I novic studii skg tlimU:; J*roa Sovo aesto mjiftnioa SNO VZGOJO »PARTIZAN« C E V J E LETO V.-št. 23 V KOČEVJU, DNE 4. JUNIJA 1960 Cena 15 din Ml U štveni nastop Odborniki so oflaooornl za razvoj v počastitev 50-letnice telesne vzgoje v Kočevju. Prireditev bo v nedeljo 5- junija 1960 ob 14.30 uri na stadionu. Sodelujejo: Telovadna orodna vrsta okraja Ljubljana, Partizan Tabor, Ljubljana, Osemletni šoli »J. Šeška« in M. Bračiča iz Kočevja, »Partizan« Kočevje. POMEMBNI ODLOKI ZIS Pod vodstvom podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja je bila seja Zveznega izvršnega sveta. Državni sekretar za Veliko pionirsko zborovanje Za zaključek Teina mladosti so prometnike v uniformah s promet-zunanje zadeve Koča Popovič je pionirji kočevske občine v nedeljo nimi znaki, podmladkarje Rdečega xino qi,5; Ar na seji poročal o rezultatih svojega pripravili prijetno slavje. Ob deseti križa, zadrugarje, delo tehničnih V Ribnici je bila 30. maja skupna seja J ' v^ll Stavki tolariš^lca ^tavanja v deželah Azije in B11Ž- uri je šlo v paradi skozi mesto 1830 krožkov, fotografe, športnike, pevce ljudskega odbora. Seji so Prisostvovali tud, republiški 1 1 ^ nieRa Vzhoda' Svet ie potem SP«- pionirjev. Na čelu sprevoda so bl.i m druge. Posebno zanimivi so bili Matija Malešič, org. sekretar Obč. komiteja ZK Debeljak ctoLO to bfl izvdlten Strne Gc£ -1el 0611111611 zakona ° službi za za‘ zastavonoše s 60 državnimi, pio- taborniki, ki so nosili šotor m ga- Predsednik Obč. odbora SZDL Janez Ficek. Naseh rač^iovdd a LIP Rtontoa Poslovanje delavcev. Za uveljav- nirSkimi in društvenimi zastava- silci-piomr.il z motorno brizgalko. komunalno dejavnost kra- šte računovodja LIP Ribnica. ljanje carinskega sistema je Svet mi. Njim so sledili novo sprejeti Pionirji iz Fare so prikazali delo sprejel uredbo o začasni carinski pionirji v pionirskih uniformah z ribiškega krožka, iz Stare cerkve za uvoz določenih proizvo- zastavicami v rokah. V sprevodu, pa delo kleparskega krožka. Sku- dbv. Nadalje so sprejeli odlok o ki se je vil od Bračičeve šoto po pine v paradi so vodili mladinci . "-v. Predsednik tev. Od,« se _ Na nainrei razoravUali ds dejavnost uprave Komunalne sjk t't/A- vav nieiavn 'drl-, ecsoiilih hišnim svetom za popra- Ljubljanski cesti mimo železniške osrnepa razreda osnovnih šol. Na seji so naero dejavnreti. naHn poslovanja in de- “J" ” rio»Ta n»5? v»* =«"”»"’•>='» W ter več dru- postaje to nazaj pred Samski dom. N. Trn, svobode, k,er je bilo uveaoi akivv _ „ „ . ................... m ima, ki ga je viozai za n apr e _ gih odlokov. Sprejel je tudi do- so pionirji prikazali svoje delo, ki polnitev odloka o stopnjah pri- sicer ni vezano na šolski pouk. nastopajočih, sta obe kočevski šoli doktor^ kmetstva m leto I960, lo.' Obrazložil je tudi pravila Ko- d^kdbčine Z^hvaTo mu Te tomkel eih odlokov' Spre'el ie tudi do- so pionirji prikazali svoje delo, ki zbranih nad dva tisoč gledalcev in doklade od kmetijstva za ieio i3vu _________ ■>____________ £_______... „ nek oocine. /.anvato mu je izrekel ndloka. n o h ,„»=nn na iniaki nnuk. «a«tnnatniiih etn ohe kočevski šoli mmm mmm - - n ,. „evd v,- ss« Kočevski pevci v radiu Su S«. oS ta bistveno ne bodo spremenile, razpravljali o razdelitvi sredstev predsednik občine Stane Gonšič Po zadnjem občnem zbom DPD zbora v Kočevju. Po kratki, a je- ZtavnikT ° ^ 1 1)0 1 K 1 doklade od kmetijstva bodo celo >(1,500.000 din) za komunalno de- je potem v krajšem -ovoru govoril »Svoboda« Kočevje-mesto se je drnati razpravi na zadnjem obč. N • ', ie ime’a krajši nagovor nekoliko nižje. Posestniki, ki ima- javnost. Za vodovod v Bnnovsčici 0 dolžnostih občinskega odbornika kulturno udejstvovanje »Svobode« zboru »Svobode« Kočevje o pev- nir,nirka Breda Jerše Predsednica jo več gozdnih površin kot obde- so določili lOO.OOOdin (Okrog 1 mi- ter je med drugim dejal, da so za Kočevje kakor tudi ostalih orga- skem zboru, so takoj naslednje dni občinske zveze DPM Marija Ben- lovalnih, bodo nekoliko več plača- lijon 600.000 din bodo prispevali razvc>j občine predvsem odgovorni nizacij, zlasti pa šolske mladine, začeli zbirati pevke in pevce, dolo- ,. . pozdravila vse pionirje in li davčnih dajatev od gozdov. Ker sami — vas šteje samo štiri do- odborniki. Dejal je, da bo treba tako živahno razmahnilo, da prav čili dlneve vaj itd. Novemu pevske- .. rovedaia nekaj lepih in pouč- Pa se je gozdna taksa na les zni- mačije), 400.000 din za ureditev po- posvetiti večjo skrb razvoju indu- zares ne moremo mimo dveh ugo- mu zbom so dali ime »Jacob Gal- 1 neiala je: »Za zaključek zala, praktično tudi v tem primeru kopališča na Velikih Poljanah, za stri.je, obrti, gostinstva, turizma tovitev: letošnja sezona teh kul- lus«, znanemu skladatelju, ki je bil mladosti ste nas prijetno bodo imeli posestniki več tia- kanalizacijo v Zamostecu 120.000 jn nuditi večio pomoč pri raz- turnih udejstvovanj je bila ena menda rojen v Ribnici (1550—1591) Hmsi nionirii in pionir- wl®v- dinarjev, za javno razsv^tlja-vo na voju kmetijstva. najbolj plodnih v zadnjih letih ta- in je torej naš bližji rojak. Pod . a B,.« ‘ konec šolskega leta, _Potem so sprejeli odlok o uved- področju občine 200.000 dm m Pred zakijučkom seje se je do- ko po številu nastopov in umetni- vodstvom prizadevnega pevovodje, Počitnice Marsikaj ste a občinskih doklad od samostojnih Manjlše zneske (od 50 do 100X100 se(janji predsednik Stane Ilc zah- ški višini kakor tudli jxi množič- glasb, pedagoga Miloša Humeka. lpripcta wklioev in DI ............ 08131 v bistvu auKiau uu. »ainuaiujniai —------• ocuail-i1 a„v.uxV, UWV4U mv mnuMV" fcutisu. .jjcviasvsa iviuuaa iiuanvavu. ipr>pd-fl nanravili in nam v raznin premoženj. Odlok je Idin) bodo dobili krajevni odbori valil odbornikom za sodelovanje in nosit obiska; in druga ugotovitev: so prav do zadnjih dni vztrajno , ni-ikamli kai zmore naš u isti kot lansko leto, za potrebe komunalne dejavnost; njihovo pomoč pri odgovornem de- večji in težji delež pri organizaciji vadili in sadove teh vaj bodo iz- , ,. , ’ vam doižni za raznih locn 80 ga samo podaljšali za leto tudi v nekaterih drugih krajih, ta- lu in zazelel, da bi tudi v .bodoče in izvajanju teh kult. manifestacij ročili tudi široki javnosti: RTV ™ If or z ah val oS Ti nT^ste01 dolžni 60 L.m^TT^c Makoša S^t}0VaU Z mVim PredSGd" 80 nosili naši prosvetni delavci! Ljubljana je v ponedeljek. 30. ma- tete ki vas k delu spod- Poročevalec Jože Ilc ie obrazlo- Gregorju, Lipov ec-Makoša, Dole- njkom občine. nja vas itd. Pri obravnavi teh vprašanj so se odborniki dalj časa zadržali. Potrebe so na vseh koncih velike, finančnih sredstev je zaiozfc)j v Ljubljani izšel novi sta- hirali skozi vso letošnjo sezono, pa malo. Zato so dodelili sredstva ^at Socialistične zveze delovnih Med vrsto pobud, ki so jih naši zaenkrat krajem, ki so do njih ,iju(y Jugoslavije. V kratkem bo prosvetni delavci dali in tudi spro- najfoolj upravičeni. ____ __ ista založba izdala knjigo s celot- vedli v življenje, je bila tudi usta- Prostovoljne obveznosti, ki so jih ja ob 8. uri zvečer posnela na ma- h^iato učiio in vodilo'« sprejeli po občnem zboru »Svobo- gnetofotiski trak vrsto zborovskih pion';r;je pozdravil še Oto Vodušek v imenu Društva prijateljev mladine. V pestrem sporedu so so-Snemanje so opravili v dvorani delovali pevci pod vodstvom pro-kočevske gimnazije. Ekipo RTV fesorja Humeka. mladi harmoni-Ljubljana sta sestavljala glasbe- kaši, recitatorji in tamburaši. Kot STATUT SZDL de«, so zvesto izpolnjevali in sado- pesmi ki so jih »Gallusovci« na- Pred kratkim je pri Cankarjevi ve njihove nrizadevnosti smo na- študirali. Na tej seji so dodelili gradbena n;m kongresnim gradivom, zemljišča, last splošnega ljudskega premoženja prosilcem za gradnjo stanovanj v Ribnici. Stanovanja .bodo graldili v stanovanjski zadrugi. Ljudski poslanec Matija Maležič veun v J” luul L!a',a" nika Danilo Bučar in Zdravko na vseh proslavah, tu:6 tu ni novitev oziroma poživitev pevskega Gašperhn ter tonski tehnik Franci manjkalo rudniške godbe na niha- Likar. Pevski zbor »Jacob Gallus«, la. Pionirji Bračičeve šole so poki šteje 50 pevk in pevcev, je pod slali pozdravno pismo tovarišu vodstvom zborovodje prof. Miloša Titu, prifarski pionirji pa Repub-Humeka odpel dosedaj naštudirani lifiki zvezi prijateljev mladine. , ,. . „n . . repertoar, ki ga bomo prav kmalu Po izložbenih oknih kočevskih Podjetje »Štolama« Sodražica je 30. maja so imeli ponovno vo- sUša.:i v eni ^ oddaj RTV Ljub- trgovin so pionirji obeh šol raz- ¥ „Stolarni“ so dvakrat volili Ribnici opozoril, da bo treba paziti. ?r6d nekaj leti prebrodilo težko .. at so se pred volitvam! ljana ge pestreje pripravljenega stavili slike, ki so jih sami narisali, da bodo zgrajene res stanovanjske krizo. Podjetje je bilo v prisilni 0vbfp avdl- Odbor sindikalne in neposredno z odra na ga bomo Posebej za pionirje je bila odprta hiše, ki bodo v okras Ribnice, ne oa npravi; 130 zsslnSi novega vodstva podružnice je na seji sestavil pred- Sitsaut v letošnji jeseni, ko bo na- trgovina »Prehrana«, kjer so se kaka skrpucala. *-n Prizadevanja celotnega kolek- loKe za. 17 kandidatov, katere so ge društvo »Jacob Gallus« lahko posladkali. Ugodili so prošnji LIP Ribnica llva -le Pbj.ietie težav in člani sindikata na skupnern se- pViredii0 za občinski praznik celo- Povedati je treba, da je bil ves za dodelitev nekaj zemljišča SLP ,se Postavilo na lastne noge. Po Stanku potrdili. Tudi volilno komi- vefepjd koncert. program skrbno pripravljen in so STANE GORŠIC novi predsednik ObLO Ribnica f.Na zadnji seji obeh zborov Ob-nskega ljudskega odbora Rib-*YCa k bil za novega predsednika _Dcine izvoljen Stane Goršič, ra-eunovodja. Tovariš Goršič je bil 6. .junija 1927 v kmečki družini v Kotu pri Ribnici. Ra-?tel je v trdih pogojih. Po končanem četrtem razredu osnovne je napravil en razred meščanske šole ter tri razrede gim-Nadaljno šolanje je prekinila vojna. Med NOV se je nahajal v domačem kraju. Z na-r°dnoosvobodilnim gibanjem je Začel sodelovati ie leta 1942 in hil vseskozi dober aktivist, če-6rav je bil še zelo mlad. Zaradi s°*lelovan,ja v narodnoosvobodilnem gibanju ga je okupator večkrat preganjal. „ končani vojni je bil nekaj Ca-sa v domačem kraju pomožni *niličnik, potem pa je šel na od-“Užitev vojaškega roka. Služil je 7 Bardi. Tu je bil tudi sprejet v KPJ. Po odslužitvi vojaškega roka je ^•vzemal več pomembnih položajev. V letu 1950 je bil načelnik edilelka pri Oblastnem komiteju v Ljubljani. Od tam je bil Premeščen v Kočevje, kjer je bil zaposli, kot sekretar OKLMS V°čevje. Od leta 1951 dalje pa se L^aposlil kot knjigovodji. Vzpo-se je za dobrega računovod-^ediaj je zaposlen na LIP Rib-■ lca» kjer je s svojim vestnim de-veliko pripomogel, da je rjnenjeno podjetje v zadnjih letih, r™kar je tam za računovodjo, napravilo lep razvoj. . Tovariš Goršič je bil v času, ko j® služboval v Kočevju član OK ^K, član Sveta za kulturo in prosveto pri OLO itd. V Ribnici je *clo aktivni lavni in politični de-•avec. Je odbornik v ObLO, taj-bik Občinskega odbora SZDL itd. Ima vse pogoje za uspešno opravljanje odgovorne dolžnosti Predsednika občine. Gospodarsko ■te razgledan in energičen. Novemu predsedniku občine Ribnica zdimo pri njegovem delu veliko ■spehov in osebnega zadovoljstva. v neiposredni bližini podjetja, ki ga končani prisilni, upravi so izvolili sijo so pravočasno prijavili sodi-rabi LIP za svoje potrebe. Imeno- organe delavskega samoupravlja- scu. Volitve delavskega sveta so vali so pet člansko komisijo, ki bo ™ upravni odbor in predsednika lepo .potekale. Najboljši so bili iz-ocenila to zemlijišče, kakor tudi Fr. Cankar ga res prisrčno izvajali. -Mc voljeni v DS. zemljišče ki bo dano graditeljem Kakor-vemo, so bile letos spet na V dneh pred ponovnimi volit-trmmjanJedrih hiš wsl1 volltve organov delavskega vami organov delavskega samo- stanovanjsiKin ms ,ampnjavn samoupravljanja. Pri volitvah or- upravljanja smo se razgovarjali z patrom zamenjavu ganoy de]aV3kega samoupravljanja nekaterimi člani kolektiva »Sto- v »Štolami« na se je zataknilo, larne«. Dobili smo vtis, tia imajo Ker šteje kolektiv nad 30 članov še medle Nadalje so nekaterih zemljišč, last SLP s privatnimi zemljišči. Smreieli so 'garancijsko iziavo za Ker štele kolfklllv nad 3U° =lanov še medle predstave o delavskem 0 Pred kratkim je bil v Tur- procesu zaradi korupcije in razsi- kred,t za idograTtev šoto na G(T (lrenutno ™a-1? zaposlerah 49 Uu- samoupravljanju. Zanimalo nas ie, čiji vojaški udar. Bivši komandant pavanja javnega 'imetja pod nje- v višinTmihton dtoartov Odobrili di)’ bi mora‘1 lzvohtl 12 SVOJ€ s[e_ k6llko pradavanj so imeli v pod- kl0penskih sil general Džemal Gur- govo vlado. L l T vJ” “ “ de delavski svet' Tega pa nso6to- l6tu.° delavskem samoupravlja- ^fto prevzel oblast ter ustanovil e Soviets Itibntoa^^da^Tlihovo Sjftie rilL ^ pravilib Ujetja, 8. člen, nju, in zvedeli, da niso imeli niti odbor n^nalne^mtnostTVojaka v *ek^n1C govom^^Mastori^med Sb/HES rs zase w - in ri ne moremo mimo tega, da je repiiblike Bayarja, predsednika rife‘kraferenoTin 'd55T''da^ je vlade Menderesa In vse ministre. za pojom kriv izdajalski vdor ame- organ __ predstavnik kolektiva v podjetju, bivši občinski sindikalni svet So lahko hitreje napredovalo. ------------ --------- ' -------- Arotfna "« i i V«.. CMo_ v“‘v‘= *“ v~ ;-™~— za poiom Knv lzaajaisKi vaor ame- Potem so razpravljali in sklepali Delavski svet je celoten kolektiv. d^loa jen član kolekUva »Stolar- vojaške sile so prevzele oblast po riškgga letala čez meje SZ. Hru- v zvezi s pritožbami in prošnjami IgjHggrž ErarfBEE ostalim na zavrnili. Obravnavali delavski svet voli, le-ta pa izvoli Zamostec^vTateiTsT’Tlju0 ve^nlka armade- republike nadškof Makarios je iz- so tudi nekatere druge prošnje v iz svoje srede upravni odbor. Oista- xaaj čian^vTr' -V * Novo turSko vlado so doslej javil, da ni pripravljen nadaljevati zvezi s plačilom stroškov za zdrav- lo je pri starem. Kljub opozorilu, Nemara k 12 , .? n^-'eD3- priznale ZDA, Velika Britanija, nagajanj o britanskih oporiščih na ljenje nekaterih prosilcev. Odbor- da morajo izvoliti pri sedanjem Kavami rt a ° za v1!1 p^imer z vo_ Francija, Sovjetska zveza, Grčija, Cipru, dokler britanska vlada ne niki so odobrili prispevek občine številu zaposlenih delavski svet, so 1ir,n„]i.Ar'’anov delavskega samo- zahodna Nemčija, Iran in Izrael, bo spremenila svojega sedanjega za delno povračilo zdravniških sto- volili samo upravni odbor. Pa tu- jnhra . v omemenem podjetju odbor nacionalne enotnosti je ob stališča. ritev le v nujnih primerih. Z uved- di priprave na volitve niso pote- wXTp m?1 za P6- prevzemu oblasti izdal poslanico, S Strahotni potres v Čilu je zah- bo socialnega zavarovanja kmeto- kle tako kot bi morale. Odbor lavsko sammipravlianto šeninašlo V kaleri 'e med drugim rečeno, da teval na tisoče žrtev. Zemlja in sestankom kolektiva sestalaTe- ^ ffl£ 5» ^^ valcev ne bo treba ObLO več reše- sindikalne podružnice se vati takih problemov. Precej nenadna je bila za od- jo, kjer bi pripravil predloge 51000 ljudi. radi objektivnih razlogov podaja tega So bile volitve (bile so 24. odstavke na mesto predsednika ob- aprila) razveljavljene. riCtCJ uumuua j-c Ulici Z, ti uu- ju, n.jci ui fiupi cvvn ui z.a j , , . . , • iviuz,u lil bornilte odločitev dosedanjega pred- kandidate. Prijavili niso tudi volil- ^bor in •i 1 Ba' t, Lazjprti.je, ki so nastale v deželi. Škodo Cenijo že sedaj na milijardo sednika ObLO Staneta Ilca. da za- ne komisije sodišču. Zaradi vsega ,. SHimlca,toa DOdru V najkrajšem času bodo pod kon- dolarjev. Mesto Concepcion, ki šte- —it, —i---- —j-i- *— — w,- ’"-T*"- n':l- — nyl t-c ru i„ n-, nnnri lroil(> Posebne uprave organizirale je 100.000 prebivalcev, je skoraj v EEEEHE E€H~B dovA,J^-n^' ^ b0.^dl^ieExa^E lo zaupanje. grezajo, dvigajo se novi. Da je ne- poti m 86 razviia ° • Državni podsekretar za zu- sreča še večja so se odprli ognje- nanje zadeve Jugoslavije se mudi niki, ki bruhajo lavo in sejejo raz- POPIS PREBIVALSTVA na uradnem obisku na Norveškem, dejanje. V zemlji nastajalo velike Imel je več zelo koristnih razgo- razpoke, morje pa poplavlja obale , . vorov s predsednikom vlade Ger- in otoke in na svoiem potu uničuje Zvezni izvršni svet je imenoval hardsenom, zunanjim ministrom vse. Razbitih je bilo na tisoče la-posebno komisijo 24 članov, ki bo Langom in drugimi člani vlade, dii ob obalah čila ter pristaniščih pripravila vse potrebno za loopis Mičunovič je v razgovoru z za- na Japonskem, Havajih, Novi Ze- prebivalstva. Popis bo prihodnje stopnikom glasila Delavske partije landiji in drugod. Tudi v teh dte-tet°- Norveške med drugim izjavil, da so želah so potresni sunki uničili večje bili razgovori z norveškimi vodi- število živlienj in nrizadejali ve-VREME teli i odkriti in da je prišla v njih liko materialno škodo. V Čilu se Prevladovalo bo sončno vreme, s do izraza obojestranska želja, da nahaja 3 milijone prebivalcev v pegastimi plohami. Dež pričakuje- bi se razširilo sodelovanje med strahotnem položaju. V ogrožene mo med 4. in 5. junijem in okrog obema državama, kraje pošiljajo zdravila in drugo z 9. junija. Stoletni koledar pa ta- • Bivši predsednik Južne Kore- letali. 300.000 ljudi prebiva pod kole napoveduje: 4. junija toplo, je. Sing Man Ri, je na skrivaj od- šotori, kjer živijo v zelo težavnih 5. stanovitno, 6. jasno, 7. toplo, potoval iz južnokorejske prestolice pogojih in iim grozi nevarnost epi- Pionirji občine Kočevje, so prejšnjo nedeljo v sprevodu skozi mesto 8. oblačno, 9. spremenljivo, 10. ju- z letalom v ZDA. Državo je za- demije. Voda ie zastrupljena, lačne pokazali delo svojih krožkov nija nestanovitno vreme. pustil, da bi se izognil sodnemu podgane pa napadajo celo ljudi. Čez en mesec bomo proslavljali 4. julij — Dan borcev. Organizacije borcev, bodo storile vse potrebno, da bo praznik čimlepše proslavljen. Na sliki: spomenik na Pugledu v Koč. Rogu Zdravstvena vzgoja, alkohol, tuberkuloza ... v občini Kočevje smo v zadnji šte- liko vlogo. Pri uspešnem delovanju Ukrepi za začasno rešitev pitne vode Zadnji ponedeljek je bil sesta- de za mesto. Zaradi velikega pove- jal, da bo drugo leto dograjen vo-nek zastopnikov podjetij in orga- Čanja vode to zajetje ni moglo za- dovod iz Obrha, letos pa bo v ta n izati j na ObLO Kočevje, da se dostiti vsem potrebam razvijajoče- namen porabljenih 65 milijonov di-dogovorijo o težavah in problemih, ga se mesta Kočevja, vsled tega se narjev, ki so nastali zaradi preskrbe vode je zgradilo še nova zajetja; Rožni v Kočevju. V razgovoru je bilo studenec in Ubrih pri Slovenski poudarjeno, da bo vode v Kočevju vasi. Rožni studenec se je izkazal dovolj šele tedaj, ko bo zgrajen za zelo šibko črpališče, Ubrih pa nov vodovod iz Obrha, sedaj pa je je opremljen s prešibkimi črpal- s katerimi naj se skupno najde re-treba vodno vprašanje urediti z kami. Potrošnja vode v Kočevki se šitev tega za Kočevje tako važnega drugimi sredstvi in z omejeno upo- je v teh letih po vojni tako pove- življenjskega problema. Omeji naj rabo vode v Kočevju. Predvsem čala. da vsi ti izviri več ne zado- se uporaba vode, tako! da bo od-je treba preskrbeti prebivalstvo z stujejo. Vsled tega so nastale tudi lPrta samo trikrat dnevno. Naj-zdravo in pitno vodo za prehrano težave v preskrbi z zdravo in pitno strožje naj se prenove prekomerno nato pa še druge koristnike. Za vodo za Kočevje, vprašanje preskrbe vode se zani- Po daljši razpravi, majo vsi občinski organi zato je najti izhod iz tega problema, je napačno mnenje nekaterih, ki go- bilo sprejetih nekaj sklepov. Pri- __> vore, da se na vodo nihče ne spoz- Slo je tudi do žive razprave, ko so mema ’ uporaba vode na, da se dela brez strokovnjakov nekateri menili, da je premalo fi- kaznuje. Itd. nančnih sredstev za gradnjo vodo- Občinski ljudski. odbor je ime- voda. Predstavniki podjetij so go-noval posebno komisije, ki je pre- vorili o izrednih težavah, ki so mišji;, w gledala stan* vode ter ugotovila nastale zaradi omejitve vode. Na te stae progKla SeKstvo vzrok tako slabe preskrbe z vodo Rudniku nakopljejo polsti polovico Kočevja in okolice utri rin hnrin zs mesto in okolico Kočevja. Ko- vsega premoga na dnevnem kopu. vsi prist0.jni organi na o r misija je ugotovila, da je bila vo- Brez vode ne morejo obratovati, tovljenega stania ukrenili vse nn da v ponedeljek in torek 23. in 24. Rudarji so šli že štirikrat umazani trefono, da bo Kočevie in P° maja v Kočevju neužitna. Ljudje in neumiti domov ker ni bilo vo- pre3krbi so se zaradi tega opravičeno pri- de. V Ključavničarstvu potrebuje- čimprej toževali. Razumeti pa je potrebno jo veliko vode pri galvaniziranju, vse težkoče glede preskrbe vode v če ne bo vode, bodo morali delo Kočevju, ker je to problem v vseh ustaviti. V velikih težkočah so tu-povojnih letih, da v Kočevju in di gostinski obrati, ostala podjetja potrebno bo pa še 120 milijonov dinarjev, da se vodovod za Kočevje zgradi. Na koncu so sklenili, da se povabi pristojne organe iz Ljubljane, uporabo vode. Vodovodna skupnost kje in kako naj seznani prebivalstvo in ostale potroSnike o tem problemu in jih opozori, da z vodo štedijo, prekopaj se pa Kot smo informirani je akcija za rešitev tega vprašanja v teku. Ko- vsi pristojni organi na osnovi ugo-ja ukren Kočevie in okolica preskrbljeno z zdravo in pitno vodo čimprej. KLJUB JAVNEMU OPOZORILU O delu konference Rdečega križa tem so šolske kuhinje odigrale ve- kako se obvarujemo tuberkuloze, povojnih letih, da v Kočevju in dl gostinski obrati, ostala podjetja Kljub javnemu obvestilu, da se Našteli smo le nekaj nalog, ki ;;h okolici vode stalno primanjkuje. in ustanove. Upravnik mlekarne je ne sme z_ Pitno vodo zalivati vrto- zasluge ima RK. Prepričani smo, da bo ta Studenec pri črpališču v Pod- povedal, da so morali ustaviti pa- organizacija. ki ib upravičeno pri- gorski ulici, tam kjer je bila Elek- steriziranje in polnjenje steklenic našU posameznike, ki števajo med najboljše v Sloveniji, trarna, je bil zgrajen pred1 64 leti. z mlekom. Za vsak liter mleka po- vrtove. kos svojemu delu in da bo pri Voda iz tega zajetja se je črpala trebujeio pet litrov vode. Skušali V bodoče bodo vsem, ki bodo viliki že .poročali. Z ozirom na zelo razgibano delo te organizacije pa je prav, da napišemo še nekaj besed. teh kuhinj imajo velike organizacije RK. Boja proti alkoholizmu so se lo tali načrtno. Najprej so začeli z ve, so uslužbenci Vodne skupnosti so zalivali Na konferenci so si zastavili na- zbiranjem podatkov o alkoholikih, izvajanju humanih nalog dobila v višje stoječi dvocevični rezervoar so. delati ponoči, vendar ni bilo kršili razglas o skrajni omejitvi logo, da bo RK v bodoče posvetil Težjih primerov alkoholikov je 39. vso podporo, še večjo pozornost družbenemu vseh. ki so podvrženi alkoholu pa s prostornino 180 kubičnih metrov pritiska, da bi mogli obratovati, od tu gravitacijsko napaja cevovo- Upravnik vodne skupnosti je de- vode. zaprli dotok brez vsake vode. in ostali bodo upravljanju. Aktivisti RK naj delujejo pri krepitvi teh organov in njihovemu uveljavljanju. Orga- je 61. Od teh se jih 19 že zdravi, 21-tim pa je zdravljenje nujno potrebno. Ostalim bi se verjetno nlzacije RK naj bodo tesno po- stanje izboljšalo, če bi dobili več vezane z odbori Socialistične zve- moralne pa tudi materialne pomo- Vso skrb popravilom cest Jnštalacija" lepo napreduje či. Nič kaj razveseljiv ie podatek, da ie prodaja alkoholnih pijač od ze, Društvom prijateljev mladine in ostalimi organizacijami. Vsestransko naj sodelujejo in pomagajo v stanovanjski skupnosti, na vasi pa naj sodelujejo z vaško skupnostjo. Naloga RK je, da se trudi za izboljšanje življenjskega ukreni še bolj trudil, da se ustva- S priključitvijo predelov bivše nem predelu sta že nameščena dva Podjetje »Inštalacija« v Kočev-občine Sodražica in Velikih Lašč stalna delavca. ObLO ie naročil ju lahko uvrščamo med podjetje, občini Ribnica, so dobili v nekate- komunalnemu podjetju, da letos ki iz leta v leto napreduje. Lanski leta 1958 do I960 narasla za 10 %, rih krajih zelo slabe ceste, posebno vloži vso skrb za popravilo ceste, Ker 1e tuberkuloza še vedno eden tiste, ki ležijo na hribovitem tere- ki vodi čez Slemena do Zimaric, izmed važnih problemov, se bo RK nu. O teh cestah so razpravljali tako da bi bila drugo leto popoi-s patronažno službo in drugimi zbori volivcev in Občinski ljudski noma preurejena. Cesta je doiga odbor. Posebna komisija, ki je iz- 14 km. V vasi Brinovščica bo po-zdravstveno prosvetne rijo boljši higienski pogoji tuber- vršila pregled teh cest, je ugoto- trebno cesto preložiti v dolžini 200 naraščaja kuloznim bolnikom. Skrbel fco tudi vila, da je treba ceste popraviti, metrov. Volivci te vasi bodo pre- in sicer od Ortneka preko Gregorja ložitev v glavnem sami izvršili, in Črnca do Zimaric. Na omenje- standarda, dejavnosti, pri vzgoji Podmladka RK. da se bori proti alkoholizmu, TBC itd. Z naglim razvojem industrije, z naraščanjem prometa in v zvezi s tem visoko število nesreč, nalagata organizaciji RK, da usposobi čim več prebivalcev v tečajih Prve pomoči. Problemom zdravstvene vzgoje mladine posveča RK mnogo po- za moralno in materialno pomoč. S predavanji bodo opozarjali ljudi. Prvi hlev zadruge v Dobrepolju Dobrepolska dolina je nemara najlepša prav sedaj. Oko se spo- zomosti. Tu gre za več vprašanj ko-no na zelenih preprogah za vzgojo mladine, tako za preprečevanje nesreč pri delu, vprašanjih higiene, počitka in drugo, ter tudi za dobre medsebojne odnose v živine. Predvidlevamo, da bo do julija dograjen,« je pripovedoval. »Nekaj rrilade živine imamo že pri- bujnih žit in travnikov. Letina pravljene za naš hlev. Ostalo živi- dobro obeta. Ce ne bo prišlo do kakih vremenskih neprilik, bodo v nega ljudskega jeseni polne kašče zlatorumenega vzeli v najem no bomo nabavili jeseni. Od sploš-premoženja smo sedem kolektivu. Vse to ie zajeto y pro zrni kleti pa poine krompirja... travnikov in njiv. Tako smo programu delavske mladine, ki izvaja J .......... ............. Pogovor z upravnikom KZ ka (270.000 din). Za ročno motorno kosilnico, ki je tudi bila v programu in smo jo že nabavili, smo izdali SOiO-OOO din. Precejšen znesek (4,000.000 din) smo namenili za nakup plemenske živine za naš hektarov hlev...« Pogovor smo zasukali na nred- proizvodni plan podjetja je predvideval 80 milijonov, dosegli pa so 123 milijonov. Letos onravljajo dela na več krajih. Tako je eno od večjih delovišč v Ljubljani, kjer opravljajo vodovodna in inštalaterska dela v stanovanjih, ki jih gradijo »Zidar« Kočevje, »Gradbenik« Ribnica, »Graditelj« Ljubljana in gradbeno podjetje Šiška. Tu bo imela skupina 15 delavcev »Inštalacije« dela za kake dve leti. Opravili bodo dela pri vodovodih v Velikih Laščah, Vasi-Fara-Brod na Kolpi, Kočevju, na Rudniku itd. Za vodovod Ribnica-Ko-čevje pripravljalo material, ki se ga bo tu uporabilo v velikih koli- skupno 166 članov - odbornikov, činah. V načrtu je rekonstrukcija Med njimi je en- četrtina (42) na dela v počitniškem domu podjetja »Graditelj« iz Ljubljane. V Črnomlju bodo naredili hišne inštalacije v 56 stanovanjih itd. Najbolj kritični meseci sezone so nega materiala, tako predvsem kopalnih kadi in pocinkanih cevi. Letos nameravajo pripraviti vso potrebno dokumentacijo za gradnjo novih poslovnih prostorov. Sedanji prostori so slabi in ne ustrezajo svojemu namenu. Kolektiv »Inštalacija« šteje 64 članov, od tega 5 vajencev. Delovni pogoji so precej težki, saj je njihovo delo predvsem terensko. ODBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC V 18 sindikalnih podružnicah v rlbnlšJti občini sodetnfc' v -aborih celotnega vodovodnega omrežja v garniziji Ribnica. V Umagu bodo opravili inštalaterska in vodovod- žena. Ce razčlenimo sestav odborov vidimo, da je v odborih 90 delavcev, 76 pa uslužbencev. skrbljeni, da bomo .pripravili krmo videno razstavo živine v Dobrepolju. »Naša zadruga bo v mesecu septembru organizirala na Vidmu te naloge potom tečajev RK. Rogovor z upravnikom jxz. do- ^ Qkr0„ ^ „lav jyvine_ kolikor jo lju. »Naša zadruga bo PoLTSa^ImtoIvte^ g, N^šg U^a “Si, kakt^z'^o. »Da, SSSl jenike, ki vodijo Podmladek, ta pa v dvoda predstavlja resen prdblem za va bo v velikem obsegu. Za orga- vodo nizacijo razstave ter za nagrade velike najboljšim živinorejcem smo na- svoj odbor, ki odreja in odgovarja "g pf^takrat mudili h'le,v- Ce 1)0 treba napeljati vodo nizacijo razstave ter za delo. Podmladki so agilno sode- dn^e- .. „ .. , lovali pri raznih akcijah, kot na v Dobrepolju. Po odhodu Prtjate- iz Podpeči, bo to stroške. Bližnja terjalo NAŠ RAZGOVOR Pavel Oven: Želimo več povezave! Predsedniku Občinskega komite- tocesto spet novih 10 mladincev in ja Ljudske mladine v Ribnici Pav- mladink. Mladina pa bo sodelovala budi pri lokalnih akcijah. Sodraška 1 SttSMS i.«-. sski=: pri zbiranju sadja, obiska-li so sta- nr.vpdail da ie do- vi110) bi problem oskrbe vode za živine velik odmev, saj 31ovi ži- ribniSki občim. Pa preberimo .1 vata urediti športno igrišče. Tudi re borce, okrasili grobove padlih onrtmiaHoTrVn« knnnprariia hlev cMno rešila. Mislili smo tudi vina iz teh krajev daleč na okrog, hnrnp«/ yhJrflli knvodaiaice itd. segla »spomiaua ^ ^ večje kot na gradnjo nekaj večjih vodnja- r>o s** n irmAt!4rfrJh stro- boroev, zbirali krvodajalce itd. Podmladki RK pa bd morali dati Več poudarka zdravstveni prosveti lej* uspehe »jesenska.« Kmetje sodelujejo kov v bližini .hleva...« V pisarni zadruge sem bil živine velik odmev, saj šlovi — , , , . , , „ nam bo o tem povedal. ostala mladina ie pripravljena so- Pa še beseda o kmetijskih stro- »Občinski komite mladine se je delovati v Prostovolnem delu pri kovnjakih. »Kakor v drugih za- zavzel za ustanovitev novih aktivov vseh objektih športnega in komu-drugah, tudi v naši primanjkuje mladih zadružnikov. Mladinski ak- nalnega značaja. Tako bo na pri- vec pouoanta zdravstveni prosveti ------------ — . ■ , , , v pisarni zadruge sem bil see- tirugah, tudi v nasi prmiaujuju.ic iiuaum zauruzniKov. ivuiaumsiti ate- /-navaja. ia«o uu na mi- ter organizaciji tečajev Prve po- zadrugo v travništvu. detelji, oko- nanjen z gospodarskim programom kmetijskih strokovnjakov-kmetij- tivi delujejo v Ribnici, LIP Ribni- mer aktiv mladih zadružnikov iz moči Skupno deluje v občini 22 šolskih mlečnih kuhinj, malico pa prejema 2057 otrok. RK skrbi in vodi brigo za delo šolskih kuhinj je velikega pomena, da se otrok telesno in duševno razvija. Prav v pavinah, krompirju, koruzi... zadruge »Ker smo oddali trgovino skih tehnikov. Zadruga štipendira ca, na Bregu, Dolenjih Lazih, Ort- Ribnice prispeval pri obnovi rib- Peljal me je v zadružno stavbo, trgovskemu podjetju »Tabor«, bo na Kmetijski šoli kmečkega fanta, neku, Poljanah, Dolenji vasi, »Ga- niškega gradu 200 ur, pa tudi osta- od koder sva imela lep razgled na promet zadruge znašal predvidoma Ko bo zaključil s šolanjem, bomo lanteriji«, »Štolami«, Osnovni šoli la mladina bo sodelovala pri tem ----* : m milijonov ali 24 milijonov manj imeli svojega kmetiiskega tehnika, v Sodražici ter v Rakitnici, kjer delu.« kot lani V načrtu je adapta- Fant dobro kaže...« je bil pred kratkim ustanovljen. »Pa politično delo z mladino?« „ V1 cija skladišča in poslovnih prosto- Posloviti se ie bilo treba. Sonce Aktiv mladih zadružnikov pri KZ »Za politično vzgojo mladine bo in ostrešje bodočega hleva.« V hle- ^ kar naj w stalo štiri mjiy0ne je zasipalo dolino s toplimi žarki, Dolenja vas deluje v sklopu šol- treba več storiti kot je b:lo doslej i-— i-1-i------------- - - ki dajejo rast rastlinam m vsemu ske zadruge. Tudi pri KZ Sodra- narejenega. Predvidenih imamoveč življenju omogočajo obstoj^. žica in KZ Gregor delujeta aktiva predavanj. Iz Okrajnega komiteja bližnjo okolico. »Poglejte naš novi hlev!« Dober streljaj na ravnici v Pravilna in zdrava prehrana otrok bližini Vidma se je belilo zidovje cl-a sklad^ča jn poslovnih prosto- vu bomo lahko privezali sto glav dinarjev. Zgraditi nameravamo lo-jx> za mlatilnico (400.000 din) ter urediti prostor za posnemanje mle- mladih zadružnikov. Zelo delaven IMS so nam obljubili, da bodo pri-ie aktiv mladih zadružnikov pri šli s kinoprojektorji ter vrteli jxj-riibmški zadrugi. učne filme. Predavanja bomo zdru- V načrtu imamo jistanovitev ak- žili s nredh/aianjam filmov. Naj tiva LMS v Grčaricah, v kovin- prijx>mnim. da imamo pri delu vso itfcStoTDSSele kiliml UudLi’teS'nlS lLT£ ^"Jvo txfiveli. zato računamo. dL boro M ^ 3 SKtfSBK S 2 s,- n,tl=n= -v* « Matično T«-« - SSrJMr SZfJZ Obral Jela" lepo napreduje v obrti, h'e.« »Kaj še pogrešate?« napravil že lep razvoj. Začeli so z nekaj ljudmi, danes pa ima kruh v tem obratu že 24 Krmavner. »Koliko ste sprejeli letos mladi- »Želimo tesneje sodelovati z Obč. Podjette »Tela« je kupilo v Crik- ne v organizacijo«? zvezo za telesno vzgojo, s svetom venici zgradbo, kjer bodo uredili »Dosedaj smo sprejeli v mladin- Svobod in prosvetnih društev, Otxi. riš Rošeli je pripovedoval, da so Predsednica Občinskega odbora Rdečega križa Kočevje, Dušanka nudili zaposlitev socialno najbolj člani obrata iz Dobrepolja. Švigelj med branjem poročila na občinski konferenci ogroženim ženskam. Do konca leta bodo zaposlili sile, da bo vseh zaposlenih znašalo okrog 60 Uvoz blaga iz tujine Vsako leto uvažamo več potroš-nega blaga iz tujine. Lani smo v pi-vem tromesečju uvozili za 2,1 milijarde dinarjev, letos v istem času pa še enkrat več. Največ uvažamo industrijsko blago, predvsem tako, ki ga doma ne izdelu- I kruh v tem obratu že 24 vranu zgrauoo. Kjer ooao urraoun »nuocuaj v miaum- • Hudi — med njimi 17 mladih počitniški dom. Kot ostali člani sko organizacijo Okrog 60 mladin- strelsko zvezo._ . Povezava bi bila žensk domačink. Sef obrata, tova- kolektiva podjetja, bodo lahko ore- cev in mladink. Tudi za nanrej koristna za njih m za nas ,. Mla- živeli letni oddih v tem domu tudi bomo skrbeli, da ,bo čimveč mla- dmski aktivi na bi dobili v tem dine organizirane.« večjo spodbudo za delo. Potrebna Obrat bo nudil poleg material- »Sodelovanje mladine v delovnih bi bila tudi večja povezava Obč. še toliko ‘delovna n ih dobrin zaposlenim tudi vzgojo akcijah?« k°mi" in jih uvajal v samoupravljanje. »Pri gradnji avtomobilske ceste 'e,cm L,Mh> v ooarazici. Prav zato ima sindikalna podruž- »Bratetvo in edinstvo« ie doslej so- »Kako pa Je z vajensko mladino, ki je zaposlena v drugih krajih?« »Ibmamo precej mladine, vajencev, ki je zaposlena v krajih izven naše občine. Naša želja je, da bi se vključili v mladinsko organizacijo v domačih krajih.« »Ali pripravljate letos kako športno tekmovanje?« bi bilo prav, »Če bo v jeseni v Ribnici rib-Podjetje v Ribnici zaposluje j*t da bi razmišljali o event, zdru- niški festival, bomo organizirali ljudi. Lansko leto je ustvarilo žitvi obeh podjetij v eno. Kolektiv športno tekmovanje, na katerem bo Obrat je zaenkrat še v poskusni niča še prav posebne naloge v tem delovalo 5 fantov in dve dekleti, smo v prvem četrtletju izdelali 177 proizvodnji, le montažni oddelek je obratu. Za julijsko smeno bo odšlo na av- osebnih avtomobilov, letos že 2374, ie v polnem -- 'nu. Prvi izdelki vendar še vedno premalo. Po več ki jih izdelujejo, so zračna in oina mesecev čakajo kupci na avtomobile, stikala za jakost 15 amperov. To ______ je za začetek, potem pa bodo raz- ENKRAT VEČ BOMO KUPILI gjrjjj proizvodnjo še na druge pro-Strokovnjaki, hi se ukvarjajo z izvode. _ . jemo ali premalo izdelujemo. Na- gospodarstvom, so izračunali, da bo Mlade delovne moči se hitro uva- delavo žičnih^ tkarum , in pletenin, bol jše kot v Ribnici) dalje: južno sadje, kavo, knjige, leta 1965 imelo 700 tisoč Jugoslo- jajo v delo. Tovariš Rošelj nam je filme, sol, razne tkanine, galante- vanov hladilnike, 660 tisoč jih bo dejal, da je z njimi kar zadovo- Združitev žičnih tkanini V Sodražici in Ribnici imajo S3- ekonomskem pogledu na boljšem rodna podjetja, ki se bavita z iz- (tudi kadrovsko in kvalitetno je imelo motorje, 160 tisoč avtomo- ljen. Tudi zaslužek je za začetnike 3,317.000 din dohodka. Žične tkani- v Sodražici tii bil za združi- sodelovala ribniška in kočevska rijo, izdelke iz plastičnih mas itd V navedenem času smo letos uvo- bile, 300 tisoč televizorje in žili za dva in polkrat več prave milijona radijske sprejemnike, kave. Potrebno bo uvoziti tudi osebne lijona novih stanovanj. Potrošnja dela, se bo tako narasla, da bomo pokupili Delo je plačano po enoti proizvoda, enega zaposlenega. 3,5 primeren. Mesečno zaslužijo od 12 Do do 13.000 dinarjev. Z razvojem ob- ne v Sodražici imajo zaposlenih tev, vendar ood pogojem, 12 ljudi. Kolektiv je ustvaril lan- jim priključijo iz Ribnice. takrat"bomo^‘zgradiTi tudf pol’ml- rata in z izpopolnjevanjem metod sko leto 26 milijonov bruto pro- ženo podjetje bi imelo boljše Dobo tudi zaslužek dvigal, izvoda, ali 2 milijona 400 tisoč na goje za povečanje proizvodnje in avtomobile, športna in skuterje, motorje, ter otroška kolesa. Leni za polovico več blaga kot danes. Kljub temu, da delajo v obratu Ker je podjetje v Sodražici nabavo sodobnejše v še potrebujejo. da se mladina, katero bomo povabili.« Zdru- Zvedeli smo tudi, da bi mladin® jrotrebovala prostor, kjer bi se sestajala. Prostor pa bi rabili tudi opreme, ki jo taborniki in drugi... PREMIERA NA KOČEVSKEM ODRU Matej bor: »Zvezde so večne« 0 Kočevski želimo slišati tudi v RTV Številnim društvom in organizacijam, ki so letos proslavljale važne obletnice, med katerimi je pač V sredo, 1. junija, je bila v Še- mišljeno izvajanega kreacijskega dentke (Vida Hadžič). S prepro- na prvem mestu 15. obletnica osvo-škovem domu premiera drameMa- koncepta. — Marjano, župnikovo stimi, a čustveno močnimi prizori boditve naših narodov izpod ta-teja Bora »Zvezde so večne«, gospodinjo, je Francka Vojska od- je gledalce zlahka pridobila. — ^stične okupacije, so se zdaj pri- Dramska družina DPD »Svoboda« igrala z rutino. Maska je bila do- Njen oče, dr. Kamin (Jože Zalar), družili tudi clam QbK DMS Ko- Eočevje-mesto je z uprizoritvijo te bra le glas in enolične kretnje rok stari cinik in skeptik, je bil zelo čevje. V nedeljo, 29. mam ob 3. uri tirame docela izpolnila svoj lani so izdajale mladostno osebo. — dober. — Med prijetno preseneče- popoldne, so v »Seskovem domu« delavskega samoupravljanja je si- 3. Helena Kastelic, 16). V temi: la, ki dviga gospodarsko moč Ko- »Delavsko samoupravljanje« jena-čevske, da nezadržno stopa v naj- stopila ekipa Rudnika-Kočevje (1. bolj napredno dobo svojega raz- Ignac Konte, 19; 2. Jože Letnar, 16; voja. 3. Jože Vidmar, 18). Po govoru sta prevzela vodstvo Odgovori ekip so bili hitri in oddaje tov. Francka Vojska in tov. natančni, tako da ocenjevalna ko-Jariko Kovačič, ocenjevalna komi- misija ni imela težkega dela. Po sija v kateri je bil pet znanih kratkem posvetovanju je sporočila začrtani si program. Uprizoritev Žlobudravi, pijani mežnar Fonza nje štejem lik funkcionarja NOV, uvedli rmadinsko oddajo »Spozna- kočevskih kulturnih in javnih de- vrstni red zmagovalcev: I. mesto je 16 zahtevne drame, M mnogo terja (Jože Gregorič) je bil v vseh pri- Boštjana (Jule Plut), ki je bil spro- vajmo Kočevsko!« Ker smo o po- lavcev, pa ie zasedla svoja mesta zasedla ekipa Gimnazije Kočevje, °d igralcev in scenografa je zorih, zlasti v onem v cerkvi, zelo ščeno in z vidnim užitkom obli- menu take tekmovalne oddaje ob- na odru Od devetih priglašenih H Sola M. Bračiča II, III. Lesno- 1Zraz trdne volje, izredne iznadlji- dosledno, jasno in verno izdelan kovan. Pri njegovi igri smo z res- šime.ie pisali že v zadnji številki tekmovalnih ekip je nastopilo pet: todustijski obrat Kočevje. IV. Ru- *»ti in neutrudne marljivosti, zla- lik pijančka, ki je s svojo skoraj ničnim veseljem prisluhnili odme- »Novic«, se omejimo sedai na sam ekipa gimnazije Kočevje ter ek:pi dmk-Kočevje, V. So.a M. Bračiča sti Pa požrtvovalnosti do samopo- groteskno izoblikovano masko in vom nedavne preteklosti. — Tudi Potek oddaje. iz šole M. Bračiča dve ekipi, nato I. žabe. Zdaj, pp tej uprizoritvi za- kostumom zelo privlačeval pozor- vsi ostali igralci so z vso preda- otino vemo, da imamo v naši gle- nost občinstva. Da ie včasih pre- nostjo odigrali svoje manjše in dališki družina »Svobode« igralski tiraval do neverjetnosti, je krivo večje vloge. Sepeta-lke (Francka kader, ki nam za bodočnost še besedilo. — Kaplan Gnidovec (Du- Hren) tudi tokrat nisem slišal. Ta- mnogo obeta! šan Figar) je kar pršel »križarske- ko je prav! . Realizacija Borove drame, ki zla- ga« ognja. Igralec je z majhnimi Občinstvo ie bilo premiersko m a * v zadnjem dejanju zahteva mo- izraznimi sredstvi nadihnil slutnjo ni štedilo s priznanji, ki so ga vsi uhientalno prizorišče in dosti cer- bestijalne morilske sle. — Med igralci v polni meri zaslužili, lenega blišča, je bila na našem mračne barve drame se je lepo .m in za naše razmere zelo so- spletla lirika v osebi Jasne, stu-m'a in več kot dostojna. Narav- France Cankar bost ti in rPmsenetlj iva! Scenograf Ma-Glad je z razdelitvijo odrske-np^mst°ra z loki in oboki, s pre-pf cerkvenimi rekviziti ter . ekmo razsvetljavo, ki je ustvarila na "temnem ozadju potrebni Zanimivosti od tu in tam 3440 KM NA URO 57,4 vrste slaščic in trinajst vrst Američani so z novim letalom sirov. V restavracijah za športnike __ _________ _______ __ »X-15« dosegli nov svetovni re- vina sploh ne bodo točili. Pili bodo yidez velike razsežnosti in preha- kord v hitrosti. Pravijo, da je nji- lahko mleko, kislo vodo sadne so-ila že v fantasti,čnost, ustvaril hovo letalo doseglo 3440 km na uro. kove. čaj, kavo, čokolado in coca-sceno, ki jo bomo dolgo pomnili. — Hitrost so merili s posebnimi na- colo (koka kolo). Režija Marjana Savinška je bila pravami v pilotski kabini. Rekord dobro premišljena in stvarna; le v ne bo uradno priznan. 6 MINUT SE ŽIVI nekaterih prizorih se je morda mal- c V plinski celici, kjer je bil us- ce preveč zvesto oklepal besedila. STROJ ZA SPANJE mrčen chessman, čakata'sedaj dva Tempo igre je bil Pravšno ubran, V Ameriki imajo veliko težav nova zločinca. Oba dva sta po-zlasti v prizorih z belogardisti. zaradi nespečnosti. Ljudje uživajo stala protest kalifornijskim obla-Podobne, če ne še večje zahteve ogromno tablet in drugih uspaval- stem zaradi takšnega načina usmr-stavi to Borovo delo na igralce, nih sredstev. Po stalnem uživanju titve. Trdita, da je obsojenec pri Vse tekmovalne ekipe so dobile v priznanje za njihovo prizadevanje lepa praktična darila. Občinstvo ni varčevalo s ploskanjem na koncu oddaje kakor tudi med posameznimi nastopi. Po kvaliteti znanja menimo, da ni daleč čas, ko bomo videli in slišali tudi naše mladince v študiju RTV Ljubljana. France Cankar KLUB VELIKE LAŠČE obvešča V torek 7. junija bo ob 20. url glasbeni večer s predavanjem. Književnik Jože Javoršek bo predaval: »Od Bacha do modeme«. NOVO STRELIŠČE V SODRAŽICI Strelska družina v Sodražici je S prireditve »Spoznavajmo Kočevsko«. Prof. Janko Kovačič sprašuje zc*° aktivna. Sedaj se pripravlja-skupino z lesnoindustrijskega obrata '° !?a gradnjo novega pokritega strelišča, ki bo v ponos temu kra- Ob napovedani uri je stopil pred Lesnoindustrijskega podjetja Ko- -h*. Stavba strelišča bo dolga 9, mikrofon Peter Šobar mlajši in v imenu pripravljalnega odbora imel krajši govor Oddaja te vrste za kraje, v katerih živijo. Mladina naj bi spoznala čas pred drugo svetovno vojno in nato epopejo čelu začeli boj za osvoboditev. Kočevski Rog in vsa Kočevska je V igil najbolj orisana, je oseba An- sredstva ne pomagajo več. Nek zavesti še 6 minut od trenutka, ko na; bi v mladini budila zanimanje ^beja Brinarja (Lado Troha). Pri ameriški zdravnik je pisal sovjet-bas je našla pravšnega interpreta, skemu predsedniku Hroščevu, da š&oraj v vseh prizorih je zelo pri- bi mu poslali poseben spalni stroj, _____________________ _________ _ ________ __________________ zadevno izoblikoval komponistovo kakršnega je videl ob nekem ob- v ZDA. V enajstih državah imajo naših narodov med vojno, ko sta notranjo razklanost, a se mu ni isku v Sovjetski zvezi. Kmalu je plinske celice, v 22 električni stol, NOB in KPJ z del. razredom na Posrečilo do konca ohraniti ®fcroj dobil in ga z velikim uspe-zorihK051.in ie v nekaterih pri- hom uporabljajo. Aparat je sestavke m • ^kejši. — Dober soigra- ljen iz številnih žic in elektrod, ki____________________— Dan) UT J6 bil Mohorel (Janko Ziu- pošiljajo enakomerne električne in- dosmrtno ječo. izrarn-k 0rabijal je celo lestvico pulze proti tilniku človeka. Po ne-no Pl * 0blik in je s svojo brutal- kajkratnem zdravljenju človek la-giavo ter glasom, s panterskimi hko zasipi 'brez uspavalnih sred-Le n*-1171* dobro prikazal zločinca, štev. Sladko Plodih iz surovosti v RIMU NE BO VINA vari ln zapeljivo formo prigo- yynlanja ni bn docela prepričljiv. V Rimu se mrzlično priprav-Osebnost župnika Dagarina je liaio na olimpiado. Posebna komi-®r!an Savinšek zelo izrazito po- sija se ukvarja s pripravo jediini- lyT11: Le tu in tam je pozabil na kov za športnike, ki bodo nasto- navtska znanstvenica. Ugotovili so, ^bikova leta in bolezen in je spo- pili na olimpladi. Pripravili so bo- dn so ženske bolj primerne za ta bil iz svojega sicer ze.ln ore- eat seznam 1edi'l. Mesnih jedi ie pol se v celici prične razvijati smrtni plin. Različne načine usmrtitve imajo v osmih pa obsojence Obešajo. V drugih državah pa je smrtna kazen odpravljena in spremenjena v ZENSKA PRVA NA LUNO V svetu veliko razmišljajo kdo bo prvi zemljan, ki bo poletel v vesolje. Po sedanjih izgledih bodo verjetno Sovjeti prvi poslali potnika na luno. Kot poročajo, je potni list št. 1 za vesolje dobila lepa in mlada Ata Masiljevič, avstro- čevje in Rudnika. široka pa 4 metre. Na strelišču V temi »Kočevsko pred NOB« bodo lahko streljali z malokali- sta se spoprijeli dve ekipi: Šola brsko puško in pištolo. Lahko pa M. Bračiča-Kočevje (1. Jože No- bodo streljali na daljavo do 250 vak, 15 let; 2. Ivan Okrajšek, 15 metrov s puško »mavzerioo«. let; 3. Boris Muren, 15 let) in eki- Del gradbenega materiala za pa iz LIO-Kočevje (1. Janez Ko- gradnjo strelišča imajo že priprav- čevar, 23; 2. Alojz Lesar, 23; 3. Ijenega. Z delom nameravajo kma- Marko Kralj, 24). — V temi: »Ko- lu začeti. Veliko del bodo opravili čevska med NOB«: Gimnazija-Ko- s prostovoljnim delom. Ce bo šlo čevje (1. Francka Urh, 17; 2. Kse- vse po sreči, bo strelišče v dveh odigrala važno vlogo v tem času. nija Žagar, 17; 3. Anica Bruner, mesecih zgrajeno. Ob otvoritvi no- Nič manj važna pa ni naša zgo- 17) in Šola M. Bračiča (1. Nada vega strelišča namerava Strelska divina po osvoboditvi. Deset 1st Marinč, 16; 2. Anton Mušič, 16; družina Sodražica organizirati strelsko tekmovanje, na katero bo- polet. GIBANJE PREBIVALSTVA KOSTEL Rojila je Skender Marija, gospo-brnja iz Kostela 6 — deklico Antonijo. DRAGA Mg-j-^ibbljani je rodila Ješelnik 5 __ L5’, Gospodinja iz Starega kota deklico Eriko. KOČEVJE e]oL°.roeili 80 se: Fisar Dušan- , Ktronionter iz Kočevja, Trg svo-47, star 26 let in Levstek , bia, roj. Šoštarič, delavka iz šal-vasi 92, stara 28 let, Pečar j. ' delavec iz Mozlja, star 28 i, .ib Mukavec Kristina, delavka Mozlja, stara 27 let. V novomeški porodnišnici sta odiii; Tekavčič Marija iz Stare kve 25 — dečka Edvarda in Li KINO JADRAN, Kočevje: od 3. do 5. junija ameriškin barvni cinema-scopski film »Vozovi na zahod«, 5. in 6. junija ameriški film »Oguljena džungla«, 8. in 9. junija indijski barvni film »Večna ZAHVALA °b težki izgiubi ljubega moža, ata in svaka JAKOBA KOŠMRUA iz Malega loga 39 se zahvaljujemo vsem, ki ste ga žed«, od 10. do 12. junija ame- spremili na zadnji poti in sočustvo-riški cinemascopski film »Avto- vali z nami. Posebno se zahvaljujemo tovarišu Knavsu Francetu za poslovilne besede, tovarišu Filipu Samsi ter vsem gasilcem PDG Mali log za izkazano pomoč. Vsem iskrena hvala. Žalujoča žena Frančiška, hčerka Francka in sorodniki. ZAHVALA Žene in matere iz Stare cerkve ___in okoliških vasi se prav lepo zah- film valjujejo dr. Aleksandu Musterju, pediatru (otroškemu zdravniku) za & Francka iz Kočevja, Ljub- SODRAŽICA: 4. in 5. junija fran- vse njegovo delo in požrtvovalnost ^ka 8 - dečka Toneta. coaki fibn »ogledalo na dve Y.**rh\ z? otrok^,2exh,° ™“ še ve" strani«, 11. in 12. junija ameriški llto uspehov v bodočem delu. barvni film »Dolina nasilja«. VELIKE LAšCE: 4. in 5. junija francoski farvni film »Noč in bus na stranskih poteh«. SVOBODA, Rudnik: 4. in 5. junija ameriški barvni film »Komu zvoni«, ©. junija ob 10. uri matineja mlad. filma »Dolina miru«, 11. ln 12. junija zapad-nonemški barvni film »Enostavno dekle«. RIBNICA: 4. in 5. junija ameriški cinemascopski film »Potemneli angeli« ter kratki film »Sen male balerine«, 11. in 12. junija francoski cinemascopski »Notredamski zvonar«. dečka Toneta. v>rla sta Fekonja Martin, dela-g5.iz Oneka 6, star 46 let in Šu-o. i Rozalija, rojena Grčman iz reSa loga 3, stara 85 let. RIBNICA PREKLIC Obžalujem žaljive besede, katere miegla L “to “l 2. Junij a "franco- ■“»*»£ 0 Bremec Marijl ski film »Velika Iluzija«. J^ročili so se: Gornik Vinko, DOBREPOLJE: 4. in 5. junija ame- Vfaet iz Dan 12 in Ambrožič Fran-Yjka, nameščenka iz Dan 18, Rus Ta i°' mizar iz Dolenje vasi 40 in Če 27° Favla, delavka iz Hrova- .^Ddili sta: Petek Ana. gospodi- riški barvni cinemascopski film »Džingiskan — Osvajalec«, 8. junija italijanski film »Luči varieteja«, 11. in 12. junija ameriški barvni film »Dimni signal«. Mejak Vinko Kočevje, Trata 21 ČESTITKI Janezu Jetiju, ki služi vojaški rok v Kragujevcu, želijo k 21. rojstnemu dnevu vse najboljše ata, rj? k Ribnice 153 - deklico Ma- PONIKVE: 9. junija italijanski film Eda in Cvetka. '1)0 in Kozina Ana, delavka iz »Lu*i varieteja«. ^ievice'siT'dva 'dečka — Matev- LOŠKI POTOK: 5. junija češki Milana. .^1 je ne, Rožna dolina Star 72 let. dr. Šmalc Matej iz c. IX. 53, Izdaja in tiska CžP »Kočevski jeT* v Kočevju. Urejuje urednl-odbor. Odgovorni urednik atij.a Cetinski. Uredništvo in ctoava v Kočevju, Ljubljanska ii^?a 14 a- telefon uredništva in yayave 3-89. Naročnina je 500 din, do 11 etn a 250 din in jo je treba v naprej. Za inozemstvo dih oz. 3 ameriške dolarje. ek°či račun 600-713 pri Komu-_ . 1-265 ™akli banid Ljubljana, podruž-■ica za BCočevje ■5, k:!!XTR£'? K.;,t roški barvni film »Sakramenska Guelph_ žeUmo za praznovanje Irk ,a<<' , . .. mnogo zdravja, ženo Karlinco ter KOČEVSKA REKA: 4. in 5. junija hčerki Milenko in Danico pa to-sovjetiki film »V rovih Stalin- bj0 pozdravljamo. Mama, Angela grada«, 11. in 12. junija ameriški in Aleksander z družinama ter barvni film »Rihard Levjesrčni«, družina Levstik. OSILNICA: 5. junija nemški film —---------------------— »Stotnik in njegov junak«, 12. ju- PREDGRAD nija angleški barvni film »Lepo predvečer rojst. dnepredsed- je biti mlad«. nika republike tovariša Tita, so osnovne PREDGRAD: 4. in 5. junija čeho- pionirji višjih razredov slovaški barvni film »Kje in kod«, 11. in 12. junija francoski film »Dvigalo za izgubljeno«. BROD NA KOLPI: 4. in 5. junija ameriški film »Daljna obzorja«, 11. in 12. junija ameriški film »Prijateljsko prepričevanje«. šole Predgrad pripravili velik kres, ki je bil viden po vsej Poljanski dolini in celo na Hrvaško. ClTAJTE IN DOPISUJTE V »NOVICE« PODJETJE »ITAS« KOČEVJE Sprejme v učenje 10 VAJENCEV za ključavničarsko, strugarsko in elektro stroko. Interesenti naj se zglasijo v upravi podjetja zaradi nadaljnjega dogovora. V poštev pridejo učenci, ki so dovršili 7 ali 8 razred osnovne šole. »ITAS« KOČEVJE do povabili družine. tudi sosedne strelske Služba RAČUNOVODSKI BIRO, KOČEVJE sprejme iv službo KNJIGOVODJO(KINJO). Pogoj za sprejem je popolna srednja šola ali praksa pri delu v knjigovodstvu. Nastop službe 1. julija 1960. Razpis Komisija za sprejem delavcev in uslužbencev pri mizarskem podjetju »Mizar« Kočevje razpisuje mesto RAČUNOVODJE. Interesenti naj se zglasijo do 15. junija 1960. Nastop službe po dogovoru. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku. Pogoji: Najmanj 5-letna praksa v samostojnem knjigovodstvu in strokovni izpit. Rozgi o s Zaradi onesnaženja vode in ukrepov, ki so temu sledili, je postalo preskrbovanje prebivalstva s pitno vodo najkritičnejše. Do nadaljnjega bomo preskrbovali prebivalce s pitno vodo samo v sledečih dnevnih urah: zjutraj od 6. ,do 8. ure, opoldan od pol 11. do pol 13. ure, zvečer od 18. do 20. ure. Prepovedujemo zalivanje vrtov in pranje avtomobilov ter slično potrošnjo pitne vode. Kršitelje bomo kaznovali. Prebivalstvo naj racionalno uporablja pitno vodo, jo varčuje ter koristi res samo za pitje in kuhanje. Ko se bo s prvim izdatnejšim dežjem situacija izboljšala, bomo prišli zopet na normalno preskrbo s pitno vodo. UPRAVA VODOVODA KOCEVJE-RIBNICA SPREJEM VAJENCEV Upravni odbor TRGOVSKEGA PODJETJA »KRIM« VELIKE LAŠČE razpisuje delovna mesta za vajence, in sicer: ♦ VAJENCA ZA POSLOVALNICO ROB, ♦ VAJENKO ZA POSLOVALNICO VELIKE LAŠČE ŠT. 2, ♦ VAJENKO ZA POSLOVALNICO ORTNEK Pogoji: dokončana osemletka ter veselje do poklica. Prošnje naj kandidati pošljejo na upravo podjetja do 12. VI. I960. TRGOVSKO PODJETJE »KRIM« VELIKE LAŠČE V STARI CERKVI GRADIMO Vendar so se uresničile dolgoletne žlelje tukajšnjega iprbival-stva, da smo uspeli in začeli z gradnjo našega kulturnega doma. Že 1. 1959 je bilo ustanovljeno DPD1 Svoboda v Stari cerkvi. Delo Svobode je potekalo v upanju na zgraditev doma. Bivši upravni odbor je nabavil gradbeni material. Ker pa ni bilo finančnih sredstev je ostalo vse le pri obljubah. Različna mnenja so se kresala med seboj; novi dom ali pa samo popravilo starega. Izvoljen je bil nov upravni odbor Svobode. Odbor je zastavil vse sile in zaprosil KGP za materialno in moralno pomoč. KGP je dovolilo adaptirati upravno stavbo sredi vasi v kulturni dom, kar smg z veseljem sprejeli. Ustanovljen je bil poseben gradbeni odbor, vodstvo odbora ie prevzel tov. Julij Planinc. Načrt za dom je napravil tov. Knavs, gradbeni tehnik. Začeli smo pripravljati material, finančna sredstva pa nam je zagotovilo KGP ln tudi občina je obljubila pomoč. Povezali smo se z množičnimi organizacijami. SZDL je organizirala prostovoljno delo po vaseh. V delavnicah bodo izvršena obrtniška dela nekaj tudi s prostovoljnim delom. Strokovnjaki so prevzeli še ostala gradbena dela. 16. marca je bila zasajena prva lopata, sredi maja pa postavljena prva opeka. Prebivalci so sodelovali pri kopanju temelja, prevozu peska, betoniranju, rezanju lesa, prevozu kamna in lesa. Ekipa iz Slovenske vasi je bila prva na delu. prebivalci iz Koblarjev so bili prvi prostovoljci pri prevozu peska. Slovenska vas je opravila 75 ur, Breg 47 vir, Koblarji 74 ur, Stara cerkev 35 ur, Gorenje 28 ur, Mlaka 24 ur, PGD Ložlne je opravilo 60 ur prostovoljnega dela. KGP Mlaka je sodelovalo pri prevozu s prostovoljnim delom. Gozdna uprava v Stari cerkvi nudi vsestransko pomoč. Glede prostovoljnega dela po vaseh je pokazalo največje zaln-teresiranje starejše prebivalstvo. Mladina bi se lahko pokazala z večjo požrtvovalnostjo, saj je dom v prvi vrsti namenjen njej. Zelo pridni so pionirji osnovne šole. Očistili so že veliko opeke in naredili 204 delovnih ur. Mizarska delavnica na Bregu bo naredila vsa mizarska dela, sedaj so naredili že 89 prostovoljnih ur. Z novim demom bo tudi v Stari cerkvi zaživelo kulturno prosvetno delo, kulturna zabava in Izobraževanje odraslih na kakršen koti način. Zato ne odnehajmo, naši napori ne bodo zaman. Kulturno razvedrilo bo prineslo našim družinam srečo, mir in zadovoljstvo, kar ima gotovo večjo vrednost kot nezdravo posedanje v zakajenih gostilnah. Dom bo v pomoč tudi našim množičnim organizacijam. OB ROBU ALI DELAVEC ALI KMET! iPo -poti po Loškem potoku sem v razgovoru z ljudmi slišal tudi tole: »Prej ali slej se bomo morali odločiti in deliti med delavce in kmete.« Res bo moralo priti do tega. Zemlja je v teh krajih skopa in daje skromne sadove. Izjema je krompir ter deteljišča. Rešitev je v živinoreji, ki bi lahko kmetovalcem prinašala več koristi kot pa jih prinaša sedaj. Res je, da so tudi pri živinoreji naredili lep korak naprej, vendar bodo morali še veliko narediti, da bo motenost krav enaka kot v razvitih živinorejskih področjih. Z opustitvijo nekaterih kultur, ki prinašajo skoro zgolj delo, ter gnojenjem lazov in travnikov (pač tam, kjer je zato zemlja), bi pridelali več dobre krme. kar je osnovni pogoj za razvoj živinoreje. Vsekakor imajo in bodo imele v tem procesu odločujočo vlogo tamkajšnje zadruge (na Hribu in Travniku). Začeto delo bodo morale nadaljevati s še hitrejšim tempom. Delavec ali kmet! Še vedno mi zvenijo te dve besedi. Delavcev-proletarcev v pravem pomenu besede je še malo v teh krajih. Skoro sleherni ima doma še krpo zemlje, ki mu jemlje skoro ves prosti čas po napornem delu. »Toda prisiljeni smo, da obdelujemo zemljo,« sem slišal govoriti delavca, »ker nam zaslužek ne zadostuje za preživljanje. Kadar bomo toliko zaslužili, da bomo imeli dovolj za potrebe svojih družin, bomo delavci opustili kmetovanje!« V sedanjih pogojih so prisiljeni še kmetovati, čeprav jim to jemlje moč na delovnem mestu. Z izboljšanjem materialnih pogojev (ti so pa spet vezani na večjo produktivnost dela), bo diferenca med delavcem in kmetom prišla sama od sebe. Tako bo postal prvi res lahko doiber delavec, drugi pa dober kmet, ki bo usmeril svoje gospodarstvo tako, da mu bo prinašalo večje koristi. Začarani krog delavec-kmet in kmet-delavec se bo razvoeljal. Vse kaže, da se je ta proces že začel. KROMPIR PO 13 DIN V zadnjih dneh so prodali kmetje iz Dobrepoljske doline preko svoje kmetijske zadruge večje količine krompirja. Kmetje so nam povedali, da jim ga je plačala zadruga po 13 din za kilogram. i4š r% h krajev' Po več lei ne vračajo sposojenih knjig Minilo je deset let dela Ljudske Posebnih prostorov ni, zato bodo knjižnice Kočevje. Le redke so bi- uvedli posebne ure za sposojanje le knjige, ki so knjižnici ostale iz knjig pionirjem. Čitalnico pred-predvojnih dni. Med vojno so bile stavi ja jo dve mizici s 6 stoli, kar V (Matice vodo, \ Zadolje elektriko Z lastnimi silami je mogoče marsikaj narediti. Za to imamo dovolj dokazov, ko so naši ljudje s sredstvi ,kl so jih sami zbrali, zgradili vodovod, elektriko itd. Po tei poti gredo tudi prebivalci Otavic in URADNE URE Uradne ure in dnevi na ObLO so za to, d'a jih upoštevamo. Tega pa se marsikateri državljan ribniške občine ne drži. Prihajanje strank Otavic pri gradnji na občino v neuradnih dnevih moti delo uslužbencev. Zato bi bilo lesa in ga doslej zbrali. 80 kubičnih metrov. Poleg tega bodo sodelovali s prostovoljnim delom, prav tako tudi prebivalci vod'ovoda. Elektrifikacija v Zadoljiu je v te- vse knjižnice razdejane in knjige raznežene. Danes si vsak ne more še kupiti nove knjige, ker so drage. Raje st sposojajo knjige v knjižnici in za nekaj dinarjev lahko vsak prebere dobro in zanimivo knjigo. Zanimanje za branje nenehno narašča in statistika pove, da si je lani v Kočevju 12 tisoč bralcev sposodilo 30 tisoč knjig. V številkah povedano, in če bi bilo to enako raz- prav, da bi ljudje, kadar imajo deljeno, je bil vsak prebivalec Ko- Zadolja v ribniški občini. V Ota- ku. Če bo šlo vse po sreči, bodo opravke na občini, prihajali in ure- jevia dvakrat v kniižnici in im'nnU A rrrt-*r\ /J 51 i tj orl at taiJ - . J „ J „ 1_______'_____J • __ 1_____ • 1 ' • i • 11Y______„ * 111 vicah bodo zgradili Zadalju pa elektriko. Otavice je sorazmerno majhna vas. Ljudje so že dolgo časa gojili željo, da bi imeli vodovod. Za vodovod pa je potreben denar ... Pogovorili so se in akcija je stekla. Doslej so zbrali. 250 kubičnih metrov lesa. Vodovod, dolg bo okrog 2 km, bo stal po predračunu okrog 7 milijonov. Vrednost lesa ter prispevek, na katerega računajo od Vodne skupnosti Kočevje-Ribnica. bo predvidoma zadostoval za gra* ditev vodovoda v Otavice. V Zadolju obsega vas vsega osem hiš. V vasi še vedno brlijo leščer-be. Kdo ne bi razumel željo ljudi, da bi tudi v njihovo vas prišla elektrika? Začeli so z zbiranjem vodovod, v dela do konca junija gotova. jevali svoje stvari dnevih. Upokojenci iz Velikih Lašč na izletu določenih bral 5 knjig. Zal, da porazdelitev ni tako enakomerna. Med njimi je dobra polovica takih, ki si redno sposojajo. Še dosti pa je takih, ki knjig ne berejo. je premalo. Marsikdo bi rad prebral razne revije in časopise, ki jih sicer ne sposojajo, toda žal nima kam vsesti. Ostalo je samo pri obljubah, da dobi knjižnica nove prostore za čitalnico. Vse drugo je bilo važnejše kot dati prostor za edino čitalnico z modernim klubom v Kočevju. 'Ižnenadilo nas je obvestilo Ljudske knjižnice, obiavljeno v zadnji številki našega lista, v katerem opozarjajo, da 'bodo objavili j imena tistih, ki že več časa, alf : celo let niso vrnili knjig. Težko si l: je misliti, ozkosrčnost teh, ki knjig ne vračajo v določenem roku in jih sami sposojajo, d očim drugi čakajo in sprašujejo. Prijazni Upokojenci iz Velikih Lašč in Prišli smo tudi v slikoviti Pred-okolice, vseh nas ie bilo 40, smo jamski grad, ki stoji sredi visoke Mtretii "tisoč ie delav- ™ -^udeležili izleta, ki nam skalne stene, pod steno pa je po- delavCL Poltret'11 t,sM ie d V IgPfctS' In kdo največ 'bere? Statistika knjižničarki odgovarjata: »Zal, še pove, da največ berejo učenci in vedno je izposojeno.« »GALANTERIJA« DOBREPOLJE »Galanterija« Dobrepolje (štolama) se lepo razvija. Sedaj imajo zaposlenih že nad 40 ljudi. V zadnjem času so izpolnili proizvodnjo z nekaterimi novima stroji. V podjetju izdelujejo lesne galanterijske lepo slovensko morje, ladje izdelke. lebe. se 30. m< bo še dol^Pfctal v spominu. Obiskali srho Slovensko Primorje. Najprej smo si ogledali reško dolino. Videli smo .Vremenščico, bili smo na gradu Socerbi, ki se je nekdaj imenoval Strmec. Sedaj je obnovljen in odprt za turiste. Bil je krasen razgled iz višine Jerneja Malovrha, proti Trstu. Opazovali smo Cmi Izlet je odlično uspel. Med vož-kal in se po cesti, ki se v elegant- njo smo opazovali našo lepo slonih vijugah spušča v dolino Riža- vensko zemljo in prepevali ob zvone, odpeljali dalje. Prišli smo v Ko- kih harmonike, per. ki je imel nekoč dvojno ob- ___, . , ,. cev. poldrugi tisoč Sr ie smo obiskali še svetovno znano Postojnsko jamo. Okrepčali smo se v jamski restavraciji in se nazadnje ustavili v Cerknici, kjer smo uslužbencev, en kmet in 2200 Mladi bralci največ segajo po mladinskih knjigah. Se .posebej privlačne so knjige, ki opisujejo dobili našega dragega prijatelja ^tfrfnske dofiodke‘ StarejSi pa , segaio zidje in je bil res »glava« Istre. Dali časa smo se mudili v Piranu, v starem mestu z mnogimi zanimivostmi, kjer je šola za pomorstvo, tovarna za ribje konzerve in ladjedelnica. Tu smo občudovali naše in ga- po zanimivih romanih in drugih knjigah. Za več kot pol milijona kupi knjižnica vsako leto novih knjig. V glavnem kupujejo vse v slaven- Organizarito izleta ie bila v ro- ščini izišle kn1ise' Povpraševanje zneska, ki ga bo moral odšteti za , , T„ ,• ]T ...po nekaterih knjigah je tako veli- zamudnino. Ta ie kot vemo dva-kah Justine Jagodičeve, ki ie med ko_ da bi morali kupiti tudi po de- krat večja od izjposoievalnine. Vsa- Verjeli ali ne, nekateri imajo' knjige izposojene že deset let. 25 izposojevalcev se je leta 1953 in prej sposodilo 61 knjig in jih še-niso vrnili, še več pa je takih iz zadnjih let. Po dva ali trikratnem pismenem opominjanju je uprava knjižnice predala te izposojevalce okrajnemu sodišču. Na razpravi so priznali, da imaio knjige in obljubili, da jih takoj vrnejo, toda knjig kljub temu ni bilo. Res je. da se marsikdo ustraši velikega vožnjo tolmačila zemljepisni in zgodovinski pomen krajev koder smo se vozili. Za njen trud se ji vsi izletniki prav lepo zahvaljujejo. Prepričani smo, da nas bo drugo leto še kam popeljala. J. P. set izvodov. Ljudski odbor je za letos predvidel pomoč knjižnici v znesku 800 tisoč dinarjev. Razume se, da je to precejšen denar, žal še vedno premalo. Knjižnica nujno potrebuje več knjižnih omar. V knjižne omare spravijo le pet tisoč knjig, vseh knjig pa je nad 12 tisoč. Veliko knjig je vedno pri izposojevalcih, Z veseljem smo sprejeli novico, to(ja najmanj 2 tisoč knjig nima da bomo tudi na naši šoli prazno- svojega prostora. To onemogoča PRAZNOVALI SMO DAN POMLADI V Fari so imeli od 18. februarja do 9. aprila uspel tečaj prve pomoči. Tečaj je obiskovalo 25 tečajnikov in tečajnic. Nekateri so prihajali na tečaj celo do 8 km oddaljenih krajev. Vsi tečajniki so uspešno zaključili tečaj TO IN ONO ZLATI ČASTNI ZNAK Na VII. redni skupščini Avto- LOŠKI POTOK V družbenem planu občine Lo- moto zveze Slovenije, meseca maja ška dolina za leto 1960 so določili I960, je bil podeljen članom Avto- tudi 6 milijonov za gradnjo ceste moto društva Kočevje — Ing. Ja- Loška ddina-Loški potok. Predvi-nezu Troštu, Vinku Hren, Konra- deli so 'tudi sredstva za dograditev du Miše, Juliju Planincu, Bojanu Zdravstvenega doma v Loškem po-Slokarju, Tonetu Šercerju in Ivanu toku. Zgoncu — »Zlati častni znak AMZS« za požrtvovalno m uspešno delo na področju avtomobilizma in tehničnega napredka. Lepo smo proslavili V nedeljo zjutraj smo zgodaj vstali. Nestrpni smo sitnarili, zato se je mama jezila na nas. Ze ob osmih smo odšli pred šolo. Tam smo se zbrali. Prišli so tudi pionirji iz drugih šol. Nekaj pred deseto uro smo odšli proti mestu. Prv.i so korakali zastavonoše, za njimi pionirji, ki so nosili: zastavice, balončke, prometne znake, žoge in loparje. Pionirji gasilci so korakali z malo motorno brizgalno, taborniki so nosili šotore. Tudi pionirji zadružniki so drla TVD Partizan Sodražica vso predstavili. Med pionirji ni manjkalo tudi ribičev in strelcev. POMOČ SODRAŠKEMU PARTIZANU Občinska zveza za telesno vzgojo Ribnica je sklenila, da bo nu- PODJETJE »SMREKA« Kolektiv Lesne industr. »Smre- pomoč, da bo društvo spet zaživelo ka« Loški potok je v preteklem tako, kot je bilo že pred leti. letu ustvaril skupno za 250,888.000 DOBREPOLJU dinarjev vrednosti proizvodni e. Za leto 1960 pa se bo predvidoma po- S popisom kmetijskega gospodar-večala vrednost proizvodnje za na- s tv a se ie v Dobrepolju ukvarjalo _____ _ daljnih 5 milijonov. 15 ljudi. Popisovalci so imeli veliko pesmjj0 in deklamacijami. Podjetje namerava v kratkem dela. Popisati so morali okrog 700 smo gg razšli, času nabaviti nov polnojarmenik gospodarstev in gospodinjstev. Ka-(gater), katerega kapacitete bodo kor smo zvedeli v Vidmu, je popis precej večje od sedanjega, starega, lepo potekal. vali dan pomladi. Za nas je pomenilo to nekaj novega. Ze nestrpno smo čakali dan, da se poveselimo v lepi pomladanski naravi. Da bi naše praznovanje potekalo čimboli slavno, smo se na to že dalj časa pripravljali. Bil je lep sončen dan, ko smo se 28. maja ob 8. uri zbrali na šolskem dvorišču. Bili smo vsi dobre volje. Deklice so imele na glavi venčke, dečki pa so imeli s cvetjem okrašene klobuke. Razporedili smo se v sprevod in šli proti Slovenski vasi. Sprevod ie vodil Zeleni Jurij, za n hm je stopala v spremstvu dveh deklic Pomlad, nato pa so dečki nosili starko Zimo. Lep je bil pogled na sprevod in ljudje so nas občudovali. Kmalu smo prispeli v bližino gozda. Tu smo se najprej poslovili od starke Zime. Zažgali smo jo in z Jurijem in Pomladjo veselo zarajali. Igrali smo se različne igre, plesali kolo in se žogali. Tovariš upravitelj nas je povedel tudi v gozd. Iskali smo jajčka, ki so bila skrita pod mahom. Vsak je bil zadovoljen, če ie našel skrito jajce. Čas je hitro potekel, starka Zima je zgorela, mi pa smo se veseli vračali na svoje domove. V naših srcih je ostal prelep spomin na kemu, ki si prvič sposodi knjige, povedo, da je izposojevalni rok 14 dni za leposlovne in 4 tedne za znanstvene (knjige. To niše tudi na vsaki izkaznici izposojevalca. Uprava knjižnice resnično ne ve-kaj bi še storila, da pride do iz' posojenih knjig. Morda bo javna objava v časopisu le marsikoga spomnila, 'da ie zadrževati tv'? knjige in jih kljub opominom T& vrniti, toliko, kot prisvojiti si jih-Poglejmo po predalih in policah-če ni morda le še kje nevrnjena knjiga. Če to ne boste storili ali pa razvrstitev in izposojevanje. Še težje je s časniki in revijami. Upravni odbor knjižnice; ki se sicer le redko sestaja, je razprav- prijavili izgubo knjige, se vaše imj-ljal o uvedbi pionirske knjižnice prav lahko (Pojavi v prihodnjih1 in čitalnice. »Novicah«. Spremljala nas je rudarska godba na pihala. Po obhodu mesta smo se ustavili na Trgu svobode, kjer nam je govoril tovariš. Tudi pionirji so nastopali z Nato se prav lepo prazn0vanie pomladi. Hočevar Janko, V. r. osn. š. v Stari cerkvi ZA 15 MILIJONOV Proizvodnja zobotrebcev inštrumenti” Dobrepoljski dolini veča te Savo Vovk III. b r. šole »Mirka Bračiča« se v leta v leto. Tako je KZ Dobrepolje v zadnjem času odkupila od izdelovalcev za 15 milijonov dinarjev zobotrebcev. Druga pomembna dejavnost je izdelovanje obešalnikov. NOV VOZNI RED veljaven od 1. junija 1960 Vlak št. 6822 6824 6826 6828 6874 Kočevje odhod 402 1032 15.25 1800 1305 Stara cerkev odhod 409 1039 15.32 1806 1314 LApovec odhod 424 1054 15.47 1820 1331 Ribnica odhod 436 1106 15.59 1832 1348 Žlebič odhod 447 1116 16.09 1843 1401 Ortnek odhod 458 1127 16.21 1854 1430 Dvorska vas odhod 508 1138 16.31 1904 1445 Velike Lašče odhod 514 1143 16.37 1910 1457 Dobrepolje odhod 521 1151 16.44 1917 — Grosuplje odhod 550 1220 17.09 1946 — Ljubljana prihod 627 1257 17.46 2027 — Potovanje traja: 2.24 2.25 2.21 2.27 ure Povratek iz Ljubljane Vlak št. 6821 6823 6825 6827 6873 Ljubljana odhod 457 1140 1430 1918 — Grosuplje odhod 551 1222 1518 2004 — Dobrepolje odhod 621 1252 1548 2034 — Velike Lašče odhod 634 1305 1601 2047 515 Dvorska vas odhod 643 1314 1610 2056 527 Ortnek odhod 657 1328 1624 2110 555 Žlebič odhod 704 1335 1631 2117 605 Ribnica odhod 716 1346 1644 2128 614 Lipovec odhod 728 1356 1654 2139 627 Stara cerkev odhod 743 1411 1708 2154 645 Kočevje prihod 750 1418 1715 2201 652 Potovanje traja: 253 2.38 2.45 2.43 ure Vlaka št. 6874 in 6873 ob nedeljah in praznikih ne vozita Tratar Marjan: SoilCB in S611C6 O odločni borbi alžirskega ljudstva ,ki se bije za svoje pravice in svobodo že peto leto, čitarno in slišimo vsakodnevno te radia in dnevnega tiska. Seveda pa je zanimivejše, vse to videti od blizu. »Jadirolinija« pošilja vsak mesec svoje trgovske ladie v vse smeri na razna svetovna morja in ena teh linij, M gre v Severno Evrp-po, se dotika tudi Alžirije, in to mesta Orana. Da si tudi od blizu ogledamo to deželico in vsai malce pokukamo v ta predel Afrike, se nas je ravno pred letom dni odločila skupina desetih Jugoslovanov za to pot z našo trgovsko ladjo »RIJEKA«. Odpluli smo iz Šibenika, dobro natovorjeni z raznim blagom za tuja tržiša. Del tega smo po štirih dneh vožnje iztožili tudi v alžirski luki Oran. Do tja pa smo marsikaj doživeli. Južno od Korzike nas je dober dan dobro gugalo, da smo tako preživeli svoj-morski »krst«, nato pa smo se približali afriški obali in Alžiriji, ki se je vlekla pod visokim Atlasom mimo nas. Obala je zelena in zasajena ter urejena z večjimi nasadi pomaranč, smokev in drugega jažnega sadja, ki iih obdelujejo Alžirci, felabi, njihovi gospodarji na žive v Alžiru, Oranu in so bogati Francozi. V gozdovih na Atlasu smo opazili od časa do časa požare na večjih mestih. Mornarji so nam zatrjevali, da se tod že bijejo borci-Alžirci! Proti poldnevu četrtega dne, ko smo pluli sicer izven teritorij aln ih voda, je prihrumelo nad našo RI-JEKO francosko obalno vojaško letalo in v nizkem letu spet odhitelo proti Alžiriji. Kapetan Fr-ka nam je dejal, da to delajo večkrat, da bi nas zastrašili, čeprav tak prelet ni dovoljen! Proti popoldnevu smo opazili francosko pa-trolno ladjo, ki kontrolira v vojnem času ves promet, ki je usmer-jev v alžirske luke. Vendar, ko nas je opazila, se je umaknila in nas nekaj časa spremljala, nato pa izginila za obzor je... Kot smo či-tali pred mesecem, so ravno to našo ladjo ustaviti Francozi in izvršili v bližini Orana pregled, ker so se bali, da ne vozimo Alžircem kaj orožja! No, naši mornarji so vseh teh šikan že vajeni in se samo smejejo ter mislijo svoje! Proti mraku smo se približali Oranu. Nekaj časa smo morali čakati, da je pripeljal patrolni čoln svojega pilota, ki je nato našo »Ri-jeko« varno pripeljal v luko, ki pa se je že zavila v temo. Sicer so nam pripovedovati mornarji, tako so pisali tudi razni Bedekarji, da je to mesto znano kot najbolj živahno in razsvetljeno v nočnih urah. Toda tema je povedala, da je tu vojno stanje in policijska ura. Komaj so nas navezali, so nas že pustili same in prepovedali vsak izstop, tudi mornarjem. Zato smo se zatopili v zgodovino tega mesta, ki je vseskozi mesto borb in nenehnega menjavanja gospodarjev, odkar so ga pred 900 leti ustanovili andaluzijski mornarji; leta 1509 so ga že okupirali Španci, dokler ni leta 1790 takratni beg Hasan, boječ se domačega prebivalstva, zaprosil za zaščito Francoze, ki so seveda radi prišli in postati dokončni gospodarji do današnjih dni! Sredi hladne noči smo čuti pokanje, od nekod na je prišla melodija Alžirije, pesem borečega se naroda in nas zasanjala ter uspavala ... Zgodaj smo bili že na nogah, da dan dobro izkoristimo za oried mesta in spoznavanje Alžircev. Fog- nad Alžirijo led mi je obstal na velikem napisu, ki se je bahal na pomolu: ICI LA FRANCE! — »Tu je Francija«. Da, takih napisov in raznih drugih gesel sem potem videl v mestu več, vendar borba in drugačno življenje Alžirije to vse zanika v celoti! Cariniki in obalne oblasti so nam hitro dali dovoljenje; kar začuditi smo se, da je šlo tako hitro. Ukazali pa so nam, da moramo biti ob 16. uri že na ladji, sicer se nam lahko kaj pripeti. Pohiteti smo v mesto in obstati, ko smo gledali velike avenije z imeni francoskih zavojevalcev, spomenike, visoke stavbe in nebotičnike. Trgovine in večji lokali so v rokah Francozov, toda na ulicah vidiš domačine z znanimi pokrivali, ženske pa pokrite preko obraza, oblečene zelo revno, vmes pa trope raztrganih in umazanih otrok, ki prodajajo ameriški žvečilni gumi! To pa je prebivalstvo v večini. Vmes pa razna vojaška vozila, vojska vseh rodov in barv! Avtobusi imajo zamrežena okna. ker večkrat pokajo bombe, mine. Tudi nam so povedali, da je promet z notranjostjo prekinjen. Ob vstopu v javne lokale pregledujejo vsakega obiska-valca, če ne nosi orožja ali streli-va. Kot je to bito pri nas med zadnjo vojno* Kaj neprijetni spomini! v dveh skupinah smo si ogledali mesto podolgem in počez in se povzpeli tudi na goro Ejden, kjer je vojaška trdnjava. Zadaj nam je begal pogled proti puščavi, kamor so odletavala letala in se je dvigal dim. Ko smo sestopali z vrha, smo v zelenilu zagledali beto poslopje, kjer so vežbali vojaki. Zvedeti smo, da je to vojašnica Tujske legije, kjer se vojaki raznih narodnosti pripravljajo za boj proti Alžircem. No, še nižje pa smo opazili barake in za mrežo žene, starce in otroke, kt so iskali sence ter žalostno gledali mimoidoče. To je eno izmed neštetih taborišč, kjer trpi prebivalstvo Alžirije ... Spet žalostni spomini na našo borbo! Še marsikaj smo ta dan videli, marsikak pogled je obstal in se srečal z našim. Na nekem kiosku je visel plakat z napisom: »Živeto francosko-muslimansko bratstvo!« Preko njega pa velik NON! (NE!). Mogoče bi imeli dovolj za ta kratek izprehod po Oranu! Toda ne, tam pod goro Ejden smo opaziti iz blata narejene hiše, iz katere sta zavdarjala smrad in vročina ... Da, tu pa žive Alžirci, "domačini, dočim se v drugi polovici mesta bahajo v visokih nebotičnikih Francozi, sedanji gospodarji... Preveč smo videti. Vse to na«* je potrdilo tisto, kar dnevno čita' mo in slišimo. Ko smo že slonel* na ograji svoje ladje, smo opazil* prav ob naši RIJEKI, kako so delavci razkladati velika kolesa bodoče žice, ki jo je ladja pripeljala iz Francije! Ati je to simbol francoske svobode, smo se spraševati-Dvignili smo sidro, sonce je posijalo na Oran, mi pa smo se počasi odmikati in Obnavljali vse vtise, ki so nam pač začrtali vse tisto, kar smo že vedeli in sedlaj na lastne oči tudi videli! Spraševati P3 smo se, kdaj se bo zbudila vest človeštva! Vendar, saj konček te smo le spoznali, ko smo čez neka.) dni v znani Palači Madamme Tiso*? v Londonu v sobi »strahot« opazili med mučitelji poleg Hitlerja Mussolinija tudi francoske pado' brance-Massujevce, ki mučijo Al' žirce! Prepričani smo, da bodo Al' žirci le zmagali; to so nam pok3' zali njihovi pogledi, pogledi de' lavcev ob obali, in vsi tisti p3 oranskih ulicah ter v taborišču P°° Ejden om... .. id Ostali so spomini na Alžirijo, jr se v krvi trga dz rok francoski zavojevalcev.