primorske novice URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 30. MAJA 1980 Št. 14 VSEBINA: Obalna skupnost Koper — ODLOK o izvršnem svetu in upravnih organih skupščine obalne skupnosti — ODLOK o proračunu obaine skupnosti Koper za leto 1980 — ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna obaine skupnosti Koper za ieto 1979 Občina Ilirska Bistrica — ODLOK o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev v območju zazidalnega načrta S-13 v Ilirski Bistrici — ODLOK o spremembi odloka o prispevku za socialno skrbstvo v letu 1980 — POPRAVEK odloka o urejanju okolja v občini Ilirska Bistrica Občina Izola — ODLOK o prostorskih posegih, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje ter o pomožnih in drugih objektih, za katere je obvezna priglasitev — ODREDBA o obvezni prijavi, popisu, obveznih pregledih in diagnostičnih preiskavah čebeljih družin na območju občine Izola — POPRAVEK odloka o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja Občina Koper — ODLOK o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč — ODLOK o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Koper — ODLOK o najvišjih stanarinah Krajevna skupnost Koper-Center — SKLEP o razpisu referenduma o samoupravnem in prostorskem preoblikovanju Krajevne skupnosti Koper-Center z ustanovitvijo novih krajevnih skupnosti Krajevna skupnost Semedela — SKLEP o razpisu referenduma o samoupravnem in prostorskem preoblikovanju Krajevne skupnosti Semedela z ustanovitvijo novih krajevnih skupnosti Občina Piran — ODREDBA o trajanju in razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in dirugih organih skupščine občine Piran — ODREDBA o dotočitvi dežurnih trgovin z živiii, ki bodo posto-vale ob nedeljah in praznikih v času od 1 6.1980 do 28. — POPRAVEK odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakon a Občina Postojna — ODLOK o uvedbi samoprispevka za izgradnjo centra usmerjenega izobraževanja v Postojni, za izgradnjo druge faze zdravstvenega centra v Postojni in za financiranje komunalnih in drugih potreb krajevnih skupnosti v občini Postojna — ODLOK o poprečni gradbeni ceni in o poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč občine Postojna — ODREDBA o programiranih preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 Občinska volilna komisija — POROČILO o izidu na referendumu za uvedbo samoprispevka za izgradnjo centra usmerjenega izobraževanja v Postojni, za izgradnjo druge faze zdravstvenega centra v Postojni in za financiranje komunalnih in drugih potreb krajevnih skupnosti v občini Postojna OBČINA SEŽANA Krajevna skupnost Komen — POPRAVEK sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje 11. faze osnovne šole oziroma telovadnice v Komnu, ureditev pokopališč in obnovitev mrliških vežic v Komnu in Svetem in samoprispevka o delu za ureditev komunalnih in drugih potreb vaških skupnosti Samoupravna komunalna interesna skupnost Koper — SKLEP o soglasju k novim cenam v mestnem avtobusnem prometu ^ — SKLEP o soglasju k novim cenam za zbiranje in odvažanje smeti na javno odlagališče Občinska skupnost socialnega skrbstva Postojna — POPRAVEK sklepa o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Koper — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Koper < — PRAVILNIK o delni nadomestitvi stanarine — PRAVILNIK o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki delajo pri samostojnih obrtnikih 154 URADNE CHIAVE 30. maja — Št. 14 OBAtMR $KUPMQStg3ptR Na podlagi dotoči! 68., 105., 106. in ! !5. č!ena statuta obalne skupnosti (Uradne objave, št. 12/78) je skupščina obalne skupnosti na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. maja 1980 sprejela ODLOK O IZVRŠNEM SVETU IN UPRAVNIH ORGANIH SKUPŠČINE OBALNE SKUPNOSTI I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se urejajo vprašanja, ki se nanašajo na vlogo, organizacijo. sestavo, način dela ter pravice, dolžnosti in odgovornosti izvršnega sveta skupščine obalne skupnosti, na oblikovanje, organizacijo in delovanje družbenih svetov uprave, na oblikovanje in organizacijo upravnih organov skupščine obalne skupnosti, na njihovo delovno področje. na sredstva za delo, kot tudi na način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti ter na delovna razmerja delavcev v delovnih skupnostih teh organov, kolikor ta vprašanja niso urejena z zakonom o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih in z zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih. 2. člen V mejah pravic in dolžnosti obalne skupnosti opravljajo funkcije državne uprave izvršni svet in upravni organi skupščine obalne skupnosti. 3. člen Opravljanje upravnih in strokovnih nalog iz pristojnosti upravnih organov se lahko z odlokom skupščine obalne skupnosti, ki temelji na zakonu, kot javna pooblastila poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam in društvom in drugim organizacijam, kadar je to družbeno smotrno in če se na ta način zagotavlja bolj učinkovito in neposredno uresničevanje določenih pravic, pravnih interesov in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Organizacijam oziroma skupnostim iz prejšnjega odstavka ni mogoče poveriti zadev inšpekcijskega nadzora, razen posameznih strokovnih de! tega nadzora. 4. člen Izvršni svet skupščine obalne skupnosti skrbi v mejah pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti za izvajanje politike, za izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov predstavniških teles, za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov ter je odgovoren skupščini obalne skupnosti tudi za stanje v obalni skupnosti. Upravni organi skupščine obalne skupnosti, v mejah pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti, izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke, predpise in druge splošne akte skupščin in izvršnih svetov ter smernice skupščin, kakor tudi načelna stališča in smernice izvršnih svetov, izdajajo izvršilne predpise, če so za to pooblaščeni, odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje in razvoj na svojem področju, seznanjajo skupščino obalne skupnosti in njen izvršni svet o stanju in pojavih ter dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, predlagajo ukrepe oziroma ukrepajo v mejah svojih pooblastil, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo predpise in druge splošne akte ter opravljajo še druga strokovna dela za skupščino obalne skupnosti in njen izvršni svet. V okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi in zakonih, so upravni organi skupščine obalne skupnosti pri opravljanju svojih nalog samostojni. ravnati pa se morajo tudi po smernicah skupščine ter po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta. 3. člen Izvršni svet in upravni organi so za izvrševanje svojih funkcij odgovorni skupščini obalne skupnosti, upravni organi pa tudi izvršnemu svetu skupščine obalne skupnosti. Način uresničevanja odgovornosti izvršnega sveta in postopek za oceno njegovega dela določi skupščina obalne skupnosti; prav tako do- t.a skupičina .batne skupnost, način uresničevan,a odgovornost, upravnih organov do skupščine in postopek za trčen, nphovega deta oziroma ocen. strokovnosti deta posameznih odgovornih oseb uprav- nega organa. . . .. Postopek v zvezi z uresničevanjem odgovornost! upravnih organov do izvršnega sveta skupščine obalne skupnosti se opravi v izvršnem svetu, na način, ki ga določi izvršni svet. 6. člen Upravni organi skupščine obalne skupnosti v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil sodelujejo med seboj, z drugimi upravnimi organi v SR Sloveniji in SFRJ. še posebej pa sodelujejo z upravnimi organi skupščin občin Izola. Koper in Piran. V ta namen upravni organi skupščin občin Izola. Koper in Piran ter upravni organi skupščine obalne skupnosti usklajujejo programe dela, sklicujejo skupne sestanke in posvetovanja, se dogovarjajo o skupnih akcijah ter organizirajo še druge oblike sodelovanja. 7. člen Funkcionarji v izvršnem svetu in v upravnih organih so pri opravljanju svojih funkcij pod družbenim nadzorstvom in so za njihovo opravljanje politično odgovorni v skladu z zakonom in drugimi predpisi. Drugi delavci v upravnih organih so v skladu z zakonom in drugimi predpisi odgovorni za svoje delo ter za pravočasno in strokovno opravljanje de! in nalog, ki so jim poverjene. 8. člen Sredstva za delo izvršnega sveta in upravnih organov skupščine obalne skupnosti se zagotavljajo v proračunu družbenopolitične skupnosti. 9. člen Delo izvršnega sveta in upravnih organov skupščine obalne skupnosti je javno. Upravni organi morajo varovati tajnost tistih podatkov, ki soz zakonom ali drugim predpisom določeni kot vojaška, državna ali uradna tajnost. Način uresničevanja javnosti dela urejajo izvršni svet in upravni or-gani skupščine obalne skupnosti s svojimi akti. 10. člen Izvršni svet in upravni organi skupščine obalne skupnosti poslujejo v slovenskem jeziku. Državni organi iz prejšnjega odstavka poslujejo, vodijo postopek in izdajajo upravne akte tudi v italijanskem jeziku v primerih, ko stranka z narodnostno mešanega območja, ki je kot tako opredeljeno s statutom občine, uporablja italijanski jezik. I! člen Izvršni svet in upravni organi skupščine obalne skupnosti v mejah svojega delovnega področja in svoje pristojnosti opravljajo zadeve s področja ljudske obrambe, ki jim jih nalagajo načrti obrambnih priprav. zakoni in drugi predpisi ter skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite. * II. IZVRŠNI SVET 12. člen Izvršni svet kot izvršilni organ skupščine obalne skupnosti opravlja zadeve, ki so določene s statutom obalne skupnost i in ima do skupščine obalne skupnosti in do drugih njenih organov pravice in dolžnosti, ki so določene s statutom obalne skupnosti ter z drugimi akti skupščine obalne skupnosti. Pri uresničevanju svoje odgovornosti do skupščine obalne skupnosti za stanje v družbenopolitični skupnosti, za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, kot tudi za delo upravnih organov izvršni svet zlasd: skrbi za uresničevanje politike in izvrševan je odlokov, planov, programov in drugih aktov skupščine; izdaja odredbe in druge predpise za izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine; — predlaga skupščini odloke in druge akte iz pristojnosti skupščine; predlaga skupščini dolgoročni in srednjeročni plan družbenoekonomskega razvoja obalnega območja oziroma prostorski plan; 30. maja — Št. 14 URADNE OBJAVE 155 — daje skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih skupščini pošljejo drugi predlagatelji; — predlaga skupščini proračun in zaključni račun proračuna in skrbi za njuno izvrševanje; — odloča o zahtevkih za izločitev uradne osebe oziroma funkcionarja, ki vodi določeni upravni postopek; — predlaga skupščini ustanovitev ali odpravo upravnih organov; — usklajuje in usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov; — nadzoruje delo upravnih organov, odloča o sporih o pristojnosti med upravnimi organi, skrbi za to, da ti organi vestno in odgovorno izvršujejo svoje funkcije; — sprejme ukrepe, s katerimi se zagotavlja zakonitost, učinkovitost in ekonomičnost dela upravnih organov oziroma izdaja soglasja k aktom o organizaciji in delu ter o sistemizaciji del in nalog upravnih organov. 13. člen Izvršni svet pri izvrševanju nadzorstva nad delom upravnih organov skupščine obalne skupnosti razveljavi ali odpravi predpis upravnega organa, ki je v nasprotju z zakonom, z drugim splošnim aktom in s statutom obalne skupnosti oziroma s katerim si nekdo neutemeljeno pridobi posebno ugoden položaj. V aktu o odpravi predpisa se po potrebi določi tudi način njegovega izvajanja. 14. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik in določeno število članov, ki jih voli skupščina obalne skupnosti. Funkcionarji, ki vodijo upravne organe skupščine obalne skupnosti, so člani izvršnega sveta. Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, katerih funkcija v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ali družbenopolitični organizaciji, ni združljiva s funkcijo člana izvršnega sveta, predvsem ne predsednik organa upravljanja, predsednik ali član izvršilnega organa upravljanja, individualni poslovodni organ organizacije združenega dela, predsednik in član kolegijskega poslovodnega organa organizacije združenega dela in ne oseba v stalnem delu v izvršilnem organu družbenopolitične organizacije obalnega območja. 15. člen Predsednika izvršnega sveta voli skupščina obalne skupnosti na predlog pristojnega organa socialistične zveze delovnega ljudstva; podpredsednika in druge člane izvršnega sveta voli skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta, po poprejšnjem mnenju pristojnega organa socialistične zveze delovnega ljudstva. Predsednik in člani izvršnega sveta so lahko izvoljeni za dve zaporedni mandatni dobi; člani izvršnega sveta, kot funkcionarji, ki vodijo upravni organ, pa so lahko izjemoma izvoljeni oziroma imenovani še za štiri leta. 16. člen Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka predsednika izvršnega sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta. Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta. 17. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta. Predsednika sveta v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti nadomešča podpredsednik. Izvršni svet dela in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Sklepi izvršnega sveta so veljavni, če je zanje glasovala več kot polovica članov sveta. 18. člen Za reševanje posameznih vprašanj s področja dela izvršnega sveta lahko izvršni svet oblikuje s posebnim aktom stalne ali občasne komisije. odbore in druga delovna telesa. III. UPRAVNI ORGANI 19. člen Za opravljanje upravnih in strokovnih nalog iz pristojnosti obalne skupnosti ima skupščina obalne skupnosti naslednje upravne organe: — sekretariat za javno upravo, proračun in informiranje — komite za družbeno planiranje — sekretariat za inšpekcijske službe — geodetska uprava. a) Sekretariat za javno upravo, proračun in informiranje 20. člen V sekretariatu za javno upravo, proračun in informiranje se opravljajo vse upravne zadeve iz pristojnosti obalne skupnosti, ki se ne opravljajo pri drugih upravnih organih skupščine obalne skupnosti, kadrovske zadeve, zadeve organizacije, metod in tehnike upravnega dela, zadeve dvojezičnosti oziroma narodnostne zadeve, protokolarne zadeve skupščine in izvršnega sveta, zadeve družbene samozaščite in druga varnostna opravila za skupščino in izvršni svet, vse proračunske in finančne zadeve za skupščino in izvršni svet ter zadeve in opravila informiranja javnosti in drugih družbenih subjektov o delovanju skupščine, izvršnega sveta in njihovih organov. V sekretariatu se v posebni organizacijski enoti opravljajo vsa personalna, računovodska, tehnična, administrativna in pomožna opravila ter še druga tovrstna opravila, ki so skupna za skupščino, izvršni svet in upravne organe. 21. člen Sekretariat za javno upravo, proračun in informiranje, vodi sekretar, ki ga na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje in razrešuje skupščina obalne skupnosti izmed članov izvršnega sveta. Sekretar organizira delo delavcev delovne skupnosti sekretariata za javno upravo, proračun in informiranje ter ima v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti predstojnika upravnega organa. V primerih odsotnosti ali zadržanosti nadomešča sekretarja v vseh pravicah in dolžnostih njegov namestnik, ki ga kot vodilnega delavca imenuje izvršni svet za dobo štirih let; po preteku štiriletne dobe je lahko namestnik sekretarja na to dolžnost ponovno imenovan. b) Komite za družbeno planiranje 22. člen Komite za družbeno planiranje opravlja strokovne in upravni zadeve s področja srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planov razvoja obalnega območja, prostorskih in kadrovskih komponent teh planov, zadeve s področja usmerjenega izobraževanja, opravlja potrebne analize stanj, daje pobude in predloge za spremembo in izboljšanje ekonomskih situacij pri nosilcih planiranja, ki planov ne izpolnjujejo po zastavljeni dinamiki ter opravlja še druge operativne in razvojne naloge iz pristojnosti obalne skupnosti. 23. člen Zadeve z delovnega področja družbenega planiranja opravlja komite za družbeno planiranje kot kolegijsko telo na sejah in odloča z večino glasov svojih članov. Komite sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in določeno število članov. Predsednika in namestnika predsednika komiteja imenuje in razrešuje skupščina obalne skupnosti na predlog predsednika izvršnega sveta; predsednik komiteja in njegov namestnik sta člana izvršnega sveta. Na predlog izvršnega sveta določi skupščina obalne skupnosti s svojim aktom upravne organe, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in druge organe, ki delegirajo svoje predstavnike v komite. 24. člen Predsednik komiteja predstavlja komite, skrbi za pripravo sej komiteja. jih sklicuje in vodi. Predsednik komiteja podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema komite ter skrbi za njihovo izvrševanje; izdaja predpise in druge akte ter ukrepa, ko je za to pooblaščen ter izvršuje vse pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ. 156 URADNE CHIAVE 30. maja — $t. 14 Predsednik komiteja vodi in organizira de k) delavcev delovne skupnosti komiteja ter ima v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti predstojnika upravnega organa. V primerih odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika komiteja v vseh pravicah in dolžnostih njegov namestnik. c) Sekretariat za inšpekcijske službe 25. člen V sekretariatu za inšpekcijske službe se opravljajo zadeve inšpekcijskega nadzorstva s področja cestne in prometne inšpekcije, kmetijske, živinorejske in inšpekcije za varstvo rastlin, gozdarske, veterinarske, lovske in inšpekcije za morski ter sladkovodni ribolov, urbanistične, vodnogospodarske in inšpekcije za varstvo človekovega okolja, gradbene. elektroenergetske, požarnovarnostne in inšpekcije dela ter s področja sanitarne in tržne inšpekcije. 26. člen Inšpekcijske zadeve so zadeve splošnega pomena za SR Slovenijo. Skupščina obalne skupnosti zagotavlja učinkovito, pravočasno, stalno in strokovno izvrševanje inšpekcijskih zadev na obalnem območju za vsa inšpekcijska področja, ki so navedena v prejšnjem členu. Skupščina obalne skupnosti in njen izvršni svet zagotavljata inšpekcijskim organom samostojnost pri delu in s svojimi ukrepi preprečujeta nezakonite vplive na delo inšpekcijskih organov in inšpektorjev. Sekretariat za inšpekcijske službe mora najmanj enkrat letno poročati skupščini obalne skupnosti in njenemu izvršnemu svetu o stanju in pojavih, ki jih je ugotovil pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, in o svojih ukrepih ter predlagati ukrepe, ki naj jih v zvezi z ugotovljenim stanjem sprejmeta skupščina oziroma izvršni svet. 27. člen Sekretariat za inšpekcijske službe vodi sekretar, ki ga na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje in razrešuje skupščina obalne skupnosti; sekretar je član izvršnega sveta. Sekretar organizira delo delavcev delovne skupnosti sekretariata za inšpekcijske službe ter ima v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti predstojnika upravnega organa. V primerih odsotnosti ali zadržanosti nadomešča sekretarja v vseh pravicah in dolžnostih njegov namestnik; namestnika sekretarja kot vodilnega delavca, imenuje izmed delavcev-inšpektorjev sekretariata za inšpekcijske službe izvršni svet za dobo štirih let. Namestnik sekretarja je po preteku štiriletne dobe na to dolžnost lahko ponovno imenovan. 28. člen Zadeve inšpekcijskega nadzorstva neposredno opravljajo inšpektorji. kot delavci s posebnimi pooblastili. Inšpektor samostojno opravlja zadeve inšpekcijskega nadzorstva, odloča o upravnih in drugih ukrepih, za katere je pooblaščen ter je za svoje delo osebno odgovoren. 29. člen Inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se imenujejo za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani. Inšpektorje imenuje in razrešuje predstojnik oddelka za inšpekcijske službe (sekretar) s prehodnim soglasjem izvršnega sveta skupščine obalne skupnosti. č) Geodetska uprava 30. člen V geodetski upravi se opravljajo zadeve s področja izmere zemljišč in zemljiškega katastra, in sicer zadeve vzdrževanja geodetske mreže, izmere in vzdrževanja katastra komunalnih naprav, reambulacije. uveljavitve katastrsko topografskih izmer, katastrskega knjigovodstva in elektronske obdelave katastrskih podatkov, pomožno-tehnična geodetska opravila in druga opravila geodetske narave. 31. člen Geodetsko upravo kot samostojni upravni organ vodi direktor uprave, ki ga izmed članov izvršnega sveta, na predlog predsednika izvršnega sveta, imenuje oziroma razrešuje skupščina obalne skupnosti. Direktor geodetske uprave mora na podlag! in v mejah ustave, zakona in statuta obalne skupnosti, drugih predpisov in splošnih aktov smernic skupščine in izvršnega sveta vestno opravljati funkcijo, ki mu je poverjena in je osebno odgovoren za njeno opravljanje, kot tudi za delo organa, ki ga vodi ter za stanje na področju, za katero je ustanovljen. 32. člen Direktor geodetske uprave organizira delo delavcev delovne skupnosti geodetske uprave in ima v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti predstojnika upravnega organa. 33. člen V primerih odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja geodetske uprave v vseh pravicah in dolžnostih njegov namestnik. Namestnika direktorja, kot vodilnega delavca, imenuje izmed delavcev geodtske uprave izvršni svet za dobo štirih let. Namestnik je po pre teku štiriletne dobe na to dolžnost lahko ponovno imenovan. d) Notranja organizacija in sistemizacija 34. člen Upravni organi organizirajo svoje delo tako. da se zagotovi popolno, učinkovito in smortno opravljanje vseh funkcij organa na področju za katerega je ustanovljen. 35. člen Z aktom o organizaciji in delu upravnega organa in o sistemizaciji de! in nalogse oblikujejo notranje organizacije enote glede na naravo dela. obseg in zahtevnost nalog, način vodenja, programiranja in opravljanja nalog, določijo nazivi in razpored de! in nalog po organizacijskih enotah z njihovim opisom za vsakega delavca ali skupino delavcev, pogoji za opravljanje posameznih de! in nalog, število delavcev potrebnih za opravljanje de! in nalog in število pripravnikov, ki se sprejmejo v delovno razmerje. Organizacijo in sistemizacijo del in nalog upravni organi medseboj usklajujejo. 36. člen Akt o organizaciji in delu in akt o sistemizaciji nalog in de! iz prejšnjega člena izda predstojnik organa, po poprejšnji obravnavi oziroma mnenju delovne skupnosti in s poprejšnjim soglasjem izvršnega sveta skupščine obalne skupnosti. 37. člen Izvršni svet v postopku za izdajo soglasja k akt u o organizaciji in delu ter o sistemizaciji de! in nalog organov oceni, ali so naloge ustrezno določene in razmejene napram drugim organom in organizacijam v zvezi s pristojnostmi skupščine obalne skupnosti in njenih organov, ter v sorazmerju z družbenimi stremljenji in proračunsko finančnimi pokritji za njihovo učinkovito izvedbo. IV. SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV 38. člen Sredstva za delo upravmh organov so družbena sredstva, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga za delo teh organov ter pogoji za uresničevanje njihovih funkcij. Sredstva za delo sekretariata za javno upravo, proračun in informiranje, komiteja za družbeno planiranje, sekretariata za inšpekcijske službe in sredstva za družbeno planiranje, sekretariata za inšpekcijske službe in sredstva za delo geodetske uprave (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) se praviloma zagotavljajo v proračunu skupščine obalne skupnosti, na predlog izvršnega sveta, v skladu z obsegom sredstev. Id se v družbenopolitični skupnosti namenijo za splošne družbene potrebe. 30. maja — Št. 14 URADNE OBJAVE 157 39. čten Upravni organi tahko v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi s svojo dejavnostjo v sktadu s programom deta opravtjajo dotočene storitve za druge uporabnike, če opravijanje teh storitev ne ovira izvrševanja funkcij upravnega organa; tako ustvarjeni prihodki so prihodek proračuna Z odlokom, ki temetji na zakonu, se dotočijo pogoji, ob katerih tahko posamezni organ v cetoti ah detno uporabi svoje prihodke kot sredstva za deto oziroma se dotoči, da prihodke organa v sktadu z odtokom sporazumom ah pogodbo pridobijo detavci kot dohodek detovne skupnosti. 40. čten Sredstva za deto upravnih organov so: — sredstva, ki jih delavci pridobijo kot dohodek detovne skupnosti — sredstva za osebne dohodke funkcionarjev — sredstva za materialne stroške — sredstva opreme — sredstva za posebne namene. 41. eten S programom deta upravnega organa se dotočijo deta in natoge z delovnega področja organa, ki jih je organ dotžan opraviti v posameznem tetu. in sicer gtede na vrsto, zahtevnost in sestavljenost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje deta. Program deta upravnega organa dotoči predstojnik po predhodni obravnavi oziroma mnenju delavcev detovne skupnosti. 42. čten Razporeditev sredstev za materiatne stroške, sredstev opreme in sredstev za posebne namene se opravi s predračunom, dokon&o pa se ta sredstva razdelijo z zaktjučnim računom sredstev upravnega organa. 43. čten Predračun in zaključni račun sredstev iz prejšnjega čtena dotoči predstojnik, ki vodi upravni organ, po predhodni obravnavi oziroma mnenju detovne skupnosti, če ni z zakonom za posamezne vrste sredstev drugače dotočeno. Predlog zaključnega računa s poroči torn o porabi sredstev iz prvega odstavka tega čtena predloži predstojnik upravnega organa izvršnemu svetu skupščine obatne skupnosti; pri tem. po potrebi, posebej izkaže sredstva, ta se v sktadu s samoupravnimi akti prenesejo v dohodek detovne skupnosti. V. DOHODEK DELOVNE SKUPNOSTI 44. čten Detavci v detovni skupnosti upravnega organa pridobivajo dohodek detovne skupnosti iz sredstev za deto organa primerno načetom svobodne menjave deta. V okviru dohodka detovne skupnosti pridobivajo detavci sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v sktadu z načetom dehtve po detu ter z osnovami in meriti iz samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Dohodek, ki ga pridobi detovnaskupnost upravnega organa, je odvisen od pravočasnega, zakonitega, popotnega in smotrnega izvrševanja funkcij, det in nalog. V dohodek detovne skupnosti se tahko tudi prenesejo prihranki pri materialnih stroških m drugih sredstvih za deto organa, ki so rezultati prizadevanja detavcev za gospodarno uporabo teh sredstev. 4$. čten Detavci v detovni skupnosti upravnega organa in upravni organ, za katerega opravtjajo deto. s samoupravnim sporazumom usklajujejo odnose v zvezi s pridobivanjem in razporejanjem dohodka de!o\me skupnosti ter druga vprašanja v zvezi z družbenoekonomskim potoža-jem detavcev v detovni skupnosti. Udeleženca samoupravnega sporazuma sta tudi izvršni svet skupščine obatne skupnosti in pristojen organ sindikata. (e samoupravni sporazum ni sktenjen, se detavcem zagotavljajo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na podtagi akta izvršnega sveta skupščine obatne skupnosti. 46. čten Prispevek detovne skupnosti upravnega organa k izvrševanju njegovih funkcij, det in natog ugotovi oziroma oceni izvršni svet skupščine obatne skupnosti, potem ko dobi mnenje predstojnika organa, in sicer pravitoma po preteku teta. za katero daje oceno, in o tem obvesti skupščino; predstojnik mora o svojem men ju predhodno obvestiti de-tovno skupnost organa. Oceno iz prejšnjega odstavka za krajše obdobje, in sicer za obdobje periodičnega obračuna dohodka, daje predstojnik organa po predhodnem mnenju detovne skupnosti. V postopkih ocenitve se opravi primerjava s programom deta tako po obsegu kot po kvahteti. upoštevajoč stroške, ki so povezani z oprav-tjanjem deta. Če detovna skupnost meni. da mnenje oziroma ocena predstojnika organa nista re tani. ima pravico predlagati ustanovitev skupne komsi je. ki jo poteg prestojnika organa sestavjajo še predstavnik detovne skupnosti in predstavnik organa sindikata. Če v skupni komisiji ni doseženo soglasje, se sporno vprašanje predloži izvršnemu svetu. Odtočitev izvršnega sveta je dokončna. 47. čten Dohodek razporejajo detavci detovne skupnosti s finančnim načrtom in zaktjučnim računom na način in po postopku, ki je dotočen s statutom detovne skupnosti. Med tetom prejema detovna skupnost akontacijo dohodka. 48. čten Če predstojnik oceni, da utegne razporeditev sredstev po finančnem načrtu ati dehtev sredstev po zaključnem računu dohodka detovne skupnosti povzročiti večje motnje ati hujše posledice v delovanju organa. opozori na to detovno skupnost, naj znova preizkusi svoj sktep. Če detovna skupnost ne upošteva tega opozorita, je predstojnik upravičen in dotžan zadržati izvršitev sprejetega finančnega načrta oziroma zaključnega računa in predtagati ustanovitev skupne komsi je. ki naj proud sporno vprašanje. Komisijo sestavljajo predstavnik detovne skupnosti, predstavnik organa sindikata in predstojnik. Če v skupni komisiji ni doseženo soglasje, se sporno vprašanje predtoži izvršnemu svetu; odločitev izvršnega sveta skupščine obatne skupnosti je dokončna. Če izvršni svet ne odtoči o spornem vprašanju v 30 dneh. se finančni načrt oziroma zaktjučni račun tahko izvrši. 49. čten Detavec ima pravico do osebnega dohodka, ki je namenjen za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb, kot tudi za zadovotjevanje skupnih in splošnih potreb, ta se po samoupravnem sporazumu ati zakonu krijejo iz osebnega dohodka. Osebni dohodek detavca se do toča tako. da ustreza rezultatom njegovega deta in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dat s svojim živim in minulim detom k uresničevanju funkcij, det in natog organa, v odvisnosti od zahtevnosti njegovega deta in s tem povezane odgovornosti. kot tudi od skupnih rezuttatov deta detovne skupnosti v sktadu z načetom delitve po detu ter v razmerju do dosežene družbene produktivnosti v ustreznem obdobju. 50. čten Detavci v detovni skupnosti v samoupravnem sptošnem aktu v sktadu s samoupravnim sporazumom iz 45. čtena tega odtoka dotočijo osnove in merita za delitev sredstev za osebne dohodke. Če detavci niso dotočiti osnov in merit v smistu prvega odstavka tega Čtena. prejemajo te z zakonom zajamčeni osebni dohodek. 51. čten Prispevek detavca k detu detovne skupnosti ugotovi predstojnik upravnega organa po predhodnem mnenju detovne skupnosti. Postopek za ugotovitev ati oceno delavčevega detovnega prispevka se dotoči s samoupravnim splošnim aktom in s samoupravnim sporazumom v sktdu z zakonom. 52. čten Osebni dohodki namestnika sekretarja sekretariata za javno upravo. proračun in informiranje, namestnika sekretarja sekretariata za inšpekcijske stužbe. namestnika direktorja geodetske uprave (v na- 158 URADNE OBJAVE 30. maja — št. 14 daljn jem besedilu: vodilni delavci) in inšpekotrjev (v nadaljnjem besedilu: delavci s posebnimi pooblastili) se določajo v skladu z osnovami in merili, ki jih določi izvršni svet ob upoštevanju družbeno dogovorjenih osnov in meri! in so odvisni tudi od ocene izvršnega sveta o prispevku delovne skupnosti k izvrševanju funkcij, de! in nalog organa v obdobju, za katerega se opravi obračun osebnih dohodkov. Prispevek delavcev iz prejšnjega odstavka k izvrševanju pooblastil, de! in nalog, oceni izvršni svet na predlog predstojnika upravnega organa; predstojnik si predhodno pridobi mnenje delovne skupnosti. 53. člen Med letom delavci ugotavljajo in izplačujejo osebni dohodek kot akontacijo za obdobje enega meseca. V obdobju iz prejšnjega odstavka se ugotavlja osebni dohodek delavca v skladu z osnovami in merili iz samoupravnega splošnega akta, tako da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu prispevku k delu delovne skupnosti. V akontacijo osebnega dohodka se všteva tudi de! osebnega dohodka, ki pripada delavcu zaradi posebnih pogojev, v katerih dela. ali zaradi posebnih pogojev, v katerih dela, ali zaradi narave de! in nalog organa. 54. člen Ob izplačilu akontacije osebnega dohodka ter ob dokončni ugotovitvi osebnega dohodka po zaključnem računu se delavcu vroči pismeni obračun akontacije oziroma dokončen obračun osebnega dohodka. Zoper obračun iz prejšnjega odstavka ima delavec pravico ugovora. O ugovoru odloči prestojnik po predhodnem mnenju delovne skupnosti. 55. člen Delavci delovnih skupnosti upravnih organov skupščine obalne skupnosti sodelujejo med seboj pri urejanju samoupravnih pravic, ob veznosti in odgovornosti ter drugih vprašanj, ki so zanje skupnega pomena, zlasti tistih, ki se nanašajo na pridobivanje, ugotavljanje in razpo rejanje dohodka, delitev sredstev za osebno in skupno porabo, na temeljna načela samoupravne organiziranosti, na kadrovsko politiko in delovna razmerja. 56. člen Delavci v delovni skupnosti upravnega organa v skladu z načelom solidarnosti določijo namene, pogoje in način uporabe sredstev za zadovoljevanje potreb po stanovanju, strokovnem in družbenopolitičnem izobraževanju, družbeni prehrani, počitku in rekreaciji, kulturi in drugih skupnih potreb ter določijo osnove in merila za njihovo delitev. 57. člen O uporabi sredstev za skupno porabo odloča delovna skupnost v skladu z osnovami in merili, določenimi v samoupravnem splošnem aktu, samoupravnem sporazumu in družbenem dogovoru. Delovne skupnosti sekretariata za javno upravo, proračun in informiranje, komiteja za družbeno planiranje, sekretariata za inšpekcijske službe ter geodetske uprave in posamezne funkcije izven teh delovnih skupnosti lahko združujejo sredstva za skupno porabo, določijo enotno načela, merila, osnove, postopek za njihovo koriščenje ter organe za njihovo upravljanje. VI NAČIN URESNIČEVANJA SAMOUPRAVIH PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV . 58. člen Delavci upravnih organov skupščine obalne skupnosti uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti — v delovni skupnosti sekretariata za javno upravo, proračun in informiranje — v delovni skupnosti komiteja za družbeno planiranje — v delovni skupnosti sekretariata za inšpekcijske službe — v delovni skupnosti geodetske uprave Vsi delavci v upravnem organu so člani delovne skupnosti. ([ana detovne skupnosti sta tudi predstojnik on roma njegov namestnik. ki v delovni skupnosti uresničujeta tiste samoupravne pravtee. za katere je tako določeno z zakonom ali drugim aktom. Način uresničevanja samoupravnih pravic, obveznost) m odgovornosti ter organe delovne skupnosti določa statut delovne skupnost). 59. člen Delavci v delovni skupnosti oblikujejo v skladu z zakonom, odlokom in statutom delovne skupnosti svoje &!cgacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravih interesnih skupnosti. Delavci upravnih organov skupščine obalne skupnosti lahko oblikujejo skupne delegacije za uresničevanje pravic, dolžnosti in obveznosti iz prejšnjega odstavka. 60. člen Organi delovne skupnosti in predstojnik zagotavljajo pogoje za delo delegacij in delegatov. 61. člen V delovnih skupnostih upravnih organov skupščine obalne skupnosti se oblikuje svet delovne skupnosti, kot organ upravljanja delovne skupnosti, če je to določeno v statutu delovne skupnosti; s tem splošnim samoupravnim aktom se določijo tudi drugi organi, ki se oblikujejo v delovni skupnosti, kakor tudi njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti. V delovni skupnosti, ki ima manj kot 30 delavcev, lahko opravljajo funkcijo sveta delovne skupnosti vsi delavci; v tem primeru odlo&tjo delavci z osebnim izjavljanjem o vprašanjih, ki so po zakonu v delovnem področju sveta. Če se delavci v delovni skupnosti upravnega organa zaradi majhnega obsega nalog oziroma delavcev ne morejo ustrezno samoupravno organizirati in svojih samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti urejati s samoupravnimi splošnimi akti na način, določen z zakonom, sklenejo samoupravni sporazum z izvršnim svetom skupščine obalne skupnosti; ta sporazum ureja način uresničevanja samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev. 62. člen Delavci sprejemajo statut delovne skupnosti, samoupravne sporazume in druge samoupravne splošne akte, s katerimi v skladu z zakonom, tem odlokom in statutom obalne skupnosti urejajo vprašanja v zvezi s samoupravnimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev delovne skupnosti in način njihovega uresničevanja. Pri sklepanju samoupravih sporazumov, s katerimi se urejajo odnosi pri pridobivanju in razporejanju dohodka in pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, sodeluje pristojni organ sindikata. Samoupravm splošni akti delovne skupnosti se sprejemajo z večino glasov njenih delavcev. Statut delovne skupnosti in samoupravni splošni akti o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev sprejemajo delavci z referendumom. Samoupravm akti se objavijo na način, ki zagotavlja, da se vsak delavec z njimi seznani. 63. člen Delavci imajo pravico, da so redno, pravočasno, resnično, popolno in na primeren način obveščeni o vseh vprašanjih, pomembnih za njihov družbenoekonomski položaj in za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti. Organi delovne skupnosti in drugi organi morajo na ustrezen način zagotoviti obveščenost delavcev delovne skupnosti. 64. člen Delavci imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravih praivc uresničujejo samoupravno kontrolo neposredno, po organih delovne skupnosti in po komisiji za samoupravno? kontrolo. Naloge ter pravice in dolžnosti komisije za samoupravno kontrolo, način dela in druga vprašanja iz tega področja ureja statut delovne skupnosti v skladu z zakonom. 30. maja —$t 14 URADNE OBJAVE 159 Komisija za samoupravno kontrolo ima pravico in doiinost o svojih ugotovitvah seznanjati detavcc. organe delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije v deiovni skupnosti, predstojnika, tahko pa tudi izvršni svet in skupščino obalne skupnosti. k . - * . 65. člen Kadar predstojnik oceni, da samoupravni splošni akt delovne skupnosti, ki ga samostojno sprejmejo delavci ali svet delovne skupnosti, ni v skladu z ustavo, z zakonom ali drugim predpisom, ima pravico in dolžnost zadržati njegovo izvršitev ter predlagati delavcem oziroma svetu delovne skupnosti, naj svoj akt spremenijo; če tega ne naredijo, obvesti predstojnik izvršni svet, da začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti akta oziroma za oceno skladnosti z drugim predpisom. Če izvršni svet ugotovi, da ni podlage za postopek iz prejšnjega odstavka tega člena, obvesti o tem delovno skupnost oziroma njen svet in predstojnika. V tem primeru ostane v veljavi samoupravni splošni akt delovne skupnosti oziroma njenega sveta. f 66. člen Predstojnik ravna na način iz prejšnega člena tudi. kadar oceni, da posamični akt delovne skupnosti oziroma sveta ni v skladu z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi. Stališče, ki ga zavzame izvršni svet, je obvezno za delavce oziroma svet delovne skupnosti in za predstojnika. 67. člen Kadar predstojnik oceni, da je s samoupravnim splošnim aktom ali posamičnim aktom delovne skupnosti oziroma sveta ogroženo pravočasno in uspešno izvrševanje funkcije organa, zaradi česar utegnejo nastati škodljive posledice, opozori na to delavce oziroma svet delovne skupnosti. Če delavci ali svet delovne skupnosti ne ravnajo v skladu z opozorilom, zadrži predstojnik izvršitev takega akta in predlaga izvršnemu svetu, naj o tem odloči. Izvršni svet je dolžan v roku 30 dni od prejema obvestila obravnavati zadržani samoupravni splošni ali posamični akt in o njem odločiti. Sklep izvršnega sveta je dokončen. Če izvršni svet ne odloči v roku 30 dni od prejema obvestila, se zadržani samoupravni splošni ali posamični akt delovne skupnosti oziroma sveta lahko izvrši. 68. člen Če se o vprašanjih, o katerih v skladu z zakonom odločajo delavci ali svet delovne skupnosti v soglasju s predstojnikom, ne doseže soglasje, odloči o spornem vprašanju izvršni svet skupščine obalne skupnosti. Če se o vprašanjih, o katerih v skladu z zakonom odločajo delavci ali svet delovne skupnosti v soglasju z izvršnim svetom, ne doseže soglasje, odloči o spornem vprašanju skupščina obalne skupnosti. 69. člen Pri odločanju o upravnih stvareh izdaja predstojnik, ki vodi upravni organ skupščine obalne skupnosti, odločbe in sklepe Predstojnik lahko pooblasti posamezne vodilne delavce in druge delavce v upravnem organu, da izdajajo odločbe in sklepe v upravnih stvareh. VI! DELOVNA RAZMERJA 70. člen Delovna razmerja delavcev v delovnih skupnostih upravnih organov se urejajo s samoupravnimi splošnimi akti v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in z zakonom o sistemu državne uprave in o izvr nem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih orgamh. 71. člen Za zasedbo delovnega mesta pri organih skupščine obalne skupnost) j* poleg splošnih pogojev in posebnih pogojev po zakonu ter znanjem slovenskega jezika, potrebno, da ima delavec tud) znanje ttahjanskega jezika. 72. člen Predstojnik upravnih organov in drugi funkcionarji ter vodilni delavci sklenejo delovno razmerje brez javnega razpisa oziroma oglasa z dnem imenovanja, če z aktom o imenovanju ni drugače določeno. Delovno razmerje v organu za dela in naloge, ki jih opravljajo inšpektorji, kot delavci s posebnimi pooblastili, ter za druga dela in naloge iz temeljne dejavnosti, kakor tudi za druga dela in naloge, za katere je to določeno z aktom o sistemizaciji de! in nalog, se sklene na podlagi javnega razpisa, če zaradi narave teh de! in nalog in posebnih pogojev za njihovo opravljanje ni drugače določeno z zakonom in tem odlokom. Za druga dela in naloge, razen del in nalog iz prejšnjega odstavka, se delovno razmerje lahko sklene na podlagi oglasa. 73. člen Javni razpis oziroma objavo oglasa opravi komisija, ki jo imenuje delovna skupnost. Razpisna komisija obravnava prijave kandidatov, ki so se prijavili na razpis, oziroma oglas, ugotovi, kateri izmed prijavljenih kandidatov izpolnjuje pogoje in glede na to določi vrstni red kandidatov. O izbiri kandidata na podlagi javnega razpisa oziroma oglasa odloča predstojnik po predhodnem mnenju delovne skupnosti ali po predhodnem soglasju izvršnega sveta, če je to s tem odlokom določeno. 74. člen O pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja odloča oziroma izdaja odločbe, ki se nanašajo na uresničevanje teh pravic, obveznosti in odgovornosti, predstojnik organa, po predhodnem mnenju delovne skupnosti, če z zakonom ni drugače določeno. Odločbe v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in odgovornosti vodilnih delavcev izdaja izvršni svet, kot organ pristojen za njihovo imenovanje, če z zakonom ni drugače določeno. Odločbe v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in odgovornosti vodilnih delavcev izdaja izvršni svet, kot organ pristojen za njihovo imenovanje, če z zakonom ni drugače določeno Odločbe v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in odgovornosti inšpektorjev, kot delavcev s posebnimi pooblastili, izdaja predstojnik oddelka za inšpekcijske službe, če z zakonom ni drugače določeno. 75. člen Predstojnik upravnega organa odloča po predhodnem mnenju delovne skupnosti tudi o sklenitvi pogodbe o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del, določenih v samoupravnem splošnem aktu. 76. člen Sprejem, usposabljanje, pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja ter druge pravice, dolžnosti in obveznosti s področja pripravništva se uredijo s samoupravnimi akti delovne skupnosti v skladu z zakonom. Podlaga za sprejemanje pripravnikov in za njihovo usposabljanje je letni načrt, ki ga v skladu s splošnim aktom o sistemizaciji de! in nalog najpozneje do 30. spetembra določi predstojnik organa, po predhodnem mnenju delovne skupnosti. 77. člen Med trajanjem delovnega razmerja je delavec lahko razporejen na vsako delo in k vsaki nalogi v upravnem organu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Razporejanje delavcev se izvaja na podlagi ugotovljenih delovnih potreb, določenih v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih, zlasti pa če je to potrebno za izvršitev nalog upravnega organa, za izboljšanje organizacije dela, za smotrnejšo razporeditev delavcev glede na njihovo strokovno izobrazbo oziroma delovno zmožnost, če se spremenijo pristojnosti organa, ali če se ukinejo dela in naloge, za katere je delavec sklenil delovno razmerje v upravnem organu. 78. člen Vodilne delavce in delavce s posebnimi pooblastili, ki po preteku časa, za katerega so bili imenovani, niso ponovno imenovani, razporedi izvršni svet brez javnega razpisa v isti ali drug organ skupščine obalne skupnosti na delo in k nalogam, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti; če delavec ne sprejme razporeditve, mu preneha delovno razmerje po preteku časa, ko v skladu s splošnim samoupravnim aktom sme in mora ostati še na delu. 160 URADNE OBJAVE 30. maja — št. 14 (e vodi!nim detavcem in de!avcu s posebnimi poob!asti!i ni mogoče ponuditi de! in natog, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi oziroma z de!om pridob!jeni zmožnosti, je v tem primeru ravnati sktadno z doto-či!i 81. č!ena tega odtoka. 79. č!en Detavce upravnih organov skupščine oba!ne skupnosti je mogoče razporediti iz enega v drug upravni organ skupščine oba!ne skupnosti na deta in k na!ogam, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi oziroma z de!om pridob!jeni de!ovni zmožnosti, če je to potrebno zaradi nemotenega opravtjanja na!og organa. De!avci v detovnih skupnostih upravnih organov skupščine oba!ne skupnosti s samoupravnim sp!ošnim aktom dotočijo primere in pogoje, pod katerimi je mogoča razporeditev iz enega v drug organ skupščine obatne skupnosti. V primerih iz prvega odstavka tega čtena sktene detavec detovno razmerje brez razpisa oziroma ogtasa. O razporeditvi detavca v smistu prvega odstavka tega čtena sporazumno odtočita predstavnika, ki vodita ustrezna organa, po predhodnem mnenju detovnih skupnosti teh organov 80. čten Detavcu preneha detovno razmerje v upravnem organu skupščine obatne skupnosti v primerih, dotočenih z zakonom o detovnih razmerjih, v primerih, dotočenih z zakonom o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Stovenije ter o repubtiških upravnih organih in v primerih, dotočenih z drugim zakonom. 181. čten (e so zaradi spremenjenih pristojnosti upravnega organa ati zaradi trajnega zmanjšanja obsega deta posamezna deta in natoge postate ne-postrebne, se detavci, ki so opravtjati taka deta in natoge. razporedijo na deto in natoge, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi in z detom pridobtjeni detovni zmožnosti, v isti oziroma drug upravni organ * 1 stužbo skupščine obatne skupnosti. Detavcem, ki jih po prejšnjem odstavku ni mogoče razporediti, se preskrbijo in ponudijo deta in natoge, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi in z detom pridobtjeni detovni zmožnosti v drugem državnem organu ati organizaciji v občinah Koper, Izota in Piran oziroma kraju, ki je btižji njihovemu statnemu prebivatišču. V primerih iz prvega in drugega odstavka tega čtena sktene detavec detovno razmerje v drugem organu ati organizaciji brez javnega razpisa oziroma ogtasa. 82. čten (e detavec odktoni ponujena deta in natoge iz prejšnjega čtena, mu preneha detovno razmerje v upravnem organu skupščine obatne skupnosti po preteku časa, ko v sktadu s samoupravnim sptošnim aktom sme in mora še ostati na detu. Detavci, ki jim ni bito mogoče ponuditi det in natog v smistu prejšnjega čtena, se dajo na razpotago, vendar najdatj za šest mesecev. Detavcu, ki mu v času, ko je bi! dan na razpotago, ni bito mogoče ponuditi ustreznih de! in natog v drugem organu oziroma organizaciji, preneha detovno razmerje po preteku časa, ko v sktadu s samoupravnim sptošnim aktom sme in mora ostati še na detu. 83. čten Če se upravni organ odpravi, prevzame upravni organ, v katerega detovno področje preidejo natoge odpravtjenega organa, tudi detavce, ki so opravtjati ta deta in natoge. Detavci, ki niso prevzeti in razporejeni po prejšnjem odstavku, se dajo na razpotago v smistu 81. in 82. čtena tega odtoka in uvetjavtjajo pravice iz detovnega razmerja v upravnem organu, ki ga dotoči izvršni svet skupščine obatne skupnosti. 84. čten V času, ko je delavec dan na razpotago, ima pravico do nadomestita osebnega dohodka v višini zadnjega mesečnega osebnega dohodka s tistimi povečanji osebnega dohodka in prejemkov, ki so predvideni s samoupravnim sptošnim aktom. V tem času ima detavec tudi druge pravice, obveznosti in odgovornosti.iz detovnega razmerja. Do prenehanja detovnega razmerja v upravnem organu je detavec dotžan opravtjati svoji strokovni izobrazbi oziroma detovni zmožnosti primerno deto po natogu predstojnika. Detavci, ki so dani na razpotago. imajo pod enakimi pogoji prednost pri sktepanju detovnega razmerja v upravnih organih skupščine obatne skupnosti, ne gtede na to. ati gre pri tem za javni razpis at. ogtas. 85. čten Detavci v upravnih organih skupščine obatne skupnosti, voditni detavci in detavci s posebnimi poobtastiti odgovarjajo disciptinsko, če prekršijo detovno disciptino po svoji krivdi, ztasti če ne opravtjajo v redu zaupanih natog in det, če se ne držijo zakonov in drugih predpisov ati pravit o vedenju med detom ati v zvezi z detom. 86. čten Detavec je disciptinsko odgovoren po dotočbah zakona o detovnih razmerjih, po dotočbah zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Stovenije ter o repubtiških upravnih organih in po dotočitih samoupravnih sptošnih aktov za kršitve kdetovni obveznosti in za druge kršitve detovne disciptine. 87. čten Disciptinski postopek vodi disciptinska komisija, ki jo izvotijo detavci detovne skupnosti upravnega organa za čas in po postopku, ki je dotočen v samoupravnem sptošnem aktu. Dotočeno števito čtanov disciptinske komisije, vendar ne več kot četrtina vseh njenih čtanov, morajo biti osebe izven detovne skupnosti upravnega organa skupščine obatne skupnosti in jih votijo detavci na predtog pristojnega organa sindikata z tiste, ki jo dotoči zbor združenega deta skupščine občine Koper. 88. čten Detovne skupnosti upravnih organov skupščine obatne skupnosti tahko s samoupravnim sporazumom ati drugim samoupravnim sptošnim aktom ustanovijo skupno disciptinsko komisijo in dotočijo njeno sestavo ter način izvotitve. 89. čten Voditni detavci. ki jih imenuje izvršni svet skupščine obatne skupnosti, s d.sciptinsko odgovorni izvršnemu svetu ob primerni uporabi do-točb zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Stovenije ter o repubtiških upravnih organih o disciptinski odgovornosti detavcev. ' 90. čten Detavec je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo je povzroči! pri detu ati v zvezi z detom v upravnem organu oziroma stužbi skupščine obatne skupnosti. Odškodninsko odgovornost detavca ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje predstojnik. 91. čten Detavec mora povrniti škodo, če jo je povzroči! namenoma ati iz ma-tomarnosti. Kadar gre za škodo, povzročeno iz matomamosti, je detavec iz opravičenih raztogov tahko detoma ati v cetoti oproščen ptačita odškodnine za škodo, ki jo je povzročit. O oprostitvi ptačita odškodnine v smistu prejšnjega odstavka odtoči predstojnik organa po predhodnem mnenju detovne skupnosti. (e detavec ne povrne ugotovtjene škode, se uvede postopek pred pristojnim sodiščem združenega deta. 92. čten (e detavec utrpi škodo pri detu ati v zvezi z detom v upravnem organu skupščine obatne skupnosti, ima pravico zahtevati odškodnino po sptošnih načetih o odškodninski odgovornosti. 93. čten Predstojnik upravnega organa skupščine obatne skupnosti je poti-tično odgovoren, če se pri izvrševanju svojih pravic in dotžnosti ne drži potitike, ki jo je dotočita skupščina, in smernic skupščine, kot tudi na-četnih statišč in smernic izvršnega sveta skupščine obatne skupnosti, ati če v mejah svojih pravic in dotžnosti ne zagotavtja izvajanja zakonov, drugih predpisov in sptošnih aktov. 94. čten Ukrep v primeru obstoja odgovornosti iz prejšnjega čtena je odstavitev s funkcije oziroma detovnega mesta in ne izktjučuje kazenske in 30. maja —Št. 14 URADNE OBJAVE 161 materialne odgovornosti ter drugih vrst odgovornosti, ki jih doioia zakon, ta odiok ali drugi splošni akt. 95. čien Predstojniku upravnega organa oziroma njegovemu namestniku, če ima status funkcionarja, kateremu je izrečen ukrep odstavitve s funkcije, ne preneha delovno razmerje, marveč se ga iahko razporedi k nato-gam in delom v upravnem organu, ki ustrezajo njegovim strokovnim sposobnostim in se zanj uporabijo predpisi, ki veijajo za deiavce upravnih organov. Prav tako sc lahko razporedijo na primerno delovno mesto vodilni delavci upravnih organov skupščine obalne skupnosti, ki jim je bi! izrečen ukrep odstavitve ter predstojniki oziroma njihovi namestniki, ki imajo status funkcionarja, če po preteku časa, za katerega so bili imenovani, niso ponovno imenovani 96. člen Predstojnik upravnega organa skupščine obalne skupnosti, vodilni delavec, ki ga imenuje izvršni svet in inšpektor, kot delavec s posebnim pooblastilom, ne smejo opravljati nobene dejavnosti v drugem organu, organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti. Delavec v upravnem organu, razen delavcev iz prvega odstavka tega člena, lahko opravlja s poprejšnjim dovoljenjem predstojnika posamezne naloge in dela v drugem organu oziroma organizaciji, če to ni v nasprotju z interesi službe, ki jo delavec opravlja. Izjeme od prepovedi opravljanja dejavnosti v drugem organu, organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti so določene z zakonom. 97. člen Delavec ima pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri organu, ki je določi! o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Preden organ iz prejšnjega odstavka preizkusi delavčevo zahtevo za varstvo pravic, je dolžan zahtevati mnenje pristojnega organa sindikata. (e delavec ni zadovoljen z dokončno odločitvijo, ali če pristojni organ v določenem roku ne odloči o zahtevi za varstvo pravic, lahko delavec v skladu z zakonom zahteva varstvo svojih pravic pri sodišču združenega dela. VHL DELOVNI ČAS 98. člen Razpored, začetek in konec delovnega časa v upravnih organih skupščine obalne skupnosti se določi v skladu z značajem nalog organa in potrebami delovnih ljudi in občanov ter glede na življenjske, prometne in druge razmere na obalnem območju, tako da se delovnim ljudem in občanom čimbolj olajša uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti pri upravnih organih. 99. člen Izvršni svet skupščine obalne skupnosti v skladu z zakonom in v skladu z okvirno razporeditvijo delovnega časa v vseh upravnih organih v SR Sloveniji, ki jo določi izvršni svet skupščine SR Slovenije, določi začetek in konec delovnega časa ter trajanje in razporeditev delovnega časa v upravnih organih skupščine obalne skupnosti. Razpored delovnega časa mora biti objavljen in na primeren načm označen v poslovnih prostorih upravnih organov. 100. člen V primerih, ko z ustrezno organizacijo in delitvijo dela ter z razporeditvijo delovnega časa in delavcev ni mogoče v okviru rednega delovnega časa opraviti določenih del oziroma nalog, za katere splošni družbeni interes in narava dejavnosti terjajo, da se opravijo brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku, lahko predstojnik, v skladu s samoupravnim splošnim aktom in v primerih, ki jih o oca zakon, odredi, da se taka dela oziroma naloge opravijo v podaljšanem delovnem času. 101. člen Pogoje, ob katerih je mogoče uvesti delo v podaljšanem delovnem času, način opravljanja teh de! oziroma nalog, načm razporejanja de- lavcev ter druge omejitve in pogoje v zvezi s podaljšanim delovnim časom določa samoupravni splošni akt delovne skupnosti upravnega organa v skladu z zakonom. IX. PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE 102. člen Statuti delovnih skupnosti upravnih organov skupščine obalne skupnosti morajo biti sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka. V roku iz prejšnjega odstavka morajo biti sprejeti tudi drugi samoupravni splošni akti delovnih skupnosti. 103. člen ^ Predstojniki upravnih organov skupščine obalne skupnosti morajo izdati splošne akte o organizaciji in delu organov ter splošne akte o sistemizaciji de! in nalog teh organov v skladu z zakonom in tem odlokom prav tako v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. 104. člen Dokler niso sprejeti akti iz 102. in 103. člena tega odloka primerno uporabljajo delovne skupnosti in upravni organi skupščine obalne skupnosti dosedanje splošne akte upravnih organov skupščine obalne skupnosti. 105. člen ^ Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 020-3-80 Koper, 21. maja 1980 Predsednik ALOJZ CEGLAR, 1. r. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 68. člena statuta obalne skupnosti Koper (Uradne objave št. 13/78) je skupščina obalne skupnosti Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. maja 1980 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBALNE SKUPNOSTI KOPER ZA LETO 1980 1. člen Sredstva za dejavnost obalne skupnosti Koper zagotavljajo s svojimi proračuni občine Izola, Koper in Piran. 2. člen Skupščina občine Izola zagotavlja skupščini obalne skupnosti Koper znesek 2,386.000,00 dinarjev. Skupščina občine Koper zagotavlja skupščini obalne skupnosti Koper znesek 9,471.000,00 dinarjev. Skupščina občine Piran zagotavlja skupščini obalne skupnosti Koper znesek 3,911.030,00 dinarjev. Zneski, ki jih zagotavljajo skupščine občine Izola, Koper in Piran se lahko povečajo ali zmanjšajo skladno z obsegom dejavnosti skupščine obalne skupnosti in njenih organov, z dotokom sredstev v proračune in z ukrepi širših družbenopolitičnih skupnosti. 3. člen Pregled in razpored prihodkov je sestavni de! tega odloka. 4. člen V rezervni sklad obalne skupnosti se izloča 1 % vseh prihodkov proračuna. S sredstvi rezervnega sklada razpolaga izvršni svet s tem, da o porabi poroča obalni skupščini z zaključnim računom proračuna. Sredstva rezervnega sklada se lahko koristijo le za namene določene z 39. členom zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 162 URADNE OBJAVE 30. maja —št. 14 5. člen Odredbodajalec za celotno razporeditev sredstev po tem odtoku, za sredstva finančnega načrta upravnih organov za redno dejavnost, za sredstva finančnega načrta skiada opreme in za posamezne poračunske postavke izven finančnih načrtov je podpredsednik izvršnega sveta. Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta sklada skupne porabe upravnih organov je predsednik sveta delovne skupnosti upravnih organov. 6. člen Prihodki, ki jih ustvarijo upravni organi skupščine obalne skupnosti Koper na območju občin Izola, Koper in Piran so prihodek proračunov teh občin. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pripadajo upravnim organom skupščine obalne skupnosti prihodki, ki predstavljajo povračilo materialnih stroškov, prihodki iz naslova refundacij osebnih dohodkov ter iz republiškega poračuna dodeljena sredstva za dvojezično poslovanje skladno z namenom njihove dodelitve. 7. člen O podrobnejši razporeditvi sredstev in o sprejemu finančnega načrta upravnih organov za redno dejavnost, finančnega načrta sklada skupne porabe in finančnega načrta sklada opreme določajo oziroma soodločajo delavci upravnih organov po predpisanem postopku. 8. člen Izvršni svet skupščine obalne skupnosti Koper je pooblaščen, če to narekujejo med letom spremenjene potrebe, da sprejme drugačno razporeditev sredstev; izvršene spremembe se obrazložijo ob obravnavi zaključnega računa proračuna za preteklo leto. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. * St.: 400-8/80 Predsednik Koper, 21. maj 1980 ALOJZ CEGLAR, 1. r. PREGLED IN RAZPOREDITEV PRIHODKOV ZA FINANCIRANJE DEJAVNOSTI SKUPŠČINE OBALNE SKUPNOSTI KOPER IN NJENIH ORGANOV V LETU 1980: PRIHODKI — prispevek občine Izola 2,386.000,00 — prispevek občine Koper 9,471.000,00 — prispevek občine Piran 3,911.030,00 — ostanek prihodka iz prejšnjega leta 1.780,45 SKUPAJ 15,769.810,45 RAZPOREDITEV PRIHODKOV a) Dejavnost upravnih organov — osebni dohodki 9,190.000,00 — materialni izdatki 2,040.000,00 — stroški postopkov 100.000,00 — sklad skupne porabe 470.000,00 — sklad opreme — b) Dejavnosti skupščine in izvršnega sveta — osebni dohodki 2,713.000,00 — materialni izdatki 115.000,00 — sklad skupne porabe — — nadomestila, povračila in nagrade delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem, ki neprofesionalno opravljajo funkcijo 50.000,00 — pogodbene obveznosti 500.000,00 — stroški za objavo in razmnoževanje gra- diva 200.000,00 — reprezentančni stroški 48.000,00 — drugi stroški 20.000,00 c) Vzdrževanje uradnih prostorov 165.000,00 d) Rezervni sklad 158.810,45 SKUPAJ 15,769.810,45 Na podlagi 35. in 44. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 69. člena statuta obalne skupnosti Koper (Uradne objave št. 13/78) je skupščina obalne skupnosti Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. maja 1980 sprejela ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBALNE SKUPNOSTI KOPER ZA LETO 1979 L Potrdi se zaključni račun proračuna obalne skupnosti Koper za leto 1979, ki vsebuje prihodke: din — prispevek občine Izola 2,084.000,00 — prispevek občine Koper 8,165.000,00 — prispevek občine Piran 3,356.940,00 — ostanek prihodka iz prejšnjega leta 2.432,30 SKUPAJ 4 13,608.372,30 4 2. Potrdi se zaključni račun proračuna obalne skupnosti Koper za leto 1979, ki vsebuje razporeditev prihodkov: 1. Dejavnost upravnih organov: — osebni dohodki — materialni izdatki — stroški postopkov — sklad skupne porabe — sklad opreme din. 7,962.367,10 1,760.524,55 65.987,95 415.000. 00 160.000. 00 2. Dejavnost skupščine in izvršnega sveta: — osebni dohodki — materialni izdatki — sklad skupne porabe — pogodbene obveznosti — nadomestila, povračila in nagrade delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem, ki neprofesionalno opravljajo funkcijo stroški za objavo in razmnoževanje gradiva — reprezentančni stroški — drugi stroški 3. Vzdrževanje uradnih prostorov 4. Rezervni sklad din 2,339.190,10 101.674,75 437.780,15 31.671,40 120.149,50 60.885,20 15.817,85 117.525,85 18.017,45 SKUPAJ RAZPOREDITEV PRIHODKOV 13,606.591,85 3. Presežek prihodkov v znesku 1.780,45 dinarjev je prihodek proračuna obalne skupnosti za leto 1980. 4. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. ? Št.: 400-8/80 Koper, 21. maja 1980 Predsednik ALOJZ CEGLAR, l.r. 30. maja — št. 14 URADNE OBJAVE 163 oaetMAtHtSKAttSTHM*^ Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela dne 15. maja 1980 in zbora krajevnih skupnosti dne 16. maja 1980, sprejela ODLOK O DOLOČITVI ZEMLJIŠČ. NAMENJENIH ZA STANOVANJSKO IN DRUGO KOMPLEKSNO GRADITEV V OBMOČJU ZAZIDALNEGA NAČRTA S — 13 V ILIRSKI BISTRICI 1. člen S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev v območju zazidalnega načrta S— 13 v Ilirski Bistrici. 2. člen Meja zemljiškega območja iz prejšnjega člena poteka po naslednjih parcelah v k. o. Trnovo: Izhodišče je v južnem vogalu pare. št. 1474 in poteka po južni strani te parcele in pare. št. 1464/2. 1476. 1489/2, 1462/2, 1477/1, 1477/2. 1477/3. Tu se meja pod kotom 90 stopinj zasuka proti SV in poteka po vzhodni meji te parcele in parcel št. 1481. 1963/4, 1452/1, 1353/119, 1353/118. 1406/2. 1353/116, 1353/115; tu se obrne in poteka po severni meji te parcele in parcele 1353/114 ter severozahodni meji parcele št. 1381/! do stičišča s parcelo št. 1956/5 — cesta Ilirska Bistrica—Knežak. Tu se meja obrne proti jugu. tako. da zahodno mejo območja tvori cesta Ilirska Bistrica — Knežak, vse do pare. št. 1474. kjer se zaključi v izhodiščni točki. 3. člen Znotraj opisane meje ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki za k. o. Trnovo: Izmera Pare. št. Vložek Kultura m* 1452/2 96 travnik 2965 1452/3 96 travnik 3034 1452/! 96 travnik 3563 1444/2 96 pašnik 129 1461/2 96 travnik 281 1461/3 96 pašnik 137 1461/1 96 njiva 985 1472 96 njiva 38! 1452/4 96 travnik 183 1473 97 pašnik 151 1474 97 njiva 6603 1489/2 97 vrt 352 1476 97 pašnik 295 1463 97 sadovnjak 840 travnik 764 1466 97 vinograd 910 1464/2 97 travnik 5748 1467 97 njiva 240 1468 97 njiva 109 +600 1469/! 97 njiva 648 1469/2 97 vinograd 230 1470/! 97 vinograd 194 1470/2 97 njiva 802 1470/3 97 travnik 209 sadovnjak 600 14 70/4 97 vinograd 248 Lastnik a) Penko Ivana. roj. Penko, r. 19)2 H. Bistrica. Gab-rije27do 9/10 b) Penko Branko. pok. Alojza roj. 1953 11. Bistrica. Gabrije 27 do 1/10 a) Vičič Albin, roj. 1920. 11. Bistrica, Gabrije 2! do 1/2 b) Benigar Franc. pok. Jožeta. roj. 190! 11. Bistrica. Gabrije 21 do 1/2 Izmera Pare. št. Vložek Kultura m* Lastnik 1446 94 travnik 1273 'Benigar Štefanija, roj. Ma- 1454 94 vinograd 198 tevlič, 11. Bistrica, Gabrije 1459 94 vinograd 838 25/303 do 11/12 1460 94 vinograd 583 Benigar Ivana pok. Antona, 1480 94 vinograd 74! 11. Bistrica 303 do 1/12 148! 94 travnik 874 1420/1 94 pašnik 331 / 1420/2 94 njiva 998 1462/2 90 travnik 637 Urbančič Ivana, roj. Šen- 1462/1 90 njiva 522 kine, 11. Bistrica, Gabrije 31 1421/5 90 travnik 225 1456 86! njiva 180 Kirn Franc, pok. Franca roj. 1457/2 86! pašnik 1022 1946, Gabrije 45 (prej 1457/! 86! pašnik 306 Prem 28) 1477 940 vinograd 3399 Urbančič Ladislav, pok. Antona, roj. 1934, Vodnikova 1,11. Bistrica 1471/! 209 njiva 723 Tomažič Edvin, pok. Jožeta, 1471/2 209 pašnik 259 roj. 1921, Gor. Bitnja 9 do 1432 114 njiva 2852 8/10 1435 114 njiva 2604 Tomažič Ljudmila, roj. Škrab, 1436 190 njiva 2982 Gabrije 3, do 2/10 1443 925 travnik 1255 Šircelj Anton od Antona, roj. 1937 Levstikova 25, 11. Bistrica 1353/117 690 travnik 21893 Limo Antonija, roj. Benigar, roj. 1898, Vodnikova 18, 11. Bistrica, prej Maribor, Gregorčičeva 22 do 1/2 Benigar Franc, pok. Alojza, roj. 1914, 11. Bistrica. Vodnikova 18 do 1/2 1452/5 876 pašnik 773 Oblak Karlo, pok. Alojza, roj. 1940, 11. Bistrica, Župančičeva 7, prej Gregorčičeva 23 1353/118 565 pašnik 2439 Vičič Viljem, Izola, Župan- 1353/119 565 nerodovit. 4378 čičeva 5 1390/2 565 travnik 493 Benigar Ivan, ZDA. 15202 1390/! 565 travnik 870 Chilicothe Road. Novelty, 1416/3 405 travnik 2513 Ohio 44072 1448/3 883 travnik 140! Volk Jure. pok. Stanislava, roj. 1949, Pod Kerino 2, Pivka do 1/2 Volk Sonja, roj. 1950, sedaj Sežana Ivana Turšiča 3 do 1/2 1448/2 882 travnik 1416 a) Volk Ivica, roj. Kirn, roj. 1950, Adamičeva 6, sedaj Prešernova 24.11. Bistrica do 1/2 b) Volk Izidor od Petra. roj. 1947, isti naslov do 1/2 1448/1 88! travnik 1912 a) Kirn Darko, od Janeza, roj. 1947, Rozmanova 11, H. Bistrica do 1/2 b) Kirn Marta. roj. Barbiš. roj. 1956. Rozmanova 11, 11. Bistrica do 1/2 1453/! 910 pašnik 4018 a) Lipec Jožica, hči. Pavla, roj. 196! Vilharjeva 4a, 11. Bistrica do 9/48 b) Škrab Mateja, roj. Frank, roj. 196! Gabrije 7a. 11. Bistrica do 7/48 c) Frank Darija od Ivana, roj. 1967, Gabrije 25, 11. Bistrica do 6/48 d) Frank Jožica od Ivana, roj. 1968, Gabrije 25, 11. Bistrica do 5/48 164 URADNE OBJAVE 30. maja —št. 14 !zmera Pare. št. Vložek Kultura m* 1448/4 884 travnik 395 1448/4 884 travnik 395 1449/1 86(1 pašnik 699 1448/5 93! 154 1449/2 859 njiva 717 1417 87(1 vinograd 492 1419/3 870 travnik 372 1447/! 889 pašnik 1429 1447/2 889 pašnik 72! 1447/3 889 njiva 471 1418/1 869 travnik 591 1419/2 869 travnik 415 1419/! 868 travnik 360 1418/2 868 travnik 487 Lastnik e) Benigar Branis!av od Jožeta. roj. 1943, Jurčičeva 6. začasno v Franciji. !08 Rue Maurice Berteaux 78200 Montes de Vi!!e do 7/47 f) Lipec Stanislava. roj. Muha. roj. 1924. Vilharjeva 4a. !!. Bistrica do 10/48 g) Benigar Ivana. pok. Antona. 11. Bistrica 303 do 4/48 a) Kirn Darko od Janeza, roj. 1947. Rozmanova 11. H. Bistrica do 1/6 h) Kirn Marta. roj. Barbiš 1956. Rozmanova 11. 11. Bistrica do 1/6 c) Volk Ivica. roj. Kirn 1950. Adamičeva 6. sedaj Prešernova 24.11. Bistrica do 1/6 d) Volk Izidor od Petra. roj. 1947. isti naslov do 1/6 e) Volk Jure. pok. Stanislava. roj. 1949. Pod Kcrino 2. Pivka, sedaj Sežana. Ivana Turšiča 3 do 1/6 1) Volk Sonja. roj. Gombač, roj. 195(1 isti naslov do 1/6 a) Benigar Ivana. pok. Antona. 11. Bistrica 3(13 do 1/12 b) Dekleva Franc, sin Jožeta. roj. 193! Harije 55. sedaj Gabrije 43. H. Bistrica, do ! 1/12 Jagodnik Teodor. pok. Alojza. Gregorčičeva 23. 1! Bistrica a) Jagodnik Teodor, pok. Alojza, roj. 194(1. Gregorčičeva 23a do 11/12 b) Benigar Ivana. pok. Alojza. H Bistrica 3(13 do 1/12 Muha Mirko, od Alojza, roj. 1936. Jablanica 1(1 do 1/2 Muha Boris od Mirka. roj. 196(1. Jablanica 1(1. do 1/2 a) Jagodnik Ivan od Ivana, roj. 1934. Tavčarjeva 17. H. Bistrica do 1/2 b) Čeligoj Marjan od Jožeta, roj. 1953, Gabrije 26. H. Bistrica do 1/2 a) Bukovšek Matevž od Alojza, roj. 1944. Ljubljana-$iška. Golobrdo 19. sedaj Frceden str. 2a 83(14 Walli-scllen. Švica do 1/2 b) Bukovšek Silva. roj. Valenčič. roj. 1952. Podste-nje 6. sedaj Švica do 1/2 a) Muha Mirko od Alojza, roj. 1936. Jablanica 1(1 do 1/2 b) Bukovšek Matevž od Alojza, roj. 1944. Švica. Frceden str. 2a. 8304 Walli-sellen do 1/4 Izmera Pare. št. Vložek Kultura m* Lastnik c) Bukovšek Silva, roj. Valenčič, roj. 1952, Švica do 1/4 Dekleva Zora, roj. 1937 Dekleva, Gabrije 43, !!. Bistrica a) Rozman Ivan-Božidar od Ivana. roj. 1946, Gabrije 39, 11. Bistrica (prej Gabrije 7a) do 11/12 b) Rozman Božena, roj. Škrab. roj. 1949, Gabrije 39 do ! 1/24 c) Benigar Ivana. pok. Antona. !1. Bistrica 303 do 2/24 a) Škerlovaj Franc. pok. Antona, roj. 192(1. Vojkov drevored 26 do ! 1/24 b) Škerlovaj Mitja od Franca, roj. 1948 isti naslov do ! 1/24 c) Benigar Ivana. pok. Antona. 11 Bistrica 303 do do 2/24 Urh Miloš, sin Adolfa, roj. 1953. Gabrije 14. 11. Bistrica Vrh Marija — Majda. pok. Antona, roj. 1931. Koper. Verdije\a6 a) Puž Franc. pok. Franca, roj. 1925. Levstikova 2! do 1/6 b) Puž Boris sin Franca, roj. 1950. Gubčeva 11 do 1/6 c) Kastelic Stanislav sin Jožeta, roj. 1948. Gregorčičeva la.do 2/6 d) Cetina Bogdan sin Jožeta, roj. ! 948. Gubčeva 11. do 2/6 a) Penko Ivana. roj. Penko, roj. 1912. Gabrije 27 do 1/2 b) Tomšič Vladimir od Antona, roj. 1947, Prešcr. 2b dol/2 Slavec Franc. pok. Antona, roj. 1943. Gregorčičeva 8.11. Bistrica Benigar Josip. pok. Alojzija. Trnovo 264. zdaj Vodnikova 16.11. Bistrica Penko Igor od Franca, roj. 1951. Rečica 1. Ilirska Bistrica a) Dorčič Josip. pok. !\ana. roj. 1941. Žejanc. sedaj Francija. (16 Nica 3. A\ duTrident.dol/2 b) DorčičNada. roj. Šircelj, roj. 195 ! v Čcljah. isti nas!o\ do 1/2 Ujčič Jožef. pok. Franca, roj. 1941. Gregorčičeva 27. prej Ve! Brdo 22a a) Krešcvič Viktor, pok Antona, roj. 1938. Gregorčičeva 27 do 1/2 b) Krešcvič Zora. roj. Ujčič, roj. 1941. isti naslov do 1/2 1448/6 946 travnik 359 1453/2 pašnik 1168 1453/3 85(1 pašnik 1568 1433 826 njiva 849 1434 826 njiva 64(1 1437/! 727 travnik 363 1437/2 727 njiva 1054 1438 917 njiva 1421 1439 917 njiva 1072 1440 924 njiva 924 144! 924 njiva 78(1 * 1442 932 pašnik 1302 1422/3 149 travnik 124 1382 149 njiva 878 1421/4 878 travnik 99 1421/2 878 travnik 455 1422/2 878 travnik 593 1422/! 887 travnik 717 1421/3 879 travnik 345 1423/1 879 travnik 730 1421/! 877 travnik 361 1423/2 877 travnik 673 30 maja —Št. 14 URADNE OBJAVE 165 !zmera Pare. št. V!ožek Ku!tura m* Lastnik )426 920 njiva 890 a) Čethar Peter. pok. Jožeta. Stari trg pri Ložu. b!ok. do !/2 b) (ethar Jožica, roj. De!ost. isti nas!ov do !/2 !424/! 68 njiva !3!8 Rimokato!iški samostan šo!- !424/2 68 pašnik 680 skih sester De notre dame v !40!/! 68 njiva 399 !!. Bistrici (centrata v Rimu) !4())/2 68 pašnik 644 !4(!4 424 njiva !3!3 !403 424 pašnik 263 !398 424 njiva 332 ' !399 424 pašnik 239 !4(Mt/t 424 njiva 8!3 !400/2 424 pašnik 336 !427 32 travnik 763 a) Benigar Jože od !vana. !427 32 njiva 644 !!. Bistrica. Via Nazaio Sauro 3 !0 do 6/!2 b) Benigar !van od !vana isti nastov do !/!2 c) Benigar Leopo!d od !vana isti nastov do !/!2 č) Benigar Jožef od !vana isti nastov do !/!2 d) Benigar Atojz od !vana isti nastov do !/!2 c) Benigar Jožko od Jožeta, roj. !947. Vodnikova !6. !!. Bistrica do !/24 f) Benigar Darko od Jožeta, roj. !960. isti nastov do !/24 g) Benigar Jože. pok. Atojza. Vodnikova !6/264 do !/t2 !428/2 673 pašnik !93 Barbo Antonija, pok. !vana. !428/! 673 njiva 697 !!. Bistrica. Cabrije 23 !428/3 898 pašnik 630 a) Žibert Jožica, roj. Kova- !428/4 898 njiva 824 čič. roj. !943. Bazoviška 23a do t/2 b) Kovačič !van od Jožeta, roj. !940. Maistrova !8 do 4/2 !429 9!9 travnik !990 Penko !vana. roj. Penko. roj. !430 9!9 pašnik !47 !9!2. Gabrije 27. !!. Bistrica !4!4 638 njiva 430 Benigar Amatija. pok !vana. !t Bistrica. Cabrije !6. sedaj v Švici !4!6/2 334 njiva 2230 Urbančič Peter. !!. Bistrica. Vitharjeva 2. oz. Postojna. Kajuhova ! ! !4!6/t 873 njiva 463 a) Frank tvana. pok Antona. !46!/! 873 travnik !963 roj. !932. Maistrova 20. !!. Bistrica do 2/3 b) Frank Zdenka, pok Antona. roj. !934. Prešernova 42. !!. Bistrica do !/3 !4!2/! !03 njiva 633 Krcbetj Anton, pok Franca. !4!2/2 !03 travnik 342 !!. Bistrica. Gabrije 3 !4!!/2 73! travnik 270 Hrvatin Marica, pok. Ponik- !4!!/! 73! njiva 347 var od Ludvika, roj. !940. !!. Bistrica. Jurčičeva 7. sedaj Ljubtjana !4)0/t 302 njiva 5!4 a) Benigar Franc. pok. !4!0/2 302 travnik 232 Franca. Vodnikova 22 do !/2 b) Benigar Ljudmita. pok. Franca. Župnišče Podgraje do !/2 (prej Vodnikova 22) t4f)7/l 686 travnik 727 a) Hrvatin Marija, roj. Kurent. !!. Bistrica. Jurčičeva 3. do 3/6 izmera Pare. št. Vtožek Ku!tura m* Lastnik b) Hrvatin Jožko. pok. Jožeta. roj. !957. isti nas!ov. do !/6 c) nd) Hrvatin Hetena, roj. !965. isti nas!ov. do !/6 č) nd! Hrvatin Marija, roj. !965. isti nastov. do !/6 !407/2 895 travnik 575 Urbančič !van. pok. Jožeta. !408 895 njiva 933 Upper Thomson Via War-burton 3793 Vic. Avstratija !409/! 77 njiva 449 Urbančič tvana. roj. Benigar. !409/2 77 travnik 435 Gabrije t4. Birska Bistrica !409/3 77 njiva 209 a) $kr!j Jožefa. Trnovo 296 !406/! !!2 travnik 489 do 2/3 !406/2 tt2 pašnik 575 b) $kr!j Anton, pok Frančiške. roj. !939. Kettejeva 6 do !/3 !402 733 pašnik 777 DL v uporabi HMEZAD TOZD Kmetijstvo. !t. Bistrica b. o. !403 !!0 njiva 730 Škrtj Štefanija od Antona. Trnovo 333/75. sedaj Kettejeva 7 !396/! 83 pašnik 234 Dotgan Leopotd. roj. !922. ! 396/2 85 njiva 770 Gabrije 22 !397 63 njiva 424 a) Benigar Jože. pok. Jožeta. t393/t 63 njiva 437 roj. !908. Kettejeva 9. !!. ! 393/2 63 njiva 737 Bistrica do !/2 ! 393/3 63 pašnik 284 b) Šajn Jožefa, roj. Benigar. roj. !9!4. Vodnikova 28. do !/2 !393/! 584 njiva !669 Kocjan Jože. pok. Franca Šer- !393/2 584 pašnik 338 cerjeva 9. !!. Bistrica (prej Trnovo 294) !39! 651 njiva 468 Škrab Jože. pok. Jožeta. Gabrije 7. !!. Bistrica, prej Trnovo 285 t392/! !23 travnik 539 a) Benigar Marija, roj. Masto ! 392/2 t23 njiva 347 por. Jeten. roj. !907. Vod- nika !7. prej Trnovo 283 do 7/t6 b) Benigar Anton. pok. Franca, roj. !938. Levstikova 6. prej Trnovo 283 do 6/!6 c) Rotar Mi!ka. roj. Benigar. pok. Franca. !g !82/a do 3/!6 !353/!!4 98 vinograd, v naravi trav. !8!3 Bene Anton od Antona. Gabrije !9. !!. Bistrica !387/! 98 njiva !42t ! 387/2 98 travnik 334 !386/! 98 njiva !!40 ! 386/2 98 travnik !5! !333/!!5 98 gozd 3895 !389/! 407 njiva 673 Benigar Franca, pok. Franca. ! 389/2 407 travnik 637 Gabrije 6. prej Trnovo 280 !388/! !3! njiva !226 - ! 388/2 !3! travnik 370 !383/! !3! njiva 3!7 ! 385/2 !3! travnik !29 !38t/! 897 travnik !032 Btokar Diana. roj. Ujčič. roj. !38!/2 897 njiva 2795 )944. Gubčeva !3. !t. Bistrica do !/4 Ujčič Mitojka. roj. !950. Koseze t ! a do 3/4 !383 639 njiva !093 Benigar Marija, roj. Vaten- čič. Cabrije ! 6/286 URADNE CHIAVE 30. maja — St. 14 166 izmera Pare. št. Vtožek Kuttura m* Lastnik !394/! 9!5 njiva !255 Cvetkovič Frančiška Josipina. ! 394/2 9!3 pašnik 29! roj. Vrh. roj. !933. Ankaran. Cakova 9 !444/! 947 travnik !8!6 Penko tvana. roj. !9!2. roj. !443 947. travnik !690 Penko. Gabrije 27 do t/!0 Penko Branko, pok. A!ojza. roj. !933. Gabrije 27 do !/!() Jenko Franko od Pavia. roj. !937. Kosovetova 9. !!. Bistrica do 3/!0 Jenko Pave! od Pav)a. roj. !933. Kosovetova 9. !!. Bb strica do 3/!0 Smrde!j Egon sin Marjana, roj. ! 947. Gregorčičeva Ha do 2/!0 1353/!6 234 travnik 7967 Benigar pok. !vana Anton. Gabrije !6 4.čten Z dnem uve!javitve tega odtoka prenehajo !astninske pravice in druge pravice na zemtjiščih iz prejšnjega č!ena ter pridobi na njih pravico uporabe občina Hirska Bistrica. 3.čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Predsednik št.:463-t/79-4/2 BOJAN BROZtNA. ttirska Bistrica. !6. maja !980 dip), oec.. !. r. Na podtagi 194. in 199. čtena statuta občine Hirska Bistrica in 20. čtena o sociatnem skrbstvu (Uradni tist SRS, št. 35/79) je skupščina občine Hirska Bistrica pa seji zbora združenega deta dne 15/5-1980 in zbora krajevnih skupnostih dne 16. maja 1980 enakopravno s skupščino skupnosti sociatnega varstva sprejeta ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRISPEVKU ZA SOCIALNO SKRBSTVO V LETU 1980 . l.čten V 1. čtenu odtoka o prispevku za sociatno skrbstvo (Uradne objave, št. 30/79 in št. 5/80) se stopnja 1,20% nadomesti s stopnjo 0,87%. 2. čten Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od 1. maja 1980 datje. $t.: 402-10/79-8/1 V Hirski Bistrici, 16. maja 1980 Predsednik dipt, oec., 1. r., BOJAN BROZINA Pri primerjavi objavtjenega besedita odtoka o urejanju in varstvu okotja v občini Hirska Bistrica z izvirnikom sta biti ugotovtjeni dve tiskovni napaki, in sicer v 5. in 16. čtenu odtoka, zato dajemo nastednji POPRAVEK ODLOKA O UREJANJU IN VARSTVU OKOLJA V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Zadnji stavek 5. čtena odtoka o urejanju in varstvu okotja v občini Hirska Bistrica (Uradne objave, št. 9/80) se pravitno gtasi: * Izven teh tokacij ni dovotjeno nasipati zemtjo brez predhodnega sogtasja upravnega organa*. Druga atinea 16. čtena se pravitno gtasi: .uporab)jati hrupne naprave brez ustreznih dušitcev hrupa.. OR&MA tZOLA Na podtagi 18., 19. in 32. čtena zakona o urbanističnem ptaniranju (Uradni tist SRS, št. 16/67,27/72 in 8/78), v sktadu s 36. čtenom zakona o graditvi objektov (Uradni tist SRS, št. 42/73) in 204. čtena statuta občine Izota, je skupščina občine Izota na točenih sejah zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 sprejeta ODLOK O PROSTORSKIH POSEGIH, ZA KATERE JE POTREBNO LOKACIJSKO DOVOLJENJE TER O POMOŽNIH IN DRUGIH OBJEKTIH, ZA KATERE JE OBVEZNA PRIGLASITEV 1. čten Lokacijsko dovotjenje je potrebno za nastednje posege, ki vptivajo na spremembo prostora: a) nasipavanje zemtjišča na višino, ki presega raven sosednjih zem-tjišč ati stavb ter javnih komunikacij in komunatnih naprav; b) odkopavanje zemtjišča do gtobine, ki je nižja od ravni sosednjih zemtjišč ati stavb ter javnih komunikacij in komunatnih naprav; c) spreminjanje obstoječega sistema teras na terasastem terenu, razen na zemtjiščih, kjer je z zazidatnim načrton. dovotjena gradnja; d) odstranitev obstoječih objektov in naprav; e) odpiranje gtinokopov, kamnotomov in podobno; f) spreminjanje obatne črte (zasipavanje, refutiranje, odkopavanje, kamnometi) in gradnja obatnih zidov in pomotov; g) odtaganje odpadnega materiata ter odtaganje strupenih škodtji-vih snovi; h) zasipavanje opuščenih strug vodotokov; i) gradnja opornih zidov, višine nad 1,50 m. 2. čten Investitor je dotžan upravnemu organu, pristojnemu za urbanizem, prigiasiti nastednja deta, ki jih izvaja na cetotnem območju občine Izota: a) večja vzdrževatna deta na obstoječih objektih; b) adaptacije obstoječih objektov ter manjše dozidave (verande, vetrobrani, sanitarije, stopnišča), največ do 10 kv. m brutto gradbene površine oziroma po presoji upravnega organa, pristojnega za urbanizem; c) postavitev turističnih opozoritnih tabe!, panojev in rektam; d) postavitev pomožnih objektov, ki se uporabtjajo ob stanovanjskih stavbah po 3. čtenu tega odtoka; e) ureditev dovoznih poti s priktjučkom na vaško ati stanovanjsko pot; f) izvedba novega ati rekonstrukcija obstoječega priktjučka na etek-trično, vodovodno, kanatizacijsko in tetefonsko omrežje; g) ureditev javne razsvettjave ter postavitev nadzemnih tetefonskih in etektričnih omrežij; h) vrtni in dvoriščni zidovi, oporni zidovi do višine 1,50 m; i) postavitev medposestnih ograj do višine 0,60m; j) ureditev ptaž in pomotov ter postavitev kopatiških provizorijev v območjih kopatišč; k) opremtjanje in urejanje otroških športnih igrišč; !) postavitev pomožnih objektov, namenjenih za potrebe kmetijskih proizvajatcev in drugih občanov za kmetijske namene na kmetijskih zemtjiščih izven nasetij in zaselkov. 3. čten Za pomožne objekte se štejejo nastednji objekti: prittične shrambe za orodje in potjske pridetke ter vinske kteti v skupni površini do 20 kv.m; jaški za cisterne ati vkopane cisterne za gorivo do 5 m^; — vinske kteti, vkopane v teren, površine do 20 m*; drvarnice, vrtne ute, shrambe, vse do površine 15 m*; — kapnice za oskrbo s pitno vodo; 30. maja — Št. 14 URADNE OBJAVE 167 — sanitarni objekti ob obstoječih stanovanjskih objektih (sanitarije, greznice, ponikovalnice, drenaini odtoki); — gospodarski pomožni objekti, ki stužijo osnovni dejavnosti obstoječih gospodarstev posameznih občanov kot so: kapnice, vodnjaki napajaiišča, sitosi, gnojne jame, gnojišča, kokošnjaki, čebetjnjaki! hievi za govejo živino do 5 gtav, svinjaki do površine 20 m' ipd.; — topte grede in zaprti cvetiičnjaki do 30 m* površine; — garaža za en osebni avto ob obstoječih stanovanjskih hišah. 4. člen Pomožni objekti po 3. členu tega odloka morajo biti zgrajeni aii v kamnu, betonu a!i zidani, strehe morajo biti krite s korci ah strešniki opečne barve. Na objektih, ki so vkopani v teren, je možna izvedba pohodne ravne plošče pod pogojem, da ne presega nivoja maksimalno 1 m nad okoliškim terenom. 5. člen Za postavitev objektov po točki 1) 2. člena veljajo naslednji pogoji: — na obdelovalnih površinah do 500 m* ni dovoljeno postavljati objektov, — na obdelovalnih površinah od 500 do 3000 m^ je dovoljeno postaviti objekte do 12 m*, — na obdelovalnih površinah nad 3000 m^ je dovoljeno postaviti objekte do 20 m*. V posebnih primerih se pri proizvajalcih, ki obdelujejo nad 1 ha površine, površino objekta določi na podlagi potrebe proizvajalca in proizvodnje na podlagi predhodne presoje SIS za pospeševanje kmetijstva in kmetijske zemljiške skupnosti. Vsi objekti, postavljeni na kmetijskih zemljiščih, morajo biti pritlični, grajeni iz trdnih materialov ali primernega lesa, kriti 's korci ali s strešniki opečne barve; v primeru, da so objekti pod zemljo, mora biti plošča nad objektom prekrita z zemljo in ne sme presegati okoliškega terena nad lm. / 6. člen Priglasitvi de! po določilih tega odloka mora investitor glede na vrsto del priložiti: — opis del, kj jih namerava izvajati in opis objekta, ki ga namerava postaviti; — mapno kopijo ali situacijsko skico objekta; — gradbeni načrt ali poenostavljeno skico; — dokaz o razpolagalni pravici z zemljiščem oziroma objektom; — v posameznih primerih potrebno soglasje pristojnih organov in organizacij ter prizadetih sosedov. 7. člen Upravni organ, pristojen za urbanistične zadeve, mora izdati potrdilo o prejemu priglasitve po 2. členu tega odloka oziroma odločbo o prepovedi izvajanja de! ali postavitve objekta v roku 15 dni po prejemu priglasitve. ^ V potrdilu o prejemu priglasitve upravni organ investitorju predpiše pogoje, ki jih je investitor dolžan pri postavitvi objekta upoštevati glede na velikost, obliko in položaj objekta. Potrdilo izgubi veljavo, če investitor ne začne priglašenih de! v roku enega leta po prejemu potrdila. 8. člen Upravni organi, pristojni za opravljanje urbanistične, kmetijske in komunalne inšpekcije nadzorujejo, ali se pomožno objekti, ki so zgrajeni po določilih tega odloka, uporabljajo v skladu z namenom, za katerega so bili postavljeni. 9. člen Pomožni objekti iz 3. člena ter objekti po točki 1) 2. člena tega odloka se takoj odstranijo, v kolikor se ugotovi, da se ne uporabljajo v skladu z namenom, za katerega so bili postavljeni. Objekt je dolžan lastnik odstraniti na lastne stroške, na podlagi odločbe, ki jo izda upravni organ, pristojen za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. 10. člen Vs