Da bomo nasprotnike poznali. Napredna fronta. Kadar demokrati pod staro firmo ne upajo več med narod, si izmislijo novo. Zdaj snujejo »napredno fronto«, to je zvezo tistih, ki hočejo napraviti fronto zoper napredek Slovenije. To fronto komandira Žerjav, ki se je v Beogradu pritožil, da SLS za Slovenijo preveč doseže. Videli bomo, kdo je, ki so bo upal v to fronto zoper Slovenijo. Ako bodo to tudi liberalni trgovci in gostilničarji po deželi storili, bodo prejeli podporo iz ostankov Slavenske banke, ne pa od slovenskega ljudstva. Slovenija — nazadnjaška pokrajina? Kdo je to zapisal? Ali kak Hrvat ali Srb? Ali Nemec ali Italijan, ali Madžar: Ne! To je napisal demokratski list »Domovina«. Njemu ni znano, da je Slovenija res evropski del Jugoslavije, da so tu kmetje skoro vsi pismeni, da so skoro vsi navajeni poslov v raznih odborih, kjer delujejo za splošen napredek Slovenije. Ako pridejo tujci, se divijo kulturi in izobrazbi našega naroda. Pride pa »Domovina«, pa pritisne lastni domovini pečat — nazadnjaška pokrajina. Ali bomo res pustili, da nas bo mirno psovala »Domovina«, pa jo bomo zato menda še naročili in plačevali? Za lOletnico majniške deklaracije, ki tudi kaže veliko politično zrelost našega naroda ni imela »Domovina« druge pozdravne besede kot — nazadnjaška pokrajina! — »Snovanje nove klerikalne stranke!« Demokrati vidijo, da se snuje »nova klerikalna stranka«. Čeprav z veseljem to priobčujejo, jih je pa v resnici vendarle strah, kaj če bi to res bilo? Če bi to res bilo, potem še-le bo demokratom hudo, ker jih bodo kar od dveh strani! Pri nas nas je toliko, da bo SLS še vedno najmočnejša stranka, čeprav demokrati sami ustanove »klerikalno« stranko. — Da pa naših ljudi s takimi slamnatimi strahovi ne bodo spravili demokrati iz ravnotežja, je več kot jasno. Radičevci ugotavljajo . . . Pa kaj? Same take reči, ki jih morajo znova povdarjati, kakor jud ponovno hvali slabo blago, da je edina rešitev našega kmeta — radičevščina. Naj ugotovijo, kako je Radič že neštetokrat zoper Slovenijo in slovenski narod vodil svojo politiko. Naj ugotovijo, kako so se sami z njim sprli in postavili dvojno kandidatno listo v Prekmurju. Naj ugotovijo, da soglašajo z njim v napadih na katoliško Cerkev, v podpiranju odpadov od katoliške Cerkve, kot to delajo po Hrvaškem. Naj ugotovijo dalje lo, kaj je Radič vsa leta, kar je bil v vladi, storil za Slovenijo, ki bi se mu naj zaupala? Ali ni centraliziral mnoge urade v Zagreb? Ali se ni trudil, da davčno močne centrale spravi iz Slovenije v Zagreb, da bi doli od slovenskega bogastva prejemali davčne dohodke, Slovenija pa naj bi garala, tu pa naj bi vse le kmet plačeval? Naj ugotovijo, čigava politika je neiskrena, ali dr. Koroščeva ali Radičeva! Ali je dr. Korošec svojo politiko tako vrtel kakor Radič, ki je bil v teh 9 Ietih po prevratu že vse, samo pameten politik še ne! Naj ugotovijo zato brezglavost Radičeve politike, pa brezglavost radičevske politike v Sloveniji, kjer so si vsled svoje brezglavosti postavili hrvaškega voditelja za vodstvo slovenske politične stranke. Mi bomo le to ugotovili, da se SLS ne bo zrušila, da se utrjuje, raste in zavoljo tega, ker dela za narod, ki pozna njeno delo in ji bo za to ostal zrest kakor SLS njemu. Radičevci zoper naše organizacije. Da bi mogli še bolj pokazati svojo jezo nad SLS, so začeli radičevci napadati naše krščanske prosvetne organizacije. Ta napad jih še posebno razkrinkuje. Le poglejmo po naših vaseh, pa sprašujmo, ali res naše organizacije prirejajo plese in večne veselice ali pa jih prirejajo drugi, ki niso ravno v vrstah SLS. če bomo priobčili to statistiko, tedaj bo pač »Kmetijski list« za svoja društva kmetskih fantov in deklet prejel prvenstvo! »Kmet — kmeta« in kandidatje. Da bomo poznali lažnjivost radičevskega gesla »Kmet — kmeta«, ki ga radičevsko glasilo vsakokrat priobčuje, moramo objaviti iz istega lista tudi to-le: V članku »0 kandidatih« piše namreč tako-le: »In kaj je z intelektualci in šolanimi ljudmi, ki bivajo v mestih, pa bi hoteli kandidirati na deželi? Ali jim odpremo vrata v. okraje ali ne? Jaz mislim, da, če zadostijo gornjira pogojem« (da so namreč radičevci). — Tako torej izgleda ta »kmet — kmeta«! če je karkoli v mestu, pa hoče na deželi kandidirati, je takoj kmet, samo da je radičevec. Naš kmet pa pozna take »mastne kmete«, vidi jih sicer le tedaj, kadar so volitve, a čuti jih, če pride v mesto. Naš kmet pozna pa tudi one šolane ljudi, ki pa res žive ž njim na deželi, ki se zanj žrtvujejo, to so katoliški duhovniki. Ti delijo z njim njegovo veselje in njegovo bol, ti tudi kmetujejo z njim in žive z njim vred težko, do skrajnosti skromno življenje. Pa mislijo radičevci, da bodo s svojimi »mestnimi kmeti« mogli nadomestiti delo katoliške dun bovščine? Naš kmet ve, da ne, za to ne da niti enega delavnega svojega voditelja, pa magari je priprost kaplan, za vse radičevske »mestne kmete«. »Kmetijska družba« — in Gradec. Ker smo zadnjič omenili znamenito gospodarstvo »Kmetijske družbe« po radičevcih, smo dobili odgovor, da naj gledamo, da dobimo kaj od centrale iz Gradca. — Tega pa ne razumemo! Ali je mar Gradec naša centrala? Ali ni »Kmetijska družba« za celo Slovenijo? Ali smo mi štajerci manj vredni člani »Kmetijske družbe« kot Kranjci? In s kakšno pravico nas gonijo radičevci — v Gradec, v tujo državo? Mi ponavljamo svojo zahtevo: Mi hočemo bitj v »Kmetijski družbi« popolnoma enakopravni člani in hočemo, da ta ustanova ne bo nobena strankarska radičevska zaslomba, ampak strokovna in nepolitična kmetijska organizacija! —