Katolišk cerkven Ust«
Tečaj X.	V Ljubljani muhf.a «er/Mn« IS o T.	f/«/
i spomin ht preudarek mlartenčem, slasti učenemu, ki si stan volijo.
(Zložil nekdaj oekdanj učenec.)
„\tisni v sere* globočino. O priserčno dete moje! Kar preskirbna mat' ponuja Ti v spomin na pota tvoje*.
Kdmundu tako je sinu Nekdaj sveta mat' Mabila, — K' je '* Angleškiga v Francosko Bil namenjen . — govorila.
„Zvit je svet, hudA je spačen, Wreh mogočno gospodari, Sledenj drujga zapeljati, Pogubiti ga kovari*.
„Var se vsake tovaršije, Ki se Minsko priliiuje;
V	sercu pa želeije greha Tvoj'mu mladmu sercu kuje!"
„\ edi, de nedolžnost lepa, kakor hitro je zgubljena, Je kakor cvetlica vela,
V	Milnčnim dnevu odkoaena'4.
„l)erži svojih se dolžnosti. Delaj šolske opravila; Vir'lenobe se, •— le-ta jc Silo mladih sere spačila*.
«.\l »i v sreči in v veselji,
britkosti te težijo: Vsdigni serce pr<>l nebesam, klici ^Jenima""4. «„Marijou-.
»Blagoslov želim nebeški Ti po poti s tabo dali. In ker se od mene ločiš. Bodi ti „„Marija"" mati!"
UUs mladenču U globoko Je presunil serce mlado; Sklene, so po njim ravnati, Bog mu k temu dal je gnado.
Angelske dajal je vselej Čednosti mladencem zglede, \ arval sc ko »mertae pšice tiresne misli in besede.
O. kako de so nebesa
Scrca cisiiea vesele. Se prepričuj, moj mladenič. Iz precudne zgodbe te-le:
•) I. N. K I
Nekdaj Kdmund z družbo mlado Se v podnebje milo spravi, Sc sprehajali, vedriti Po cveticah, po dobravi.
Tovaršija lahkoumna. Fantje mladi derzoviti, Marsikaj, ki ni spodobno. Zdaj začnejo govorili.
Kdmund. kadar to zasliši,
V	čistim sercu se zavzame. Od tovaršev urno zbegne, Svete bukve braii jame.
In, ko treni«, zal mladenič
V	belolesketeči opravi Kdinundu se kar prikaže, In prijazno ga poidravi.
Kdmund pa sačne s terme t i
V	svoj' nedolžnosti, prostosti. Nc vedoc, kdo lepoticek
Je v nadzcmcljski sviilosti?
„.SVj »itn ruti k dan r »oli * laho, \e po%n*t uko me Iritfe, Kdmund? pridi bliiej k meni, In poglej na celo moje".
To prikazni glas nebeški. To je sladka bla beseda: Kdmund pa slei menja vmolknc. In mladenču v lice gleda.
In na njega solnčnim čelu On zagleda čudo cudov: rJe%u» hriuluH \az>urencan, kralj vi«okoMtiien' Judoc. *)
Božje Dete spred oči jc Kdmundu zdaj kar gbežalo; Pa veselje mu nebeško
V	čistim sercu je ostalo. —
Srečin sin! ki skerbna mati Ua je v mladih dneh učila. Ureha zmot se ogibati, Varvat' kerstniga oblačila.
Srečna tnal'! ki vidi sina Le z nebeškim se družiti, In zastonj ne opomina. Božjim' Jagnjetu služili.
Ugovor
o priložnosti godu našiga Visokočastitljiviga in Milostljiviga škofa in kneza.
(konec.)
K sprednikam štejem drugič duhovne pustirje, mašnike in viši duhovne »preduike, kukor so papež in škofje. Hvaležnost smo Hogu dolžni, de je v svoji očetovski skerbi za nas stan postavil, kteriga dolžnost veže, posebno /.a naše zveličanje skerbeti, in kterimu je tudi zavolj lega oblast in moč od zgorej tluna. Duhovnim pastirjem je duhovna skerb zu keršansko ljudstvu izročena iu naložena, oni so pastirji čede, od ktere bodo pred Božjo sodbo odgovor dajali, oni so namestniki Hožji iu namestniki Jezusa Kristusa, ili kakor je Jezus prišel vse ljudi osrečit iu zveličat, tako tudi oni skerbe za osreceuje iu zveličanje vsih, ki so jim izročeni. Oni oznanujejo iu razlagajo zvclicaiiski Jezusov nauk, kteriga je Jezus iz nebes na zemljo prinesel, kteri razsvetljuje polu našiga življenja, in nam kaze, kaj nam je tudi v večnosti uputi; oni dele svete Zakramente, nar veči pripomočke k našimi! zveličanju; oni so dclivci lložjih skrivnost; oni grešnikam grehe odpušajo. ali jih pa tudi zaderžč, oni umirujejo njili vest, jih spravljajo z razžaljenim llogam, iu jim tlele augelskigu Kruhu, ki njih dušo z gnudami uapoluuje ju jo redi iu ohrani v večno življenje. Oni opravljajo nar svetejši iu nar dobrolljivši daritev, kjer sc sam llozji »sin daruje zu ljudstvo nebeškimi! Očetu v od-pušanje grehov, v prošnjo množili potreb, iu v zalivalo za vse nam od lloga Očeta dodeljene brezštev ilue dobrote in gnade. Oni molijo za ljudstvo, iu mu veliko bla g ra ili gnad sprosijo ud Hoga, oni v dušnih iu cusuih zadevah s svojimi nauki in z dobrimi sveti vernim uu strani sloje, in so tudi v njih bolezni, in v njih smertni uri njih nar veči pomočniki. Velika, ljubi moji, imenitno iu težka jc služba duhovnih pastirjev, velika je njih skerb, kakor piše sv. Jane* Krizostom, oni morajo čuti nad dušami, ki so njim izročene, od kterih bodo mogli odgovor dajati. Ti imaš le svoje opravila oskerbovati, ako si le opravil, potem nimaš druge skerbi; duhoven pa, če je tudi zu svoje življenje skerbel. pa ne tudi zraven pridno za tvoje, bo s krivicuiki pogreznjen v pekel. Zuto, ljubi moji! skuzujte duhovnim spoštovanje in čast zavoljo njih častitljive službe, ljubite jih, bodite jim hvuležni zu prevelike dobrote, ki jih vam tlele, od njih se sme reči, de so vaši veliki, nar veči dobrotniki na zemlji, bodite jim pokorni, ubogajte jih, poslušajte radi lložje nauke, ktere vam oznanujejo, iu prizadujte si s pobožnim, svetim keršanskim življenjem, kur posebno od vas žele, jim veselje delati, kukor llog sum zapoveduje: Ljubile svojiga llogu, govori Hog po modrim Niraliu, iz vse svoje duše ili imejte v čusti njegove duhovne. |Sir. 7, .'13.) Bratje, so besede sv. Pavla, hodile jim hvaležni, kleti za vas delajo, vtis v laospotlu vladajo iu opominjajo, zavoljo njih opravil jih posebno ljubite, hc nas Visokočasinljivi iu Milostljivi
škof in knez, kterih 7."». častitljivi god smo včeraj obhajali, vso čast. vse spoštovanje, vso ljubezen in serčno zahvalo zasluzijo, mi ni treba skazovati, ker že slehern dober duhoven. kteri je le samo mašnik. pa svojo službo zvesto opravlja, in zgled pobožniga življenja daje, čast, ljubezen in hvalo iu tudi vso čast. ljubezen in hvalo zasluži. 33 let naš prečastitljivi škof vladajo ljubljansko škofijo. njih skerb ni bila ohernjena le na eno faro. ampak na 300 fara: koliko so se v leni času trudili, koliko delali, koliko si prizadevali. koliko terpeli. koliko in kolikih skerbi prestali, ni izreči: to ve le tisti, kteri njih veliko in težavno službo, če tudi ne popolnama, pa saj nekoliko od delječ pozna. Njih neutrudeiii modri vladii ui le duhovšina grozno veliko dolžna. ampak tudi vsi verni naše škofije dosti, brez števila dobrot in gnad po Njih vživajo. Zahvalimo torej dans vsi (iospod-Boga. preljubiga nebeškiga Očeta, preljubiga .Jezusa in Zveličarja. in preljubo Mater Božjo zu Njih predrago življenje, in prosimo, de bi jim Bog v večnosti z ne-strohljivo krono stotero poplačal, kar jim mi ne moremo poverniti. Nikoli pa. ljubi moji! ue pozabimo. Bogu do-padljive hvaležnosti, ktera je v tem. de si bomo, kakor so nas naš Vikši pastir, naš preljubi Oče v več pastirskih listih opoiuinovali. vsi prizadevali za veči pobožnost, svetost in Božjo ljubezin. iu de bomo slovo dali tem uli drugim ostudnim pregreham, ktere že lukaj na svetu človeka z ne-pokojem in s si rabam, s pekočo vestjo uapoliiujejo, po smerti pa ga v peklenski brezen pogreznejo, kteriga nas usmiljeni Bog obvaruj. Amen!	M.
Ogtert po Siovenahhn•
Iz Lnthljanc. 2'.». u. m. je prišel iz llartumu v Ljubljano in se je v ponedeljik nu Dunaj podal misijonski družnik iu rokodelec Roch. iz Tirolskiga, kteri nam je marsikterc reči zastran srednje - afrikanskiga misijona pravil. ki jih tukaj naznanimo, vender ne moremo za zanesljivost vsiga popolnama porok biti: rokodelcu K o c Iisicer kakor pošteniga Tirnica osebno poznamo.
liosp. Provikar so odšli proti koncu sušca ua Belo reko. kakor je že znano, in mogoče de sc ob koncu kimovca v Hartum vernejo, potem pa se mislijo v Kvropo podati, iu sicer nu l.askim prezimovuti. po tem dalje tudi v naše kraje priti. Terpe neki večkrat na nožni oteklini, sicer pa so zdraviga obličja.
V misijonskim stuiiovišu g. Mozgana je mende šc nar več upanja za povzdigo uboziga in pogreznjeniga ljudstva. Mala prigodbica iz njegoviga življenja nam naj lepši po-jasiiuje njegove zadeve z Ijudstvam. Nekiga dne gre g. Mozga u v log. ne vem, po kakošnini misijon zadevajo-cim opravilu, iu priveze svojiga osliča k nekimu drevesu. Ilolgouhu se pa ne ljubi, nu svojiga gospodarja čakati, temuč se reši in svojoglavno doimi koraka. Ljudstvo žival zagleda brez Ijuldjeiiiga misijonarja, šum zažene, de ga je neki divja zver končala, ali kaj hudiga dc se mu je uakljucilo? Velika množica v joku iu žalovanji germi proti logu. kjer ludi svojiga dobrotnika in duhovniga očeta v svoje veliko potolažilo iu novo veselje živiga in zdraviga najdejo. Ta gospod misijonar ima čez 30 otrok v svoji šoli. ki jih uci keršaustva. dela iu sploh vse olike: moha-medanske posle je vse odpravil, iu »i je sum zberižil on-dotnih otrok zu hišno delo iu postrežbo. Zdaj je tudi naš rojak .lauez klancu i k pri njem iu mu opeke ali ee-gel dela. \ko hi gosp. P i r ber ue bil umeri, bi hili mende to leto g. M o žgana v Kvropi vidili; zdaj pa ze ne more od oudol. dokler se nova misijonarja, gg. I.anc iu kaufman. ki >ta z gosp. provikarjem oh enim nu Belo reko sla iu sta k njemu namenjena, kikovskiga jezika iic naučita.
V llartumu. mestu s 40 do 45 tavžent prebivavei, je bilo sicer oklicano. de zavoljo prestopa iz luohaniedan-
stva k kaki drugi veri ni več kazni; vender se posvetne serca le počasi dajo z zveličavnimi žarki svete katoliške vere ogrevati, in tudi nekteri ondotni katoličani ne dajejo dobriga zgleda, kakor je njih dolžnost, V Hartumu še ni zamursko, kakor nekteri morebiti mislijo, temuč je sploh rujavo berberinsko ljudstvo pod turško vlado in s turško vero. Vender zmed njih sto morebiti komej eden zna po turško moliti, kar je pa nekoliko bolj olikanih turkov, oni spoznajo , de je Mohamedova vera goljufija in slepija. Stari mudir Suhim-hej in general Husejn-boj sta bila na Sveti-večer o polnoči pri zornicah v misijonski kapeli in se jima jc silo lepo zdelo; „Vaalahi k vaj is" (pri Bogu - to je lepo) sta rekla, slišati petje in viditi jaslice in čedno napravljeno kapelo. Poprejšnji Osmuu-bej jc rekel: „Mu-hauiedanstvo jc nič; katoličanstva pa ue poznam". Prosto ljudstvo toliko bolj brez skerbi v pregrehuh tiči, ker neki to vražo ima, ue vem, uli iz korana ali od kod: če se le do komolcu umije, de je vse odpušeno.
kur jc čemih v llartumu, so razun misijonskih skorej vsi sužnji, iu če je sem ter tje kak zamurec tudi spro-steu sužiujstva, se ne zna sam sebe vladati. Ako dobi kak bakšiš ali darilo, rajši zapije, kakor de bi si pošteno obleko iu druzih potrebnih reči napravil. Ne eden zmed černih nima v llartumu posestva ali kupčijstva. Torej je pač res. kar misijonarji pravijo, de ti ljudje morajo naj poprej spoznati, dc so ljudje, potlej še le se zamore kaj za čisto keršanstvo pri njih začeti. Iti lahko si razlagamo tudi gosp. Možganuvo djunje, ki pravi, de bi zamogel precej vse svoje ljudi kerstiti, ako bi bilo s tem že vse doseženo, pa jih mora poprej pripravljati. — Kako ile jim tudi preblagiga čutila hvaležnosti rado primunjkuje, se vidi iz naslednje dogodite, (iospod provikar so bili dva zamur-ca — moža iu ženo — ki stu bila za roko in zu vrat vklenjena s Kordofanu v llarlum pripeljana, iz sužnosti rešili, sprostili, jili v misijon vzeli, jima obleko in šc plačilo tlajali, de bi bila delala, sc počasi poduecvala in za sprejemu keršanstva pripravila storila, pa kmal nista bila več zadovoljna, sta misijon zapustila iu šla drugam delati. Tudi pri misijonskih otrocih zraven Adamu imu vse prepugosto tudi Kam svoj prostor v sercu in svoje okence, de iz človeka gleda. Naša misel je. tle bi mogli verni po Kvropi le še z veliko veči gorečnostjo za to ubogo, nesrečno, zatopljeno černo ljudstvo k Bogu molili in klicati k Marii: „0 Marija, nebeška Kraljica! prosi, prosi za uboge zamurce, tle bodo- z nami vred deležni obljub Kristusovih!"
lluzun turkov in zamureov so v llartumu tudi ločenci ali ruzkoluiki k op t i, pri kterih vse njih djanje in nehanje razodeva, kako ob vse duhovno življenje so taki, ki se od sv. katoliške cerkve ločijo. Njih obnašanje v cerkvi je silo po-hujšljivo: kar na glas govorijo, in se prederznejo celo svojiga duhovnu zuvračevuti. ako pri branji evangelija kake besede prav ne izreče ali se mu kaj spotakne, in ga priganjati ter mu glasno zabavljati, ako jim prepočasi opravlja ali jim sicer kaj prav ni. Pri taki razvaji se jc bil neki njih pisar tmli v misijonski kapeli blezo pozabil, ali seje iz prederznosli vtaknil v besedo pridigarja, ki jc bil pa v pričo vsih s primernim odgovoram za svojo postrežljivost dobro plačan, iu se mu naslednjič ni več kaj taciga poljubilo. Ljudstvo koptiško je nevedno in vnemarno. ter pravi: \ko naš škof k katoliški veri prestopi, bomo tudi mi. Tudi njih škof se jc že dal k temu pogovoriti, pa kmalo je bil spet druzih misel. Cni se rudi izgovarjajo: Sej smo mi ravno to, kar vi; častimo Mater Božjo itd. (iospod provikar pa so o neki priliki ua misijonskim vertu pri takim besedovanji odlomili palmovo vejo od drevesa in so jo na tla vergii, rekoč: „To ste vi, kopti, — odtergana veja; niste več zrušeni z drevesum sv. cerkve, kar smo mi". Neki nižji njih duhoven je žc ves misijonsk, pa on sam ne more kaj; posebno rad bi neki v Him šel. .Vi dvomiti, de bo z Božjo pomočjo tudi tem koptam enkrat luč zasvetila.
v čimur bi katoličanstvo v Hartumu gotovo veliko pridobilo.
V Gondokori ima ondotni misijon tudi dosti bridek stan. Kadar pridejo gospod provikar, so černi pripravni in voljni vso stori i iu vse obljubijo; ko pa odidejo, nadlegajo misijonarja za biserje in pravijo: „Daj nam biserjev, ti si Hu/enj Abunu-Soliinunov" (g. provikarjev). Take zapopad-ke imajo ti nesrečni ljudje! Marsikterikrat so celo v nevarnosti pred tacimi rogovileži. Zdaj je tam gori rokodelec Ladner z za mu rs k i m zidarskim učencam iz misijonske šole, in si priziduvejo misijotiišnico z zidam obdati, po tem bodo veliko bolj mirni in varni. Poprej so jim puglavci večkrat plot pretergali in po vertu ropali, ktera pregreha tudi keršanskim porednežem ni neznana. Zvonove i/. Ljubljane imujo na nekim drevesu v misijonišnici napravljene, de z njimi zvone. Sicer misijon svoje oko zlasti na mladost obrača, pri kteri je še kaj več upuuja. Gosp. Koch pravi, do je prišel v Kvropo obnebje uli sapo nekoliko spremenit, ker jo bil večkrat bolehen, v vel. serpunu pa de nove misijonarje iu rokodelce v llartum popelje. Pravi, de 3 duhovni so se spet za misijon glasili, kar so v misijon zvedili iz tirolskih listov od gosp. Mitterrutzuerja. Zanesljivo se mora v kratkim bolj natunko slišati, ako imujo spet kteri iti, in pa kdaj de pojdejo? Ko on spet v llarlum pride, pravi, de se bodo posebno cerkve lotili, ki imu biti kake 3krut tolika kakor je nova ternovsku. Bog daj, dc bi se hitro z dobrimi kristjani napolnila. Pri pričujoči misijonski kupeli v Hartumu jc poseben pogrešek, de razun zvončkov nič zvona nima. Ako bi blagovolil kak dobrotnik ali njih več skupaj par malih zvonov napraviti, bi morebiti tudi to k budeuju iu poživljevunju keršanskih misel v llurtumu dosti poma-galo. Ce bi tudi poznejši nova cerkev nove veči zvonove dobila, bi se sturi lahko za drug misijon p. pri sv. Križu obernili. Ako bo dosti zidarjev iu bi ne bilo nič zaderžkov. bi neki utegnila nova hurtumsku cerkev v 2 letih dokonča-na biti.
Spomina vredno jc tudi še, kuko je numestni kralj Said-paša o svoji pričujočnosli v llurtumu počel s služabniki. ki so krivično delali. Kadi ali pervi sodnik, njegov brat, in 3 generali so bili skoz 3 dni gologlavi ua solucu na ogled izpostavljeni in po trikrat na dan tepeni, potem pa vklenjeni v .Mcksandrijo odpravljeni. Misijon. ki jc bil poprej ohrekovau, je pri njem spet prišel v veljavo. Ilokler jc bil numestni kralj v Hartumu, je dobival salato iz misijonskima vertu, iu vsak dan so gosp. provikar šli k njemu. Said-paša je bil v Kvropi, na Francoskim z rej en, iu ve ceniti oliko in učenost, in tudi mohamedunstvo prazno verstvo mu zanesljivo ni neznano. Torej se smejo boljši čusi tamkej upali, zlasti ker je poglavar v Sudanu zdaj kristjan iz Sirije, kar tudi gosp. Koch ve. Pri sodnijah se več ne dela po koranu, kakor ou pravi. imajo tedaj mtizuluiani in drugi enako pravico pred sodnijo.
Iz i e nt - Andreja na koroškim. K —. Naš pre-skerbni viši pastir so pretečeniga mesca vel. travna z dvojno nebeško brano duhovstvo in ljudstvo svoje školije razveselili in poživili, namreč z duhovnimi vajami tukajvšent-Andreji in s sv. misijonam v Bistrici. Ljudstvo je namreč v veliki l.avrctanski cerkvi pri lepo ozulišanini altarji Matere lložje z veliko gorečnostjo šuiariiično pobožnost opravljalo, ktero so sami Milostljivi knez in škof slovesno pričeli in perva dva dni tudi navadne premišljevanja imeli, potlej smo jim mi vsi tukaj bivajoči duhovni po versti nasle lovali. Za nami pa bogoslovci četertiga leta, iu smo letaš lavretanske litanijc razlagali. V tem pa se je zbralo četerti dan imenovaniga mesca 70 duhovnov pri školjim sedežu k sv. duhovnim vajam, ktere so do H. terpele in pod vodstvam slovcčiga O. Friderika H in-a iz družbe Jezusove kakor v Boga zaupamo, obilin sad rodile, t). Fr. IIin je rojen v Celovcu in ves ginjen je v začetnim govoru povedal, de spozna za posebno gnado Božjo, de mu je dovoljeno, ravno
v svoji rojstni deželi jubileum obhajati, je namreč ravno 50 let preteklo, kar je Iti let star mladenič Koroško zemljo zapustil, in je pozneje ni več vidil. Je pa O. Fr. H in že siv in v resnici pobožen starček in vender poln židanc volje in nedolžnih šal, iz čigar lica tista ljubezujivost sije. ktero resnična pobožnost zlasti starim ljudem kakor juter-njo zarjo bližnjiga nebeškiga poveličanja po licu razliva, iu njih družbo in govorjenje in djanje toliko mično iu spod-budljivo dela. Ako hočeš viditi koga prav pobožno iu pri-serčno moliti, in slišati prav priprosto iu po otroško zaupljivo z llogum govoriti, pojdi O. Fr. Iliuu v molitvi gledat iu njegove govore poslusut; iu uko hočeš visoko pobožiiust v nar mičniši iu prijuzuiši obleki v iditi, se moraš nekoliko časa z njim družiti, on priča z vsim svojim djaiijcm iu govorjenjem, de pobožnost ui temuu otožno*!, temuč nur visi veseljnost in zadovoljuos!. ktera se najti da v tej solzni dolini. Zavolj !eh lastnost dragiga starčka so njegove besede vsim pričujočim tako globoko v serce segale. Pravil je, dc je dosihmul že nad 200krat duhovne vaje obhajal v razuih škofijah in samostanih; le edino v pričujočim letu jih je na II raznih krajih obljubil, med drugimi jih bo proti koncu mescu kimovca vodil v Gradcu, od 28. kini. do 2. kozop. pa ua Kisli vodi zu štajerski del naše škofije. \aj ga spremlja povsod blagoslov Božji!
Kar pu zadeva sv. misijon v Bistrici, so zopet Njih milost, naš prevzvišeni visi pastir po lastnim nagibu svojiga očetovskigu serca to staro tehautijsko iu mestno faro z njim oveselili in osrečili, ter ga 23. vel. travna ua večer zopet sami slovesno pričeli iu ga pod lastnim vodstvam skoz celih 9 dni s pomočjo več domačih duhovnov, ki so uas od blizo iu dulječ skupej poklicali, nadaljevali iu 2. rožnika zopet prav slovesno dokončali. Bila pa sta prav za prav dva misijonu oh enim: namreč, poglavitni slovenski misijon v farni cerkvi sv. Jerneja; ker je pa precej Nem-cov v mestu, kteri vedno v tako imenovani klošterski cerkvi žalostne Matere Božje skoz celo leto nemške pridige imajo, je bil tudi manjši nemški misijon v imenovani cerkvi, namreč, vsak dan ena poglavitna pridiga. Precej po svojim prihodu, o kterim se je vse mesto kakor zala nevesta olepšalo, so Njih milost slovenski misijon s slovenskim, drugi dun pu nemškigu z nemškim nagovorain s tolikim blagoslovom Božjim pričeli, de so se ročno ziiumiija pokazale, de je gnada Božja furmanum serca za naše nauke ze odperla. in de je sklenil ljubi Bog. uam prav obilno iu veselo žetev za nebeško kraljestvo podeliti. Ilodi Bogu glasna hvala iz dna serca rečena, dc akoravno smo bili večidel vsi potnugavci Njih milosti sc zgolj novinci v misijonskim delu. in smo teduj nekoliko boječi, le edino v pomoč Božjo zuupujoči to veliko delo zaceli, se vender v tej svoji ua-di nismo ukanili. Kukor dobre ovčice svojiga pastirja so uas ljudje, kumorkoli smo se guuili. v cerkvi in zunaj cerkve ohsipuli. in akoravno so se dan ua dau pridige iu keršanski nuuki iu molitve za posebne stanove tako rekoč od jutra do mraka nepretergaim v čistili, se vender dobri ljudje tega nebeškiga kruhu niso nuvcličuli. temuč njih sveti glas po misijonskih naukih jc veduma rastel od dne do »lite. in ko smo se začeli odpravljati, je vse s solzami toževalo. de se je ta nebeška veselica vse prehitro končala. Menimo, de je bilo z vsim okoli sedem tavžent ljudi obhajaiiih. Vse posebne podučevanja za rame stanove: za otroke — mla-denče — može — žene — dekletu - berače (kterih seje bilo sošlo okoli sto) so Njih milost sami imeli, ludi so otroke sami obhajali iu jim ročno po sv. obhajilu tudi zakrament sv. birine podelili. Silno lepo se je vdalo, de so imeli mladenči (kterih je bilo okoli sedem sto), iu možje svoje posebno podučenje v prav zali iu prostorni cerkvi s v. J o-žefa kije pervim ko drugim z belo lilijo sv. čistosti v roki nar lepši zgled pobožnigu zaderžunja . ktera cerkev na malim homcu poleg mesta stoji, iu se silno veličastno prav daljcc okoli na vse kraje ozira. Žene iu dekleta pa so imele svoje
nauke v že omenjeni klošierski cerkvi (nekdanjih minori-fov j. češ. dc naj bi svojo misijonsko pobožnost pod varstvom svoje posebne patronc žalostne Matere Božje in od njeniga /gleda pod/gane še toliko gorečniši opravile. Vsi štirje poglavitni stanovi pa so se /a sv. Obhajilo v pod-družnici sv. Jožefa /birali. ter so bili po primerni pridigi od eniga ali tudi od več duhovnov med molitevjo ali tudi sv. petjem v vselej dolgi iu častitljivi procesii v farno cerkev k s v. Obhajilu peljani. v tem ko so sv. banderu zma-govavno po /raku se majale, zvonovi pa iz stolpov doli pobožnim romarjem veselo odpevali iu k nebeški večerji jih vabili. Xe moremo zamolčali, kako smo bili vsi ganjeni, v veliki gnječi med priprostimi kmečkimi možmi tudi samiga pobo/niga okrajniga poglavarja pri nauku zagledali, kteri se je z vsimi drugimi vradniki vred celiga misijoua silno spodbudi ji vo vdcleževal. Tudi poveljniki začasno tamkej bi-vajočiga arlilerijskiga oddelka so prišli .Njih milost spoštljivo vprašati, kdaj de bi zamogli tudi oni s svojimi vojšaki svojo spoved opravili. Toliko gorečnost so pa zopet Njih milost s tem očitno pohvalili, dc so mestne možje, uradnike in vojšuke v klošterski cerkvi sami slovesno obhajali. Lepa misijonska pesem, v 23. listu Danice ze natisnjena, je ludi pobožnost lepo ogrevala, ker se je vsaki dan po \cckrat. pa vselej prav lepo in razumljivo na koru prepevala. — V tem pa. ko srno mi od dragih Bistricanov slovo jemali, so očetje misijonski duhovni od sv. Jožeta v Celju, pri sv. Duhu v l.ocah sv. misijon začeli, iu gu ua visoki praznik presv. Kešnjiga telesa slovesno dokončali. od kteriga utegne ..Danica" morebiti od kje drugod gotovo za zelen i popis prejeti. (Prosimo, naj bi kdo ondi bivših nam popis poslati blagovolil. Vr.J
Hazfjieti po kersanshim sretu.
Na Dunaji jc svitli nadvojvoda Franc Kor I 600 gold. podelil k stavbi poslopja za katoliške rokodelske družni kc. — Bergamski škof. Mons. Pietro l.uigi S peta n z a. so omlotni deželski ali politiški list v svoji škofii prepovedali. Vikši pastir pravijo med drugim, kuko de se med naj imeniiniši dolžnosti njih pastirske službe šteje ču-ječnosi nad čednostjo in ohrunjenjem čistiga nauka; torej so si precej v začetku vse prizadeli, de bi se kužnost uniga nečeduiga iu zoperverniga lista od preljube čede odver-nila. Ker je bilo pa večkratno resno opomiuovanje vse zastonj . torej vsim vernim svoje škofije naj ojstrejši prepovedo. de ne sme nobeden za ta list ne pisati, ne natiskati, nc brati, ne imeti ga. ali kakor koli k njegovi izdaji ali razširjanju pripomoči. Vsi fujmoštri so mogli to prepoved oznaniti in zastran razglasa škofu naznaniti; — in umazani lisi je že poginil. — V Koprivnici na llervaškiin je bil l'.i. u. 111. kcršcii Mih. I,o e n rosen, judovske vere, c. k. žandarin in je dobil ime Ferdinand Alojzi. — V T urinu je neki mož drugi Olivieri. Imenuje se Don-Bosko. V pervič si je z izdajanjem spodbudnih katoliških spisov lepe zasluge za nebo pridobil; potcin se mu je v seree smilila nevedna zapušena mladost, zlasti rokodelskih učeneov. ki so vsim nevarnostim izvcržeui, in jih je začel ob nedeljah zbirati in učiti, jim tudi za iicdolžin kratkočas skerbeti. Dobil je nekaj pomočnikov, in — do 3000 mladih se od njega napravljenigu podučevanja vdeležujc. Don-Bosko se je jel tudi za sirote pečali, namreč za otroke, ki so v koleri svoje starše zgubili, in ima zdaj deržino 150 otrok, kterim je ou oče. in jim ve tudi živež najti. Je tedaj pravi Olivieri po svojim načinu.— Na Spaujskim lirjajo cerkveni listi novo pogodbo med vlado in sv. •icile-žem. po kteri bi se škofovske iu duhovske pravice spoštovale. naj bi sc jim vsa mogoča pomoč delila, tle bi za-mogli izhajanje /operv erskih in nesnažnih spisov ubraniti
itd. — sploh, pogodbo po izgledu trne. ki jo je sklenila Avstrija z Kimam.
Drobtine.
\ekolilio od umazaniga branja.
„ V olksfreun d" ima v 145 I. spis od A. W a I d e r t-a v zadevi branja in pravi med drugim, dc noče pisati od tacih, ki imajo dopadujenje nad zclišern ki poganja iz zemlje poželjive poezije (nekiga nesramniga pesnika). Taki vkus jc neozdravljiva bolezen. Tudi v romanih uli skver-niuah in liriških spisih se v imenu, češ, vesoljno oliko razširjati, taki duh lažnjivo in nesramno vojskuje zoper keršanstvo in čedno življenje, zoper dcržavljanski red in vso pričujočnost, — — naj zaničljivši poželjivost sc poveličuje, nar iiagnjiisniši spaka se v oblačilo visoke čednosti oblači, pregreha se hvali in hudobija sc kakor — preganjana poštenost šluli. Take reči globoko sežejo in dopadejo zveri v človeku, one so divji požirajoč ogenj, ki napravlja stra-hoviten požar. — — Kazun tega naj vsi, kteri imajo keršanstvo zares v sercu. dobro pomislijo, tle je dolžnost, po nobeni ceni in nikakoi tistiga slovstvu nc podpirati, ki ni iz resnice in otl nje odpeljuje, ter duhovno življenje podko-puje. tedaj tudi ne podpirati z branjem in kupovanjem tacih reči. Posebno škodo (pristavi Volksfr.) napravljajo tako imenovane posojavne bravnice. v kterih je navadno vsu slov-ska nesnaga nametana. Naj bi ptič vsi, zlasti tisti, ki imajo z mladostjo opraviti, v tega sovražnika svoje oko vperli. Spominu jc vredno, kar llirschcr od tega piše: „lle bi se pač zamoglu ustaviti kuga, ki izhaja iz posojavnih knjižnic! Dc bi pač starši čuli nad branjem svojih sinov in hčer, — naj bi jim rajši ojstro delo dajali namesto uiehkužniga branja".
Hišni red sr. Eleazarja v zgled gospotlurjcm in gospodinjam.
1.	Vsi v moji hiši gredo vsak dan k sv. inaši, naj imajo kakoršne koli opravila. V kteri hiši sc zvesto Bogu služi, ue bo nič manjkalo.
2.	Ako se kteri mojih poslov roti ali preklinja, bo ojstro strahovan in iz službe djun. Kako bi jest mogel hudobui jezik, ki s strupam duše napolnuje, zraven sebe terpeti?
3.	Vsi morajo sramožljivi biti: tudi nar manjši nesra-možljivost v besedi ali djanji ne bo breZ kazni v Kleazar-jevi hiši.
4.	Moški in ženski posli morajo vsak teden k spovedi iti. Nobeden ue bodi tako nesrečen, de hi se o poglavitnih praznikih skoz leto sv. Obhajila obropal.
5.	Moja terdna volja je. de se v moji hiši vsi lenobe varujejo. Zjutraj naj vsak pobožno moli in Bogu vse opravila dneva daruje. Potem naj gre slehern na svoje delo.
G. Igrati ue pustim. Ni moj namen, iz hiše samostan napraviti; nisim zoper veselje, samo de se vest ne oma-deža.	(K. si.)
MMnhorske zadeve.
V I u v a ii t i ii s k i škofii. Gosp. Štefan V od usek, kaplan na Paki pride za fajmoštra v šent - Peter, v Savin-ski dolini; — g. Kašpar Zabukošek, kaplan v Zavcu, za lokalista v Žicc. Prestavljeni so gg. Jožef Ula ga (stareji). kaplan na Vrauski, za kaplana v Zavec; — Korene Bošnjak iz Doberlc Vesi na Vransko; — Jož. I.cs-kovar iz l.abudu v Doberlo Ves; — Viktor G reč nik. dozdaj v začasnim počitku v l.abud; - Korl S i man d I iz Skal v šent - Martin na Paki: — Jožef Kokic iz šent-Petra v Skale;— Janez Novak iz Gornjiga Grada v Novo cerkev.