Tiska ..Narodna tiskarna*4 (odgov. J. Mardšič) t Gorici,
Izdajatelj in odgovorni nredni
Varstvo delavskega ljudstva v Avstriji.
Dasi ne skrbi, postava zadostno za življenje delavcev in njihovo zdravje, obstoja vendarle že nekaj predpisov, ki se bavijo s tem vprašanjem. Toda, kaj koristijo delavca še tako lepe postave, ako se pa delodajalec ne„ ravna po njih I To je bilo vzrok, da se je ustanovil v Avstriji I. 1883 poseben urad, da so se postavili obrtni nadzorniki. Ti naj bi s skrbnim nadzorstvom delovali, da se izpolnujejo postavni predpisi in sicer :
1. Da so v dobrenrTstanju vse one naprave, s kojimi je preskrbljeno za življenje in zdravje delavcev v delavnicah in delavskih stanovanjih, katera pripadajo lastniku obrti.
2. Nadzorovati morajo uporabo delavstva, koliko ur traja delo na dan, koliko imajo delavci rednega počitka (nedeljskega, nadomestnega).
3. Njih skrb je, da so v redu seznami delavcev, skrbeti morajo za pravičen službeni (delavski) red, za način, kako se izplačuje plačilo, za delavska spričevala.
4. Skrbeti morajo, da se strokovno izobrazijo mlajši delavski pomočniki.
Pod nadzorstvo obrtnih nadzornikov spadajo, kakor pravi dobesedna postava, „7?a obrtna podjetja11, torej veliki in mali obrt.
Ako zapazi obrtni nadzornik kake nepostavnosti v rečeh, ( ki spadajo pod njegovo nadzorstvo, mora zahtevati od lastnika obrti, da se iste takoj odstranijo. Ako se pa lastnik noče pokoriti, mora to naznaniti državni oblasti, kateri je podrejena vsa obrt, in ta potem dotičnoga delodajalca postavnim potom prisili, da so ravna po predpisih.
Seveda ima ta naprava še mnogo senčnih strani, kakor to, da je število nadzornikov premajhno, da nimajo pravice kaznovati onih, ki prestopajo to postave itd. Vendar pri vsem tem ta naprava delavcem lahko mnogo koristi, če jo le sami podpirajo in jo znajo za se
: I v a n B a J t v Gorici
izkoriščati. To so pa zgodi zlasti lahko na ta način, da delavci sami take nepostavnosti nadzorstva naznanjajo. Ne smemo pozabiti, da ne morejo nadzorniki, katerih jo mnogo premalo, dovolj pogosto nadzorovali vsake obrti in da so navezani več ali manj na poročila dragih, ako hočejo zadostiti kolikor toliko svoji nalogi.
Delavci pa se večkrat boje podjetnika, ki bi se na ta ali na oni način gotovo maščeval nad onim, o katerem bi zvedel, da ga je naznanil. Da se odstrani ta bojazen, se je predložilo centrali za nadzorstvo obrti vprašanje, ali bi se ne moglo upoštevati pritožb delavcev, ako bi jih vložila kaka večja ali manjša organizacija, katere član je de-lavec-tožitelj, toda brez imena delavčevega. Odgovor se je glasil, da je dovoljeno, toda s pristavkom, da se ne smejo pošiljati pritožbe centrali, ampak vedno le pristojnemu nadzorniku.
Iz tega sledi, da morajo pač naše deželne zveze sprejeti to posredo-' vanje. Vodstvo državne zveze ne more pri tej stvari posredovati, ker se morajo, kakor še enkrat ponovimo, take pritožbe pošiljati dotičnim nadzorstvom, v kojih področje kdo pripada, in ne centrali. Pot pritožbe skozi Dunaj bi pomenjala le zamudo. — Z druge strani se pa tudi ne more svetovati, da naj se obrnejo vodstva posameznih zadrug in drugih takih malih organi zacij neposredno do nadzorništva, temveč da se poslužijo posredovanja deželne zveze. To pa iz dveh vzrokov : z jedne strani se posredovalno občevanje lažje razvije, če se pogaja z nadzorništvom vedno ista oseba; z druge strani pa se ta oseba s lem, da prevzame ravno ona poročanje na nad-zorništvo v vseh slučajih in iz celega nadzorniškega okraja, hitreje in lažje izuri v svojem poslu ter iz svojih lastnih skušenj lahko s prilično gotovostjo sodi, v katerih slučajih nadzorništvo lahko posreduje in v katerih tega ne more.
Vendar pa mi ne predlagamo tega. da naj se peča s tem posredovanjem prav celo vodstvo deželne zveze in da naj morda celo odloži pritožbe vedno do sledeče seje. Nikakor, to slednje mo; ramo popolnoma odsvetovati radi zamude časa, ki je navadno s tem združena. |
Prosimo pa zvezina vodstva, da pooblasti vsako izmed njih po jedno osebo, ki stanuje v istem kraju kakor obrtni nadzornik, da prevzema in sporoča slednjemu pritožbe, ki mu jih do-pošljejo zadruge. Seveda mora zvezino vodstvo vsem podrejenim zadrugam objaviti imena teh svojih poverjenikov. Ker marsikatera zveza obsega več nadzor-niških okrajev, bo treba za vsak okraj postaviti po jedno osebo. Razun tega so zveze tudi dolžne skrbeti, da bodo delavci v posameznih zadrugah dobro podučeni o namenu in dolžnostih obrtnih nadzornikov in pa posebno o onih določbah v obrambo delavcev, radi katerih so nadzorniki največ poklioani, da pazijo, če se spolnujejo ali ne in da zamorejo posredovati, če se ne spolnujejo.
Pri vložitvi kake pritožbe se mora torej postopati tako-le :
Delavec, ki se hoče pritožiti, naznani svojo tožbo načelniku zadruge, v katero je kot član vpisan. Ta si stvar takoj zapiše (za to ni predpisan nikak formular), pri čemur mora natanko zaznamovati ime in kraj obrt a, kakor tudi napako, ki jo je treba odpraviti. Razven tega potrdi zadružni načelnik, da je delavec, ki je vložil pritožbo, u d zadruge in objednem verodostojen. Ta spis se odpošlje čim prej osebi, ki je od zvezinega vodstva za to pooblaščena (poverjeniku). Poverjenik si spis pridrži, toda pritožbo naznani takoj obrtnemu nadzorniku, seveda mu pa zamolči ime tožiteljevo.
Da pa ne pride zveza s svojim posredovanjem ob zaupanje (kredit), morajo se držati vsi udje brezpogojno sledečih načel:
T o ž i t e 1 j se mora z naj večjo natančnostjo in strogo držati resnice.
Načelnik zadruge naj spiše pritožbo razločno in določno.
Načelnik zadruge mora molčati o imenu tožiteljevem proti vsakemu brez izjeme. RaVno isto mora storiti tudi poverjenik ali zvezi n pooblaščenec.
Vsi, ki so prizadeti pri stvari, morajo dolični slučaj kolikor mogoče hitro naznaniti, ali vsaj skrbeti, da se objavi; sicer bi se utegnilo zgoditi, ds bi bilo naprošeno nadzorništvo odpraviti take nepostavnosti, ki so se sicer res dogajale, toda bogve pred kolikim časom.
Prejemniki naj si vsak slučaj zapišejo na sledeč način: 1. Ime zadruge, ki je vložila pritožbo. 2. Tožbin predmet, to je nepostavnost, ki se mu je naznanila. 3. Prejeto dne.... 4. Vročeno (oddano) nadzorniku dne... 6. Ne vročeno (oddano). Zakaj ?.... 6. Je-li nadzornik posredoval ? 7. S kakim vspehom ?
Poverjenikova naloga bo, da si na zadnji dve vprašanji preskrbi odgovore sam bodisi od nadzorništva, bodisi od tožitelja.
Na vsak način je tak zapisnik vrlo potreben, da namreč tako zvezino vodstvo in po njem vsa delavska organizacija spozna, koliko se je glede te točke za-moglo pomagati delujočim slojem
Sedež obrtnega nadzornika za mesti Trst in Gorico in njiju okrožji, za naslednja okrajna glavarstva poknežene grofije Goriško-Gradiščanske : Gorico, Gradiško, Sežano, Tolmin in za okrajno glavarstvo kopersko v Istri — j e v Trstu.
Obrtni nadzornik za Dalmacijo, za mesto Rovinj in njegovo okrožje, dalje za okrajna glavarstva v Istri : Lošinj, Pazin, Poreč, Pulj in Volosko pa stanuje v Pulju.
Te podatke smo posneli po „k o leda rčkuu, ki ga je izdala državna zveza avstrijskih delavcev na Dunaju.
V Gorici, dne 16. februvarja 1905.	7.	številka.
■	1	   —	y	■	■	■	—	■	■	■	,	r	■	-.g	■	^
XIII. letnik.
LISTEK.
Cvetje z vrtov večnih višav.
Nabral: d r. Andrej Pavlica.
Pšenično zrnice.
Ak<> pšenično /rnu no umrje, ostane samo.
Jan. 12, 24.
Glej pšenično zrnice na njivi, ki vsejal je z upom krnet marljivi:
Če ne umrje, zrnja ne bo dalo, tam na njivi samo bo ostalo;
če pa umrje v črne zemlje krili, sad rodilo v meri bo obili.
Slušaj, kar narava oznanuje:
Mož je, kdor nevstrašno se žrtvuje!
Spomini s pota.
(Dalje.)
Friburg ima 15.794 prebivalcev, loži slikovite na polotoku S&ne, ima zdaj škofa (kajti v Genevi ga ni), tu je tudi od I. 1889 katoliško vseučilišče s 300
dijaki. Tu je bil profesor naš- dr. Vlad. Levec, ki je — žal — prezgodaj umrl (oktobra I. 1.). — Kdaj pridemo mi do katoliškega vseučilišča? in če bo v Sol-nogradu, ali bodo imeli kaj Slovani od tega? Kdaj bomo zagotovljeni, da se ne bodo širili na naših šolah paganski nazori, n. pr. a la: „Ne menitev, ampak srce časti možal- Zmerom se zveselim, ko se spomnim, da te naloge noben dijak ni bil napravil po volji liberalnemu profesorju, kateremu zadostuje „naturno dobro srce-, vera mu je brez pomena.
—	Na zapadni strani je Mursten, kjer so premagali I. 1476 Švicarji burgundskega vojvoda Karola drznega. — Nato zdrčimo čez 76 m visoki vijadukt, pa v Didingen, Šmiten in Bern. To mesto s j 67.990 prebivalci ima najbolj švicarski \ značaj, kar je velikih mest. Ustanovljeno je bilo I. 1191, I. 1288 se je upiralo Rudolfu Habsburškemu, I. 1353 je pristopilo k zvezi. Lepo je videti veliko (protestantsko) stolnico. Od tu je prav lep razgled na švicarske planine; tudi se tu lepo opazuje planinsko žarenje.
Izstopilo je mnogo potnikov. Tudi midva bi bila morala, če sva hotela k tunskemu ali štirivoglatemu jezeru. Ali
Izhaja vsakičetrtek ob U. uri dopoldne. Rokopisi se ne vta-Ca jo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena isto znaša 13 celo leto J krone, za pol lela 2 kroni. Za m a n j premožne za celo lelo .'t krone, za po! leila K l‘5t* Za Nemčijo je cena Ustu ,‘> K. za dingi ■ležidiLizven Avstriji
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet tiiiini št. 9.
pastila sva to za drugokrat (za mesec — „ m a j “). Mudilo se je nama nekaj, in pravijo, da Pilatuž in Rigi rada skrivata v oblake, in Madjar je dejal, da je polno tunelov, da se nič ne vidi, in še to: zdaj velja le za pravljico zgodba Telova, in zato naju ni zanimal več kot toliko. Odpeljeva se torej naravnost proti Curihn.
—	Burgdorf je že v Emendolu, kjer izdelujejo 'meniten sir. Kraj kaže, da je tu blagostanje doma. Pred hišo imajo kmetje redoma vrtič. Tudi sadja se vidi polno v teh krajih. Mimo Langentala, Arbiiga, Oltena in Arauza pridemo do Sincnaha. Tu je videti na vršiču razvaline habsburškega gradu, ki je bil zidan
I.	1020. Tu je bila zibelka avstrijske cesarske hiše; ali ostal je le še stolp. Znana zgodba, kako je podaril Rudolf Habsburški konja mašaiku, nosečemu sv. Popotnico, se je vršila baje pri lovskem gradu ob štirik intonskem jezera, kjer je zdaj „Novi Habsburg*. — En kilometor od Brnega je Kenigsfelden, kjer je 1. 1308 vojvoda Ivan Svabski umoril strica Albrehta Avstrijskega ob Rajši. V ta spomin so napravili tam I. 1310 samostan, zdaj pa je bolnica za umobolne. — Na Klinu med Aro in Rajso je bil nekdaj
znamenit helveški in rimski kraj Vindo-nisa, zdaj pa Vindiš. Od Turgija sva imela le 17 km do Badenske dežele. Potem čez toplice Baden (Aquae Holvetiae) in Dietikon v Čarih, kjer se nastaniva v hotelu pri kolodvoru. Poslednji je jako obširen in veličasten. Pred njim na trgu je kip imenitnika Ešerja, državnika.
Čarih ima 150.700 prebivalcev, med temi 23.000 katoličanov (v vsem okraju pa jih jo 12 odstotkov, to je 51.000). Cnrih je največje švicarsko mesto ter leži na severnem koncu curiškega jezera ob bregovih Limota, ki teče iz jezera ter deli mesto v veliko in malo. Našli so tu znamenja stavb na kolih, in to je dokaz, da je bilo mesto že v predzgodovinski dobi. L. 58 pred Kr. je prišel Curih (Tu-ricum) pod Rimljane, I. 1351 je pristopi) k zvezi. Tu je središče svilne obrti, kar se tiče nemškega dela; tudi tvornice za stroje so znamenite. Socijalisti imajo tu moč; središče je — kot Geneva — raznih prekucuhov. Razdeljen je v pet okrajev.
Stopala sva čez limatski most proti cerkvi *Naše ljube Gospe-. „To pomeni nesrečo I- zakliče nama naproti došli gospod. Torej tudi v teh kulturnih krajih^
Naročnino In naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica 5. Ifi Posamezne številke se prodajajo v toba karnah v Šolski »lici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) St. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petii vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
i—
Politični pregled.
Državni zbor. — V petek pričela je v poslanski zbornici splošna razprava o prvem fiitanjn državnega proračuna. , Med raznimi govorniki bil je tudi dr. Ploj, ki je govoril v imenu . Slovanske zveze". Dr. Ploj je v kratkib, a jedernatib besedah označil stališče Hrvatov in Slovencev nasproti vladi in državi. Konšta-tiral je, da ta dva naroda vedno prezira ter da skoro ničesar ne stori za njun gmotni in duševni razvoj. V ti seji sprejet je bil tudi nujni predlog v zadevi poravnave duhovniških plač, ki se tako-le glasi: 1. Najmanjši dohodek samostojnih dušnih pastirjev in kaplanov naj se določi stanu primerno, kakor to zahtevajo današnje življenske razmere in vrednost denarja. Ozira naj se tudi na duhovnike, kot ekspozite, kome vikarje, kolegiatne kanonike, beneficiate itd., ki morajo po ustanovi ali stari navadi imeti Bvojo brano, kakor tudi na duhovnike v kaznilnicah in javnih dobrodelnih zavodih.
2.	Dcločijo naj se starostne in aktivi-tetne doklade. V tem ozira naj se jemljejo v poštev mnoge peticije, ki so te dni došle visoki sbornioi. 8. Kongrua naj se ne obremeni z ustanovnimi obvezamj (ustanovnimi in dotacijskimi maiami), ali s troSki za namestnike v slutbi. 4. Pri zemljiščih velja za fasijo katastralni čisti dohodek (hilni vrt naj se izpusti iz fasije, kakor je bila navada do leta 1886). štolnina, ki je v mnogih iupnijah le na papirju in vobče le prostovoljen dar, naj se izloči iz fasije, kakor tndi intencije za sv. maše. 6. Pokojnine naj so vBaj tolike, kolikor je znašala zadnja plača, seveda brez aktivitetnih doklad. Za pokojnine naj prispeva le verski zaklad. — Ta predlog je podpisalo 228 poslancev, torej večina zbornice.
V torek je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o prvem čitanjn državnega proračuna. Ta dan govoril je tudi ministerski preds. baron Gautsch. Med	drugim	je	rekel, da si vlada ne
pridržuje samostojnega odločevanja le v narodnih zadevah, marveč tudi v drugih.
V	narodnostnem oziru noče na mesto sedanjih nezadovoljnežev postaviti novih nezadovoljnežev. Baron Gautsch je rekel, da on še vedno upa, da pride med Cehi in med Nemci do sporaznmljenja. Baron Gaotsch je objnbil, da se bo vlada vestno ozirala na pritožbe dalmatinskih poslancev ter	da bo skrbela za	koristi
Dalmacije. Glede finančnega vprašanja povdarjal je baron Gautsch, da se bo isto	uredilo	na	korist splošnosti,	ne pa
na	korist	posameznega dela	države.
Glede dogodkov na Ogrskem rekel je min. predsednik, da stoji vlada glede Ogrske na stališču pogodbe i? leta 1867. Če se bo pa kaj bolelo spreminjati ali če se bo hotelo staviti nove pogoje, bo vedela vlada v družbi s parlamentom in avstrijsko javnostjo odločno braniti avstrijsko stališče. Pri tem ne bo ostala samo pri besedah, ampak bo pokazala tudi dejanja. Braniti bo znala stališče Avstrije kot velevlast, za kar so narodi krvaveli na bojiščih in kar je pogoj za miren gospodarski in knltnrni razvoj narodov.
Govoril je tudi upravitelj pravosodnega ministerstva dr. Klein. Bil je zaradi dr. Tavčarjevega govora, katerega je imel v petek, ves ogorčen. Dr. Tavčar je namreč z vso opravičenostjo v svojem
v deželi svobode se niso mogli otresti še vraž, in to Nemci! — Cerkve D. M. ni težko dobiti, vendar je naju opomnil na njo prijazen gospod. Leži pa na prijaznem hribčku in je glavna katoliška cerkev. Krasna bazilika je v italijansko-romanskem slogu. V cerkvi je napisano na (brunih) stropnicah angelsko češče-nje in vera. Tudi ta cerkev znotraj še ni dokončana. V Bakristiji imajo strežniki tiskana pravila od Kllhlena iz Glad-bacha. S stolpa, ki je na prostem, se odpre prelep razgled po vsem mestu in okolici in tje do pogorja, ki se vleče od Sentisa do „Device4' in gorovja ob tunskem jezeru; sprej sta vidna Rigi in Pilat, ki sta — žal — danes brez megle Enako iep razgled je tudi z Lirskega ali Hroičevega hriba.
Na vzhodni strani cerkve je vse-učiUšče in drugi zavodi. Gotska avguštin-Bka cerkev je v rokah .starokatoliča-nov“. Mimo I V Petrovi cerkvi je bil župnik znani Lavater. Naprej! Nekdanja nunska cerkev je iz 12. stoletja in je zdaj mestna hiša, „vodna cerkev1* je zdaj knjižica.
(Dalje pride.)
govoru ožigosal postopanje justičnega ministra in pa predsednika graškega nadsodišča pri nastavljanju sodnih uradnikov na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem, kjer se na nečuven način prote-žirajo uradniki nemške narodnosti. To je popolnoma res, in ogo-čenost dr. Kleina je bila neumestna.
Novi tirolski namestnik. - Z Dunaja poročajo, da bode sedanji tirolski namestnik baron Schvvarzenau v najkrajšem času umirovljen, in da pridu na njegovo mesto kranjski deželni predsednik baron Hein.
Fran Košut v avdijenci pri cesarju. — Fran Košut, predsednik neodvisne stranke ogrske, j« bil v nedeljo ob
11.	uri predpoludne vsprejel od cesarja v avdijenci, kjer je razvijal program, ki ga je združena opoz.jija postavila v svrho rešitve ogrske krize. Avdijenca je trajala tričetrt ure. Košuta je vsprejel krilni po-bočnik ter ga povedel v pisarno cesarjevo. Ko je Košut vstopil, je cesar vstal od svoje pisalne mize ter mu šel nekoliko korakov nasproti, ga v madjarskem jeziku pozdravil ter mu rekel, naj sede.
V	hotelu je Košut vsprejel zastopnike danajskega, ogrskega in inozemskega novinarstva. Izjavil je, da ne more iz razlogov nravnega takta ničesar priobčiti o vsebini pogovora med cesarjem in njim. Opisal je Iq zunanjosti avdijence na ie omenjeni način. Tekom popoludne je Košut vsprejel sedem ogrskih politikov, ki so došli ž njim na Dunaj, med njimi grofa Gezo Andras8y-ja, bratranca grofa Julija Andrassy-ja. Popoludne ob 6. uri se je Fran Košut vrnil v Budimpešto.
Baron Hein pri papežu. — Papež je v pondeljek vsprejel v avdijenci kranjskega deželnega predsednika barona Heina. —
Carigrajski nadškof. — Te dni pride v Carigrad novi nadškof, Giovanni Tacci Porcelli, ki je bil doslej škof v Citta della Pieve na Laškem. Skof je šele 41 let star in je bil gojenec papeškega zavoda „Dei nobili“. Značilno je, da ga je sv. stolica imenovala za carigrajskega nadškofa, ne da bi se bila poprej posvetovala s francosko vlado, dasi je bilo to doslej stalno v navadi. To je posledica protiverske politike na Francoskem.
Rusko-japonska vojska.
General Kuropatkin je v nedeljo brzojavil: Danes zjutraj ob 4. uri je oddelek japonskega konjištva močan 300 mož napadel most pri Sengsetongu ter je poškodoval železniško črto 16 sašinov (1 sašin, ruska mera, = 2 metra 18 cm) na daleč. Kmalu je bil promet na železnici zopet vspostavljen. Dne 11. t. m. je japonska pehota napadla Tutsišuentse, toda bila je odbita. Istega dne je sovražnik obstreljeval Putilov grič in kraj Sahejjah z oblegovalnimi topovi. En častnik je bil ubit, ve5 pa ranjenih. Po verodostojnih poročilih smo od 26. do 29. januvarja vjeli 222 nepoškodovanih in 122 ranjenih Japoncev.
' * *
.Petr. brz. agent.“ poroča i* Sa-hetuna od 11. t. m.: Izvestja dobrovoljcev bo dokazala, da so se Japonci na mnogih mestih umaknili iz svojih starih utrdeb, najbrž se Japonci umikajo v kraje južno od reke Šaho. Bojevanje se omejuje sedaj na obstreljevanje utrdeb.
*	*
General Kaulbars je prevzel po-veljništvo druge armade, načelnik štaba ostane general Ruski.
* *
*
Pariški list „Matin“ poroča iz Petrograda, da zadnje vesti, prihajajoče iz Vladivostoka, naznanjajo, da je pričakovati blokade Vladivostoka. Vse oblasti so izročene poveljniku trdnjave. Mnogo prebivalcev je že zapustilo mesto.
Dopisi.
Iz Mirna. — „Soča“ je pisala z dne 11. t. m. v dopisu od tukaj o poročilu o občnem zboru „Kat. del društva" o podpisanem, da je odklonil novo izvolitev predsednika, češ, da hoče ostali skrit kot spiritus agens, ali pa, ker se sramuje načelovati takemu »zloglasnemu" društvu.
Podpisani izjavlja, da ni res ni eno ni drugo. Odklonil je čaBt predsednika le zato, ker se drži načela, da naj stoje na čelu katoliških društev, kjer je mogoče,
svetni možjr. Hvala Bogul take imamo pri nas I	G.	P.,	župn!k.
Iz Mirna — (Novice). — Torej vendarle. Samostojna bolniška blagajna je torej potrjen;; in tudi že vpisana v register pomožnih blagajnic. Delavci se lahko veselimo, da smo to dosegli. Kdo nam j« pa do tega pripomogel, o tem spregovorimo svoječasno. Zdaj pa ja naša dolžnost, da delamo na to, da dobimo ostalo glavnico prejšnje podružnice »Goriškega del. pod. društva". Nadejamo se, ila nam pojde omenjeno društvo v tem pogledu na roke, ker ja to tudi njegova dolžnost.
„Kal. del. društvo" v Mirnu priredi dne 26. t. m. veselico. Vspored priobčimo prihodnjič.
V	Mirnu smo obogateli za jedno novo društvo. Ustanovni občni zbor mu je bil v nedeljo, ima pa ime .Miren", namen mu je baje izobrazba?! O tem kaj več prihodnjič.
O priliki opišem pa nekega oholega Blilistra", ki se ljudstvu, ko se ž njim pogovarja, hlini za prijatelja, a je za hrbtom in v dejanji ravno nasprotno.
Črni novičar.
Iz Kamenj. — V nedeljo 12. t. m. popoludne je bil tu redni občni zbor zavarovalnice za govejo živino. Društvo je imelo dohodkov 973 K 76 h, izdatkov 637 K 68 h ; premoženja ima 2431 K 46 h. Ob ustanovitvi I. 1898 je imelo društvo 80 članov, zdaj jih je 187, več ko polovica vseh gospodarjev, in sicer jih je v Kamnjah 75, v Vrtovinu 71, v Skriljah 41. Udje so stavili razne pre dloge za znižanje zavarovalnine in zvišanje odškodnine. Ostalo pa je vse pri starem, da Be namreč vplačuje zavarovalnina po 1% vrednosti na leto, izplačuje pa se odškodnine 80n/o vrednosti. Priporočalo se je v razmišljevanje, bi li ne bilo umestno, da društvo kupi čistokrvno plemensko živino in tako uvede nmno živinorejo. Dovolilo se je udarci iz društvenega premoženja posojilo v nakup umetnih gnojil za travnike. Dosedanje društveno ravnateljstvo je zopet izvoljeno.
Otalež na Cerkljanskem. — Zapustil nas je naš dolgoletni dušni pastir in cče preč. g. Janez Wester dne 6. t. m. In se podal v pokoj v prijazno Škofjoloko, da kot Gorenjec preživi svoja leta v starosti zopet v oni deželi, kjer mu je tekla zibelka. Mislimo, da ga ni med nami, kateremu bi se ne bilo milo strilo, ko se je poslavljal naš dosedanji gospod od nas. Živel je med nami celih 33 let t. j. celo dobo človeškega življenja — kar ni malo v naših hribih, kjer smo večinoma vajeni, da gg. duhovniki bivajo le po nekaj let, a si potem pomagajo v oižave do manj napornih služb. Otalež ni lahka služba I Že pot od župnišča d'' cerkve je dolga in strma, po zimi nevarna, a g. Wester je ni opustil, če ga k temu ni naravnost prisilila bolezen. Bil je pa krepak, zdrav in vesel gospod, ki je res z veseljem izvrševal dolžnosti od Boga sprejetega poklica in skrbel z vso vnemo za naš dušni blagor. Pomagal bi si bil lahko že večkrat v drugo lažjo službo, a oklenil se je nas s prav očetovsko skrbjo in ljubeznijo in gotovo si zaslužil med nami trajni spomin in hvaležnost. Kličemo mu torej tudi še na tem mestu v slovo in voščimo mnogoletno mirno in zdravo uživanje pokoja I
Iz Stopnika ob Idrijci. — Vsak,
ki se pelje od Sv. Lucije proti Cerknu, pride mimo Stopnika, kjer je znana gostilna g. Šuligoja. A malokoga zanima ta kraj, dasi bi bil morda lahko velikega pomena. Že pred leti je tu neki nemški podjetnik imel žago za stopniški marmor, jako lep raznobarven kamen. Podjetje se je takrat opustilo, najbrže radi prevelike oddaljenosti od železnice. A sedaj bo železnica kmalu blizu, in za nekaj let že mogoče čisto zraven. Ali bi ne bilo prav, da bi se lotil dela kak domač podjetnik, oziroma da bi se domačini združili ? Če ne pride zopet tujec in tudi v naši dolini bo nemški klin. Kdor ima naših denar in podjetnosti, naj se zgane! Popravljen je Bedaj tudi most čez Idrijco, za kar čast cestnemu odboru in zahvala deželnemu zboru za naklonjeno podporo.
Od Sv. Ivana pri Trstu. — (Od-govorček „Ecu del Litorale".) „Malo logike gospoda" I Tako vzklika dne 10. febr. „Eco". Ko se je glasilo dotaknilo vprašanja ustanovitve ital. univerze v Trstu, se izraža in govori tako, kakor, da je Lahom postal Trst pretesen. In glej jih, kam bi oni radi. Sv. Ivan pri Trstu jim
je na želodcu ; laško šolo bi radi tam, in na kaj se opirajo reveži !
„Eco“ pravi: „Za večino Italijanov v Sv. Ivanu niti ene Ijndske šole se ne dovoli11. Večina Italijanov ! Kaj se li meša, ali »i padel na teme? Poslušaj „Eco":
1. Kako so izpadle volitve I. 1903. za Sv. Ivan ? Koliko glasov je imel ital. kanditat ? Jih je imel več nego — - 33? In slovenski kandidat jih je imel manj nego 2 6 2? „Eco“, ljuba nEco", kje je ta večina? Veš, kaj je lakrat pisal „Piocolou? „Sv. Ivan jo trda kost1. Ali morda mislite, da ste gobe, ki rastejo hitro po dežju? L. 1903 vas je bila komaj»osminka, osminka -- in čez leto pa večina I Oh! Pardon! Morda štejete tudi med se t. j. med svetoivanske Italijane one delavce i/. Kalabrije, ki delajo v Sv. Ivanu pr) norišnici ; niti če te štejete, vas ni toliko.
2. „Eco“ pravi, da treba sveloivsnske Slovence skozi drobnogled gledali. To veste iz slavnega magistrata tržaškega. Od tega se učite logike? Tudi o Rojanu je napisal, da je tam 80 Slovencev; otrok pa zrelih za slovensko šolo je naštel — 400! Logika! Tako jo je zbleknil tudi o Sv. Ivanu. Večina Italijanov ! Slovensko šolo obiskuje tam 600 otrok; koliko pa gre ivanskih slovenskih otrok v mestne šole! Samo otrok šolskih je blizu 1000 (slovenskih); duš pa ima sv. Ivan nekaj nad 7000! Kje je večina Italijanov?!
3. Svojo šolo bi radi v Sv. Ivanu ! Za koga? Vam ne zadostuje ena? In ta je v „via Kandler"! Ali morda „Eco“ ne zna, da sega svetoivanska župnija čez „ulico Kandler" — ergo : italijanska šola je v Sv. Ivanu — in vi bi radi še eno?!
4. Štejte svetoivanske — italijanske otroke, ki obiskujejo šolo v ulici Kandler! Če ne bi prihajali otroci iz mesta v to golo — in če odvzamemo otroke slovenskih starišev iz te šole
—	bi ostala še ta šola — brez otrok; ergo: bi bila odveč — in vi hočete še eno? Logika!
6.	Vam ni zadosti vrtec »Lega Na-zionale* v Sv. Ivanu — kjer se potujčujejo — slovenski otroci?
O kako vam teži želodec svetoivanska trda kosi!!	Svotoivančan.
Novice.
Imenovanje in preineščenje. — Pravim deželnosodnim svetnikom na tržaškem deželnem Bodišču je imenovan titulami deželnosodni svčtnik g. dr. Fr. Andrič. — Sodni tajnik g. dr. Teod. Stegu pa je premeščen v isti lastnosti iz Gorice k višjemu deželnemu sodišču v Trst.
Za »Slovensko sirotlšie": P. n. gg. Marija Anžin 60 v, Josip Vodopivec v Dornbergu 40 v, Anton Šinigoj 20 v, Ivan Rejec, kaplan 2 K, Anton Žižmond na Vogerskem 40 v, Jurij Peternel, dekan v Kobaridu, letni donesek 10 K, A. K. 60 v, »Slovenska Beseda" 1 K, prelat dr. Josip Gabrijevčič 20 K.
P. n. K. L e b k e je nabrala v P la v eh 64 K 68 v, v H 1 a v n e m, Paljevem in Zagoro 20 K. Bodi na tem mestu izrečena topla zahvala č. g. vikarjn Iv. Dermastji, g. Rudolfu Podver-ščeku, ki je g. nabirateljico spremljal, in sploh vsem dobrotnikom.
Bog stotero povrni.
Račun »Slovenskega sirotišča“ za dobo od 1. julija do 31. decembra 1904. Dne 1. julija 1904, ko se je ustanovilo društvo »Slovensko sirotišče", je č. g. dr. Andrej Pavlica izročil novemu odboru:
1. Hranilno knjižico z	K	2687	14	v
2. Obligacijo	....	»	2000	—	„
3. Gotovine.......... —	^	»
Skupaj	K	4687	78	v
Od 1. jul. do 31. dec.
1904 je bilo dobodk. ,. 2672 62 „
Skupaj	K	7160	30	v
Stroškov je bilo v
v tej dobi . • • ■ »	244	67	»
Preostanek	K	6916	73	v
Ta svota se nahaja :
1. V	obligacijah ...	K	2200	—	v
2. V	„Centr. posojilu."	*	4600	66	„
3. V	„Hranilnici“ . •	*	160	—	„
4. V	gotovini . . •	.	66	17	„
Skupaj	K	6914	73	v
Dr. A. Pavlica, Dr. J. Gabrij e vč ič, blagajnik.	predsednik.
Račun sva pregledala in našla v
redu
It. Rojec.	Ant.	Ja k o nči č.
Durovi. — Uprava „Prim. lisla" jo prejela za „Šolski l)om“ I K, katero je darovala družba »Slovenska Beseda11 in
7.a „Alojzij«višče“ 4 K, katere je daroval
N. N. —
Zalivala — Podpisana se zahvaljujem v imemu društva „Skalniea“ <i.
dedičem imetja j monsignora Ivana Abrama za lepo Število podeljenih knjig v drufitvene avrhe. — Bog stotero povrni I M. Ilolzinger pl. VVeidich.
Tiskovni pogrešek. — V zadnji Številki „Prim. I.isla" vrinil se je v uvodni članek pogreSek. Namesto: Splošna in enakote?.ja volilna pravica, čilaj: Splošna in enakoležna volilna pravica. Razumni čitatelj si je lo Ham popravil.
Popravek.
„Slavno uredniško.
Oziraje ae na § 19. tisk. zak. zahtevam, da sprejmete na članek „Shod županov in podžupanov v Sežani" (St. 5., dan 1. februvarja 1905 — v novicah VaSeRa lista) v prihodnji številki naslednji popravek:
Ni res, da sem izrekel glede občinskega reda v svojem poročilu na župane in podžupane grdo in ostudno neresnico, ko sem trdil, da so glasovali za dr. Gregorčičev predlog tadi napredni poslanci. Z dr. Gregorčičevim predlogom, ki je imel pred očmi odložitev zakonskega načrta z dnevnega reda, poizvedbe pri občinah in predložitev z morebitnimi pre-membami in z novim volilnim redom v prihodnjem zasedanja, sem se strinjal jaz kot napreden poslanec polnoma in sem za ta prodlog tudi glasoval. Glasoval pa je za ta predlog tudi napredni poslanec A. Štrekelj, ki je v tej zadevi že ob skupnem razgovoru z nami popolnoma soglašal.
Ni res, da sem v svojem poročilu *ahteval, da bi moral dr. Gregorčič potem, ko je zgornji njegov predlog padel, predlagati Se prehod v podrobno razpravo. Ta predlog o prebodu k podrobni razpravi je stavil v dotični seji koj po odklonitvi dr. Gregorčičevega predloga v smislu predpisov opravilnega reda poročevalec sam, ki je bil dr. Marani.
Ni res, da so to podrobno razpravo preprečili oni poslanci, Italijani in slovenski »naprednjaki1*, ki so glasovali za sprejetje en bloc, to je brez razprave. Osobito ni res, da je ta predlog za razpravo en bloc, to je brez podrobne razprave, stavil poleg mene sodeči dr. Tuma. Bes je temveč, kakor sem poročal in kakor je to razvidno iz deželnozborskega sejnega zapisnika z dne 9. nov. 1901 točka 4, da je ta predlog po zaključnem predlogu poročevalca dr. Maranija slavil z italijanske stranke poslanec conte Pa-nigai kot poseben formalen p: :dlog, proti kateremu bi se bilo posebej upreti. Ker xe nobeden slovenskih poslancev ne ene ne druge stranke temu ni uprl, je obveljal, kakor sem poročal v Sežani, soglasno in brez ugovora z ene ali droge strani formalen predlog conte Panigaia za razpravo občinskega reda en bloc t. j. brez čitanja posameznih določb, ter se je zakon na lo brez čitanja v moje nemalo in v zbornici tadi 'izraženo ogorčenje z večino glasov sprejel.
Popravljam torej neresnično trditev v onem članku, da sem glasoval jaz proti predlogu dr. Gregorčiča, kakor tudi ni res, da sem glasoval za dr. Tamov predlog, naj se sprejme novi občinski red en bloc.
Rot neresnično zavračam konečno trditev, da ne poznam opravilnega reda naše zbornice; nasprotno sem ta opravilni red ob vstopi. v zbornico in pozneje ponovno natančno pregledal.
V	G o r i c i, dne 6. febravarja 1906.
Dr. T r e o, deželni poslanec.“
Dostavek uredništva. — Sprejeli smo ta popravek dr. Treota, čo tudi ne odgovarja povsem določbam čl. 19. tiskovnega zakona in javnim dejstvom.
—	Ni res, da poslanec Štrekelj ni glasoval proti predlogu dr. Gregorčiča, da bi se novi občinski red vrnil deželnemu odboru, marveč zatrjuje naš poročevalec, ki je bil pri dotični seji dež. zbora navzoč in je na vedenje poslancev natanko pazil, da je naše poročilo v lem oziru popolno resnično. — Da je tudi dr. Treo glasoval proti temu predloga, pripovedovali so nam kot prav gotovo rodoljubi, ki so bili pri seji navzoči in katerim moramo verovati vsaj toliko kot kateremu »naprednemu1' poslancu. — Res je, da dr. Treo je v svojem poročilu na shodu županov in podžupanov v Sežani zahte-
val, da naj bi dr. Gregorčič, potem ko je padel njegov predlog o odložitvi obč. reda predlagal prehod v podrobno razpravo, ter da je namigaval, da la opustitev dr. Gregorčiča je kriva, da je bil novi občinski red sprejet. Dr. Treo piSe namreč v svojem glasilu doslovno :	»Za
slučaj pa, da bi ta (Gregorčičev) predlog padel, je bilo izrocno dogovorjeno, da (Gregorčič) zahteva čitanje in razpravo o zakonu." — »Nastalo je (vsled predloga conte Panigaia) nekaj malega mrmranja tam, kjer sedi vodja druge slovensko stranki*, dr, Gregorčič, od nasprotne italijanske strani se je čul glas: „ali sprejmete zakon en bloc ali pa pado,“ (ta glas je bil zvezan s primerno ojstrim pogledom dr. Marani-ja na omenjeni konec slovenskih sedežev) — in zastonj sem čakal zahteve, naj se zakon čita in
o	njem otvori razprava I 1“
Res je, da podrobno razpravo o občinskem redu so preprečili oni poslanci
— Italijani in slovenski „naprednjaki“
— ki so glasovali za sprejetje en bloc, ker ti poslanci so imeli pri glasovanja, kako naj se obravnava občinski red, absolutno večino, s katero so zmagali in dosegli en bloc-obravnavo.
Kat.-narodni poslanci so porogljivo in ironično pritrjevali sloven-sko-italijanski liberalni zvezi pri gonji za en bloc obravnavo ter so bili popolno prepričani, da pri tej zvezi je vsak apor in vsaka razprava o občinskem reda brez pomena in brez uspeha, davkoplačevalcem celo v škodo, ako bi se radi podrobne razprave občinskega reda zasedanje dežtlnega zbora podaljšalo in podražilo.	,	(
Le politični otročaj.#. Treo je bil ogorčen — morda celb ^nenadjen, — ko je pri meritornem glasovanju, ali naj obvelja novi občinski red ali ne, novi občinski red obveljal in sicer tudi z njegovim glasom in z glasovi „na-prednih“ tovarišev Al. Štreklja in voditelja dr. Turoe, med tem ko so kat.-narodni poslanci glasovali proti novema občinskemu redu.
Ko je šlo za to, al< naj se o novem občinskem redu hitro sodi ali počasi (en bloc ali pa podrobna razprava), so vsi slovenski poslanci glasovali za to, da sodba naj bo hitra. — Ko pa je bilo treba izreči sodbo, ali naj novi občinski red oživi, ali naj ostane mrtev, so kat.-narodni poslanci glasovali za smrt, Italijani s slov. „naprednjaki“ pa za življenje novega obč. reda. Od sprejetja ali odklonitve novega obč. reda na Najvišjem mestu bo odvisna njegova usoda.
Ni res, da formalnemu predlogn conte Panigaia, da bi se novi občinski red en bloc obravnaval, se ni od slovenske strani nikdo aprl, ampak res je, da dr. Tama, sosed in zapovednik dr. Treota je v polemiki proti predlogu dr. Gregorčiča priporočal, naj se sprejme občinski red, kakor ga je predlagal pravni odsek, nepremenjen. ter je pri tem posebno pohvalil določbe novega občinskega reda o občinskih tajnikih in o obč. knjigovodstva ter »napredno* opazil, da je bolje dati kmeta v roke obč. red nego molitveno knjigo.
Res	je sicer, da dr.	Treo	ni glasoval	za predlog dr. Tame,	pač	pa, kakor
nam več prič zatrjuje, za predlog conte Panigaia,	naj se sprejme	novi	obč. red.
Res	je, da dr. Treo	ne pozna opra-
vilnega reda dež. zbora, kar je dokazal, ko je od dr. Gregorčiča zahteval, naj bi atavil predlog, katerega po določbah omenjenega opravilnega reda stavlja poročevalec in katerega je tudi ob tej priliki stavil dr. Marani, kakor mora dr. Treo v svojem popravku (popravljajoč sebe, a ne naših trditev) Bam priznati. Dr. Treo pa ne pozna niti deželne nstave in temeljnih državnih zakonov, kajti ko je bila njegova volitev v deželni zbor ovržena, je zahteval, da se mu potrdi ta sklep dež. zbora, da se pritoži proti njemu — pri najvišjem sodišču ! O uboga justica, kako imaš zavezane oči I
Mrtvo v postelji so našli včeraj zjutraj v Sovodnjah posestnico vdovo Marijo Tomšič. Zvečer je Sla kakor po navadi spat. Zjutraj pa, ko je bilo čss vstati, je ni hotelo biti v hišo. Šli so k njej ter jo budili. A kako so se prestrašili, ko so jo opazili, da je mrtva. Dan poprej je bila še v Gradišču.
Zimi. — Sv. Valentin, prvi spo-mladin. Ta ljudska prislovica se je letos popolnoma izjalovila, kajti v pond., na god sv. Valentina, kazal je zjutraj v Gorici okolo 7. ure toplomer 7° C pod ničlo.
V	tuli. zapore so pripeljali v soboto popoludne iz Trsta ono Krančiško Polentič, ki je, kakor smo zadnjič poročali, ogoljufala svojo gospodinjo za večjo svoto denarja ter odnesla dvema drugima osebama obleko, in katero so potem v Trstu prijeli. Ž njo pripeljali so | tadi njenega ljubimca Antona Glešiča, | kakor tndi njegovega brala. Dalje so pri-
I	peljali v luk. zapore iz Tolmina železniškega delavca Antona Capriolo iz Aquile na Laškem, katerega zasleduje ilal. sodna oblast	zaradi	umora..Tudi
Arčona, ki je bil deležen krvavega tepeža v Devinu in ki se je nahajal nekaj dni v bolnišnici, pripeljali so v zapor.
Izpred sodišča. — Zaradi težke telesne	poškodbe,	katero	je	zakrivil
Karol Zgonik iz Dobravlj na Petru Ce-kelu dne 18. decembra m. 1., ker ga je pahnil čez neki zid in se je pri ti priliki Ceket poškodoval, obsodilo je tak. okrožno kot kazensko sodišče Zgonika na 7 mesečno ječo, poulreno z jednim postom in trdim ležiščem vsaki mesec.
..Hranilnica in posojilnica" v Mirnu bo imela v nedeljo dne 26. t. m. ob 3. popoludne v prostorih „Del. katol. društva* svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva ;	2. Poročilo računskega	preglednika; 3	Odobrenje	računa	za	1. 1904;
4.	Volitev načelstva in račansk. pregledovalca ter njegovega namestnika; 5. Razni predlogi.	Načelstvo.
Suplent dr. Durst, zaradi katerega so svoj čas na gimnaziji štrajkali sedmo in osmošolci, zapasti! je Gorico še pred sklepom šolskega polletja. Premeščen je namreč v Palj.
Zapustil je pa tudi lep spominek, kajti vsi dijaki ?, in 8. raareda. dobili so v zadržanja, red ,eatbprechend“, in bodo morali zaradi lega stariši plačati zanje šolnino. Raa lep ftnflminek na nadntega nemškega auplenta, ki je s svojo nemško predrznošlIJO^Tžžval dijake do. nepremišljenega koraka.
Umrla sta v Ravnici pri Gorici po kratki in mnčni bolezni Gregor Filipič, star 87 let, in njegov sin Andrej v 67. letu svoje starosti. Prvi je umrl 3. januvarja in drugi 3. febravarja. Oba sta prej ela sv. zakramente za umirajoče. Pokojna sta bila cestna izvedenca in Bta po primorskih pokrajinah zmerila več cest v dolžini kakih 400.000 metrov. Vse to sta delala za malo plačo in le v korist deželi in posameznim občinam. Sin Andrej bil je zraven tega še 44 let cerkveni organist, mrtvaški ogledovalec in občinski odhodnik. Zgoraj imenovana dobila sta od visoke vlade pred dvemi leti zaradi svojih zaslug 200 kron podpore. Cela občina obžalaje njuno smrt. Pokojna bila sta pokopana z velikim spremstvom ljudstva, N. p. v m.
Ogenj. — V pondeljek zjutraj je zgorela Antonu Rebecu v Dutovljah hiša.
Poskušen samomor: — V Dutovljah je v pondeljek po noči skočilo neko 20-lelno dekle v vodnjak z namenom, da bi si vzelo življenje. Potegnili so dekle iz vodnjaka sicer nezavestno, a vendar živo.
Lunin mrk. — V nedeljo, dne 19. t. m., mrknila bo lana, in to mrknjenje vidno bo tadi pri nas. Začetek mrknjenja bo ob 6. ari zvečer, višek ob 8. ari in konec ob 9. ari 6 minat.
Dve velikanski mini, v katerih se je nahajalo 25.000 kilogramov smodnika, zažgali so v soboto popoludne v Sesljanu.
Devinsko dskanstvo, da se vsemu povpraševanju in sumničenju od nekih strani v okom pride, objavlja s tem, da je sledeče mu došle nabirke za čepo-vanske pogorelce izročilo uže dne 23. decembra min. leta v knenonadšk. pisarni in sicer za Devin 18 K, za Brestovico 10 K, za Doberdob 5 K 40 v in za Temnico 5 K, torej vBega skupaj 38 K 40 v.
Zadnji pok v železniškem pre-predoru. — Iz Boh. Bistrice pišejo Slovenca* dne 9. t. m. Včeraj so minerji zanetili zadnjo mino v predoru. Bil je to zadnji pok v predoru. Ko so težaki odvedli razstreljeno kamenje ven, so minerji prostor, kjer je počila zadnja mina, okrasili z mlajem, zelenjem tar napisom: „Bog daj srečo — GlUck auf!u Zapeli so par slovenskih pesem ter radostnim obrazom šele na večer po napornem delu prišli peš iz predora. Podjetnik jih je radostno sprejel ter jim poleg hvale podelil še precejšnjo svoto nagrade. 7 spomin na končano delo dobi vsak de-
lavec še posebno kolajno (svetinjico). Na lej jo na eni strani vtisnjeno gorovje s Črno pršijo in sv. Barbara, držeča roko nad portalom predora; na dragi strani pa je napis „V spomin" ter ime podjetništva grofa Ceconi Na farnem pokopališču bo podjetnik postavil dostojni nagrobni spomenik onim, ki so med delom umrli ali ponesrečili. Pravzaprav se je ponesrečil ves čas le eden, edino la je bil, kojega so mrtvega iz predora prinesli. Drugi so večinoma umrli v bolnici. Nagrobni spomenik bo marmornat veličasten obelisk. Na njem bodo vpisana imena nmrlih delavcev. Tudi bo oskrbel podjetnik, da se bo vsako leto na dan sv. Barbare opravila za vse čase sv. maša za umrle delavce pri grajenju predora.
Sin razsekal očeta. — Iz Trsta poročajo : Te dni ao našli v vižinataki okolici v Istri na polju glavo nekega moža. Poizvedovanja so dognala, da je 16-letni sin posestnika Oclena umoril v postelji svojega očeta. Nečloveški sin je potem mrliča razsekal, prekuhal in očetovo meso dal žreti psom. Morilca soli. t. m. zaprli. Rekel je, da je amoril očeta zato, ker je hotel preprečiti, da bi se oče še enkrat poročil.
Samomor irredentovca. — V Vidma si je v četrtek vzel življenje Anton Boniccioli, doma iz Zadra, ki je bil zapleten v zadevo tržaških bomb in je tadi zaradi tega pobegnil iz Trsta najprej v Benetke, od koder je prišel potem v Videm. Umoril se je, kakor piše sam v svojem pisma, zato, ker so mu nekateri italijanski listi očitali, da je ovadil vso stvar glede bomb policiji.
Vojaški novinci. — Za leto 1905 zahteva vojno ministerstvo 103.100 vojaških novincev, in sicer 59.024 za avstrijske dežele: poleg teh še 14.500 novincev za deželno brambo.
Zahvala Strossmayerjeva. — Biskup Strossmayer objavlja: Proslava moje devetdesetletnice mi je prinesla toliko čestitek, dragocenih dokazov velike ljubezni in spoštovanja, izlasti iz rojstve-nega mi mesta Osjeka, da ob svoji previsoki starosti tudi ob najbolji volji nisem res v stanu, da bi se vsem posebej zahvalil. Zato prosim, da vsi vsakega spoštovanja najdostojneji čestitelji, prijatelji moji, izvolijo tem potom vsprejeti mojo najpriBrčnejo zahvalo. Tadi jaz vračam vsem in vsakemu ljubezen za ljubezen, spoštovanje za spoštovanje, ter se v cenjeni spomin, izlasti v sv. molitev najtopleje priporočam.
Djakovo, 8. febravarja 1905.
Stros*mayer.
Prestop na luteranstvo. — List »Alldeutsche Correspondenzu javlja, da je 163 jMi^J^ djakoj.^-Ii^naja prestopilo na lnteranstvo.
Mraz v Ameriki. — V zapadnih in južnozapadnih državah vlada silen mraz. Živina zelo trpi. Bali ae je za indijanska plemena v indijanskih teritorijih, ki so proti mrazu zelo občutljivi.
Za kratek Sas.
Nekje so molili litanije. Oni, ki je molil naprej, je hitel, tako da mn dragi niso mogli tako naglo odgovarjati. Zato pa se oglasi eden in pravi: naj bo pa stokrat za nas Boga prosi.
Loterijske številke.
tl. februvarj«.
Dunaj................ 45	47	79	74	63
Gradec............... 87	32	14	4	81
Tržne cene.
Za 100 kg.			
Kava: Cejlon . .	• „ !«•-	)>	150—
„ Portorico .	. „ 130—	))	140—
„ Santos . .	. K 100—	do	115—
Slakdor ....	• „ «—	))	46—
Otrobi debele	• „ 12—	))	14—
„ drobne .	„ 1160	))	12-20
Koruza ....	. „ 15-20	h	17—
Oves		. „ 15—	))	17.—
Petrolij v sodu .	• „ 42-		43—
„ zaboja	* 13—	w	1350
Moka ogerska:			
št. 0 K 33 — št. 1	K 32 20 št.	2 K	31 20
„ 3 „ 30 40, „ 4	„ 29-60, „	& „	29 —
št. 6	K 28.—.		
Peter Cotič —
čevljar v Gorici
nnznnnja svojim odjemalcem, da se je preseli! v Haštelj štev. 32.
Teodor Slabanja,
erebrar v Gorici,
v ulici Morelijevl hiš. štv. 12.
Prodaja cerkv. orodja te izgotovljena v posrebrenih in poslače-nih kovinah po znižanih conah.
Izvršujejo sh vsakovrstna dela in se poplavljajo in prenavljajo slani eerkv. oiodja. V IijjoV im se izdul-Ulijejo vsaki visi ne eike in napisi Na Jeljo pošlje tudi cenike s podobami.
Vna po najn’-ijlh otnah.
Vse pošlljatue
poštnine proste.
Rojaki!
r' ■
«
£t. 325 . Op.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil IV. Č et rti e tj a t. j. mesecev
oktobra novembra in decembra 1903
začne v ponedeljek dne 6. marca 1905. ter se b nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavljalnice
in i njo združene hranilnice.
V Gorici, I. januvarja 1905
'č#	Lekarna
CristiilMi v Gorici
Prave In edine žel. kapljire
8 znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jili dvakrat na dan po jedno žličico (Varstven'« znamka) popjje. — Okrepi
belo dec, store, da ngine v kratkem času omotica in ii-volna linost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin. -
_J. •	ffr
© © © © ©
©
©
«
*
«
* I
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici št. 25, v Gorici,
jiriporoOa tiiialili duhovičim in slavinuim občiimlvu v metilu in na ilt»žt*li svojo trgovino jfdiliiffia blaga n. pr kavo Santos, Samlomingo, Java, Clrjlon, Por toriko i. dr. (liju: Litrra, St Angolo, Korfii istorsko m dalmatinsko. IVtroloj v /nlmjii. Sladkor ra/.iu* vrsto. Moko Sl O, I,	h	Vrč	vrst rihi Miljsvočo
prvo in drugi* vrsto, naiiiroč od */« kila iu ob imoga funta. 'I'ualouiiu*i/. tvornico 2uidorSič A Valenčič v II. Itistrioi. /.vo plonke družbo hv. t .irila m Metoda. Moka iz Majdifiovoga mlina v Kranju iu /. Jochmaiin ovoga v Ajdovščini. Vat* blago prvo vrale.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Hornu v Gorici
odlikovan z častno diplomo nnjvlšjega priznanja jubilejne razatave na Dunaju I. 1898. ju v Serlol na razstavi I. 1900 e zlato svetinje
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Delavnica cerkvenih p|s|d in cerkvenega orodja
Fr. Leban,
Dorica,
Magistralna ulica štev. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franko.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kiipovnlišče iiirnlieršken« in d ro Im egu li I »ga te r tka n in, p rej e t n ii i 11 j.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarjo. Svetinjice, rožni venci nmšne knjižice.
Hišna oliovala za vse letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kra-
Imarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
p
SlUlplUl
EMOTEIEHMEE
Ustnuovljoua tvrdka lota 1866.
J. Drufovka - Gorica
Glavna zaloga: Go$|ioska ulica št. 3.
Podružnici: Gorica Raštelj št. 3 in Sežana
Odlikovana tvoru im nadplatov, tovarna usnja na paro, velika naloga domačega in inozemskega usnja ter vseh /m/rebščin za črev/ja rje, usuje za sedlarje, knjigoveze in /ujetarje, (l avna za loga leSči/a v korist družbi sv. ( ir. in Met.
Ceniki im zahtevo zastonj in Iranko
Telelon šlev. 62.	Telefon	štev.	62.
1/s
Viktor Tolfoli
v Gorici, vin TVat.ro At.fcO
(na stari pošli)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Jedilno . . kr. 32	Corlii . .	kr. GO
„ lino . „ 36	Bari . .	,, 60
„ finejšo „ 40	I.tieea . .	,, 70
„ boljše „ 44	Niz/n • .	,. «0
dalmatinsko ,, 48	Najlinejšo .	gl 1
islrijnnsko . „ 56		
Priporočani č. duhovščini iu cerkvenim oskrbnlštvoin.
And. Fajt,
pekov skl mojster, Gorim, tekališče Fr. Josipa št.2(lnstna hiša), In podruinlca št. 20.
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače oa birmanec in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Saunig 8 Dekleva
ulica Municipio št. 1
(iorlca.
Vidiku tovarniška zaloga Šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, irevljarje. in tmti za umetno vezanj« (rekaniiraoje). V zalogi s« tudi nahajajo angleška dvokolesa „Helieal Premier" in slatnoreznl stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. popravljalnim. Glavno zastopstvo za 1‘rimorsko: Centrifug ,.We8tfalla“.
A. Krušič
trgovec in kroj. mojster
Gorica, Gins. Verdi 33
naznanja sl. občinstvu, da je dobil rMnnkHT sveže auglež-ko in avstrijsko blago, kakor tudi svežih izgotoljenih oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bliža-očo jesensko i n zimsko sezono. — Priporoča se sl. občinstvu v mestu in na deželi, posebno č. dnhovšči-ni. — Izdelek jamčim.
odlikovana
svečarna na paro
Gorica - ulica Sv. Antona - Gorica
Priporoča preč. duhovščini, rerkveulm nskrb-.	ništvom, p. n. »lavnemu občinstvu sveče iz
pristnega čebeliiesa voska k«, a K ♦■90. /a pristnost jamčim z K 2000. Sveče za pogrebe, 7.1 hož. drevesa, voščenez vitkeinmed najfinejše vrste pojako nizki ceni.
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 4V2o/„ polumeBečno; ne-vidign6ne obrestipripi-suje konee leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila
udom na osebni kredit po 8% in na vknjižbo po 6'/,*/,
»Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejoma
nove člane
8 glavnimi in opravilnimi deloži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekočo račune, katere obrestuje po dogovoru.
Uradno uro
VH&k dan od 8. ure pa do 1. urt* populi:
zjutraj
ludni*.