V Ljubljani, dne SO. maja 1927 IX. leto Poštnina piatana v gotovini. Štev. 13. Glasilo Zveze državnih______ nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Cena posamezne št. i-5Q Din. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40 — Polletna naročnina........20"— Četrtletna naročnina......10"— Za inozemstvo je dodati poštnino. -■ Oglasi po ceniku. . Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov äe vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je adresirati le na urednika. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 51. Tja je pošiljali tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.46/. Dr. L. K.: Depolitizacija državnega uslužbenstve. »Naš Glas« je v svoji številki z dne 20. aprila 1927 pod naslovom »Dve važni naloži Zveze« objavil članek, ki ga ne smemo Prezreti. Izvajanja gospoda pisca tega članka Podpišem z obema rokama in le želeti bi bilo, da najde prav mnogo razumevanja v vrstah državnega uslužbenstva. Z odkrito besedo nain dokazuje pisec navedenega članka, da je edini naš spas v nas samih, v vsestranski široko zasnovani in enotni stanovski organizaciji. Cisto prav trdi gospod člankar, da »nas Proti mahinacijam reakcijunarnih vlad tudi depolitizacija ne bo zaščitila«. Depolitizacija, ki bi šja za tem, da se odreče državnemu usiužbenstvu volilna pravica ali ki bi propa-žirala med državnim uslužbenstvom volilno abstinenco, bi ne prinesla nikomur koristi, marveč bi državne uslužbence degradirala v državljane druge vrste, posebno ker nimamo nikake garancije za to, da bi kaka druga avtoriteta v zadostni meri zastopala naše inte-rese. Nasprotno — odrekli bi se s tem edinemu sredstvu, ki se ga lahko še uspešno poslužujemo. Ce posmatramo mizerni položaj državne-8a uslužbenstva globlje, si moramo priznati, da smo v znatni meri državni uslužbenci sokrivi nevzdržnega svojega stanja. Pred vsem si moramo po 8 letih obstoja naše države in bo tolikih bridkih izkušnjah vendar enkrat ohi na jasnem, da živimo v parlamentarni državi. To je dejstvo, s katerim moramo ravnati in ga pravilno pojmovati. Posledica te8a dejstva je, da je treba računati tudi s Političnimi strankami kot sredstvi za dosego aterihkoli uspehov v državi in dokler bodo ostojale demokratično urejene parlamentarko države, bodo obstojale tudi politične stran-e- Kajti vsako skupinsko stremljenje social-.e zajednice v državi, ki zasleduje socialne n žospodarske smotre, se skuša uveljaviti p" vsaj latentno — tudi politično in v zadnji .Pstanci konča v politični strugi — v stranki; n končno strankarska organizacija ostane še meraj pogoj parlamentarne organizacije. ato Ibi pa boj, naperjen proti političnim rankam kot nositeljicam skupinskih strem-O'b in smotrov, bil nezmiseln in brez vsa-bjp a praktičnega uspeha. Naš boj mora torej ka' ^srrierten edinole proti izrodkom stran-karvVa *n osel)nemu koristolovstvu stran-Da j h voditeljev. Zbog tega pa ostane v kat Huntami državi kot je naša za dosego pr- er^akoli uspeha v državi zmeraj še edino avilni forum — parlament; edino sredstvo Pari 680 Pdtočmoče in upoštevane moči v ki 7!!r?ent pa ~ stranka. Toda ne stranka, Pak * Pa,interese- ki so nam nasprotni, am-s ranka, ki zastopa naše interese. Druga nujna in logična posledica parlamentarnega strankarskega udejstvovanja je, da nobena stranka ne more načeloma zastopati interesov raznih socialnih zajednic, ki se medsebojno križajo ali si celo nasprotujejo. Z drugimi besdami: kmečki poslanec ne more zastopati interese industrije in trgovstva, trgovski in industrijski poslanec pa ne kmečkih, in če jih zastopa, gotovo ne dela tega iz načela, marveč prav pogostokrat le iz oportunitete ali celo iz demagogije in tega mu tudi nihče, ki spozna v parlamentu realizatorja močanske volje političnih strank, ne more in ne sme zameriti. Ce pogledamo danes v parlamente drugih držav, vidimo, da so se v nacijonalnih državah pričele grupirati politične stranke načeloma le po gospodarskih ter socialnih vidikih in ne — da rabim slovenski izraz — po »naprednjaštvu« in »nazadnjaštvu«. Ni morda samo slučaj, da v današnji dobi priznane kapacitete na polju socijologije in državoslovja propagirajo sestavo parlamenta po novili idejah — po idejah stanovskega zastopstva; ni tudi slučaj, da se na primer v Nemški Avstriji pred našimi očmi oživotvarja gospodarska stranka — marveč po zakonu evolucije diktirana potreba, ki ima svoj vzrok v neskladnosti med današnjim, šablonsko na splošni volilni pravici slonečim parlamentarizmom in današnjo družbo, ki stremi za socialnim in gospodarskim — torej stanovskim parlamentarnim zastopstvo m. Tudi konstelacija našega parlamenta je taka, da ni pričakovati od nje dobre in stvarne rešitve raznih socialnih in gospodarskih problemov, kamor spada brezdvomno tudi problem rešitve našega vpašanja, Baš mi, državni uslužbenci kot znatna socialna zajednica v državi, ki ima vsled svoje številčne in inteligenčne sile vse predpogoje za to, da ob dobro izvedeni organizaciji pošlje v parlament lastno stanovsko zastopstvo, smo se tekom 8 let obstoja naše države docela morali uveriti, da se rekrutira naš parlament iz strank, ki ne kažejo nobenega resnega zanimanja za nas. Vzrok temu tiči med drugim nesporno tudi v tem, da skoraj nihče izmed političnih matadorjev, ki vedre in oblače v političnem obzorju naše kraljevine, ne računa z nami kot s političnim faktorjem in stanovsko zavedno ter za skupnimi smotri stremečo organizacijo. Nc smemo namreč prezreti, da vsak politik in vsaka politična stranka danes presoja našo vrednost zgolj po glasovih, na katere lahko pri volitvah računa. Ker smo pa sami med seboj needini in so naše organizacije nezadostne, nas tudi nihče izmed politikov resno ne vpošteva. Vse naše moledovanje, vse naše grožnje in peticije nalete povsod in vedno na gluha ušesa in zaprta vrata. Tega se tudi znatni del državnega uslužbenstva. zaveda in odtod izvira ona topa resignacije v naših vrstah, ki nas ubija fizično in duševno ter nam jemlje vsako borbenost. Desinteresement med državnim uslužbenstvom se pa pojavlja tudi pri volitvah, ko se znatni del državnega uslužbenstva sploh abstinira od volitev; kdor pa vftli to ali ono stranko, navadno ne stori tega iz prepričanja ali v pričakovanju, da se bo voljena stranka " zanj zavzela, ali — z ozirom na njeno strankarsko stremljenje — sploh mogla zanj zavzeti, marveč zgolj iz nekih nedoločenih, meglenih nagibov, ali tradicijonelnih simpatij. Posledica tega je, da naši interesi ne morejo imeti v parlamentu nikakega zastopstva in se vrši vse parlamentarno dogajanje v naši državi mimo in preko nas, da, večkrat celo proti nam. Po vseh teh pravkar obrazloženih izvajanjih prihajamo nujno do zaključka, da je postala depolitizacija državnega uslužbenstva neodložljiva nujnost; toda ne taka depolitizacija, ki bi ostala na polovični poti in se zadovoljila samo s tem, da iztrga državno uslužbenstvo iz objema sedaj obstoječih strank, marveč taka, čije končni cilj je: ustvarjanje politične samostojnosti. Izvedba te naloge pa ima nujno za predpogoj vsestransko poglobitev stanovske zavesti in dobro ter disciplinirano organizacijo. Stvar nas samih — tako vsacega posameznika kot že obstoječih strokovnih organizacij in naše Zveze pa je, da gremo vsi, pa prav vsi, pogumno na delo in izvedemo*nalogo, ki jo nam naše sedanje stanje kategorično diktira. Sprejemanje kovanega drobiža. V zadnjem času sta izšli dve odredbi, koliko kovanega drobiža morajo pošte pri enem vplačilu sprejeti od stranke in koliko ga smejo strankam izplačati. Prva odredba je izšla v okrožnicah naše direkcije pod štev. 1607-IIa—26 (Okr. 11.10—1926), druga pa v službenem glasilu ministrstva pod razpisom 22 (Vesnik 3 in 4-1926). Dasi govorita ti odredbi o isti stvari, se vendar v vseh točkah razlikujeta, in sicer je razlika med obema odredbama taka-le: Pošte morajo sprejemati oziroma izplačevati kovani novec po- po dir odredbi po min. odredbi 5 par do 5 Din do 1 Din 10 par do 10 Din do 1 Din 25 par do 25 Din do 10 Din 50 par do 100 Din do 10 Din 100 par do 200 Din do> 50 Din 200 par do 500 Din do 10O Din 500 par do — Din do 500 Din Iz te tabele je razvidno, da si nista citirani odredbi nič v sorodu. Delikatno vprašanje pa nastane, po kateri odredbi naj se zdaj pošte ravnajo, koga naj ubogajo, direkcijo ali ministrstvo? Ena plat je ta, da je ministrstvo višja oblast in da je poslovanje po ministrski naredbi za pošte (pa tudi za stranke) mnogo ugodnejše. Druga plat je pa ta, da ima samo direkcijska odredba zakonito osnovo, dočim je min- naredba nima. Kako iu na kakšni osnovi je izdalo ministrstvo citirano naredbo, ne vemo, najbrž na nikakršni, tako kakor člen 11, točka II pravilnika I. del Sprejemanje kovanega drobiža urejeta zakon od 30. dec. 1921 (Službene Novine 238-1922) in pravilnik od 24. novembra 1924 (Službene Novine 275-1924), ki ima moč zakona. Na osnovi teh zakonskih določil je izdala zadevno odredbo svojim uradom in časopisju finančna delegacija v Ljubljani, za njo pa v istem smislu naša direkcija. Potem, ko je izdalo ministrstvo v tem pogledu drugačno odredbo, je direkcija opozorila nadrejeno oblast, da min. naredba pogreša zakonske osnove in da jo naj zato prekliče. Direkcija doslej še nima rešitve, vendar se morajoi ravnati pošte do končne odločitve po odredbi direkcije, torej po zakonu, kajti zakona ne more izpremeniti ministrstvo, nego samo narodna skupščina. »Poštni Glasnike Postopanje pri odmeri pokojnine. Zagrebški »Obzor« piše: ;»iDosta je brezdušno, da se činovniku, koji bude umirovljen, obustavi plaća, a da mu se istodobno ne stavi u tečaj mirovine i da ga se tako ostavi bez ikakovih sredstva za život i to ne možda za vrijame^xl nekoliko dama LI tjedana već za vrijeme od mnogo mjeseci, često i za -cijelu go-dimudana. Koliko bijede proživljuje takav nesretnik sa svojom- c-bitel-ji -kroz to vrijeme! Ali -taj pustuipaik nije samo- nečovječan, on je -skroz an-ti socijalan i št-o je najgore, on je očito skroz protuzakonit. fPo članu- -naime 152. činov-niičko-g zakona: »iKo,ličina lične penzije odredjuje se po- službenoj .dužnosti istom odlukom, kojom se službenik penzioniše«. iPo 'članu 135. istoga zakona čim dotičnik bude o -toj odluci -obaviješten treba odmah da -uslijedi1 i njegovo odrešenje od službe, a ondla se istom može pa i mora obustaviti plaća krajem mjeseca u kojem« je razriješen, ali ujedno od prvoga dana 'narednoga mjeseca doznačiti penziju, koja je već ustanovljena. Po zakonu dakle ne može i ne smije -biti va-cuuma izmeđju umirovi je nju mirovine s ledne strane, te i-zmedju obustave plaće i doznake -penzije s -druge strane. Pa i nema razloga, da tako ne bude, je -min-istar mora zn-ati, koga -i kada -kani umiroviti, pa ima i vremena da sve pripravi, što je za to potrebno. Kod porodične se penzije ne može predvidjeti ča-s, -ka-d-a će pravo na nju nastati (t. j. kada će činovnik umrejeti), pa zato zakon u cit. članu 152. odredjuje -posebni rok i to od -mjesec dama -u kojemu se porodična penzija mora urediti. No dopustimo za čas, da može biti slučajeva, gdje umirovljen-je i odrešenje od službe uslijedi neočekivano, hitno.- Tu bi se, istina, teško mogao doslovno provesti čl. 162., ali se i tudi može i mora postupati u dubu zakona, te takovom umirovljeniku -ostaviti u- -tečaju aktivna beriva sve do časa- u kojemu mu ne bude stav-liena u tečaj mirovina. B-č. O birokratizma in birokratih, ki ne marajo biti birokrati. i. Pred dvema ali tremi leti sem dobil od zelo odlične oblasti poziv, da ji predložim neko listino. Napisati sem jo moral lastnoročno natančno po predpisanem vzorcu, čemu to — zadostovalo bi bilo, da sem enostavno podpisal tiskani formular — moj podaniški razum ni mogel doumeti. Kot dober patrijot pa sem ubogal in bil celo vesel, da se morem napram veleodličn-i oblasti izkazati kot priznan kaligraf. Napišem torej listino kolikor mogoče lepo in vestno ter jo z nekakšnim zanosom oddam pošti. Kdo pa popiše moje razočaranje, ko dobim listino nazaj, češ, da sem izpustil v tretji in peti vrsti po eno vejico, v osmi en pomišljaj, a v sedmi vrsti da sem napravil eno piko preveč. Ker pa se v tako važnem dokumentu ne sme ničesar črtati niti radirati, mi priporoča odlična oblast, da ji predložim drugo listino. Soprogi je šlo na smeh, ko je čitala visoko »odluko«, mene pa je oblivala rdečica sramu kot šolarčka, ki naloge ni prav 'Pa zašto se tako ne radi? Sve naim se čini, da to biva- od straha, -da erar pri tom ne bi šte-tovao. Medj-uti'm je taj strati posve neosnovan. Erar apsolutno nikada ne može pretrpjeti ni naj--manje štete -kod činovnika koji idu u mirovinu sa potpunim godinama službe, jer je u -tom- slučaju penzija ravna -postednjim berivim-a. Ne -mijenja se dakle n-i-Šta -dlrugo nego sa-mo naslov -primanja. -Budi 1-i pak netko umirovljen prije navršenja službenih godina pa mu je penzija manja od aktivnih beriva, i-ma višak, koji je primao dok mu nije doznačena) -penzija, vratiti, -do potrebe u više mjesečnih obroka. Ako se sada dogodi, da umirovljenik umre prije nego što je vratio sav -dlu-g — eto jedino tu bi erar došao na kvar. No jasno je, -da- će takovi slučajevi biti -izvanredno rijetki. Osim toda- ni u jednom takovom -slučaju- ne može se -raditi o iole znatnijoj -svoti, a svakako ne bi gubitak stajao ni u takovom -razmjeru sa golemom materijalnom 1 morain-om štetom, kojai se -dlosadanjiim protuzakonitim i nehumani,m postupkom sigurno nanosi svakom umirovljenom činov-niku, čak i onom-, kod kojega uopće nikada ne može nastati gubitak. Obustava aktivnih beriva i doznaka mirovine treba da uslijedi jednim te istim nalogom- na blagajnu i ta-j nalog treba -da ujedno -sadrži čitav G-braičU'ii i-zmedju aktivnih beriva i mirovine — ako su aktivna beriva 'tekla preko roka -u kojem je -pres-tailo pravo na m-jih -i u svakom slučaju odredbu o zaračunavanju. Kako se sve to tehnički provodi to zna u nas svaki računski vježbenik koji je pola godine u službi. Izgleda da kod miti istarskog računovodsiva ne mogu -pojmiti kako je -moguće, da netko i dalje -podiže aktivna beriva, ma da mu je -pravo na njih već prestalo, nego se odredba člana 1-35. čin. zakona: »Pravo na prin-adll-ežnosti aktivnog službenika ima službenik -do kraja mjeseca u kojemu je razrešen...« tumači tako, da se krajem- dotičnog mjeseca imaju svaki put i faktično obustaviti akt. prinadlež-most-i, a za do-znaku penzije ni-t-ko i ne ,pita. Stradanju činovnika -razlog je dakle strah i -neznanje ili točnije strah zbog neznanja činov,nika u ministarstvu. Ali ima još jedna protu-zakonitost u- današnjem postupku glede uredjenj-a irmiTOvina, a ta stoji u tom, da se osnova svakog rješenja, kojim se ustanovljuje iznos mirovine, mora -posllati u Beograd Glavnoj Kotroti na reviziju i istom onda, kada akt bude od Gk Kontrole bez primjedbe vraćen, smije se otpraviti. Naprotiv tomu čin. zakon u čl. 156. odredjuje sa-mo to, da -se »rješenje« — dakle osnova -rješenja — o pravu na penziju i o penz. »iprinadlež-nostima« ima »predavati interesovamim stranama, i to za državu mi-nistru -financija -(-državnom ipravobraniocu)«. Proti tomu rješenju »obje strane imaju -pravo žalbe na Državni savjet ir roku od dva mjeseca računa^ j-ući od dana' prijema 'riješenia«. To znači: umirovljeni činovnik ima odmah dobiti riješen je a po tome penziju, a ako se u riješenju potkrala pogreška na štetu erara ili umirovljenika, slobodno mu je poslije tražili ispravak. Po današnjem pak krivom postupku rij-ešenje -se u poslednji čas još jednom zategne sa Glavnom Ko n trotom. Uslijed takvoga postupka nije čudo, -da se danas isluženi činovnik upravo boji ići u penziju, jer ga na putu- do nje čeka duga perioda potencirane bijede i poniženja. Došlo se dotle, da -danas činovničke organizacije moraju u rc-z-oilucijama tražiti kao staleši zahtjev ono-, što miu- je zakon već dao. Nego što je -pri tej -stvari najzačudnije to je, -da se ne postupa je-doako u -svim -resorima-. Obre-djivanje mirovine za -činovnike ministarstva unutarnjih djela- preneseno je na oblastne vel. župane i -ti -d'olaize ra-zmjerno brzo do -penzije. Naši suci -dolaze takodjer -normalno -do mirovine, jer se ona — sada još — obredju-je u Zagrebu kot pravo-s-ud. odjeljenja. Alt na žalost nije tako kod drugih resora, a najgore po svemu- što -se zna i čule je kod ministarstva prosvjete, gdje teško tripe umirovljeni učitelji i -profesori. »Reguli,sanje« penzije pridržalo je sebi samo miinista-rstvo prosvjete, gdje se taj posa-o oteže u besk-rajnost. Kažu da tako -treba da bude zato, da se ne oduzme zarada »IProsvetnom Bira-u«, tom famoznom beograd1-skom zavodu za — intervencije ... Krajnje je vrijeme, da sve te nevolje prestanu, a to može sasma lako biti: treba samo po -načelu 'dekoncentracije uprava, na kom ovdje ministre direktno upućuje čl. 156. čin zakona, da ministri -prenesu -svoju nadležnost riješen-ja -o pravu -na -penziju i o -njenom iznosu na oblastne velike župane, a ovi pak treba da se strogo drže zakona. To je ujedno na-jmamje, što se u pravnoj državi -može zahtijevati od uprave.« OBLEKE za bobe in birmance dobite najceneje pri tvrdki DAVOKIN BIZ3AK, Ljubljana Star trg 8. Pravila „Zveze državnih nameščencev za Slovenijo ^ Cl. 1. Naslov, sedež in ozemlje. Zveza se imenuje- »Zveza državnih nameščencev za Slovenijo« ima svoj sedež v Ljubljani in obsega vse ozemlje ljubljanske in mariborske oblasti. Čl. 2. Namen. Zveza ima namen, da -kot zastopnica enotno organiziranega državnega nameščenstva v pokra- * Odobrena z rešenjem velikega župana ljubljanske oblasti in sporazumno z velikim županom mariborske oblasti — U. br. 2080/1 z dne 26. fe* bruarja 1927. napisal. S precejšnjo nesigurnostjo sem se lotil nove listine. Kar šla mi ni izpod rok in prebral sem elaborat gotovo desetkrat, pred-no sem ga odposlal. S težavo sem odganjal težke slutnje, češ, saj ni mogoče, da bi se bil zmotil. In vendar sem se. To pot me je, ne vem kakšen vrag zapeljal, da sem napisal v šesti vrstici besedo »godinu« v skrajšani obliki »god«. Bil sem moralično popolnoma strt in že sem zrl v svoji polomiji znake porajajoče se progresivne paralize. Odlašal sem z nesrečno pisarijo tako dolgo, da me je odlična oblast dregnila v rebro. Šele potem sem se odločil li generalnemu naskoku in res sc mi je posrečilo tekom debelih petih ur napisati listino, ki je po mojem mnenju morala odgovarjati. Dal sem jo prečitati štirim svojim prijateljem in vsi so se strinjali v tem, da ni atoma kake pogreške v njej. To pot sem se res oddahnil, saj je bilo konec vrsti prečutih noči. Toda državljan obrača, oblast pa obrne. Objokanih oči mi čez dva dni pomoli žena pod nos ogorčeno pisanje odlične oblasti, da-li se mislim norčevati iz nje ali kaj. Kako morem biti le tako brljav in sem mogel pregledati, da stoji besedica »godinu« v formularju enkrat izpisana, drugič pa okrajšana. To pot sem obe godini iz- pisal in se zato krvavo pregrešil proti for' mularju. Ce imam slabe oči, n-aj si nabaviiri očala primerne številke. Dalje sem v četrti vrsti pre-d besedici »da se« postavil vejico, kar motlda odgovarja slovnici, nikakor pa 1,e formularju kajti »tega treba strogo se pridr- avati«. Zdaj sem uvidel, da meni ni nobene rC' itve več. Vzel sem klobuk in jo mahnil PeS Kranj, da si spotoma vsaj malo pomiril ivce. Zaman. Zbit in spehan sem se povrni večer domov. Vso noč sem fantaziral in se laši-l liki ubežni kralj. Tudi mene je prcg‘a' jato sovražna vojska, artiljerija, infanteri) i kavalerija v podobi pik, pomišljajev in ye' c. Drugi dan so me odpeljali v opazovalnic0’ d tam pa v sanatorij. Za silo ozdravljen sem sklical doma vC 1 Iružinski svet, ki je sklenil pod predsedstvo ^ noje energične žene, da spišem novo listin^ n jo dam v pregled trem strokovnjakom: riseženemu grafologu, profesorju slavisti n notarju, nato pa še v superrevizijo kaken* arinskemu činovniku, ker je znano, da ® pspodje od carine mojstri v odkrivanju nal ubstilnejših skrivnosti uradnih predpisov. Sklenjeno — storjeno. Bil sem pa yseel^. ako malodušen da sc me nobena tolažba jim vodi skupno akcijo aa uveljavljenje njegovili stanovskih interesov v pravnem, gospodarskem in socialnem pogledu. Zveza je nepolitična. Cl. 3. Delokrog. V dosego tega namena je Zveza poklicana: 1. dvigati socialni, intelektualni in družabni nivo državnih nameščencev, gojiti čut kolegijalnosti, stanovske zavesti in solidarnosti; 2. ščititi državne nameščence pred katerimikoli krivicami, nasiljem ali neupoštevanjem; 3. skrbeti za to, da se državnim nameščencem priznajo razne ugodnosti; 4. izvajati in podpirati stremljenja, da se potom samopomoči izboljša položaj državnega name-ščenstva; 5. z vsemi primernimi sredstvi stremeti za tem, da bodo zakoniti predpisi o pravnem, gospodarskem in socialnem položaju državnih nameščencev ti-.r zakonodaja v obče vedno v skladu z upravičenimi stanovskimi zahtevami organiziranega državnega nameščena tva; 6. splošno varovati ob vsaki priliki stanovske interese. V tem smislu je dolžna Zveza zlasti: a) uveljavljati svoje zahteve pri drugih pokrajinskih zvezah in njihovem združenju; h) sodelovati pri reševanju stanovskih vprašanj; c) intervenirati pri pristojnih oblastvih, zastopstvih in drugih mestih; Č) sestavljati in vlagati spomenice, vloge, nasvete in mnenja; d) izdajati društveno glasilo in druge publikacije; e) skrbeti za strokovna predavanja, sestanke, shode, konference in druge prireditve; f) snovati gospodarska podjetja in podporne institucije; g) podpirati pripadnike svojih organizacij v slučaju nezaslužene bede, ako to dovoljujejo Zve-zina denarna sredstva; h) pospeševati vse vrste ustanov, ki morejo ugodno vplivati na materijalno, moralno in intelektualno okrepitev državnega nameščenatva; i) dajati pravne nasvete v stanovskih zadevah. Cl. 4. Denarna sredstva so: ifs! a) prostovoljni darovi; b) dohodki društvene imovine ter društvenih ustanov in prireditev; c) redna članarma. Redno članarino, to je mesečni znesek, ki ga plačuje Zvezi vsaka včlanjena organizacija za vsakega svojega pripadnika, določa občni zbor. Odbor pa ima pravico do prihodnjega občnega zbora znižati to članarino. Cl. 5. Poslovna doba. Poslovna doba Zveze je koledarsko leto. Cl. 6. Člani. Člani Zveze so nepolitične strokovne ali stanovske organizacije aktivnih ali upokojenih držav- hotela prijeti. Neprestano me je mučila fiksna ideja, da mi bo listina zopet vrnjena. Za ta primer sem sklenil izvršiti — samomor. Na brzo roko si kupim revolver, napravim testament in si dam zvišati življensko polico. Da bi svoje nedolžne družinice po nepotrebnem ne vznemirjal, sem zasnoval sijajen načrt, kako bi najlepše odjadral tja, kamor para-Krafi in uradni predpisi nimajo pristopa. Rečem ženi, da moram zastran rahlih živcev vsak dan dopoldne na sprehod v hrib (stanujem pod Golovcem). Ona naj me pa z brezžičnim telegrafom obvesti, kako je izpadel odgovor visoke oblasti. Ako ugodno, bo izobesila belo zastavico, drugače pa rdečo. Idejo o zastavici sein si izposodil iz znane narodne pesmi o vitezu Ravbarju. Lahko si predstavljate, s kakimi občutki sem lezel vsak dan v hrib. Z nabitim revolverjem in napetimi živci sem opazoval okna svojega stanovanja. Kakšen je bil konec, mi 'd treba praviti, naj zadostuje razveseljivo dejstvo, da še danes živim. Hvala bodi Bogu m nemara tudi — sv. Birokraciju, kajti ne rečem dvakrat, da vkljub strokovnjakom tudi Zadnja 'listina ni ostala brez napake in da je mogočni svetnik slednjič vendar-le milostno zatisnil eno uradno oko. nih nameščencev v ljubljanski in mariborski oblasti, katere sprejme odbor Zveze. Odklonjena' organizacija ima pravico priziva na prihodnji občni zbor. Strokovne organizacije, katerih okoliš ni omejen na oaemlje ljubljanske in mariborske oblas;i, pristopijo k Zvezi z dotično sekcijo, enako tudi strokovne in stanovske organizacije, ki imajo poleg državnih nameščencev še druge člane. Končno pristopijo lahko k Zvezi kot člani okrožne skupine s tistimi svojimi pripadniki, za katerih stroko ali ozemlje ue obstoji v ljubljanski ali mariborski oblasti strokovna organizacija. Posamezni državni namešenci in od svojih strokovnih organizacij odpadle skupine ne morejo biti člani Zveze. Cl. 7- Okrožne skupine. Da se ojači stik med pripadniki različnih strokovnih in stanovskih organizacij v posameznih okrožjih in olajša delo Zvezi, naj se, kjer je le mogoče, osnujejo v središčih za določena okrožja združenja z označbo: »Okrožna skupina državnih nameščencev v...........«. Clan okrožne skupine (0. S.) lahko postane vsak državni nameščenec, ki pripada strokovni ali slanoveM organizaciji, včlanjeni v Zvezi, ali za čigar stroko ali ozemlje ne obstoji v ljubljanski ali mariborski oblasti strokovna organizacija. Okrožne skupine imajo svoja pravila, ki pa ne smejo nasprotovati smernicam pravil Zveze. Okrožne skupine se vzdržujejo iz lastnih sredstev. Naloga okrožnih Skupin je: 1. da delujejo na svojem ozemlju na izpopolnitvi enotne organizacije v smislu pravil Zveze; 2. da v svojem področju podpirajo izvrševanje sklepov Zveze; 8. da v sporazumu z Zvezo sodelujejo pri izvrševanju nalog, označenih v čl. 3. Z okrožnimi skupinami, katerih načela odgovarjajo smernicam tega člena, bo sodelovala Zveza v tesnem stiku in se pri vsaki priliki zavzemala za njihove težnje. Cl. 8. Druga združenja. V Zvezi včlanjenim strokovnim in stanovskim organizacijam je dano na prosto voljo, da se poleg obligatoričnega članstva pri Zvezi in eventuelnega pristopa njenih pripadnikov k okrožni skupini združujejo v poljubne druge organizacije v svrho uveljaljenja specijalnih interesov svoje stroke ali svojega stanu. Načelo enotne organizacije pa zahteva, da se Hani Zveze glede vprašanj, ki so skupna vsemu državnemu nameščeustvu, obračajo izključno na na Zvezo in da posebej uveljavljajo le take skupne težnje, ki jih je Zveza po članovem mnenju neupravičeno odklonila ali ne zastopala. V interesu posameznih strok bo gotovo, da tudi specijalne zahteve svoje stroke skušajo najprej uveljaviti po Zvezi kot skupni organizaciji in da le tiste težnje, katerih bi enotna organizacija po svojem ustroju z ozirom na druge stroke ne mogla usvojiti, izvojujejo po sivojih potih. Cl. 9. Pravice včlanjenih organizacij. Vsaka organizacija ima pravico: 1. udeležiti se občnega zbora Zveze po svojih delegalili (čl. 13) z glasovalno in volilno pravico; 2. staviti po delegatih na občnem zboru predloge, ki se morajo osem dni prej pismeno naznanili odboru Zveze; 3. vpogledati po svojih v to pooblaščenih delegatih poslovne knjige, spise in račune ob navzočnosti predsednika Zveze ali njegovega namestnika; 4. zahtevati od Zveze obvestila in pojasnila v stanovskih vprašanjih; 5. udeleževati se Zvezinih prireditev z določenimi pogoji; G. uživati vse ugodnosti, ki izvirajo iz Zvezi-nega razmerja in delovanja; 7. dajati odboru nasvete in staviti mu predloge. Pravice, naštete v točkah 4—7, imajo tudi posamezni pripadniki včlanjenih organizacij. Pripadniki, ki niso delegati (čl. 13), lahko prisostvujejo občnemu zboru kot poslušalci. Cl. 10. Dolžnosti včlanjenih organizacij. Vsaka včlanjena organizacija je dolžna: 1. redno plačevati članarino; 2. pokoravati se sklepom odbora in občnega zbora Zveze v vseh stanovskih zadevah. 3. ravnati se po pravilih Zveze, čuvati njen ugled in po vseh svojih močeh pospeševati in podpirati njen namen in njeno delovanje; 4. podpirati in širiti glasila in druge eventuelne Zvezine publikacije. Cl. 11. Prenehanje članstva. Članstvo preneha: 1. s prostovoljnim izstopom, ki se mora Zvezi pismeno naznaniti; 2. z izključitvijo, ki jo lahko izreče odbor: a) če je član navzlic dvakratnemu pismenemu opominu zaostal več kakor tri mesece s članarino ; b) če član grobo krši ali stalno zanemarja zvezne dolžnosti naipram Zvezi. — V obeh slučajih je plačati članarino do prvega dne onega meseca, ki sledi izstopu ali izključitvi. Zoper izključitev se lahko vloži priziv na prihodnji občni zbor. t Izstopivši ali izključeni člani nimajo nobene pravjee do vračila vplačane članarine niti do deleža iz Zvezine imovine. Cl. 12. Upravo tvorijo: a) občni zbor; b) odbor; c) strokovni svet; č) 3 pregledovalci računov. Cl. 13. Občni zbor. Občni zbor je reden in izreden. Redni občni zbor se mora vršiti v prvi četrti vsakega koledarskega leta. Objaviti se mora v glasilu Zveze in v slovenskih dnevnikih vsaj 3 tedne prej z objavo dnevnega reda. Predlogi članov, ki se niso osem dni prej pismeno naznanili odboru, se morajo na občnem zboru obravnavati le tedaj, ako občni zbor pripozna nujnost predloga z dvetretjinsko večino. Na občnem zboru imajo pravico razpravljati, glasovati in voliti le delegati včlanjenih organizacij. Vsaki organizaciji pripada za vsakih 50 ali za ostanek izpod 50 Zvezi pripadajočih članov po en delegat. Delegati se morajo izkazati s pooblastilom svoje organizacije in ne morejo glasovati in voliti, ako je organizacija za več nego tri mesece na dolgu s članarino. Vsak delegat lahko s pismenim pooblastilom zastopa največ 10 drugih delegatov ter zanje glasuje ali voli. Občili zbor je sklepčen, ako je navzoča vsaj po-^ lovica delegatov. Ako ob določeni uri ni navzoča polovica, se vrši pol ure pozneje občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih delegatov. Osebe, ki se po otvoritvi odstranijo, ne ovirajo sklepčnosti. Glasuje in sklepa se z navadno večino glasov. Predsednik ne glasuje. Ako so glasovi enako razdeljeni, je predlog odklonjen. Pri volitvi računskih pregledovalcev odloči žreb. (Konec prihodnjič.) Našim rodbinam priporočamo SKolinsko cikorijo, okusen in izdaten pridatek h kavi Vestnik. Prestop na višjo stopnjo osnovne plače v finančnem resortu. Kabinet finančnega ministrstva razglaša pod br. 6646 ex 1925: Vsi uslužbenci so dolžni, da prijavijo svojo pravico na višjo stopnjo osnovne plače. Prijave je predložiti svojemu neposrednemu starešini, ki jih mora opremiti s potrebnimi dokumenti in s svojim mišljenjem in jih potem poslati višji instanci. Prijave so proste kolka. O prestopu na višjo stopnjo odloča : a) za uradnike vseh položajev in za pripravnike pomočnik finančnega ministra; b) za zvaničnike in služite-Ije, istotako pomočnik fin. ministra; c) za zvaničnike im služitelje, ki jih imenuje delegacija min. financ; d) za uslužbence monopolske uprave, monopolska uprava. Za priznanje 15 odstotkov od osnovne plače vsem uradnikom, zvamičnikom in služiteljem samo pomočnik fin. ministra. V vseh otilokih je treba navesti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za prestop, pa tudi vse ovire, ki bi zaprečavale prestop v višjo stopnjo. Odlok mora biti sočasno kot nalog za izplačilne blagajne. Vse te povišice se vpisujejo v »Službenički List«. Prijave je, kakor doslej, z ozirom nn čl. 262 fin. zakona za 1924—1925 predlagati delegaciji najkasneje do kraja aprila odnosno do kraja oktobra vsakega leta. Prijavi naj priloži uslužbenec prevedbeni dekret v uradno uverjenem prepisu (ne originalu) in iz-vadek iz izkaza službene dobe. Drugih dokumentov ni predlagati. Oni uslužbenci, ki so ponovno prevedeni, naj se sklicujejo v svojih prijavah na to in naj citirajo štev. deleg. odloka, s katerim jim je bil dekret o ponovni prevedbi vročen. Upokojitev po novem in starem zakonu. Drž. svet je izdal s štev. 925-25 od 5. februarja 192(1 rešenje, da se mora odmeriti pokojnina onim uslužbencem, ki so bili prevedeni na novi uradniški zakon, pa so bili z nepolnimi službenimi leti upokojeni po '1. septembru 1923, po novem zakonu. Iz starega zakona se mora vzeti v tem primeru samo odstotek za obračun pokojnine. Tem uslužbencem se mora tedaj odmeriti pokojnina po zadnji plači, ki so jo imeli ob' upokojitvi, a le prn-centna mera se vzame po starem zakonu, ki je bil za tistega uslužbenca v veljavi pred prevedbo na novi uradniški zakon. Procentna mera se jemlje po starem zakonu, dokler traja nestalnost državnega uslužbenca; v smislu uradu, zakona torej do 1. septembra 1926. Po tem roku se pa jemlje tako pokojnina kakor pročelna :mera po novem zakonu. Glede na to pa, da je vlada podaljšala nestalnost državnih uslužbencev do 1. septembra 1929, je nastalo sporno vprašanje: ali se je podaljšala s tem zgolj naša nestalnost še za tri leta, ali pa so združene s tem dejstvom še ostale okolnosti. V zadnjem primeru bi se torej jemala do 1. septembra 1929 upokojenim uslužbencem procentna mera po starih zakonih, pokojninski osnovni znesek pa po sedanjih zakonih. — Značilno za naše razmere in navidezno neverjetno pa je dejstvo, da je boljše biti upokojen po starem zakonu, kakor pa po novem uradniškem zakonu. Če je upokojen uslužbenec po novem, ee mu pač zviša pokojninska osnova (temeljna penzija), zato pa naraste komorska doklada in invalidski davek, obenem pa se mu tudi zniža draginjska doklada. Tako dobi upokojenec po novem manj skupnih prejemkov kakor upokojenec po starem. To sicer nikakor ni bil namen zakonodavca, toda unikum modrosti draginjske uredbe za upokojenca je privedel do te absurdnosti. »Čin. Gl.f Služitclji in kadetski rok. Za sl užit el je je po uradniškem zakonu brezpogojno potrebno, da odslužijo kadetski rok pri vojakih. Ne samo, da slu-žitelj, ki iz kateregakoli vzroka ni odslužil kadetskega roka, ne more postati definitiven, ampak celo oseba, ki ne izpolnjuje tega pogoja, sploh ne more postati služilelj. Zgodilo se je že nekaj slučajev, da je ministrstvo odpustilo iz službe slu-žitelje, ki niso bili vojaki. Vojaki pa zato niso bili, ker niso bil potrjeni za vojaško službo. Napredovanje zvanienikov in služiteljev. Centralna komisija je podala namreč glede tolmačenja čl. 58 uradniškega zakona na svoji seji od 5. marca 1926 sledeče mišljenje: »Če tudi spada člen 231 urad n. zakona med prehodna določila zakona, vendar velja ta Plen v pogledu razporejanja zva-ničnikov in služiteljev po skupinah položajne plače tudi za bodočo, ker ta uredba o razvrščanju v členu 2 in 3 posebno predpisuje; ta predpis uredbe pa ima glede na Čl. 11 ur. zakona moč zakona.v člen 231 določa: Z zvaničniki in služitelji, za katere se izda odlok, da jih je prevesti, je postopati tako-le: Zvaničniki pridejo v one skupine, ki ustrezajo službi, v kateri se uporabljajo ob času prevedbe. V upravnih granati, kjer ni razdelitve službe, ki ustreza skupinam zvanienikov po tem zakonu, se uvrste v 1. skupino oni, ki imajo najmanj 15, v 2. skupino pa oni, ki imajo najmanj 9 službenih let, in sicer z omejitvijo, da sme pril! v 1. skupino največ šestina, v 2. skupino pa največ tretjina vseh zvaničnikov iste upravne grane. Izmed služiteljev se uvrste v 1. skupino oni, ki imajo najmanj 15 službenih let, in sicer z omejitvijo, da se sme uvrstiti največ tretjina vseh služiteljev iste upravne' grane. Roki, predpisani v tem členu, se štejejo po členu 241.c Nove disciplinarne predpise je dobilo učiteljstvo z naredbo prosvetnega ministrstva ON br. 6021 z dne 14. aprila 1927. Uredba je stopila v veljavo 1. maja 1927 in je enotna za vse učiteljstvo v državi. Po odpravi višjega šolskega «veta za Slovenijo so se kopičile disciplinarne zadeve učiteljstva pri prosvetni upravi in so ostajale nerešene. Da se odpravi vrzel ukinjenja viš. šol. sveta, ki je prej izrekal razsodbe, je bila izdana za ljubljansko in mariborsko oblast uredba o disciplinskih komisijah. Učiteljstvo je započelo boj proti tem komi-I sijam, ker so bile postavljene od ministrstva in j ni imelo učiteljstvo v njih nobenega zastopnika, j Veliko zmede so povzročali tudi stari in nejasni zakoni glede postopka. Mučnega položaja, nejasnosti ter napačnega interpretiranja je rešila sedaj učiteljstvo nova uredba. Uredba -ima seveda svoje hibe pa tudi nekaj dobrin. Učiteljstvo n. pr. ima pravico, da bo svoje zastopnike -v komisijo izvolilo; ti zastopniki se bodo žrebali za seje. Vsak učitelj bo imel tudi svojega zagovornika. Slaba stran uredbe pa je, da so disciplinski senati podrejeni velikim, županom, ki jim predsedujejo, in podreditev disciplinskega zasliševanja v zadevah nešolske prirode političnim organom. Želja učiteljstva ostane, da bodi zanj pristojno nezavisno upravno sodišče. Velika hiba uredbe je ludi, da zapira pot pritožbi na Državni svet. — »Učit. Tovariš« citira v štev. 38. vso uredbo; osvetlil jo je tudi raz kritično stališče. Čitajte „Domačega pdiateMa" ki je naicenejši ilustrirani mesečnik. Naroča se pri upravi na Sv. Petra o sta 24. tinderiveed p salni stre j ima svetovni sloves, nad 2,000.000 stiojev v prometu, nedosegljiv v irpežnosti in vsled tega najcenejši. LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Telefon 980. L Mlkuš LjDbljanü, Mesini trg 15. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila se Izvršujejo točno in solidno Obiščite novo urejeni oddelek za gospode Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode A, Šinkovec nasl. K. Soss L ubjana, Mestni trg IS. 19 Pozor! Pomrs Ugodna mila za genzijoitt! Enonadstropna, zidana z opeko krita pred kratkim ronovirana hiše sredi trga Rogatec (žel. postaja p.i Rog. Slatini) na prodaj za 40.000 Din. Za hišo je vrt. S hišo skupna gozdna parcela, katere razdelitev na interesen e je že v teku. Nadvse ugodno z=> penzijonlstd ! Ponudbe do 20. t. m. na uredni-ivo. Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“. Kdor podpira nas, tega podpirajmo mil Cenejše kot pri razprodajah se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri ieTUPlM, Maribor Glavni trg štev. 17. Specijalna trgovina ftetarsü izdelkov priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo M. Mihelič Ljubljana, Šelenburgova ul. 0 Fran Iglič krojaški atelje LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 28 Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke. V sedanjih težkih časih čile za nakup izgotovljene moške, fantovske ah deške obleke, kakor tudi češkega in angleškega blaga za moške obleke, obrn te se zaupno na tvrdko 30SIP IVANČIČ, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1 Dvorišče levo iffi F. Mner, LJiiMjra Šelenburgova ul. 1. Specijalna bdelovalnica obuval za bolne in občutljive noge in trgovi,ia s čevlji po znatno znižamh cenah. Krojamica Vzajemna pomoč' v Ljubljani, Šentp. vojašnica priporoča državnim uslužbencem svojo m vootvoneno krojaško defavn co z.i Izdelavo oblek p > najnovej 1 modi in nizkih cenah proti plačilu ua obroke, stotako posreduje tudi za izgotovllev damskih oble< na obroke. Kupujte domače izdelke: Pecivni prašek in vaniini sladkor znamke „ÄDRIA“ Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka H. Persche Ljubljana, Pred škofijo 21. / m, Najboljši šivalni stroji in kolesa znamk hGrifzner In Adler ' ter švicaislu pletilni stroii .Diibitd' za rodbino, obrt In industrijo Josipa Petelina Ljubljana tilu PriiernoTija ipoenlt* Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija Delavnica za popravila. Na veliko Telefon 913 Na malo C J Hamann Vam nu<*i «ajsolidnejši vir nakupa perila» opreme nevest. ** u B BCCS 1 S B9 novorojenčkov, neria In morlnih nntroK<7