradca proti slo- venski meji. I. S. J. Fry Cik za tristo dolarjev Debelušni, plašni Boris Petrovič Berger, nekdanji stotnik petrograjske garde, je V siromašni sobi newjor- škega predmestja krpal svoje črne svilene nogavice. Bil je ves iz sebe, ker se je pripravljal za sprejem pri maroškem milijonarju Egelwormu. Vabilo mu je priskrbel star prijatelj. »Ce drugega dne,« mu je rekel, ko muje izročil modro podolgovato ku- verto, odišavljeno z izbranim parfu- mom, »se boš vsaj enkrat pošteno na- jedel ...« Okrog devetih je bil gotov. Odprl je masivno dozo, okrašeno z ruskim orlom, in žalostno vzdihnii; v njej sta bila še dva velika čika, ki ju je skribno hrandl. Enega je nameraval pokaditi takoj, drugega pa na poti do milijonarjeve vile. Ko se je skrbno oblekel, je po pr- stih smuknil iz hiše, da bi ne srečal gospodinje, ki ji že mesec dni ni pla- čal najemndne. Vso pot do razkošne vile je trepetal, da ne bi stopil v kakšno lužo. »Ravno tega bi še manjkalo...«, je neprestano momljal. »Samo tega še, prekleta smola. Ce me zdajle oškropi kakšna bedasta kolavta, adi- jo imenitna večerja. So ljudje, bog- me, ki imajo večno smolo. Jaz ravno ne spadam med najbolj srečne, lahko rečem, da ne...« Ko je za:gledal bleščeče Cadiliace, ki so stali tesno drug poleg drugega okrog milijonarjeve vile, se mai je stisnilo srce. Dolgo časa je okleval, končno pa se je le opogumil in stopil skozi široko odprta vrata. Na uho mu je lUdarila plesna glasiba, smeh in šum številnih gostov. Livrirani sluge so na zlatih pladnjih ponujali izbrane jedi in pijače. Boris Petrovič se je spravil nad pašteto iz gosjih jeter. V skritem kotu za .zimskim vrtom se je najedel kot že dolgo ne. Ko je hotil popiti drugi kozarec šampanjca, ga je našel prijatelj in ga odvedel s sa- bo. >»Mrs. Bgelworm, dovolite mi, da vam predstavim svojega prijatelja Borisa Petroviča Bergerja, polkovni- ka petrograjske garde in adjutanta poslednjega ruskega carja ...« Borisu Peti-oviču je udarila kri v lica. V bistvu je bil strašno pošten, zato se je sramoval prijateljeve laži in ni vedel, kaj naj reče. »Oooo!« je zažgolela Mrs. Egel- worm. »Kako zanimivo! Ali ste po- znali carja?« Boris Petrovič se je zazrl v biser- no ogrlico milijonarjeve žene in v divjem obupu zaman vrtal po mož- ganih, da bi našel kak primeren sta- vek. »Seveda madame,« je zdajci začul prijateljev glas kot iz velike daljave. »Boris Petrovič je bil carjev nečak.« Boris Petrovič Berger se je neum- no nasmehnil. »iBoris Petrovič je lastnik izredno dragocene doze, ki mu jo je p>odaril sam car Nikolajev. Ali jo imate mo- goče pri sebi, Boris Petrovič? Mrs. Egelworm bi jo gotovo rada vide- la ...« »»Kako čudoviita doza!« je vzklik- nila mHijonarjeva žena in jb odprla. Boris Petrovič bi bil skoi-o omedlel. V prazni dozi je bil njegov poslednji ubogi čik. Mrs. Egelworm je bila malce pre- senečena, Boris Petrovič pa je segel z roko iza ovratnik, ker se mu je zde- lo, da mu primanjkuje jscaku, in si iz vsega srca zaželel, da bi se vdrl st- klafter globoko v zemljo. »To je tako rek-oč najdragocenejš zaklad Borisa Petroviča,« je rclce prijatelj po kratkem molku. »To j« poslednja carjeva cigareta. Pokadil jo je pol ure pred smrtjo.« »(Kako vznemirljivo! je rekla Mrs. Egelvvorm. Dragi Boris Petrovič, ali bi se lahko ločili -od tega dragocenega spominka? Napravite mi to uslugo, prosim vas. Moj mož namreč zbira redkosti. Ima na primer LincolnoV modrostni zob, levo Washingtonovo nogavico, Napoleonov ovratnik, ostro- go Friderika Velikega, košček nohta gospe Pompadour in še cel kup pO" dobnih znamenitosti. Prihodnji teden je njegov rojstni dan. Ne vem. kaj naj mu kupim za darilo. Poslednja carjeva cigareta, tobi bilo čudovito, romantično darilo... Ali bo sto do- larjev dovolj? »Toda gospa ...« je izdavil Boris Petrovič. »Oh, saj vem, da se težko ločite od nje... Dve sto dolarjev... Pričela je mrzlinčo brskati po svo* ji torbici. »Tri sto dolarjev... To je vse, ^ imam pri sebi...« »Toda madame ... Boris PetroVi^ je spravil bankovce, ki mu jih je nii' lijonarjeva žena potisnila v' roik<'' »Madame, ves sem vam na usl^' go...« Tistega večera se je Boris Petrovi*^ precej spremenil. Sčasoma se je čisto vživel v vlogo carjevega nečaka. IgT^ jo je dovršeno. V dveh letih jc prod^ petionežem toliko čikov pnjslednje^^ ruslkega carja, da bi bil car, če bi i}^ lahko pokadil, nemara že danes žiV« SPOMINI, GROBOVI... Doma in na tujem. Ob ob- ronkih našiti gozdov, na cveto- čih jasah. G,robovi, na katerih zagore lučke in jili krasi jesen- sko cvetje — in grobovi zarasli s plevelom, ob katerih se lahko ustavi le naša misel, spomin. Na Spodnjem Bavarskem, Gor- njem Bavarskem, kjerkoli je divjala vojna, .so ti njeni sledo- vi. »Mladi Stajerc« so ga klicali taboriščniki v Rcisbachu, tabo- rišču »banditskih družin« na Spodnjem Bavarskem. Bil je mlad, poln življenja in hrepe- nenja. Tifus je premagal nje- gove želje. Ostal je na tujem, pokrila ga je zemlja, s katere je kot vsi taboriščniki tako sil- no želel. Stene nekdanjega samostana, ki ga je Hitler spremenil o ta- borišče, so bile nema priča trp- ljenju »Tiranovega očeta.c Bole- čine v nogi so bile tako pekoče, da ni čutil solz, ni slišal svojega otožnega glasu. Bil je oče »ban- ditove, zato se nemški zdravnik ni zmenil zanj in za njegove bo- lečine. Podlegel jim je, bile so močnejše od njega. * Se in še je teh grobov, pose- janih na tujih grobiščih, med ljudmi, ki so bili nekoč sovraž- niki. Zdaj počivajo premagani nad življenjem tudi oni. Le na njihovih grobovih zagorijo ob Dnevu mrtvih lučke in jih krasi cvetje, na grobovih nekdanjih »banditen Glieder^ pa rase ple- vel. Kako kruta je resnica. Danica Frece A4^^l_ofctobra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 15 DVA POKALA za celjske hokejiste na travi Lepim uspehom, ki so jih celjski hokejisti na travi dosegli v letošnjem iPtu ko so osvojili naslova republi- -kega prvaka 'za lansko in letošnje le- to nadalje osvojili četrto mesto na državnem prvenstvu, so v nedeljo do- dali še dva, prav tako zelo pomemb- na. V finalni tekmi za pokal Slove- nije so namreč več kot prepričljivo odpravili ekipo Ekonomske srednje šole iz Murske Sobote z rezultatom 4:1. Vse štiri gole za celjsko moštvo je dosegel Milan Nikolič. Za ta uspeh jim je predsednik od- bora za hokej na travi Slovenije, Zo- ran Naprudnik izročil v trajno last lep pokal. V borbi za tretje mesto v .pokalnem tekmovanju je ekipa iz Krškega od- pravila gimnazijsko moštvo iz Mur- ske Sobote 2:0. Zaključne borbe za pokal Sloveni- je pa so hkrati pomenile začetek tur- .nirja štirih moštev za .pokal HDK Celja. Tako ista se v nedeljo popoldne na poniDŽnem igrišču za Glazijo naj- prej sestala poraženca dopoldanskih tekem, tcrej cbe ekipi iz Murske So- bote. V tej borbi so "dijaki Ekonom- ske srednje šole premagali gimnazij- ce z 9:0. Odločilne tekme med HDK Celjem in Krškim žal ni bilo. Igralci iz Krškega so namreč prišli v Celje le s sedmimi i,gralci, pa so zato fi- nalno srečanje prepustili Celjanom brez borbe s 3:0. Tako so hokejisti na travi HDK Celja osvo'jili v enem dnevu kar dva pokala. In še zanimivost: ker niso igrali z ekipo iz Krškega, so se odpravili na športni prostor v mestni prak. kjer so celjski hokejisti pravzaprav z demon- tiranjem žične ograje odprli gradnjo umetnega drsališča. Kegljači ŽKK Celje na državnem prvenstvu Republiško prvenstvo kcgrl,jaškth moštev v borbenih partijah jc kon- čano. Pesimizem glede končne uvr- stitve celjskih kegljačev se je spre- menil v nadvse razveseljiv rezultat _ tudi kegljači celjskega železničar- skcea kluba so si priborili pravico do sodelovanja na državnem prvenstvu, ki bo 2. in 3. novembra na celjskem ke.?ljišču Ingrada. Favoriti za prvo mesto, ki so nastopili v drugem delu republiškega tekmovanja, to zlasti velja za Branik in še nekatere druge, se niso izkazali. Tako so celjski keg- ljači v končni razvrstitvi zasedli šesto mesto; torej zadnje, ki je še vodilo na državno prvenstvo. Tako bodo našo republiko na dr- žavnem prvenstvu zastopali: Triglav. Kranj 1727, Pionir, Novo mesto 1699, Rudar, Trbovlje 167.?, Kranjska gora 1673, Konstruktor, Maribor 1668 in ŽKK Celje 1663. Medtem ko se je ekipa Ingrada uvrstila na republiškem prvenstvu na šestnajsto mesto s 1568 podrtimi keg- !ji, so bili igralci Kovinarja-Parliza- na iz Stor sedemnajsti (1558), člani Invalida pa med triindvajsetimi eki- pami 21. s 1507 podrtimi keglji. Kot rečeno se bo državno prven- ,stvo začelo v soboto, 3. novembra ob 7.30 uri in končalo v nedeljo. 3. no- vembra zvečer. Na njem bo sodelo- valo 24 ekip in sicer iz Hrvatske 8, Slovenije 6, Bosne in Hercegovine 5 ter Srbije 5. CFLJSKI KECMACI BODO NA- STOPILI V NEĐEL.JO, 3. NOVEM- BRA OB 17.30 uri. Slavnostna otvoritev tekmovanja Pa ,ie predvidena z:i soboto, 2. no- vembra-ob 12..30 uri. Na njej bodo razen predstavnikov Ke^fljaške zveze Jugoslavije govorili še zastopniki celjske občinske skunščine ter okraj- ne zveze za telesno kultui'o. J. L. Vivod 203 cm V vismo Mladi celjski atlet Branko Vivod je na »mitingu v Novi Gorici dosegel s skokom 203 cm v višino nov repub- liški rekord za člane in mladince ter nov državni mladinski rekord. Razen tega sta se na tem mitingu odlikovala še Vravnik in Žuntar, ki sta zmagala v metu krogle in diska oziroma v teku na tisoč metrov. Konjice, Velenje, Žalec... v ii'ddi'i 10. cmlirii lioHo ziMrtfti Ziid- iijc kolo jcscnskcfrii fi<'la |)ivcnst\a v ohcli skupinah okrnjiic rio?onH-(no liic. Vrstni red moštev ))o šestem kolu (nedeljske tekmo niso unoštevune) že daje precej reahio.^.sli^ ko nioei in kandidatov za najboljša^i^iVšta.' V vzhodni skupini (»remoeno vodijo noj^o- m'ttiši iz Konjic, ki so v šestih tekmah ()o- hrali vse možne točke. Vtem ko bi lahko ekipi iz Radeč in Seno\ epa še lahko šteli v takoimenovani eoriiji dom, pa ostala mošt- ^a zelo zaostajajo za temi. Tako je razlika \ točkah med prvim in četrtim moštvom kar osem točk, kar je vsekakor veliko. V zahodni skupini sta zaenkrat nepora- žena Je Vf'lenjo ter Zali'c. Tesno za njima jo ekipa iz Smartnej^a ob i'aki, medtem ko ostale zaostajajo za dve in več točk. Tm preseneča slab plasman nogometašev iz .•soštanja. ki šo bili v lanskem tekmovanju drapi v okraju, letos pa tičijo po petem ko- lu na Msleni mestu zahodne skupine s ko- maj štirimi točkami. Vrstni red moštev po tekmah šestepa kola, v nedeljo Jt). oktobra ie naslednji: TRI GLAS 906 KEGLJEV Med tednom so člani celjskega železni- čarskepu kluba nastopili v Ljubljani, kjer so v srečanju proti istoimenskemu mošt\u podrli (n')'} Kegljev, oziroma v povprcVju 824. Med njimi se je najbolj izkazal Trug- las ki je podrl ')t)f> kepljev. Ostali so uietail takole: ' Vanovšek S.'8. Veranič 840, jančič H2'\ Smon 811, Lubej 811, Koline 798 ter lilazina TS"^. Od domačinov pa je bil naj- boljši Grom ki je podrl 9"C lesov. MLADINSKI NOGOMET V desetem kolu slovenske lige mla- dinskih moštev so mladi celjski no- gometaši dosegli naslednje rezultate: Tekma med Mariborom in Kladivar- jem se je končala z miroljubnim izi- dom 2:2. Medtem ko je mladina Olim- pa odpravila sovrstnike Delamarisa s 4:0, je Železničar premagal mladin- ce ZNK Celja z 2:0. Po tem kolu je mladina Kladivarja na četrtem mestu s petnajstimi pika- mi, Olimp na enajstem s šestimi, Ce- lje pa je na zadnjem, ali 15. mestu z dvema točkama. , OLIMPU NE GRE Deseto kolo jesenskega dela ' tekmovanja v slovenski nogo- metni ligi je bilo zanimivo već ali manj le za dva celjska pred- stavnika v tej družbi, to je za Olimpa ter Celje, medtem ko jc Kladivar odigral tekmo izven konkurence. Najprej o Olimpu. Zal mora- mo znova napisati, da igrajo ga- brsld fantje lepo, toda neučinko- vito. Srečanje z Delamarisem, sosedom na dnu lestvice, je bilo p>omembno predvsem zaradi te- ga, ali bodo Olimpovci prišli d^ prvih točk. ali ne. In znova so se mu izmuznile. Delamaris je zmagal z rezultatom 2:0, Olimp pa ostal praznih rok. Kako dolg) še tako? Celjski železničarji so prema- gali ekipo mariborskoga Ze1cz-' ničarja s 3:0. Rezultat sicer ni zrca-lo dogodkov na igrišč'.i. Ven- dar se je zgodilo tako, da so ime- li domačim več sreče ,pri strelja-J nju na gol, pa tudi boljšo obra.m-'- bo. Tekma izven konkurence med Kladivarjem in drugim moštvom;. 'Maribora se je v mestu rb Dra-j vi končala z delitvijo točke 1:1.* Po tem zavrtlja.jiu je Kladivar' zadržal drugo mesto na lestvici, toda z enakim številom odigra- nih tekem kot Trboveljski Rudar ter z enakim številom točk (14), kot jih ima vodeča cnajstoidca iz zasavskega rudarskega baze- na. Razmerje o golih pa se gla^si 2S:9. Celjski železničarji zavze- majo četrto mesto. Doslej pa so odigrali devet tekem (Kladivar osem) v konikurenci, zbrali 12 točk ter zabeležili razliko v go- lih 33:14. Olimp pa se je po ne- deljski tekmi močno zasidral na zadnjem mestu. Od soseda na predzadnji stopnici, to je od De- lamarisa, ga loči šest točk. To je veliko, ne bi pa smelo biti pre- več! V naslednjem kolu, ki bo brž- kone šele 10. novembra, bodo igrali: Kladivar—Sobota ter Ce- lje—Olimp. Odbojka Okrajna zveza za telesno kulturo je za nedeljo, 3. novembra razpisala okrajno prvenstvo v odbojki za mo- ške in ženske. Tekmovanje se bo za- čelo ob devetih zjutraj v Šempetru v Savinjski dolini. V kolikor bo pri- javljenih več moštev, bo izvedeno predtekmovanje v skupinah in šele zatem finalne borbe. Istočasno pa so v teku vse pripra- ve, da bi začeli s tekmovanjem v ta- ko imenovani zimski odbojkarski li- gi. - Morda lahko v teh prireditvah in namerih vidimo začetek aktivnejše- ga dela v športni igri, ki je močno priljubljena pa tudi razširjena ne samo v telesnovzgojnih organizacijah, marveč tudi med člani delovnih ko- lektivov. BRESTANIŠKI PIONIRJI — DOBRI STRELCI V počastitev dvajsete obletnice drugega zasedanja AVNOJ so imeli pionirji osnovne šole iz Brestanice tekmovanje v streljanju z zračho pu- ško. Tekmovali so pionirji od p>etega razreda dalje in sicer med urami te- lesne vzgoje. Udeležba pionirjev je bila stoodstotna. Tekmovanje pa je bilo v elektrarni pod vodstvom tova- riša Cubra; trajalo je teden dni. Rezultati. Pionirji: 1. Cuber 106, 2. Malnar 96, 3. Leskošek 86 krogov itd. Pionirke: 1. Sluga 86, 2. Lavrič 72, 3. Jesenšek 69 krogov itd. Po končanem tekmovanju je Dru- štvo prijateljev mladine podelilo naj- boljšim knjižno nagrado. z MALO BELO ŽOGICO ... Komisija za namizni tenis pri okrajni zvezi za telesno kulturo bo izvedla v nedeljo, 3. novembra okraj- no prvenstvo za posameznike. Med- tem ko se bodo moški vseh skupin pomerili v telovadnici celjskega Par- tizana, bodo žensike nastopile v Slo- venskih Konjicah. CENTER ZA VZGOJO KADROV Na pobudo šole za, vzgojo kadrov v Ljub- ljani, bo tudi pri okrajni zvezi za telesno kulturo v Celju začel delovati center za vzijojo sirotovnih kadrov za delo v vseh lilesiio\/.jtojriili orpanizacijah, ki bo sani ali pa skupaj z ljubljansko šolo prirejal naj- različnejše tpfnjp in seminarje /a vaditolje ter inštruktorje. IVU 20RMANU SVOBODNI GOZDOVI tn<^l' Belaj, boš udaril kar tule čez vasi" razporejal Grega, ko so se nad DoiH "^^t^vili«. »Stane od mlina. Jaz pa hrupi"* Zag:nati moramo veliko zi^-J"^?^ so pravkar zapuščali hišo. Ško- so n ''^ "•'"O se Je valil dim. Hoteli ba f ?esto, ko so, kakor bi padli z ne- '■*^.?cile mednje bombe, se je zarjovel Janoš. Hoteli so SI kJ?!?*'n«ti nazaj h goreči hiši, da bi DotDi i.**'"*'*^, pa je tudi od tam zaro- PlanL '»"»strelka. Iz dima je skočil na Ček njemu za petami pa Jur- itt^!I"*^' so se zmedli. Odvr^;li so orožje jastrebom***^^" kakor jata kokoši pred »tt^^d^T^ ie imel ves čas samo .lanoSa »cm4. Videl ga je, kako je v bluz- nem strahu skočil k mostu, pa ga Je tam pozdravila očkova puška, obrnil se je na levo, a je naletel na Staneta; sklo- nil se Je in se pognal nazaj, proti Steg- narjevi kmetiji. »Tam ni nikogar, je prešinilo Jurčka. Stekel Je za nJim, potem pa za hlevom na ono stran, da bi ga prestregel. Slišal je stopinje, brž planil okoli ogla in se skoro zaletel v Grega. (, »Si ga videl?« »Videl. Tu mora bili.« Sla sta dvakrat okoli hiše, pogledala v hlev, v kaščo in v skedenj, pa ga ni- sta našla. Grega je bil divji. »Pred no- som sem ga imel!« se Je jezil sam nase in zamišljeno ogledoval Stegnarjevo kmetijo. Sovražniki so zadnji pohod v Studen- ce drago plačali. Osem jih je obležalo mrtvih, tudi Hrast med njimi, koliko Jih je uteklo ranjenih pa nihče ni vedel. Jurčka in ostoja Je jezilo, ko sta vi- dela, da jim Je Janoš pobegnil. Sedla sta na zaboj, ki je prevrnjen ležal na tleh in se spet zatopila vsak v svoje misli, ko ju je nenadoma zmotil rahel pljusk, zatem še drugi in tretji. Dvignila sta se in previdno sledila šu- mom. ^Tule,« Je šepnil Jurček. Skriv- nostno pljuskanje sta Cula čisto blizu, videti pa ni bilo ničesar. Kup gnoja, škaf s pomijami in . . . »Poglej, deska je premaknjena!« Ostoj jo je odsunil z nogo. »Gnojnica«. Sklonil se Je, da bi pogledal bliže, in kar od- skučil od presenečenja. »Janoš!« V skrajnem kotu gnojnične Jame, se Je nad umazano gladino zibni preplašen gestapovčev obraz. NAS RAZGOVOR Prvič kot sodnik na olimpiadi Pred kratkim je podpredsed- nik HDK Celje in znani športni delavec ALBERT KERKOS do- bil izredno mednarodno prizna- nje, saj ga je mednarodna Ho- kejska zveza oziroma ustrezna sodniška organizacija imenovala za mednarodnega sodnika. Ra- zen njega je. to priznanje dobil tudi jeseniški hokejski sodnik Boris Cebulj. Tako imamo tre- nutno v naši državi samo ta dva mednarodna sodnika za hokej na ledu. Mimo tega pa je tovariš Ker- koš dobil še eno izredno prizna- nje — mednarodna Hokejska zveza ga je namreč uvrstila v seznam tistih sodnikov, ki bodo vodili tekme na bližnjih olim- pijskih igrah, januarja in febru- arja prihodnjega leta v Innsbru- cku. Obe priznanji nista prišli sa- mi od sebe^ temveč ju lahko šte- jemo tudi kot posledico vsega tistega dela. ki ga je tov. Kerkcš vložil v hokejski šport, v vode- nje tekem itd. — Pred dvema mesecema sem sodeloval na kongresu medna- rodne Hokejske zveze v švicar- skem zimsko-športnem in turi- stičnem mestu Montani, je pri- povedoval. - Kongres je bil .po- memben predvsem zaradi bliž- njih olimpijskih iger, pa tudi za- ,«*J^vdi spremernbe pravil igre ho- ■^^^ja nžledu. Kar tiče pravil moram povedati, da upoštevajo predvsem ostrejše kriterije za s.ojenje. Talco je zdaj uveljavlje- nih dosti več kazni za izključi- tev iz cele igre. Po novih pravi- lih bodo izključeni za ves na- daljnji potek igralci, ki bi si pri- voščili namci-ne udarce z drsal- ko, nadalje oni, ki bi povzročili ali sodelovali v pretepu. To ve- lja tudi za igralce, ki bi prišli na ledeno ploskev, f>a čeprav tre- nutno ne bi bili aktivni udele- ženci igre, torej če bi prišli s klopi, kot temu radi pravimo. Tudi namerni udarci s palico se bodo kaznovali z izključitvijo iZ igre. Zanimiva je bila debata gle- de »-bodička-^ Kanadčani so se' namreč ogrevali, da naj bi bil' »bodiček« dovoljen na celotnem igrišču. Končno je obveljalo sta- ro pravilo, po katerem je »-bodi- ček« dovoljen samo v obramfbni tretjini. Nova pravila nadalje dcK.'čaja ! nekatere spremembe pri vratar- <. jevem prostoru, pri bulijih. pri j kazenskem strelu itd. Razen tega ! priporočajo v^sem igralcem čela- de, zlasti pa še vratarjem. Pravila so se spremenila tudi ' glede števila igralcev, ki jih la- hko FMDStavi neko mošt\'o. Ta!;o lahko zdaj vsaka ekipa prijavi dva vratarja ter štirinajst igral cev. Poleg vsega tega določajo, naj imajo igralci na dresih več- je številke, kot so jih imeli do- slej. — Kot je znano si bil pred kratkim v Fiissenu na nekem sodniškem seminarju. Zakaj? — Tu smo se zbrali sodniki : predvsem iz alpskih držav, ki bomo vodili tekme n^ Olimpia- di. Seminar je bil sklican zaradi tega, da smo se pogovorili o enotnih kriterijih sojenja. Kot najboljša sodnika na tem semi- narju sva bila imenovana jaz ter \ italijanski sodnik Demmitz. j — Koliko sodnikov bo vodilo tekme na olimpijskih igrah? — Vsega skupaj dvajset. Od tega osemnajst iz Evrope ter dva iz Kanade in Združenih držav Amerike. . — Kako pa je s pripravami- naše reprezentance za Olimpia- do? To vprašanje Ti zastavljam zaradi tega, ker smo zvedeli, da si kot predsednik komisije za ho- kej na ledu pri Hokejski zvezi Jugoslavije, določen tudi za teh- ničnega vodjo reprezentance na Olimpiadi. — Priprave potekajo več,kot v redu. Tudi forma igralcev je zadovoljiva. Trenutno se kandi- dati pripravljajo na Jesenicah, cd tod pa odpotujemo pi-ve dni novembra v Nemčijo, kjer bomo imeli dve tekmi z drugo ekipo domačinov. Skupni trening re- prezentance bo trajal do 10. no- vembra. Nato se bodo priprave odvijale v klubih, saj se bo že 20. novembra začelo državno pr- venstvo, ki bo trajalo v svojem prvem delu do 10. januarja. Od tega dne pa do sretiine februar- ja bodo reprezentančni igralci ' rezervirani za olimpijske igre. Drugi del državnega prven.stva pa bo od 15. februarja do 3. mar- ca. — Kako pa s hokejem v Ce- lju? — Razveseljiva je vest, da se je gradnja umetnega drsališča začela. Spričo tega bo letošnje delo nekoliko okrnjeno, zato pa bo zaživelo v največjem obsegu že od prihodnje sezone dalje. — Hvala za razgovor in iskre- ne čestitke za obe mednarodni priznanji, ter seveda veliko uspe- hov na sojenju olimpijskih te- kem. M. B. 16 stran CELJSKI TEDNIK ' St. 44 — 31. oktolbra 19^ Že dolga stoletja, tisočletja! ('looek. bitje, ki niu ves soet prisoja, da ravna ra- zumno, je svojo razumnost o dolgih stoletjih razvoja izkazoval povsem različno in tako jo zelo različno kaže tudi dandanes. r mnogem se človek loči od narave, ki ga obkroža, vendar v nekem pogledu ji ostane zvest: umira, kakor umira vse v naravi. Toda smrt narave je nekaj povsem razumljivega. V čudovitih jesenskih barvah umirajoče narave uživajo vsi. ki so ohranili v srcih še nekoliko romantike, pa tudi tisti, ki jih je civilizirani in meha- nizirani svet že povsem pritegnil o svoj divji tek. ne morejo ostati povsem hladni ob čudežnih spremembah naravne podobe v jesenskem času. Posebej še, če je jesen deževna in turobna. Takrat se stisnejo človeška srca in zadrhtijo v nerazumljivem strahu. Al, dneva ne pove nobena pratka .. .< je za- pisal Prešeren. Zares, nihče ne ve. kdaj mu bodo usah- nile življenjske moči. Vendar se človek od narave razlikuje prav v tem. da mu jc težko, da bi se ločil od tega, kar je počel, želel in vseboval. Morda tudi narava z vsemi svojimi bar- vami poslednjič opozarja nase, preden se vsako jesen poslovi od svojega plodnega obdobja? Morda skuša s svojimi sadovi ohraniti spomin nase. In tako si želi človek, da bi ohranil svojo bit živo kar najdlje — po možnosti celo v posmrtnost. In prav zato je izoblikoval tudi svoj spominski dan — Dan mrtvih, ki bi naj bil opozorilo na vse umrle, da so živeli in storili svoje v življenju in osi živi naj bi na ta dan z večjo zavestjo ocenili vrednost življenja, ki mineva in terja dejanja, da bi človeka ohranila v spo- minu potomcev.' Sveča — simbol enkratnosti življenja — je tiho opo- zorilo. Zdravniki si prizadevajo, da bi podaljšali živ- ljenja in to jim tudi deloma uspeva, četudi ne moremo pričakovati, da bi kdajkoli obvladali skrivnost večnega življenja. Ljudje smo pač del narave in sprijazniti se moramo z naravno nujnostjo, da se bomo ob priložnosti spet vanjo vrnili. Nikakor pa se ne moremo sprijazniti z nesmislom, ki ga povzročajo ljudje sami — z ne- smislom vojska, ki prezgodaj uničujejo številna, življe- nja. Smrt — naravna smrt — je navsezadnje povsem sprejemljiva in utolažljiva. nepomirljivo pa je dejstvo, da 50 ljudje sami zakrivili milijone in milijone smrti z ue])remišl jenost jo in surovostjo. In zato naj bi prav Dan mrtvih v našem življenju^ dobil tudi pomen upora proti nasilni smrti, proti smrti, ki je narava ni vključila v svoj razvoj, proti .smrf/. ki se z fiio nikoli ne bomo mogli sprijazniti. Ogrožena ženska v avtomobilu je za hip /atisnila oči in sprožila pištolo s solzilnim plinom JIU-JITSU ali solze! Zadnje čast- smo tudi pri nas slišali za Uevilne roparske napade in razna nasilja, ki so sicer značilna v deželah, kjer je so- cializem še takorekoč neznanka. V teh pri- merih so seveda naše tovarišice v večji ne- varnosti in dosti manj zaščitene kot »močni< spol. Zato so v mnogih državah razni jiu- jitsH in judo tečaji za ženske zelo obiskani. Toda zadnje mesece so v .\meriki zapazili, da ženske vedno manj prihajajo na tečaje, kjer bi se priučile raznih skrivnostnih pri- jemov, ki bi jih zaščitili pred vsiljivci in napadalci. Ameriške žene so se rajši odlo- čile za peresne pištole. Bister iznajditelj . je namreč poslal na tržišče običajno naliv- no pero, ki pa ni napolnjeno s črnilum temveč s plinom solzivcem. Za takšno orožje ni potrebno imeti orož. nega lista, pa tudi dosti cenejše je kakor tečaj jiu-jitsa in zato ni nič čudnega, je vedno več žensk, ki so oborožene s p^. resnimi pištolami na solzilni plin. V nevar. nosti ogrožena ženska samo za hip zamiž) pritisne na gumb in že udari v obraz nasi|.' nežu plin, ki ga v hipu zaslepi. Medtem ko ko nasilnež brezupno otepa z rokami, da bi se znašel v nenadni temi, lahko branilk^ nemoteno nadaljuje ^vojo pot. Toda kljub temu ameriška policija naspro. tuje prodaji tega orožja, čigar prodaja v ameriških trgovinah iz meseca v mesec n«. rašča. Ob neki raciji v prosluli četrti so ženske, ki nimajo legaliziranega družbeuegjt položaja, uprizorile pravo vojno proti poli. cistom, ki .so jih obsule s solzilnim plinom in racija ni uspela. Nekateri policisti, ki so bili preveč pogumni, so se morali zdra- viti v bolnišnicah tudi po tri tedne, da so spet spregledali. Kdaj bo le svet toliko spregledal, da ne bodo potrebna nobena zaščitna orožja z« mirno življenje? K RATK E NAJTANJŠA NIT Najtanjša nit. ki jo je uspelo iz- delati v Vzhodni Nemčiji, ima v premeru ti'SočLnko mikrona. Izdela- li so jo iz posebne snovi, tako da so snov razžarLM, nato pa z veliko hitro.stjo raztegnili. Taiko je nasta- la nit. 3(K)0-krat tanjša od navadne niti. vendar nekajkrat močnejša od jeklene niti, zaradi česar jo s pri- dom uporabljajo zlasti v optičnih napravah. »PAMETNI« MOTOR Tako so v šali imenovali nov an- gleški! tip motorja z notrapjim iz- gorevanjem, ki so ga izdelali po številnih, poskusih in ima popolno- ma nove lastnosti — avtomatično reagira na hitrost gibanja vozila, vrsto poti in obremenitve vozila, pri čfcmer razporeja izgorevanje plinov na najbolj ekonomičen način. Spet bodo bruci veseli Vsako jesen, ko pridejo novi štu- denti na univerze, si starejši študen- ti na njihov račun privoščijo razno- vrstne šale. V vseh deželah na svetu je podobno, četudi so študentski obi- čaji vsepovsod nekoliko prirejeni. Pred tekmo si študenta nazdravlja- ta ob robu bazena, ki je napolnjen s pivom. V njem bodo mladi štu- denli igrali vvaterpolo tako dolgo, dokler bodo lahko plavali — kajti pivo morajo med tekmo popiti! Slovenci smo študentske običaje po- vzeli pri Cehih in jih uzakonili s Kri- ževačkimi statuti. Precej drugače je to na Nizozem- skem, kjer so že pred leti številne družine posredovale pri vladnih or- ganih, naj bi norčije študentov ome- jili. Vendar jim doslej ni uspelo, kaj- ■, ti večina vladnih uradnikov je šla skozi podobne šole, pa nočejo potom- cem prikrajšati uric zabave. Toda ko bi (šlo samo za zabavo, bi nihče ničesar ne rekel. Zadnja leta se je namreč pri nizozemskih študen- tih pokazala tolikšna objestnost, da so precej mladih študentov »^zelen« cev« s taikšndh 'slavij odpeljali v bol- nišnice. Znana tovrstna zabava je »Svinska noč<'. V majhno klet natla- čijo '^zelence«, ki so čisto goli (obri- jejo jim tudi lase) in mednje spu- stijo malega prašiča. Ta seve grize, da bi si utrl pot na prosto, študenti pa cepetajo po njem, da bi se ga re- šili. Druga vrsta zabave je, ko v ba- zen, ki je do roba napolnjen s pivom, naženejo mlade študente, da igrajo wate.rpolo. Igro lahko zaključijo šele tedaj, ko je bazen že skoraj brez pi- va. Ob neki takšni priložnosti so mo- rali '►zelenci<^ splavati iz bazena skozi odtočni kanal, ki so ga starejši štu- dentje imenovali »uterus-^. Vlada je zdaj začela vseeno ukre- pati in omejevati študentske norčije, ker je njihova zloglasnost prišla že daleč v svet. Starejši študenti se se- veda upirajo, a kaj hočejo: tudi dru- gače je mogoče pokazati svojo inte- ligenco. To bi veljalo marsikomu tu- di pri nas, saj je zadnji Akademski ples precej neslavno končal. Čarovnica JE OBSEDLA MINISTRE V Angliji se še vedno čutijo posle- dice zadeve Keeier - Ward - Prof urno, ki bi jo mogli dalje opisati že z ime- ni Macmillan - Denning - Home in: padec vlade. Redkokdaj se primeri v zgodovini, da bi mogla preprosta ženska osebica tako silovito pretresti vlado, kakor se je primerilo v zadevi Keeier Macmil- lanovi vladi. Stari Mac je sicer zbo- lel in so ga hitro zvlekli na operacij- sko mizo. Medtem pa so naredili še drugo operacijo: zamenjali so mini- strskega predsednika in namesto Mac- Millana se je v hišo na Downing Street 10 vselil lord Home. Angleži so z nestrpnostjo pričakovali, kdaj bodo znamenito hišo v Downing Street dokončno obnovili, saj so jo obnavljali skoraj dobro leto dni. In prav v teh dneh so z deli zaključili. Komaj pa so vanjo postavili Macmil- lanovo pohištvo, so ga že morali spet odnesti in vanjo spraviti pohištvo lorda Homa. Medtem pa se v" Angliji pulijo za spomine Čez noč slavne Keclerjeve in vladno poročilo lorda Denninga so razgrabili kar čez noč (pri nas ga ob- .iavlja v nadaljevanjih »►Večer«!). Vladna komisija za tisk je obsodila časnikarje, ki so se odločili za izdajo Macmillan se poslavlja od množice pred stanovanjsko hišo ministrskega predsednika v Downing Street 10. Toda kljub nasmešku lebdi nad njim in vsemi angleškimi vladnimi krogi senca Kristine Keelerjeve Kristininih spominov, medtem pa se ne zavedajo, da je lord Denmng v svojem poročilu uporabil vsa^ eno tretjin citatov prav iz njenih spomi- nov. Je že tako, eni bi smeli, drugi pa ne. Kljub temu pa je Keelerjeva obo- gatela, da bo verjetno lahko do kon- ca življenja igrala ugledno damo. Televizijslia očala in »tehnica ljubezni« V svetu se še niso najbolje uvelja- vili televizijski aparati, ko je že za- čela delovati fantazija: barvna tele- Takšna naj bi bila »tcileočala«, ki bi z njimi po fantazijski zamisli pisca Gemsbacka videli vse tisto, česar s prostim očesoin ne moremo vi- deti. vizija, mikrotelevizija in zdaj še tele- vizijska očala. Barvna in mikrotele- vizija je že resničnost, toda televizij- ska očala so zaenkrat še samo zami- sel enega najbolj čudnih znanstveni- kov — Kuga Gemsbacka. Gernsbaok, ki ga imenujejo očeta znanstvenega čtiva (science fiotion) se je rodil v Franciji. Že v zgodnji mla- dosti je imel preglavice s plešo in starši so ga vodili od zdravnika do zdravnika, dokler mu v šestem letu vendarle niso pognali lasje. Toda kas- neje je študiral elektrotehniko, ki je zanjo kazal največje zanimanje že od otroških let. Zatem se je preselil v Ameriko, kjer je nadaljeval s svojimi poskusi. V začetku tega stoletja je imel svojo radijsko oddajno positajo v New Yor- ku, kjer so že leta 1938 prikazovali enkrat tedensko prve televizijske od- daje. Toda kasneje je svojo dejav- nost razširil in skoraj bi lahko rekli, da ga ni tehničnega izuma v našem stoletju, ki bi mu ne ibotroval Hugo Gernsbaok, četudi mu nobenega niso priznali. Gernstoack je pač Jules Verne na- šega časa. Tudi Vemovih fantazij ni nihče jemal resno, dokler jih niso znanstveniki uresničili in danes sko- raj ni več Vernove zamisli, ki bi ne bila uresničena. In podobno je z Gemsbackom. Že v dvajsetih letih našega stoletja je opisoval vsemirske polete in priprave, kakršne pozna da- našnja vsemi^;^ka tehnika. Toda v svojih zamislih je šel še dlje. V nje- govih delih lahko beremo o televizij- skem zdravniku. Televizor robot omo- goča bolniku, da s postelje pokliče zdravnika, ki se mu pokaže iz cen- trale in opravi pregled kar preko aparature. Tako bi omogočili števil- ne zdravniške preglede, ne da bi se zdravnik ali bolnik sploh premakni- la s svojega prostora. Se bolj never- jetna je njegova zamisel o »^preverja- nju iskrenosti čustev« — naprava, ki jo lahko uporabijo mladi zaljubljen- ci pred sklenitvijo zakona, da se pre- pričajo, če so njihova čiustva iskrena in trajna, &li je vse skupaj samo plod trenutne zagledanosti. Takšna napra- va bi vsekakor preprečila številne ne- srečne zakone in ločitve zakonov. Pa še in še bi lahko naštevali. Njegova zadnja zamisel, četudi ne najmlajša, bi bila televizijska očala v velikosti žepne knjige. Kdor bi ho- tel gledati televizijski program, bi si pač nataknil takšna očala, kjerkoli bi že bil. Gemsback trdi, da je danes elektronika že tako daleč, da je nje- gova zamisel iz leta 1936 zdaj ures- ničljiva. Verjetno rae. Da poliojnili ne bo lačen Pravijo, da se človeška civilizacija začenja takrat, ko so ljud- je začeli gojiti spomin na mrtve. To je res, res pa je tudi, da po opremljenosti grobov, po sledovih pogrebnih navad, arheologija meri stopnje razvitosti človeške družbe. V grobovih egiptovskih faraonov ter drugih velikašev umrlih v času pred tri do štiri tisoč let, so arheologi našli male kipce. Sprva so mislili, da gre za igrače ali hišne malike, pozneje pa so tigotovili, da ti kipci predstavljajo različne poklice: peke, mesar- je, zelenjadarje, strežnike, kuharje, maserje itd. To pomeni, da so umrlemu vladarju v grobnico postavili simbole vsega tistega, kar ga je v življenju obdajalo, da bi mu v posmrtnem življenju niče- sar ne primanjkovalo. Ta navada se je nadaljevala skozi tisočletja. Ponekod so na surov način velikašem dajali v grobove živo služinčd, medtem ko polaganje hrane in dobrin na grob najdemo še danes in to ne samo med primitivnimi ljudstvi. Na sliki egipčanska grobna plastika: pek, ki mesi kruh.