UNIVERZA KRALJA ALEKSANDRA L V LJUBLJANI ZBORNIK ZNANSTVENIH RAZPRAV IZDAJA PROFESORSKI ZBOR JUR1DIČNE FAKULTETE I V LJUBLJANI, 1930 SAMOZALOŽBA PROFESORSKEGA ZBORA JURIDIČNE FAKULTETE V LJUBLJANI NATISNILA TISKARNA »SLOVENIJA« V LJUBLJANI PREDSTAVNIK ZA TISKARNO ALBERT KOLMAN V LJUBLJANI 50952 Obooiš 01 o Kazalo. — Table des matieres. Portraits avec Univ. prof. dr. Hleks. Bilimovič: Racionalizacija gospodarstva .............................. 1 Clniv. prof. dr. Metod Dolenc: Pravni institut „Klausel des allgemeinen Landschaden-bundes“ v slovenskih de- želah ............................32 Univ. prof. dr. Viktor Korošec: Sistematika prve hetitske pravne zbirke (K Bo VI 3) . . 65 (Jniv. prof. dr. Rado Kušej: Katoliška ceikev in njeno pravo v povojni dobi ... 76 (Jniv. prof. dr. Stanko Lapajne: Spori o osnovnih pojmih prava zastaranja....................103 (Jniv. prof. Hleks. M a k I e c o v: Osebnost zločinca v modernem kazenskem pravu s posebnim ozirom na kazenski zakonik kraljevine Jugoslavije ..............................127 (Jniv. prof. dr. H. Ogris: Delniške družbe dravske banovine v desetletju 1919-1928 ............................... 166 les dedications. Univ. prof. dr. Hleks. Bilimovič: Etude sur la rationnalisa-tion de 1’ 6conomie .... 1 Univ. prof. dr. Metod Dolenc: Etude sur I’ institut de la »Klausel des allgemeinen Landschadenbundes" dans des regions slovčnes ... 32 Univ. prof. dr. Viktor Korošec: La systčmatique du premier recueil de lois des Hittites (K Bo VI 3)....................65 Univ. prof. dr. Rado Kušej: L’ eglise catholique et son droit d’ aprfes-guerre ... 76 Univ. prof. dr. Stanko Lapajne: Les discussionssurquelques questionsfondamentalescon- 103 cernant la notion de prescrip-tion dans le droit civil . . Univ. prof. Hleks. Makleco v: L'individualite du criminel dans le droit penal moderne, en particulier d’aprčs leCode Penal de la Yougoslavie . . 127 Univ. prof. dr. H. Ogris: Les soci6tes d’ actionna-ires dans la bannovine de la Drave depuis 1919 jusqu'a 1928 166 Slovensko-srbohrvatske slovarje k vsem razpravam sestavil je g. Alujevič Branko, slušatelj juridične fakultete v Ljubljani. . 1 Univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič: Racionalizacija gospodarstva.* Rast prebivalstva in njegovih potreb je že pred vojno silila k intenzifikaciji gospodarstva.1 Vojna in od nje izzvana gospodarska pustošenja so poostrila potrebo po tej intenzifikaciji. Ona je bila edina pot k sanaciji porušenih narodnih gospodarstev," hkrati pa tudi sredstvo za pomirjenje razburkanih socialnih duhov. Kajti pokazalo se je, da prinaša intenzifikacija gospodarstva ljudskim masam veliko več koristi, kakor najgloblji socialni prevrati in poskusi izvesti najradikalnejše soci-alno-ekonomske preosnove. Razen tega omogočujc le intenzifikacija gospodarstva narodnim gospodarstvom nositi bremena socialnih reform, ki so bila v zadnjih letih izvedena skoraj v vseh državah in se izvajajo še naprej. Radi tega se sme reči, da tvori intenzifikacija gospodarstva pravo podlago za realno reformiranje socialnih odnošajev. Poučni zgled za hitro vzpostavitev in reformiranje narodnega gospodarstva potom inten-zifikacije gospodarskega procesa nam daje Nemčija ter cela vrsta drugih držav. Intenzifikacija gospodarskega procesa je z vsem, kar jo spremlja v vseh delih tega procesa, dobila skupno ime racio- * Ta razprava je v razširjeni obliki predavanje, ki sem ga imel dne 10. aprila 1929 v društvu »Pravnik«. 1 O predvojni intenzifikaciji gospodarstva, predhodnici moderne racionalizacije, podaja obširen, dobro urejen in kritično ocenjen materijal Werner Sombart v 111. zvezku svojega dela »Dcr moderne Kapita-lismus« (Das Wirtschaftsleben im Zeitalter des Hochkapitalismus. I. imd 2. Halbband. Munchen-Leipzig, 1927; gl. posebno 2. Halbband, str. 594 649). Istotam je navedena literatura. * »Une fois les armes deposees, un probleme unique absorbera toutes les energies: le probleme de la production« — iz predgovora A. Mille-rand-a h knjigi G. Bert ran d Thomson-a »Le systeme Taylor (Scientique Management)«, Pariš, 1919. l n a 1 i z a c i j e gospodarstva ali, kakor jo imenujejo Američani, znanstvene organizacije podjetja (Scientific Management, 1’ amenagement scientifique, 1’administration scienti-fique de 1’ entreprise, wissenschaftliche Betriebsfiihrung). Temu sedaj zelo aktualnemu problemu, ki je velikega pomena tudi za mlado jugoslovansko narodno gospodarstvo,3 je posvečena moja razprava. Problem racionalizacije gospodarstva pa je tako obširen, da ga ni mogoče razmotriti v kratki razpravi v vseli detajlih. Poskusil bom radi tega ^orisati v splošnih potezah krog posameznih problemov, iz katerih sestoji racionalizacija, navesti nekoliko karakterističnih zgledov in podati splošno oceno tega pojava. Omeniti moram tudi, da je racionalizacija v precejšnji meri tehničen pojav. Toda končni cilj njene tehnične vsebine je gospodarskega značaja — dosega gospodarskega o p t i m a z mini m a 1 n o potrato dela in materialnih sredstev. S tega gospodarskega vidika bom razmotrival racionalizacijo, dasi bom pri tem večkrat primoran govoriti o čisto tehničnih pojavih racionalizacije. Obenem moram v začetku samem naglasiti razliko med tehnično in gos p o d a r s k o racionalizacijo, ki se vselej ne ujemata, ker ni vse, kar je racionalno s tehničnega vidika, e o i p s o racionalno z gospodarskega vidika. Ker pa tvori gospodarska racionalizacija končni cilj tehnične racionalizacije, je zadnja podrejena prvi in ima pri vseh konfliktih odločilno besedo gospodarska racionaliteta. V praksi se izvršuje gospodarska kontrola tehnične racionalitete na ta način, da mora vsak tehnik gospodarsko misliti in sicer tem več, čim višji položaj zavzema v podjetju, lstotako zahteva pravilna izvedba gospodarske racionalizacije podrejenost privatno-gospodarske racionalizacije v njenih končnih ciljih narod n o - g o s p o d a r s k i ali socialni racionalizaciji. Kaj je racionalizacija gospodarstva? Specielna publikacija o njej, ki jo je izdala dunajska »Kammer fiir Arbeiter und An-gestellte« pojasnjuje njeno bistvo tako-le: »Den Menschen ist zur sinnvollen Gestaltung des Lebens die Vernunft gegeben. Wenn anders die Erhohung der Produktivitat der Arbeit zur sinnvollen Gestaltung des Lebens gehort, dann muB sie mit 3 Gl. Dr. ing. Fran D. Podbrežnik. Problem racionalizacije u našoj privredi. Zagreb, 1928. Vernunft betrieben werden. L)ie Vernunft heiBt in der Sprache der Wissenschaft, in der lateinischen, ,ratio’. Rationalisierung heiBt also, wenn zur Klarstellung ein sonst unmogliches Wort geformt \verden darf, ,Verniinftigung’. Es ist nun klar, was das Modewort Rationalisierung auf die Produktion, iibrigens ebenso atif Mandel und Verkehr ange\vendet, bedeutet«.4 Organ, ki se bavi v Nemčiji z izvedbo racionalizacije, »Reichskuratorium fiir Wirtschaftlichkeit«, jo definira tako-le: »Rationalisierung ist die ErfaBung und Anwendung aller Mittel, die Technik und planmassige Ordnung zur Hebung der Wirtschaftlichkeit bieten. Ihr Ziel ist: Steigerung des Volkswohlstandes durch Verbilli-gung, Vermehrung und Verbesserung der Giiter«.6 Racionalizacija pomeni zamenjavo iracionalnega tradicionalnega gospodarjenja zracionalnim gospodarjenjem, ki odgovarja začrtanim ciljem in se kontrolira z vsemi pripomočki sodobne znanosti in tehnike, ali, kakor se izraža A n d r e Fourgeaud, predstavlja racionalizacija »une systematisa-tion du progres economique«.5* Racionalizacija gospodarstva v splošnem ni nov pojav, kakor to misli večina tistih, ki rabijo ta modni izraz. Toda racionalizacija je dobila v zadnjih letih povsem nove oblike. To, kar odlikuje moderno racionalizacijo, je natančno znanstveno raziskovanje vsakega najmanjšega detajla tega obširnega problema. Racionalizacija je širok pojav, ki obsega vse panoge in vse strani, vse faze gospodarskega procesa in vse medsebojne relacije ter vezi med udeleženci tega procesa. Pri tem pa racionalizacija ne predstavlja kakega edinega sredstva ali recepta, posebno pa ne recepta, ki bi veljal »pour tous les temps et tous les peuples«. Kakor pravi Ivan B a 11 y, racionalizacija ni določen sistem, podoben sistemu logaritmov ali gotovi suknji, 4 Rationalisierung, Arbeitswissenschaft und Arbeiterschutz. 2. Aufl. Wien 1928, str. 5. V prilogi je navedena obširna literatura o »Arbeitsvvis-senseliaft«. 5 Die Bedeutung der Rationalisierung fiir das deutsche Wirtsehafts-leben. Heratisgegeben von der Industrie- und Handelskaminer zu Berlin. Berlin 1928: W. Hermann. Die Rationalisierung im Lebensmittelhandel, str. 410. 3* A n d r 6 Fourgeaud. La rationalisation. Etats-Unis—Allemagne. Pariš, 1929, str. 20; knjigi je dodana obširna bibliografija. l* ki jo lahko oblečeš. Racionalizacija predstavlja gradbeni materijah iz katerega si mora vsak sam graditi to, kar odgovarja njegovemu položaju in njegovim smotrom. Racionalizacija ni »Konfektionsartikel«, temveč »MaBarbeit«." Uprav v tem tiči težkoča njenega prenosa. Racionalizacija raste iz določenega tehničnega, gospodarskega, socialnega, pravnega in moralnega milieu’ja ter se ne da ta ameriška rastlina brez dobro premišljene in vztrajne aklimatizacije presaditi na vsaka druga tla. Vendar so že Nemci in drugi narodi aklimatizirali pri sebi racionalizacijo in ona uspeva pri njih ravno tako dobro, kakor ameriški krompir ali ameriška trta. Treba je torej tudi drugim narodom pričeti z racionalizacijo svojega doslej zelo iracionalnega gospodarstva. Naj le ne mislijo, da je to lahka stvar. Gori citirani I. H a 11 y pravi: »Die praktische Arbeit der Rationalisie-rung ist Kleinarbcit im Betrieb, im Bureau und B i e n e n f 1 e i 1.1 ist erforderlich, um Halm um lialm, Baustein auf Baustein auf-zubauen, aber: it p a y s, wiirde der Ainerikaner sagen, es macht sich bezahlt«.7 Kakšni pa so tisti »Bausteine«, iz katerih se gradi velikanska stavba moderne racionalizacije? Racionalizacija se da deliti v notranjo racionalizacijo, t. j. racionalizacijo posameznih obratov oz. podjetij (innerbe-tricbliche Rationalisierung) in m e d g o s p o d a r s k o racionalizacijo, t. j. racionalizacijo odnošajev med podjetji (zwischen-betriebliche Rationalisierung). Racionalizacija posameznih podjetij. V notranjo racionalizacijo posameznih podjetij spada predvsem racionalizacija osnovanja podjetja8 in sicer: na skrbnem proučevanju potreb in blagovnih cen utemeljena racionalna izbira s v r h e in obje k t a podjetja; 11 Ivan Bally. Grundziige dur Rationalisierung v »NVirtschafts-fragen industrieller Unternehmungen«. Ziirich, 1928, str. 9—10. 7 Op. cit., str. 23. H O podjetniškem delovanju gl. Prof. Dr. Tli. Brauer. Produktions-faktor-Arbeit. Erwagungen zur modernen Arbeitslehre. Jena 1925, str. 13— 21; karakteristiko francoskega, angleškega, ameriškega in nemškega podjetnika podaja Kurt Wiedenfeld. Das Personliche im modernen Unternelunentum. 2. Aufl. Miinchen-Leipzig, 1920. dalje, na proučevanju pogojev nabave surovin, delavnih moči in gonilnih sil ter pogojev razpečave produkta utemeljena racionalna izbira kraja podjetja; izbira racionalnega obsega podjetja, kajti, čeprav prinaša povečanje obsega podjetja ugodnosti produkcije v masah, vendar obstojajo v tem oziru meje, ki jih racionalno ni prekoračiti ; izbira racionalne gospodarske i 11 p r a v 11 e o b -like podjetja; izbira racionalnega načina f i n a n s i r a n j a, ki se je sedaj razvilo v posebno umetnost in celo v znanost:1’ izbira racionalne oblike stavb in drugih i n v e s t i -c i j. pri čemur se morajo upoštevati bodoče izpremembe podjetja in sploh mora biti vse podjetje v toliko gibčno, da >se da z lahkoto prilagoditi hitro izpreminjajočim se tržnim in tehničnim pogojem; specielna naloga racionalizacije obstoja v tem, da se napravi podjetje v kolikor mogoče bolj gibčno z ozirom na prilagoditev izpreminjajoči se modi: kajti moda ne vpliva samo na damske klobuke, obleke in čevlje, temveč tudi na stavbe, delavnice, stroje in vse tehnične potrebščine, ter se izpreminja vedno hitreje in hitreje; dočim je potrebovala prej kaka nova fazona ali barva leta, da je prišla iz velemesta v provinco in odtod na deželo, potrebuje sedaj za to le nekoliko mesecev, celo tednov in z vsakim letom postaja dolžina teh modnih valov krajša.10 Ko je podjetje osnovano, nastaja druga naloga racionalizacije, in sicer racionalizacija njegovega obratovanja in v o d s t v a. Interesantno poglavje zase v obširni knjigi o racionalizaciji predstavlja racionalizacija pisarne z ravnateljstvom na čelu. To je glava podjetja, kjer se nahajajo njegovi možgani, tu se zbirajo vsi potrebni podatki, tu se reagira na vse in od tukaj izhajajo vsi predpisi ter vsa navodila- Racionalizacija * Gl. Prof. E- S e h m a 1 e n b a c h. Fimanzierungen. 4. Aufl. Leipzig, 1928, z obširno bibliografijo. 10 Že l. 1911. je izhajalo na Francoskem 133 specielnih modnih revij, 5n sicer 123 za damske in 10 za moške mode, sedaj pa razen tega imajo ne samo ilustrirani listi, temveč skoraj vsi večji časotnsi mcklne oddelke in priloge (T h. Brauer. Op. cit., str. 52). tega dela podjetja pomeni predvsem uveljavljenje sistema številk. Pomožna sredstva za to so: statistika z vsemi pripomočki, in sicer s tabelami, s kartotekami in diagrami;11 na podlagi statistike zgrajena kalkulacija, katero kontrolirajo podjetja sedaj skoro vsak mesec; pri tem se rabijo za izvrševanje računskih operacij računski stroji, računska premikala (Rechenschieber) in računski valji (Rechenwalzen) :12 k 11 j i g o v o d s t v o,13 v katero uvaja moderna racionalizacija več tehničnih izprememb (na pr. namesto vezanih knjig ločeni listki, računski stroji, z računskimi stroji kombinirani pisalni stroji, knjigovodski .stroji, in sicer: stroji za saldiranje računov, registracijski stroji, »Lockkartenmaschinen« in dr.);14 racionalizacija korespondence (kratki, jasni dopisi namesto prejšnjih, z izrazi konvencionalne vljudnosti preobloženih dopisov, gotovi standardizirani formularji); m a š i n i z a c i j a pisarniške službe (električni pisalni stroji, kopirni stroji, razmnoževalni stroji, stroji za adresiranje pisem, za odpiranje in zapiranje kuvert, za tehtanje, frankiranje oz. žigosanje pisem, različni sistemi kartotek, kvarcove sve-tiljke za ugotovitev ponarejenih dokumentov, diktafoni in dr.).15 Vse to zmanjšuje število potrebnega pisarniškega osobja in omogočuje izbiro najbolj kvalificiranih moči. Racionalizirana pisarna izgleda kakor tovarna, v kateri je veliko več strojev kakor oseb. Težišče racionalizacije pa leži v znanstveni organizaciji produkcije oz. drugih glavnih funkcij dotičnih podjetij. Znanstvena organizacija teh funkcij predstavlja na znanstvenem proučevanju osnovano kvalitativno izpre- 11 Prof. Dr. H. N i k 1 i s c h. Wirtschaftliche Betriebslehre. 6. Aufl. Stuttgart, 1922, str. 323—328; R. Hildebrand. Matliematisch-graphi-sche Untersuchungen iiber die Rentabilitatsverhaltnisse dcs Fabrikbetrie-bes. Berlin, 1925. '* Ql. opis teli strojev in njihove slike v knjigi Dr. J. D i e d r i c h s-a. Die Mechanisierung und die Rationalisierung des Bankbetriebes. Leipzig, 1928, str. 7—23. 13 Nicklisch, op. cit, str. 269—323. , 14 Diedrfchs, op. cit., str. 23—44. 15 Ibid., str. 44—65. membo uporabe vsake posamezne sile in medsebojnega razmerja sil, t. j. organizacijo, pri kateri se s pomočjo iste količine sil doseže veliko večji in veliko boljši uspeli. Možnost povečanja uspeha leži v tem, da je vsota organiziranih sil večja kakor priprosta aritmetična vsota istih sil. Ako je na pr- aritmetična vsota: a+b=c, potem je organizirana vsota: ji (a, b) > c. Tako bo, na pr. uspeh dela večji, če potroši človek u ur za izdelavo stroja in dela potem s tem strojem b ur, kakor če bi delal brez stroja tekom istih a+b ur. Fiziolog prof. B. M u s c i o pripoveduje, da je v Sidney-u neki delavec izdeloval za 50% več kakor drugi enako močni in spretni delavci pri enaki intenziteti dela edino le radi tega, ker je potrošil prve Va ure za to, da je vse skrbno pripravil za delo in primerno razvrstil vse orodje na določenem mestu.' Znanstvena organizacija produkcije obstoja predvsem v racionalizaciji dela samega,17 zvezani z imenom ameriškega inženjerja F r e d e r i c W i n s 1 o w T a y 1 o r - ja.1R Tehnika je že davno obrnila veliko pozornost stroju, ga znanstveno proučevala ter ustvarila posebno vedo »strojeslovje«. T a y 1 o r je posvetil svojo pozornost najfinejšemu stroju, ki pa je bil ves čas zanemarjen in je delal čisto tradicionelno: delavcu in njegovemu delu.19 On je položil temelj »deloslovju«, katero se že skrbno goji na številnih visokih šolah sveta.20 10 J. E r m a n s k i. Theorie und Praxis der Rationalisierung. Wien- Berlin, 1928, str. 8—9. 17 Nicklfsch, op. cit, str. 86—116. w C. Bert ran d Thompson. Le systeme Taylor (Scientifique Management). Pariš, 1919; Gustav F r e u z. Kritik des Taylor-Systems. Berlin, 1920. — J. M. L a h y. Le systeme Taylor et la phylosopliic du travail professionel, 1921. — L. Benoist. Les methodes modernes d’ organisa-tion industrielle. Pariš, 1923. — W i 11 e. Taylor-Qilbreth-Ford. Munchen-Berlin, 1924; Rationalisierung, Arbeitswi!ssensehaft und Arbeiterschutz. Wien, 1928. Bibliografijo gl. v spisih Thompson-a, Witte-ja in v »Rationalisierung«. 18 Koliko energije in denarja je trošil Taiylor za proučevanje de- lovnih procesov, je razvidno iz tega, da je za struganje kovin napravil tekom vrste let okoli 20.000 poskusov, potrošil za to okoli 400.000 kg jekla in železa ter iždal okoli 200.000 dolarjev. 20 Arbeitskunde. Grundlagen, Bedingungen und Ziele der wirtschaftli-chen Arbeit. Herausgegeben von Johannes Riedel. Leipzig-Berlin, 1925. Otto Lipmann. Grundriss der Arbei>tswissenschaft. Jena, 1926: Ratio- Smoter racionalizacije dela je — dosega o p t i m a 1 n e g a razmerja med produktom in količino potrošene delovne energije. Ta o p t i m u m se ne ujema z m a x i m o m, ker upošteva ali vsaj mora upoštevati pravilna organizacija dela tudi interese delavca: višino mezde, napetost dela, obrabo organizma in psihično razpoloženje delavca.21 Ta optimalni rezultat se išče predvsem potom izboljšanja fizičnih (telesnih) pogojev produktivitete dela. V to svrho se natančno meri potrošena energija (metode L a u 1 a n i e -j a, .1 u 1 e s A m a r - j a, Edgar A t z 1 e r - j a), dalje se proučujejo vsi delavčevi gibi in izbirajo najracionalnejši (problem gibov). Uprav to proučevanje je pričel T a y 1 o r, ki je opazoval čas, potreben za posamezne gibe (h r o n o m e t r a ž a). Za to se rabi posebna ura — štoparica (Stoppuhr), ki omogo-čuje opazovanje najmanjših časovnih intervalov. Ker je opazovanje takih intervalov zelo težko, je T a y 1 o r - j e v naslednik Frank B. (jilbreth uporabil za to kinematograf in tako zv. časovno lupo (Zeitlupe). Isti (i i 1 b r e t h je uporabil za proučevanje gibov metodo c i k 1 o g r a m o v (ciklografijo): na delavčevi roki se pritrdi majhna žarnica in se njena gibanja nalisierung, Arbeitsvvissenschaft und Arbeiterschutz. Wien, 1928. Zadnja publikacija definira »deloslovje« tako-le: »Die soziale Arbeitsvvissenschaft ist jene Soziahvissenschaft, weiciie Erkenntnisse und Verfahrensregeln in Bezug auf Arbeitsbestimmungsstiicke, Arbeitsvvirkungeu und deren opti-niale Gestaltung in einzelnen sovvie in Bezug auf deren optimale Kombi-nation zusammen mit technischen und betriebswirtschaftliclien Elementen zu einer menschenwirtschaftiich und saciiwirtschaftlicii gutzuheisscnden Arbeitsorganisation vcrmittelt« (S. 56). Kakor se vidi iz te definicije, se deli veda o delu (Arbeitsvvissenschaft) v dva dela, in sicer: v nauk o d e-terminan ti h dela (Arbeitsdeterminantenlehre), ki proučuje posamezne ločene elemente, pogoje in učinke dela, in v nauk o organizaciji dela (Arbeitsorganisationslehre), ki proučuje elemente, pogoje in učinke dela, organično zvezane v enotno organizacijo. V nauku o determinantih dela razločujejo zopet: 1. fiziotehniko dela (Arbeitsphysio-technik) — nauk o fizičnih (telesnih) determinantih dela, 2. psihotehniko dela — nauk o psihičnih determinantih dela in 3. tehnologijo dela (Arbeits-technologie) — nauk o stvarnih determinantih dela. V nauku o organizaciji dela razločujejo: nauk o psihološki organizaciji dela in nauk o tehnološki organizaciji dela (Rationalisierung, str. 39 227). 21 Kajti, kakor pravi Tli. B r a u e r. »Produktionsfaktor-Arbeit ist die Achse, um die sich das Denken, Planen, Sehnen, Pluchen des Menscheu dreht« (op. cit., str. 130). fotografirajo. Fotografiranje s stereokamero podaje tridimenzionalne posnetke, ki se potem modelirajo iz žice. Specielno se proučuje vpliv vaje, ki odstranjuje nepotrebne Ribe, ritmizira delo in ga avtomatizira, s čimer zmanjšuje tudi psihično utrujenost delavca. Znanstveno se izbira najracionalnejša hitrost (tempo) dela, najracionalnejša dolžina delavnika, pravilna omejitev nočnega dela, najracionalnejši čas za delo in odmor (problem odmo-r o v). Pri tem se proučava vpliv intenzitete dela in dolžine delavnika na zdravje delavca, dolžino njegove življenske in delovne dobe ter na število nezgod. Racionalna organizacija dela stremi tudi za tem, da izboljša psihične pogoje produktivitete dela. Pri tem se na široko uporablja p s i h o 1 o g i j a in p s i h o t e h n i k a.” S pomočjo psihotehničnih metod se iščejo delovni pogoji, ki povečujejo veselje delavca do dela, in se izbirajo najbolj primerni delavci za posamezne poklice (psihodiagnostika, metoda poklicnih psi-hodiagratnov). Včasih se tudi izbirajo take oblike organizacije dela, ki najbolj odgovarjajo značaju delavcev (tako zv. das umgekehrte Taylorsystem). Racionalizira se podučevanje in treniranje nameščencev in delavcev.2® Upošteva se osebnost in Osnovatelj psihotehnike je bil H u s o Miinsterber k, profesor na Harvardski univerzi in avtor knjige: Psychology and industrial Ktfici-ency, 1913 (Psychologie und Wirtsehaftsleben. 5. Atifl. Leipzig, 1922); gl. tudi njegove Grundziige der Psychotechnik. 2. Aufl. Leipzig, 1920. Izmed dru-gih delavcev na tem polju je omeniti: Walter Moede, C u r t P i -o r k o w s k i, Otto L i p m a n n, W. Štern, Georg S c h 1 e s i n g e r, A. Carrard in dr. Gl.: Nicklisch, op. cit., str. 93, 103—104; L i p m a n n, Praktische \Virtschaftspsychwlogie (»Psychotechnik«) v »Arbeitskunde«, str. 55—64: Fritz G i e s e. Ausvvahl und Verteilung der Arbeitskrafte, ibid., str. 283—308; Berufswahl und Berufsberatung. Berlim, 1919: Prot. Or. J. S u t e r und Priv.-Doz. Dr. A. Carrard. Zur Psycliologie der Arbeit. I—II. 2. Aufl. Ziirich, 1928; Dr. A. Carrard. Le developpement de la psychotechnique en Suisse, 1’Institut Psychotechnique de Zurich jtisqu’en 1927. Zurich, 1928. 58 Na pr. T r a m m - ova metoda podučevanja osobja berlinskih cestnih železnic, ki1 je 2 krat zmanjšala izdatke in znižala število nezgod. V Diisseldorfu obstoja posebni institut »Dinta« (Deutsches Institut fiir techni-sche Arbeitsschulung) z internatom, ki vzgaja »Sozialingenieure« in »So-ziaisekretiire«. Gl. Rationalisierung, str. 224—227. individualiteta delavca ne samo na višjih, temveč tudi na naj-nižjih stopinjah delavske lestve.24 Racionalna organizacija si stavi kot cilj tudi to. da z ekonomskimi sredstvi zainteresira delavca za intenzifikacijo dela. V to svrho se razen akordne mezde uporabljajo različni sistemi p r e m i j (H a 1 s e y - j a in W i 11 a n s - a, R o w a n - a, T a y-1 o r - j a, O a n 11 - a in E m e r s o n - a),25 udeležba uslužbencev in delavcev na dobičku podjetja (Profit sharing, la partici-pation aux benefices, Qewinnbeteiligung) in celo na njegovem kapitalu (Co-Partnership, delavčeve delnice — 1' actiouariat ouvrier. kakor imenuje ta pojav Ch. G ide — in navadni nakup delnic po delavcih ter uslužbencih).2" V Zed. drž. Sev. Amerike, kjer se je dvignila vsota prihrankov od 1914 do 1924 od 8,7 na 20.9 milijard dolarjev in število lastnikov teh prihrankov od 11,4 na 38,9 milijonov, ima že sedaj 20—60% osobja delnice podjetij, v katerih je zaposleno.27 Po podatkih departementa za trgovino v Washingtonu je imelo 1. 1926 v 20 večjih ameriških podjetjih 315,5 tis. delavcev za 455 mil. dolarjev delnic teh podjetij. V podjetjih, združenih v Standard Oil Co, se nahaja v rokah lastnih delavcev okoli polovice celokupnega števila delnic. Seveda, to ne zmanjšuje še koncentracije večine delnic v rokah velekapitalistov. Vzporedno s tem se pojavlja udeležba delavstva na vodstvu podjetij, kakor tudi na izboljšanju tehnične strani produkcijskega pro- 24 Th. Brauer, op. cit., str. 102—10.3. 25 Marsikateri izmed teh sistemov (na pr. sistem H a 1 s e y - a) niso pravzaprav sistemi premij, temveč predstavljajo tako zv. »Teilungssy-steme«, ker z nadaljnjim naraščanjem izdelanih produktnih enot znižujejo mezdo za vsako produktno enoto, t. j. delijo mezdo med delavcem in podjetnikom, tako da dobiva delavec manj, kakor bi dobival pri čisti akordni mezdi. Taki sistemi bazirajo dejansko na časovni mezdi, dočim bazirajo pravi premijski sistemi (na pr. T a y I o r ■ jev mezdni sistem) na akordni mezdi. 01. Rationalisierung, str. 127—128. Horneffer imenuje vse to, kakor tudi privatne dobrodelne ustanove, »privatni socializem« (Die grosse Wunde. 2. Aufl. Miinchen und Berlin, 1923); Dr. Karl C. Thalheim rabi za to izraz »avtonomna socialna politika«, ki' jo protistavlja »državni socialni politiki« (SoziaJkritik und Sozialreform bei Abbe, Rathenau und Ford. Berlin, s. a., str. 15). 27 Ermanski, op. cit., str. 168. cesa. Tako je na pr. železniška družba Baltimore'in Ohio 1. 1923 dobila od svojega 20.000 oseb znašajočega osobja 5272 tehničnih predlogov; izmed katerih je bilo 3800 izvedenih."8 Istotako so se organizacije delavcev, zaposlenih v angleških ladjedelnicah, udeležile 1. 1925 konference teli podjetij, sklicane v svrho. da se pretrese vprašanje, kako bi se dala dvigniti njihova sposobnost konkurirati z nemškimi ladjedelnicami.29 V racionalno organiziranih podjetjih napreduje delitev dela, ki postaja vse bolj in bolj delitev strojnega dela, ter pravilna razvrstitev dela. Vsa lažja pomožna opravila se odstopijo manj kvalificiranim delavcem, kar znatno povečuje produktiviteto dela profesionistov. Vsa popravila orodja in ostale potrebne priprave izvršujejo drugi delavci. Material se podaja v pravem času na pravo mesto v pravi obliki. Tako se na pr. podaja zidarju opeka in malta do višine njegove roke, malta je primerno gosta tako, da sc opeka sama po sebi vsled svoje teže prileže na svoje mesto, ne da bi jo moral delavec posebej potolči. Racionalno se urejuje razsvetljava in ventilacija prostorov, odpravlja se ropotanje, ki nervira delavce, izbira se racionalna miza, stol itd. Vse to zelo povišuje produktiviteto dela. Zidar nalaga namesto 120 v eni uri 350 komadov opeke (+ 190%), namesto 150 ducatov robcev se zloži v istem času 450 ducatov (+ 200%). delavke preiskušajo namesto 1000 v istem času 3500 kroglic za kolesa (+ 250%) in napravijo za % manj napak, delavci montirajo namesto 16—60 strojev dnevno (+ 275%), težaki prenašajo namesto 12,5—47,5 ton dnevno (+ 280%) itd. Važno stran racionalizacije produkcije tvori, seveda, tudi izboljšanje stvarnih pogojev produktivitete dela, ki obstoja predvsem v i n s t r u m e n t a 1 i z a c i j i in m a š i n i -z a c i j i produkcijskega procesa. Vsako, celo najenostavnejše orodje se po T a y 1 o r - jevetn sistemu znanstveno proučuje in se izbira najbolj primerno (problem orodja); tako se na pr. znanstveno išče najbolj primerna oblika lopate, kladiva itd. Najbolj značilna pa je raciona- 28 RationalisierunK, str. 36. •“ Ibid., str. 37—38. Ves ta pokret. ki ima poseben pomen za delavstvo z ozirom na pobijanje brezposelnosti, je dobil v nemški literaturi ime »Betriebsdemokratte« ali »betriebliche Schaffengemeinschaftspolitlk«, lizacija strojev. Stroj, vkljub vsem ugovorom proti njemu,'10 že okoli 150 let racionalizira in celo revolucionira produkcijsko, transportno in drugo tehniko. Parni stroj — predilni in tkalni stroj — lokomotiva — motor — turbina — aeroplan — radio — to so glavne etape. Uporaba strojev je precej natančno merilo racionalizacije celotnega tehničnega procesa- Po podatkih »Verein-a Deutscher Maschinenbau-Anstalten«, zbranih 1. 1925 za mednarodno gospodarsko konferenco v Ženevi, je znašala razpečava strojev na 1 prebivalca v nemških markah:3' v Zed. drž. Sev. Amerike.....................................99,40 v Vel. Britaniji . -....................................42,80 v Nemčiji ..................................................• 36,20 v Franciji . . ..................................14,50 v Avstriji..................................................... 12,80 v Južni in Centralni Ameriki . •................................6,60 v Brit. Indiji...................................................0.70 na Kitajskem.....................................................0,20 Stroji se ne samo razširjajo, oni se tudi stalno izboljšujejo. Že sedaj dosegajo moderni stroji neverjetno produktiviteto. Nekaj primerov: obrtnik izdeluje 4800 šivank na dan, delavec z avtomatičnim strojem pa 1.500.000; stroj za izdelovanje žebljev iz žice izdeluje 30.000 komadov v eni uri; v Borsig-ovih tovarnah je zahtevalo struganje 2,3 mm (s točnostjo do 0,01 mm) od enega valja, ki je meril 15 cm v premeru in je bil 190 cm dolg, pri navadnem strugarskem stolu 28 ur, pri modernem avtomatičnem stroju samo 2 uri, stroški so padli od 15,7 na 1.7 mark. Takih primerov je nešteto. Moderni stroji močno intenzificirajo delo. Moderni predilni stroj ima na pr. do 1000 vreten, ki napravljajo do 12.000 obratov v 1 minuti. Povečuje se tudi število 30 T h. Brauer (op. cit., str. 143) citira ta-lc argument proti stroju, ki ga je po besedah Dschuang Dsi (Tschuangtse) v 5. stoletju pr- Kr. navedel svojemu učencu Kungtse-ju (Confucius-u) neki modrijanec-vrtnar: >,Wenn einer Maschinen benutzt, so betreibt er alle seine Oeschafte ma-schinenmassig; wer seine Oeschafte masehinenmassig betreibt, der bc-kommt ein Maschinenherz; vver aber ein Maschinenherz in der Brust hat, dem geht die reine Einfalt verloren«. Ta argument tvori še dosedaj jedro večine argumentov proti stroju. 31 K. Lange. Rationalisicrung des Maschinenbaues v »Bedentung der Rationalisierung«, str. 320. strojev, ki jili nadzoruje 1 delavec. V Ameriki nadzoruje 1 delavec 16—20 in več avtomatičnih tkalnih strojev; šivalni stroji imajo do 12 šivank. Cela organizacija strojnega dela se racionalizira. L. 1921 je ameriški inženjer, poznejši minister za trgovino in sedanji prezident Herbert Hoover osnoval kot predsednik federacije ameriških inženjerskih društev poseben, iz izvrstnih inženjerjev sestavljen, »Commitee on Hlimination of Waste in lndustry«. Ta komite je izračunal letne izgube ameriške industrije vsled pomanjkljive organizacije na 15 milijard dolarjev. Takšne so bile izgube že takrat visoko racionalizirane ameriške industrije. Naloga racionalizacije je zmanjšati te izgube. To se do-seza: z odpravo prevelikih prostornih intervalov med posameznimi deli produkcijskega procesa; z odpravo prevelikih časovnih intervalov in neenakomernega tempo dela; z zamenjavo premikanja produkta po eik-cak črti sem in tja s premikanjem po premici v eni in isti smeri; z združitvijo več procesov v enega (v racionalizirani moderni krojačnici prirezuje na pr. električni stroj naenkrat 50 oblek, v tovarni Bat'a, ki izdeluje 50.000 parov čevljev dnevno, prirezuje električna »Stanzmaschine« naenkrat 50 komadov usnja), slednjič z izdelovanjem celih serij produktov, namesto posameznih produktov (Reihefertigung). Vrhunec »Elimination of Waste« je tako zv. »tekoči trak« ali »tekoče delo« (repetitiv vvork, le travail repetitif, fluent on roulant a la bande de transport, le travail au conveyor, das flieBende Band ali ElieBarbeit), ki ga je uvedel Henry Tor d,3~ čigar tovarne so pred kratkim izdelovale v treh šihtah 8 do 10 tisoč avtomobilov dnevno in so znižale ceno avtomobilom v toliko, da ima v Zed. drž. Sev. Amerike sedaj povprečno vsak peti prebivalec po 1 avto. t. j. povprečno vsak prebivalec avtomobilski sedež. Carl Kottgen definira »tekoče delo« tako-le: »FlieB- H. Ford. Meili Leben und \Verk. Unter Mitvvirkung von Samuel Crovvtlier. Leipzig, 1923; Prof. Dr. Friedrich v o n Gottl-Ottli-lienfeld. Fordismus. Von Frederick W. Tavlor zn Henry Ford. 2. Aufl. Jena, 1925; Carl Kottgen. Das fliessende Band v »Bedeutung der Rationalisierung«, str. 77—125. arbeit ist eine ortlich fortschreitende, zeitlicli bestimmte, liik-kenlose Folge von Arbeitsgangen«.”3 Tekoče delo ni novo: veliki mlini, tovarne železa, cementa, papirja, čevljev, sladkorja uporabljajo že davno tako organizacijo dela. Nov je tisti »trak« (Conveyor), po katerem se pomika produkt avtomatično od delavca do delavca, ki med tem časom izvršuje natančno predpisano operacijo. Čas, tekom katerega se izvršujejo posamezne operacije, se imenuje »delovni takt«. Dolžina delovnega takta je zvezana z obsegom produkcije. Tako na pr., ako se v montažnem traku v 8 urah, t. j. v 480 minutah, izdeluje 20 avtomobilov, potem je delovni takt enak (480 : 20) 24 minut; ako se izdeluje 100 motornih koles, potem je delovni takt enak (480 : 100) 4,8 minut; ako se izdeluje 1000 električnih sesalk za prah (Staubsauger), potem znaša dolžina delovnega takta (480 : 1000) 0,48 minut ali 29 sekund. Pri Fordu znaša dolžina takta včasih samo 2 do 3 sekunde. Z dolžino delovnega takta je zvezana hitrost, s katero se pomika tekoči trak. Ako traja delovni takt pri izdelovanju avtomobilov 24 minut in je razdalja od enega chassis do drugega 5 m, potem znaša hitrost pomikanja 5 m : 24 = 21 cm v 1 minuti ali 12,6 m v 1 uri. Pri Fordu se pomika tekoči trak s hitrostjo, presegajočo 1 km v l uri. Od dolžine delovnega takta je tudi odvisno število delavcev oz. delavskih skupin, med katerimi se deli delo, in število operacij, ki jih mora izvršiti posamezni delavec oz. posamezna delavska skupina. Tako na pr., ako sestoji montaža avtomobila iz 150 operacij, ki se izvršujejo v 750 minutah, potem je pri 24 minut dolgem delovnem taktu potrebnih (750 : 24) 31 delavcev oz. skupin delavcev, med katerimi se porazdeljujejo te operacije.34 Tekoče delo pomeni velik prihranek na prostoru, času, delu in kapitalu; predpostavlja pa večji obseg produkcije, izdelovanje samo enega produktnega tipa ali malega števila tipov (Ford 33 Op. cit., str. 77. Enako definicijo podaja dunajska publikacija »Ra-tionalisierung«: »Dic Fliessarbeit ist eine einzige zusammenhangende liik-kenlose Aufeinanderfolge von Arbeitsvorgangen, die den ganzen Produk-tionsgang oder einen Teil darvon umfasst«, in dalje: »Der Produktionsgang, der friiher im Zick-zack zwisclien Drelierei, Hobelei, Fraserei, Schweis-serei, Bohrabteilung usw. hin und her ging, ist bei Fliessarbeit eine gerade Linie gevvorden« (str. 189). »Fliessarbeit« je nasprotna »Platzairbeit«. 34 Rationalisierung, str. 197—-198. Pri Fordu je izdelava avtomobila razdeljena v 7885 operacij (Karl T a h 1 li e i m, op. cit., str. 60). na pr. izdeluje samo 1 tip chassis in 5 tipov carrosscrie-je), do skrajnosti izvedeno delitev dela, razdelitev procesa v časovno enake dele in več drugih tehničnih pogojev, v katerih se izdelujejo posamezni deli, ki se potem v. zadnjem traku montirajo. V Fordovih tovarnah so ti montažni trakovi po 250 m dolgi in sestavljeni iz 45 delov, v zadnjih delih se vlije bencin, vstopi šofer in odpelje nov avto v skladišče. Zelo skrbno je organizirana kontrola tekočega dela. Predvsem kontrolira pri njem vsak naslednji delavec svojega predhodnika; pri kontroli sami je izvedena delitev dela, ker kontrolira vsak kontrolor le eno stran oz. en znak; slednjič, je kontrola uvrščena v premikajoči se trak in tvorijo številni kontrolorji sestavni del tekočega traka. Pri Fordu se bavi s kontrolo 3% vseh delavcev. Šablone se pregledajo pred začetkom vsakega šilita, t. j. 3krat na dan: posebni inženjerji inspicirajo te šablone, uvedenih je mnogo avtomatičnih kontrolnih strojev (na pr. za sortiranje in merjenje kroglic). V tovarnah bratov Linkoln v Ameriki se podvrže mehanizem avtomobila 9300 kontrolnim operacijam, ki se izvršujejo s točnostjo od + 0.013 do + 0,003 mm; za kontroliranje tihosti avtomobilov je napravljena posebna »silent-room«. Naj predočim vpliv tekočega dela na produktiviteto z marsikaterimi zgledi. V Gasmotorenfabrik Deutz je prej 650 delavcev izdelovalo 900 ton motorjev, pri čemur je tehtal motor 45 kg, po uvedbi novega sistema izdeluje 343 delavcev 950 ton motorjev po 24,4 kg. V neki tovarni zabojev za margarin je izdelovalo v dveh 8 urnih šihtah 46 delavcev 1790 zabojev dnevno, po uvedbi tekočega dela izdeluje v eni S urni šiliti 31 delavcev 3430 zabojev. Neka ameriška tovarna toplomerov je povečala produkcijo za 300%, zaloga toplomerov se je zmanjšala od 160 na 60 tisoč, v produkciji se nahaja za enkrat namesto 20 samo 7% tisoč. Tovarna radio - aparatov Mitchel and Co v Bostonu je 5 krat povečala produkcijo 1 delavca, potrebni prostor se je zmanjšal za polovico, odbirki so se znižali na 0,002%, naročbe se izvršujejo tekom 1 dneva. V navadni nemški tovarni avtomobilov je trajalo izdelovanje avtomobila ISO dni, v Fordovih tovarnah traja samo 2 dneva, kar pomeni pri dnevni produkciji 10.000 komadov in pri stroških 800 mark za 1 komad znižanje investiranega kapitala od (800X10.000X180) 1.400 mil. na (800X10-000X2) 16 mil. mark. V Lokomotiv-Keparature»werkstatte Brandenburg je trajala poprava lokomotive pred uvedbo tekočega dela 3 do 5 mesecev, po uvedbi pa samo 15 dni. Število takih zgledov bi se lahko dalo povečati, ker je uporaba tekočega dela že precej razširjena.34* Kar se tiče vpliva te oblike racionalizacije na delavca, je možno omeniti, da je njegov zaslužek pri tekočem delu višji, nezgode se vsled regularitete procesa pripetijo redkeje, toda delo je včasih zelo monotono, intenziteta dela je veliko večja, vsled česar se delavec hitro obrablja, razen tega se reducira vsled delitve produkcijskega procesa v enostavne delne operacije potreba po kvalificiranem delavcu. We r n e r Soin-b a r t pripoveduje na pr., da se podučuje na Fordovih tovarnah 43% delavcev samo 1 dan, 36% od 1 do 8 dni, torej tvorijo nekvalificirani delavci 79% celokupnega števila delavcev, v nemškem podjetju Lowe-Betrieb tvorijo nekvalificirani delavci 75 % .',r' “** A. Fourgeaud predočuje vpliv skrajšanja časa, potrebnega za izdelavo 1 produktne enote, na produkcijske stroške in dnevni zaslužek delavca s tem le primerom (op. cit., str. 111): Tovarna A Tovarna B v 40 dnevih v 1 dnevu na 1 kom. v 10 dnevih v 1 dnevu na 1 kom. Produkcija (komadov) 1000 25 1000 100 Mezda (dolarjev) Surovina in dr. materij.(dol.) Ostali (splošni) izdatki(dol.) 100.000 100.000 4C0 000 2.500 2.500 10.000 100 100 400 60 000 100 000 100 000 6 000 10 000 10 000 60 100 100 Skupaj izdatkov (dol.) «00 000 15.000 600 260 000 26 000 260 Število delavcev je v obeli tovarnah isto (1000), uporaba surovine in dr. nuvterijalov na 1 produktno enoto je ista (100 dolarjev), enaki so tudi dnevni ostali (splošni) izdatki (10.000 dolarjev). Pod takimi pogoji bo tovarna B, ki producira v 10 dnevih isto količino produkta (1000 komadov) kakor tovarna A v 40 dnevih, mogla plačati svojim delavcem po 6 dolarjev na dan namesto 2,5 dolarjev, in vkljub temu bodo znašali skupni produkcijski stroški na I produktno enoto v tovarni A—600 dolarjev in v tovarni B samo — 260 dolarjev. so) W. S o m bard t. Die Rationalisierung in der Wirtschaft. Luip-zig-Erlangen, 1928, str. 23. Ford sam pravi o tem to-le: Die grosse Masse der bei uns angestellten Arbeiter ist ungeschult; sie lerneu ilire Aufgabe Racionalizaciji je podvržen tudi produkt sam. Produkt se standardizira, t. j. unificira z oz. na kvaliteto, obliko, težo, količino, povezo itd. Standardizacija se pokaže v 11 o r -m a I i z a c i j i, kadar gre za unifikacijo posameznih delov produkta (na pr. unifikacija delov poljedelskih strojev, delov za popravila vagonov, oblik oken, vrat in drugih delov hiš), in v tipizaciji, kadar gre za unifikacijo gotovega produkta v celoti. Tipizacija je zopet lahko k v a 1 i t a t i v -n a, kadar se določa izvestna specifikacija blaga, in kvantitativna, kadar se zmanjšuje število blagovnih v r s t.3” Posebno obliko standardizacije predstavlja specializacija, pri kateri se omejuje posamezni obrat na izdelovanje le enega produkt a- Standardizacija je tudi star pojav. Mere in uteži, denar, merjenje t". širina železniškega tira, format papirja, kuvert, registratorjev, oblika zabojev, celo matematične formule, kemična simbolika in sploh znanstvena terminologija — vse to predstavlja svojevrstno standardizacijo. Moderna racionalizacija gospodarstva, stremeč za tem, da olajša produkcijo v masah, poenostavi in olajša tržni promet ter napravi posamezne dele zamenljive, je samo razširila in poglobila standardizacijo. Kvalitativna in kvantitativna tipizacija blaga je posebno napredovala med vojno in po vojni. Več držav ima sedaj posebne organe, ki ustanavljajo tipe različnega blaga, kar predstavlja že medgospodarsko racionalizacijo. Tako obstoja na Angleškem že od 1. 1901 »Enginee-ring Standards Committee«, ki se sedaj imenuje »Britisch Association of Engineering Standards«. V Zed. drž. Sev. Amerike je H. H o o v e r osnoval »Bureau of Specifications« za kvalitativno in »Division of Simplified Practice« za kvantitativno tipizacijo blaga. V Nemčiji obstoja od 1. 1917 pri »Verein Deu-tscher Ingenieure« posebni »NormenausschuB der deutschen Industrie« in razen tega še »ReichsausschuB fiir Lieferbedin-gungen«. Na Francoskem obstoja »Commission permanente pour standardisation«. Od 1. 1921 naprej se vršijo periodične innerhalb vvenigen Stunden oder Tast' (Leben und Werk, str. 91). Kvalificirani uslužbenci in delavci so »die WerkzeuKhersteller, die experimentellen Arbeiter, die Maschinisten und die Musterhersteller« (Tahlheim, op. cit., str. 70). 3li E r m a n s k i, op. cit., str. 269—270. 2 mednarodne konference za določitev mednarodnih standardov (1. 1921 v Londonu, 1. 1923 v Ztiričhu, zadnja v Pragi). Posebni organi kontrolirajo kvaliteto izvažanega blaga in potrjujejo, da odgovarja blago določeni specifikaciji, kar prinaša velike ugodnosti na svetovnem trgu. Takšne so različne ameriške organizacije za standardizacijo žita, škotski »Fishery Board tor Skotland« in enak'nizozemski organ za slanike, kalifornski »United Fruit Grosers« za sadje. Leta 1926 je bila v Amsterdamu osnovana »Internationale Vereinigung von Nahrungs-mittel-GroRhandels-Verbande«, ki določa standarde različnega blaga. Koliko izgublja Jugoslavija vsled izvoza nestandardiziranega žita, sadja in hmelja! Kako se je v zadnjih letih zmanjšalo število vrst različnega blaga v Zed. drž. Sev. Amerike, se vidi iz naslednjih številk:37 prej sedaj plugi ................................................................................................ 312 76 stroji za setev.............................• . . 784 29 pralni stroji......................................• 446 18 žepni noži .......................• 300 45 šolske table.......................................• 90 3 postelje s peresno madraco ..... 78 4 bolniške postelje . ...................................41 1 Korist, ki jo prinaša taka kvantitativna tipizacija, se nazorno predočuje s tem, da je redukcija modelov koles na 3 donesla letnega prihranka 13.000 ton na jeklu, 10% na gorivu, 25% na voznem prostoru, 10% na mezdi in transportnih stroških: tipizacija postelje je za V:, znižala izdatke za materijah3' Razpečava blaga kakor tudi skladiščna tehnika se istotako racionalizirata. Cela vrsta tehničnih naprav za tehtanje in pakovanje blaga, dobavo na kolodvor oz. v pristanišče, posebna skladišča, elevatorji in hladilišča olajšujejo in poce-njujejo to stran gospodarskega delovanja. Hitro razvijajoča se moderna reklama, ki ne intenzificira samo obstoječih, temveč rodi tudi nove potrebe, prodaja na kredit in na obroke izpo-polnujeta racionalizacijo razpečave in podjetniškega boja za 37 E r m a n s k i, op. cit., str. 288. 3* Rationalisierung, str. 159. odjemalce. V novejšem času se ravna razpečava blaga in tudi produkcija sama vse bolj po navodilih, ki jih podaja praksi znanstveno proučevanje k o n j u n k t u r™ Vzporedno s prilagoditvijo podjetij na trgu se vršečim konjunkturnim iz-premembam se kaže vedno bolj njihovo stremljenje, da vplivajo sami na trg in »ustvarjajo« konjunkturo. Takšna je na pr. konjunkturna politika J. D. Rockefeller- ja-"’ Vsled tega imenuje T h. B r a u e r konjunkturo kot »etwas, was im \vei-tem Umfange geschaffen werden kann«.41 Seveda, to velja samo za večje gospodarske organizacije in v prvi vrsti za monopolne organizacije, ki jih razmotrivam dalje pri analizi pojavov medgospodarske racionalizacije. Vsled pomanjkanja prostora ne morem razložiti posebnih oblik racionalizacije poedinih gran gospodarskega procesa, tako: rudarstva, industrije, železniškega in vodnega transporta, poljedelstva, trgovine, bankarstva in denarstva.42 30 (11. o teni mojo razpravo »Nove metode proučevanja konjunktur in gospodarska prognoza« v VI. letniku »Zbornika znanstvenih razprav«. ■Ljubljana, 1928. Od tega časa je močno narasla literatura tega aktualnega vprašanja in napredovala praksa proučevanja konjunktur. 40 01. opis te politike po knjigi J. B. D i b b 1 e e. The Laws of Supply ■and Demand v spisu Tli. Brauer-ja (op. cit., str. 34—48). 41 Op. cit., str. 34. , 12 Ta specielna vprašanja obravnavajo poedine razprave v »Bedeu-tung der Rationalisierung«, in sicer: R. Kayserlingk: Rationalisierurig der Landwirtschaft, J. Reich er t: Rationalisierung des Kohlenbergbaus und der Eisen- und Stahlindustrie, W. Petersen: Rationalisierung der \Varmewirtschaft in Dampfkraftvverken, K. Lange: Rationalisierung des Maschinenbaus, Miiller-Oertlinghausen: Rationalisierung der Textilwirtschaft, J. Dorpmflller: Rationalisierung bei der Reichsbahn, H. Oriinfeld: Rationalisierung des Einzelhandels, W. Herrmann: Rationalisierung im Lebensmittelhandel, E. M o sl er: Rationalisierung im Bankvvesen und Oeldmarkt, H. Nickiisch: Rationalisierung des Biiro-betriebes, B. Drews: Rationalisierung der Verwaltung. Podrobni seznam sistematično klasificirane literature o racionalizaciji podaja »Bucher-und Fachschriften-Verzeichnis der Kommission fiir rationelles Wirtschaften« (Ziirich, 1928). O racionalizaciji kmetijstva in celotnega podeželskega življenja govori tudi A. Fourgeaud (op. cit., str. 160—7). Probleme racionalizacije jugoslovanske premogovne, metalurgične, lesne, mlinske in kemične industrije obravnava dr. ing. Fran Podbrežnik v svoji gori omenjeni brošuri, kakor tudi v svojih novejših člankih v »Rudarskem In plavžarskem vestniku« (Beograd, 1929). 2* Medgospodarska racionalizacija. Orisana racionalizacija posameznih podjetij poeenjuje in povečuje produkcijo. Posledica hitrega povečanja produkcije je bila čestokrat že pred razvojem moderne racionalizacije n a d p r o d u k c i j a, ki je v obliki k r i z periodično stresala narodna gospodarstva. Racionalizacija posameznih podjetij je še bolj povečala nevarnost nadprodukcije. Toda ta iracionalni pojav, ki je večkrat dajal nasprotnikom sodobnega gospodarskega ustroja povod, da govorijo o »produkcijski anarhiji«, je tudi postal predmet racionalizacije. Samo da ne gre pri tem za notranjo racionalizacijo posameznega podjetja, ampak za racionalizacijo m e d g o s p o d a r s k i h odnošajev. To je racionalizacija skupne p o n u d b e oz. produkcije in tržnih c c n. ki se vrši potom ustvarjenja popolnega ali vsaj delnega monopolnega položaja na trgu. Ta racionalizacija pomeni obenem navpično ali pa vodoravno koncentracijo produkcijskih in drugih pridobitnih panog. Sredstvo za to predstavljajo različne podjetniške zveze, in sicer: rahla pogodbena zveza gospodarstev (Wirt-schaftenbund), kot konvencije, ringi, corncrji, pooli ni nižje vrste kartelov; dalje, bolj trdno spojeno zvezno gospodarstvo (Bundesvvirtschaft), kamor spadajo višje vrste kartelov s centralnim razpečevalnim organom (sindikatom), in slednjič, finančna združitev podjetij v eno novo unitarno gospodarstvo (nova Einheitswirtschaft), kamor spadajo trlisti v obliki fuzij in koncernov. Razvoj medgospodarske racionalizacije v obliki vseh teh podjetniških zvez prinaša skupaj z drugimi koncentracijskimi pojavi (delavske strokovne zveze, zadružne zveze malih producentov in konsumentov) globoko strukturno izpremembo sodobnih narodnih gospodarstev. Gospodarstvo se po dobi neregulirane individuelne konkurence vrača k neki novi obliki korporativno re-guli r a n i h medgospodarskih odnošajev. 4'* Za novejšo medpodjetniško racionalizacijo so posebno Glede te mi medgospodarska racionalizaciji temelječe »economie dirigee« pravi A. P o u r g e a u d to le: »c’ est ime conception moyenna-geuse — il faut le dire — de la rentabilite d’ime industrie. Cette garantie du rcvenu est un retour a la politique des corporations de 1’ ancicn regime« (op. cit., str. 227). važne različne vrste k o n c e r n o v. Praksa daje prednost koncernom pred fuzijo podjetij, ker je ustanovitev koncerna lažja in ni zvezana s posebnimi izdatki. Veliko vlogo igrajo pri tem tudi nacionalni in politični razlogi. Po vojni so bili na pr. v obliki koncernov združeni deli podjetij, ki so pred vojiio spadala v eno državo, potem pa bila deljena med različne države. Cela vrsta takih koncernov je bila osnovana v Ziirichu. Svrlia koncernov je kontroliranje vrste podjetij iste stroke ali pa vodoravno oz. navpično zvezanih sorodnih strok. Ta namen ima tako zv. »Holding Company«, ki jo Nemci imenujejo »Dach-, Kern-, Kontroli- in Haltegesellschaft«. Naloga take družbe je držati v svojih rokah delnice vrste podjetij in jili s tem kontrolirati. Ker ni treba imeti za to vseh delnic, temveč'zadostuje samo večina (kontrolni paket), se lahko z relativno majhnim kapitalom kontrolira več podjetij z zelo velikim skupnim kapitalom. Vzemimo na pr. tri delniške družbe z delniško glavnico po 5 mil. dolarjev, skupaj s 15 mil. dolarjev. Se snuje Holding Co z glavnico 8 mil- dol. za nakup večine delnic treh omenjeni]] delniških družb. Za kontroliranje te Holding Co pa zadostuje samo večina njenih delnic, t. j. kapital 4,5 mil. dol. Potem se snuje za nakup delnic prve Holding Co druga Holding Co z glavnico 4,5 mil. dol. in za kontroliranje iste zadostuje zopet samo večina delnic, t. j. kapital 2,5 mil. dol. Lahko se snuje še tretja Holding Co z glavnico 2,5 mil. dol., ki se lahko kontrolira s kapitalom 1,3 mil- dol. Na ta način lahko 1,3 mil. dolarjev kontrolira, t. j. drži v svojih rokah, 15 mil. dolarjev. Če se en del delniške glavnice zamenja z obligacijami, potem je potreben še manjši lastni kapital. Tako na pr., če izda prva Holding Co za 5 mil. dol. delnic in za 3 mil. dol. obligacij, potem zadošča za njeno kontroliranje namesto 4,5 samo 3 mil. dol. Pri enaki strukturi druge in tretje Holding Co lahko že V* mil. dol. kontrolira vse tri družbe s skupno glavnico 15 mil. dolarjev. To je po curiškem profesorju M a n u e 1 S a i -t z e v - u posneta shematična predočitev številnih koncernov, ki obstojajo v Zed. drž. Sev. Amerike in v drugih državah.43 4;* Prof. Dr. Manuel Saitzev. Aktuelle Organisationsprobleme der Industrie v »VVirtscliaftsfragen industrieller UnternehmuiiKen«, str. 111—115. Po istem avtorju44 lahko navedem nekaj konkretnih zgledov tipičnih modernih koncernov: 1. K a r s t a d t - K o n z c r 11 v Hamburgu. Združuje 33 lastnih universalnih magazinov (Warenhauser), 13 magazinov tvrdke Althoff, 7 drugih magazinov, lastne grosistske centrale, lastna in kontrolirana izvozna podjetja, lastne in kontrolirane tovarne z vodoravno in navpično združitvijo produkcijskih panog (predilnice, tkalnice, izdelovanje perila, konfekcijskega blaga, zastorov, vezenin, čevljev, slamnikov, mila, stekla, kleparskega blaga in dr.). Cilj koncerna je racionalizacija združenih podjetij. 2. P r e u s s a g (PreuBische Berg- und Hiittemverke. A--G.). Združuje vsa državna in od države kontrolirana rudarska in plavžarska podjetja (črni in rujavi premog, kalij, sol, železni in drugi rudniki, plavži in livarne). Cilj — koordinacija in racionalizacija podjetij. Preračunjena v dinarje znaša glavnica 90 mil. Din v zlatu. 3. V i a g (Vereinigte Industrie-Unternehmungen, A.-(j.). Združila je 1. 1923 za časa vojne in po vojni osnovana javna oz. od države kontrolirana industrijska podjetja. Združuje koncerne Deutsche Werke, A. G., Elektrovverke, A.-G;, Vereinigte Alluminiumwerke, A.-G., premogovnike, produkcijo apnenega dušika in ima celo lastno banko. Kapital koncerna znaša 150 mil. Din v zlatu, dočim znaša delniška glavnica samo 8 glavnih združenih delniških družb 250 mil. Din v zlatu. Cilj — združitev, avtonomizacija (komercializacija) državnih podjetij in njih racionalizacija. 4. Vereinigte S t a h 1 w e r k e, A-G. Osnovana leta 1926. Združuje privatna podjetja. Delniška glavnica znaša 925 milijonov in najeti kapital 400 mil., skupaj znaša torej kapital 1.640 mil. Din v zlatu. Drži v svojih rokah 47—49% surovega železa in surovega jekla. 5. 1. G. Farbenindustrie-Aktiengesellschaft. Zrasla je 1. 1925 iz 1. 1904 osnovane in 1. 1916 reorganizirane »lnteressengemeinschaft«. Za marsikatere produkte ima monopolni položaj ne samo v Nemčiji, temveč na evropskem in celo na svetovnem trgu. Združuje oz. kontrolira glavna večja kemična podjetja. Glavnica znaša 1.360 milijonov Din v zlatu. 44 Saitzev. Op. cit., str. 118—130 (gl. tudi tam priložene slike). Predstavlja enega izmed najbolj očitnih izrazov nemške gospodarske ekspanzije. 6. Š v e d s k i v ž i g a 1 č n i t r u s t, s katerim je nedavno Jugoslavija sklenila znano pogodbo. Kontrolira v 30 državah 4/s svetovne produkcije vžigalic. Glavni njegovi sestavni deli so Kreuger in Toll, d. d., Svenska Tiindsticks, Aktienbola-get, in ameriška International Match Corporation. Izdal je v zadnjih letih različnim državam ta-le posojila:43 Rumuniji 1,8 mil. dolarjev 4 % za dobo 1922—69 Rumuniji 30,0 mil. dolarjev 1% za dobo 1929—59 Poljski 6,0 mil. dolarjev 7% za dobo 1925—45 Grčiji 4.9 mil. dolarjev 8 Ve % za dobo 1926—54 Ekvadoru 2.0 mil. dolarjev o O/ o /o za dobo 1927—53 Ekvadoru 1,0 mil. dolarjev 1% za dobo 1929—49 Franciji 75,0 mil. dolarjev 5 % za dobo 1928—68 Jugoslaviji 22,0 mil. dolarjev &k%> za dobo 1928—58 Ogrski 36,0 mil. dolarjev 51 e % za dobo 1929—79 Latviji 6,0 mil. dolarjev 6% za dobo 1929—64 Sedaj se vodijo pogajanja z Nemčijo, ki bi dobila od vži-galičnega trusta za podelitev monopola prodaje vžigalic 6 'o -no posojilo v znesku 125 mil. dolarjev za dobo 50 let."’ S tem posojilom bo znašala skupna vsota izdanih posojil 309,7 mil. dolarjev. Trust se nahaja v hitrem razvoju in kontrolira sedaj že več podjetij v področju lesne industrije in produkcije celuloze. 7. A k u (Algemeine Kunstzijde Unie) — mednarodni koncern za kontroliranje produkcije umetne svile. Prvotno jedro tega koncerna je tvorila 1. 1911 v Arnhemu na Nizozemskem osnovana delniška družba »Nederlandisclie Kunstzijdefabrick« (Kuka); njena glavnica je znašala prvotno 240 tis. nizozemskih goldinarjev, 1. 1929 pa je že presegala 25 mil. goldinarjev. L- 1929 se je »Enka« potom zamenjave delnic združila z nem- ,B Gl. p r o f. d r. P e t e r S t r u v c. Mirovoje hozjajstvo v »Rossija i Slavjanstvo«. Pariz, 1929, št. 50. 10 Zanimivo je, da vodi ta pogajanja s svetovnim vžigalično-bančnim koncernom kot nemški finančni minister Rudolf H i l f e r d i n g, znani marksist, avtor »B6hm-Ba\verk’s Marx Kritik« (Marx-Studien, Bd. I. 1904) in »Das Finanzkapital« (3. Aufl. 1927). škim koncernom »Glanzstoff-Fabriken, A.-G.« v Elberfeldu, ki je imel vezi z italijanskimi tovarnami umetne svile. Produkt te združitve je »Aku«, ki je zvezana tudi z angleškim koncernom »Courtolds Ltd.« Ta angleški koncern, ki je sam velikanska organizacija, je vstopil v kontrolni komite nizozeinsko-nemškega koncerna. Razen tega je »Aku« zvezana s francosko skupino producentov umetne svile, preko »Glanzstoff« pa je zvezana z društvom »Farbenindustrie« v Frankfurtu na Majni in preko njega s koncernom Bamberg-a, ki je zopet zvezan z angleškimi, japonskimi in severno-atneriškimi producenti. Emitirana delniška glavnica »Aku« znaša 125 mil. nizozem. goldinarjev in se poveča sedaj z novo emisijo za 122 mil. goldin. Vrhunec pa tvori znana 8. Standard O i 1 C o in p a n y. To je največji svetovni trust. Njegova delniška in obligacijska glavnica je znašala leta 1925 4 3 milijard dolarjev ali 22 milijard Din v zlatu, t. j. 242 milijard papirnatih dinarjev, kar je enako 20 državnim proračunom kraljevine Jugoslavije. Združuje 600 lastnih in kontroliranih družb. Ima v Zed. drž. Sev. Amerike 130 tisoč km cevi (Pipe lines) za transportiranje petroleja, t. j. 20 krat več kot znaša dolžina vsega železniškega omrežja Jugoslavije. Ima lastne pristaniščne tanke, tank-parobrode, tank-kamijone. Trust je izvedel to, kar nemški racionalizatorji imenujejo »der ge-schlossene Warenweg«,47 t. j. neposredno vez med producentom in konsumentom, ker dovaja petrolej in bencin brez posredovalcev do zadnjega odjemalca. Ta Rockefeller -jev trust ima samo enega resnega konkurenta, in sicer koncern »Royal Dutch Schell«, s katerim vodi pogajanja glede omejitve produkcije kamenega olja. Omenim še interesantni B a n a n e n t r u s t, organizacijo, ki je koncentrirala v svojih rokah večino bananovih plantacij in trgovino z bananami. Trust ima 1.450 milj lastnih železnic, lastni vagonski park za dobavo banan v izvozna pristanišča, lastne parobrode, ki avtomatično vzdržujejo potrebno enakomerno t", v kateri dozoreva med potom to sedaj v zapadni Evropi in Ameriki tako razširjeno sadje. *7 D r. J u 1 i u s H ir sc h. Der geschlossene Warenweg v »liedeu-Jung der Rationalisierung«, str. 427—460. Takšne so glavne poteze kompliciranega in razgranjenega pojava racionalizacije gospodarstva. Vsled pomanjkanja prostora moram opustiti važno vprašanje o specielnili organih, ki proučujejo probleme racionalizacije in jo vodijo v različnih državah, ter o mednarodnih institucijah za racionalizacijo.48 Ustavim se le nekoliko pri načelnem vprašanju o socialni vrednosti racionalizacije. Pri oceni tega pojava, kakor sem že omenil v začetku svoje razprave, je treba upoštevati ne samo njegove privatno-gospodarske, ampak tudi narodno-gospodarske in socialne posledice.48* Socialna stran racionalizacije se ne sme pozabiti že zaradi stabilizacije sodobnega evropsko-ameriškega gospodarskega ustroja, kateremu se doslej ni našel noben praktično izvedljiv racionalnejši nadomestek. Kadar govorim o sodobnem gospodarskem ustroju, mislim na visoko razviti, tehnično napredni. na privatni iniciativi temelječi gospodarski ustroj, kontroliran in korektiran z ukrepi razvijajoče se socialne politike in s široko zasnovanimi socialnimi reforma-m i, ki reformirajo ta ustroj in odstranjajo njegove senčne strani.4" Z drugimi besedami povedano, mislim na to, kar je v zadnjih časili dobilo ime »s o c i a I n i k a p i t a 1 i z e m«.®" Razen razloga stabilizacije sodobnega gospodarskega ustroja pa je socialna stran racionalizacije važna še vsled tega, ker se more racionalizacija sama uspešno razvijati naprej le v obliki socialne racionalizacije. Drugače bo ona vedno naletavala na nezaupanje s strani delavstva, na njegovo odkrito ali pa prikrito sabotažo. Le pri socialni racionalizaciji se bo 18 01. o tein »Rationalisierung«, str. 227—256. Racionalizacija, pravi A. Fourgeaud, ni samo »une nouvelie doctrine čconomique«, ampak tudi »line doctrine sociale« (op. cit., str. 22). »Une amelioratiou de methode n’ est une rationalisation qu’ autant qu’ elle a des rčpercutions favorables dans toute žconomie, c’ est-a-dire qu’ elle est profitable non seulement a 1’ entrepreneur mais aussi au travailleur et au oonsommateur« (ibid.). Tako da postopata namesto čisto-individualističnega in liberalističnega gesla »laissez-faire« socdalno-politični in reformistični gesli »vou-loir-iaire« in »savoir-faire«. 01. D r. K a r 1 v. Bal a s: Die Hauptfragen der Sozialpolitik, \Vien, 1928, str. 70. Erich Forster: Sozialer Kapitalismus. Tiibingen, 1924. zanimal za racionalizacijo in jo podpiral ne samo podjetnik, ampak tudi delavec, ter se bo na mesto parole razrednega bcja: »delavci proti podjetnikom« uveljavila parola znanega vodje »Zeissvverk« v Jeni in socialnega reformatorja E r n s t - a Abbe-ja: »Fortgeschrittene Arbeiter und fortgeschrittene Unternehmer gegen riickstandige Arbeiter und ruckstiindige Unternehmer«.61 Toda neodvisno od vseli teh utilitarnih nagonov se ne sine iz višjih e t i č n i li razlogov pozabiti na socialno stran racionalizacije.52 Kakšna pa je dejanska sodobna racionalizacija — socialna ali antisocialna? Racionalizacija je antisocialna, ako v dosego svojega cilja, na eni strani, znižuje mezdo, podaljša delavnik, izžerna delavca po načelu »apres nous le deluge«, ter poveča brezposelnost, na drugi strani pa zvišuje blagovne cene. Ako pogledamo s teh vidikov sodobno racionalizacijo, moramo priznati, da v splošnem znižuje blagovne cene. dviga mezdo in krajša delavnik. Vzemimo najbolj izrazite oblike racionalizacije — taylorizem in fordizem —, katerim se ugovarja, da napravljata iz delavcev »lutke«, slične lutkam v velikem marijo-netnem gledališču Hellbrunn-skega parka pri Salzburgu, »Robote« iz Čapkove drame »R. U. R.« in izčrpane postave Me-tropolisfilma. Ali more biti kak dvom, da je celo pri teh precej krutih oblikah racionalizacije delavčev položaj v vseh ozirih veliko boljši, kakor je pri primitivnem neracionaliziranem (iracionalnem) kapitalizmu ali pri sovjetskem »komunizmu«? Vkljub vsem napadom na njegov sistem ni T a y 1 o r samo izumitelj načinov pravljiškega dviganja delovne produktivi-tete, temveč tudi podjetnik, ki je znal vzbuditi pri delavcu samem zanimanje za produktiviteto dela. O V o r d u pa piše prof. dr. G. Briefs to-le: »vielleicht war er der erste Kapi- 11 Karl T li a I li e i m, op. cit., str. 93. “ K. Thalheim ugotavlja, da vodijo pri izvajanju »avtonomne socialne politike« različne podjetnike ti-le nagibi: 1.) »das herrschaftspoli-tische Motiv«, katerega tipična reprezentanta sta bila v Nemčiji Freiherr von Stumm in Friedrich Krupp; 2.) »das produktionspolitische Motiv«, ka-iterega tipični reprezentanti so lord Brassey, Heinrieh Freese, posebno pa Henry Ford; 3.) »das sozialetisclie Motiv«, katerega reprezentanti so Robert Chven, Ernst Abbe in Walter Rathenau, in 4.) »das religios-karitative Motiv« (op. cit., str. 15—18). talist, der den s o z i a 1 e n Potenzen des Kapitalismus ernst-haft nachspurte als einer Leitlinie zuin groBten Profit, und zwar den sozialen Potenzen sowohl gegeniiber dem Arbeiter wie dem Konsumenten. Es ist die Klugheit und weltanschau-lich begriindete Weisheit des Fordschen Systems, den techni-schen und \virtscliaftlielieii Krf olj: aus der Kuge unmittelbarer kapitalistischer Privatinteressen lierauszuheben, die Punkte Renial zu finden, wo er iiber die Interessen des Verbrauchers wie des Arbeiters verlauft«.'’1'1 A. F o u r s e a u d podaja to-le karakteristiko Forda in fordizma: »Ford est le representant typique du systeme ,productiviste’; industriel, createur, il cherche a produir des .valeurs sociales’; il utilise ses hautes facultes a choisir et a mettre en fabrication les produits ne-cessaires au bien-etre de la collectivite ... Le systeme capi-taliste ... recherche 1’ enriehissement; le produetivisme for-diste... poursuit le bien-etre de 1’humanite. Ouel abime!«5a* Racionalizacija tudi, vkljub začasnim in delnim redukcijam delavcev, v splošnem prej zmanjšuje brezposelnost kakor jo povečuje, ker vsled pocenitve produktov hitro razširja produkcijo. Prof. J u 1 i u s H i r s c hr>‘ razjasnjuje to s tem, da znižuje racionalizacija blagovne cene močneje nego se zmanjšujejo izdatki za delo in to oprošča en del kupne moči prebivalstva za nakup novega blaga. Ako pa nasprotniki racionalizacije pravijo, da je ona »systematisch bereclmeter Wettlauf z\vischen der Maschine aus Fleisch und Blut und der Maschine aus Stalil und Kisen, dessen Krtriignisse einzig und allein dem Unternehmentum in den SchoB fallen«,66 so to enaki ugovori, kakršni so bili v prejšnili časih ugovori proti strojem in drugim »novotarijam«. Na pr. ugovori, vsled katerih je svoj čas angleška kraljica Klizabeta s pretnjo smrtne kazni prepovedovala razširjati stroj za pletenje nogavic ali so stara cehovna Plavila Tonina iz 1. 1523 predpisovala: »Niemand soli etwas Ncues entdecken oder erfinden oder gebrauchen.«56 63 B r i e f s. Rationailisieruiig der Arbeit v »Bedeutung der Rationali-sierung«, str. 41—42. r’3,> A. Fourgeatid. Op. cit., str. 124. M J. M i r s c h. Rationalisierung und Arbeitslosigkeit v »Bedeutung der Rattonalisierung«, str. 58—59. 66 Hirsch, op. cit., str. 54. “ Ibid. Seveda kaže sodobna racionalizacija še mnogo nedostatkov in več ali manj važnih antisocialnih strani. Takšni so na pr. pojavi prehitre obrabe delavčevega organizma, posebno razširjeni v Ameriki, ki ima vedno na razpolago nov človeški ma-terijal v obliki evropskih emigrantov, takšna je tudi politika dviganja cen, ki jo vodijo kratkovidni karteli in trusti. Toda iii dvoma, da razvijajoča se socialna politika, gospodarska politika modernih držav in razvoj zadružništva ter delavskih organizacij polagoma zmanjšujejo oz. odstranjujejo te defekte. Z vsem tem korektirana socialna racionalizacija zmanjšuje tudi nezadovoljstvo med delavstvom in pridobiva delavce na svojo stran. Na vsak način je tega nezadovoljstva na pr. v racionaliziranem kapitalističnem ameriškem gospodarstvu veliko manj kakor v neracionaliziranih kapitalističnih gospodarstvih in v »komunističnem«, toda skozi in skozi iracionalnem sovjetskem gospodarstvu. Po končni sodbi o socialnem pomenu racionalizacije se lahko sklicujem na W. S o m b a r t a. On ni posebno navdušen zagovornik racionalizacije, ji očita, da ona »vergeistet«, toda »entseelt« obrat in podjetje, in celo pravi: »Wenn der Arbeiter in den Betrieb hineintritt, so kanu man es ausdriickeu, hat er seine Seele in der Garderobe abzugeben«.57 Toda isti zelo skeptično razpoloženi S o m b a r t priznava, da »•.. ein etwaiger Vcrzicht auf die Rationalisierung zur Folge hatte, daB der uberwiegende Teil der heute lebenden Menschen nicht mehr leben komite. Die heutige Bevolkerungs-dichte hat zur Voraussetzung die Rationalisierung und damit die Steigerung der Giiterproduktion«.58 T'7 W. S o m b a r t. Die Rationalisierung in der VVirtschaft, str. 17. “ Op. cit., str. 20. Resume. La rationalisation de 1’ economie. Par AIexandre Bilimovitch, professeur d’ economie politique a 1’ uni-versite de Lioubliana (Yougoslavie). L’ auteur entre en matierc en notant qu’ une certaine intensification de la vie economique eut lieu deja avant la guerre. Cette derniere ayant a peu pres detruit 1’ economie mondiale posa devant le monde devaste le probleme d’ intensification comme seule possi-bilite de lutter contre la crise, aggravee par le fardeau des reformes sociales d’ apres-geurre. L’ intensification du proces economique, basee sur 1’ etude scientifiquc, a re£u le nom de »rationalisation« ou comme disent les americains — de »Scientific Management« (1’ administration scientifique de 1’ entreprise). Le but de la rationalisation: atteindre un optimum economique avec minimum de depenses (en entendant sous »depenses« — travail et choses mate-rielles). L’ auteur distingue rationalisation »technique« et rationalisation »economique« dont la premiere doit etre subordonnee a la seconde; rationalisation »privee« et rationalisation »nationale« ou »sociale« dont pareillefnent la premiere doit s’ incliner devant la seconde; rationalisation »interieure« (la rationalisation des entrepri-pes individuelles) et rationalisation »intereconomique« (la rationalisation des relations entre entreprises). En analysant la rationalisation »interieure« 1’ auteur examine successivement la rationalisation de la »fondation« (choix de but, d’ objet, de lieu, de dimension, de forme economique et juridique, des moyens de financier 1’ entreprise) er la rationalisation de »conduite« de 1’ entreprise deja fondee. Cette derniere consiste en premier lieu en rationalisation du bureau avec 1’ application du systeme du nombre sous la forme de statistique, calculation et comptabilite. Ensuite s’ ajoutte la rationalisation de la production et d’ autres fonctions essentielles de 1’ entreprise. L’ auteur expose »la rationalisation du travail«, associee au systeme Taylor, et »la Science du travail«, comme produit de ce systeme. Ji examine les moyens d’ amelioration que cette science etudie: amelioration des conditions physiques (la physiotechnique du travail), amelioration des conditions psychiques (la psychotechnique du travail) et amelioration des conditions materielles (la techno-logie du travail). En analysant cette derniere 1’ auteur s’ arrete par-ticulierment sur la mecanisation et la machinisation du travail qui atteignent leur maximum par »le travail fluent a la bande de transport« pour la premiere fois largement employe par Henry Ford. Puis suit 1’ analyse de »la rationalisation du produit« sous la forme de la standardisation (qui est faite de normalisation et typisation) et de »la rationalisation des debouches«. En examinant la rationalisation »intereconomique« (qui est la regulation de 1’ offre gene- rale ct des prix a 1’ aide des unions monopoles des entrepreneurs) 1’ autcur etudie spccialement les »concerns« modernes et cite plu-sieurs exemples caracteristiques. En dernier licu 1’ auteur offre une estimation generale de la rationalisation moderne. II reconnait 'que, en depit de certains defauts, elle s’ eleve (grace au progres de la politique sociale et reformes sociales) peu a peu au niveau d’ une vraie rationalisation — vraiment sociale et vraiment saine. Elle offre des avantages non seulement aux proprietaires des entreprises mais aussi aux travailleurs et aux consommateurs. L’ auteur termine par une citation de Werner Sombart qui dit qu’ un renonce-ment a la rationalisation aurait commc suite 1’ impossibilite d’ exi-ster pour une grande partie d’ habitants du monde. Car la rationalisation et le progres de la production des biens materiels qui s’ y rattache — est une condition sine qua non pour 1’ existence de la population, deja epaisse aujourd’ hui et croissante de jour en jour. barva - boja, blago - roba; celo - čak; čeprav - i ako, čevlje - cipcle, čas - vrijeme, če - ako; dasi - premda, določen - odredjen, delovna - radna, moč - snaga, delavnica - radiona, delavec - radnik, deloslovje - nauk o radu, dejansko - stvarno, delitev dela - podjela rada, družba - društvo, delnica - dionica, dvom - sumnja, dejstvo - činjenica; gibi - kretnje; hitrost - brzina, hiša - kuča. in sicer - i to, izpremba - prom jena, izdelava - izrada; kateri - koji, ker - jer, kar - što, kakšen - kakav, ko - kad, kjer -gdje, krat - puta; le - samo, leto - godina, lasten - vlastiti, mezda - nadnica, miza -stol, stol - stolica, marsikateri - ma koji; navodilo - uputa, nakup - kupovanje, napaka - pogreška, nešteto - nebrojeno, naj - da, nahajati - nalaziti, navaden - običan, najeti - uzajmiti, uzeti u najam; obenem - ujedno, oziroma - odnosno, obraba - trošenje, odpeljati - odvesti, okno - prozor, obravnavati - raspravljati, omeniti - spomenuti; poskus - pokušaj, podjetje - poduzeče, pomen - značenje, precejšen - priliČan, panoga - grana, praviti - kazati, posamezen -pojedini, pogoj - uvjet, pripomoček - pomočno sredstvo, preobložen - prenatrpan, pritrditi - pričvrstiti, prihranek - ušteda, precej - prilično, premikanje - kretanje, pripetiti se - dogoditi se, poglobiti - udubiti, posebno - osobito, potrjevati - potvrdjivati, popolen - potpun, plavža - visoka peč, pozabiti - zaboraviti, podjetnik - poduzetnik, pravljiško - bajno; razen - osim, ropot-buka; spremljati - pratiti, splošno - opče, opčenito; stavba - zgrada, sploh - uopče, smoter - cilj, stremiti - težiti, seveda - dakako, slednjič - zatim, svetovni - svjetski, setev - sijanje, sedež - sjedalo, senca - sena; še - još, številka - brojka; toda - ali, tisti - onaj, tiči - leži, trta - loza, temveč - nego, tehtati - vagati, takšen - takav, trdno - čvrsto; ujemati se - slagati se, udeleženec - sudionik, upoštevati - uzi-mati u obzir, utrujenost - umornost, uporabljati - upotrebljavati, udeležba - sudjelovanje, ukrep - mjera, ugovor - prigovor; vojna - rat, večkrat - više puta, veljati - vrijediti, vendar - ipak, veda - znanost, vaje - vježbe, vkljub - usprkos, vžigalica - šibica, vžigalični trust - šibični trust; zelo - mnogo, zaboj - omot, zaslužek - zarada, zveza - savez; že - več. Univ. prof. dr. Dolenc Metod: Pravni institut „Klausel des allgemeinen Landschadenbundes" v slovenskih deželah. Uvod. Nemški pravni zgodovinar Arnold Luseliin-Eben-g r e u t je napisal svojemu dne 7. oktobra 1904 umrlemu učencu, slovenskemu pravnemu zgodovinarju Vladimirju Leve u, nekrolog s toplimi besedami priznanja njegovih znanstvenih zaslug. Omenil je pri tem mimogrede, da je našel med izdela-vanimi projekti pokojnega Levca tudi delo o »Landschaden-bundformel«, ki pa da preko nabiranja gradiva ni uspelo. Naj ob petindvajsetletnici s m r t i imenovanega učenjaka, ki je zažarel na mračnem slovenskem pravnozgodovinskem nebesnem svodu kakor meteor, pa žal po kratkem času za vedno ugasnil, o budimo in o t m e m o p o z a b n o s t i s i) o m i n n a enega i z m e d njegovih znanstveni li cilje v, da osvetli v naslovu omenjen pravni institut, ki je ostal dosihmal takorekoč nepoznan, vsekakor pa nepreiskan, tako po poreklu, kakor tudi po svojem pomenu v gospodarskem življenju. Od Ib. stoletja dalje srečavamo po mnogih listinah klavzulo »d e s a 11 ii e m e i n e n L a n d s c h a d c n b u n d e s«. V svojem jedru je to''posebna oblika pogodbene določbe v svrho povišanja garancije izpolnitve neke pravne obljube. Pot tožbe v srednjem veku, ki še ni poznal točnih predpisov glede pravdanja pred sodiščem, je bila okorna, zelo dolga in nevarna. 7. i v 1 j e n s k a pr a k s a pa je v tistih časih našla vendar sredstvo, ki je omogočevalo, pa tudi jamčilo za hitro in sigurno izterjanje brez tožbenega pota z izvršbo v vso i m o - vino, s e d a j n o in prihodnjo, pripadajočo tožencu same m u, kakor tudi njegovim dedičem. Ta pravni institut je bila omenjena »Cluusel des allgemeinen Landschadenbundes« s pristavkom dotične dežele, na pr. »in C min«, ali »in Kurnthen« i. sl. Dasi so poslednje obveze po tej klavzuli segale še globoko v 19. stoletje, vendar nam ni znano, kako se je temu načinu obveze reklo po slovensko. O smislu te klavzule v raznih dobah in v raznih deželah, predvsem slovenskih, bo govora v naslednjih vrsticali. Najprej hočemo izvajati, kaj vemo o institutu iz zakonodaje, dalje, kaj nam je iz književnosti, stare in novejše, o njem znanega, potem, zakaj in kako se je praktično uporabljal v slovenskih deželah. Nazadnje pa spregovorimo še o prehodu instituta v današnje moderno pravo.1 I. Zakonodaja. A. Ne da bi hoteli s tem, da se ozremo najprej na štajersko zakonodajo, reči, da je bila domovina našega instituta Štajerska, pričnemo vendarle s to, ker so imeli štajerski zakoni svojo veljavo tudi za Kranjsko, če ni bilo za to drugih posebnih določil. V Kranjski deželni ročin (Landhundfeste) je bila namreč sprejeta tudi določba cesarja Friderika IV. iz 1. 1460., ki se je glasila: »Audi \vollcn \vir d as aU Herren dienstleuth und uiulere lidel-leuth zu Crain, in allen andern Suchen, die hie nicht versdirieben sindt, Richten nudi den Rechten, uls unser Herrn und Edelleiith in unserem Land zu Stcyer«. Štajerski deželni ročin pa vsebuje na drugem mestu povelje Rudolfa 1. iz 1. 1277., ki zabranjuje samopomoč v bojni borbi, ter zaukazuje, da naj se postavijo priče in da naj se razsoja po izpovedbah prič, ki morajo pač biti sposobne (tauglich). Osobito naj velja to za tožbe radi zemlje (unliegende nuetter). Tu so torej prvi početki takorekoč obljuba, da se na mesto procesa po pravu pesti (Faastrecht) 1 Najtoplejšo zahvalo izrekam g. prof. A. L u s c h i n-E b e n gr e u t u (Graz) za mnogokratno stvarno opozoritev, kakor tudi za prepustitev njegovega znanstvenega gradiva v uporabo pri tej razpravi. Srčno se pa zahvaljujem za podporo pri pribavljanju listinskega gradiva in drugih znanstvenih pripomočkov gg. profesorjem W a 11 e r Schmid (Graz), Janko Polec (Ljubljana) in Viktor Korošec (Ljubljana). 3 izdajo zakonite določbe o procesiranju pred sodišči. Resnično je izšlo še nekoliko manjših vladarskih odredb, večinoma o pravici pozvati neko osebo pred sodišče. Prvi splošni predpisi o procesiranju pred sodišči pa so izšli v sodnem redu za Štajersko iz 1. 1503. Ta pač še nima nobenih določb glede »Landschadenbundklausel«. Pojavili so se takšni zakoniti predpisi šele v reformiranem deželnem redu za Štajersko iz 1. 1533.2 Dotičnih določb ne kaže navajati, ker so ostale v »novi reformaciji« z dne 24. decembra 1574" po svojem bistvu neizpreme-njene, inače pa bolje razložene. Naj navedemo te določbe do-slovno, ker tvorijo osnovo za pravnozgodovinsko razlago instituta. Glase se: »Die weyl in den Geldschuldbrieffen gemainklich der ge-wbnlich schadenpundt begriffen ist I darum sich ein jeder mit sein selbs gerichten verbinden thut so mag ein Jeglicher so dergleielien schuldbrieff liaben duru m der schadenpundt nach lengs begriffen oder aber auiis kiirzist angezogen fiir den Herrn I Landshauptman oder Venveser kummen I sich seiner scliulden I mit fiirbringen des Schuldbriefes beklagen. Ails dami soli jm die Obrigkeit zuschreiben vrid beuelch ihne zwischen der sel-bigen zeyt I vund des nechst kommenden Rechten I nach ver-mog seines gegebnen Schuldbrieffs 1 zn bezuhlen. Wo er dus nit thut das alss dann der glaubiger zum nechsten Rechten I nach vermogen des Anlehen der Hauptsumma I Interesse vnd genom-mener schdden I als vil er deren genommen I vnd glaubwidrig bey bringen mag I zutrieden gestellt vnd nach Rath der Herrn vnd Landleut I vermog vnd jnnhalt seines Schuld Hrieffs ver-gniigt. Ndmlichen das ime in seine Giiter griffen vnd nun hin-fiirs dur c h den gesclnvornen Weisspotten I als ofit fiir 32. Pfund pfennig scliulden I ein pfund geltes herrn Giilt I oder \vo der nicht sovi! giilten als sich die Schuld erstreekt hette Alls dann aaff ander sein Gab vnd Gut, Weingarten I Mayrshoffs I 2 Datum ni naveden. Tiskan je bil na Dunaju pod naslovom: »Des loblichen Fiirstenthumbs Steyer Bestattigung der neyen Reformation des Landrechtens daselbst«. Prepis sem dobil s prijazno pomočjo prof. Arnolda Luschin-Ebengreuta (Graz) in prof. Walterja Schmida (Graz). 3 Istega dne je izšla tudi »Landt vnd Peinlieh Gerichtsordnung« za Štajersko v poboljšani izdaji. griimlt Wisen ucker vund andere Farnuss I vund da nicht andcrs verhanden Letzlicli in den Sati I bis zur vblliger billi- cher doch vniiberrnassiger erstattung des erkennten orisat z an-gesetzt vnd cingezogen \verde. Doch also mit dem Sati zuer- stehen dos \vo der KIdger den beklagten im Landt in einer Uerberg betritt in Sdtl mit den gesdnvorenen \Veisspotten m>eissen vnnd sein Pferdt verbieten vund auffhalten mag / biss so lun g er sich viitnb die Hanptsach ' audi Kost und Schaden mit jm nudi billichen Dingen vertregt«. V drugem odstavku tega čl. 26. je govora o tistem primeru, ko upnik navzlic opisani eksekuciji ni dobil plačila. Sodišče naj mu da potrdilo o tem in njegova »behebnuss« ostane še nadalje v veljavnosti, tako da lahko upnik počaka na čas, ko pridobi njegov dolžnik nove imovine. V tretjem odstavku se odreja način obrambe zoper zahteve iz zadolžnice, ki je opremljena z označeno klavzulo. Dolžnik, ki meni, da ni dolžan ali da more plačilno zahtevo zavrniti, naj pride pred sodišče in tam se naj ukrene, kar je pravično. »Aber frembde Fintrag so den Sduildbrieff nit aygen noch anhengig I vund nur unilere ansprachen betrefien thdten I Sollen allda mit nichten einzubringen gestutt I oder darauf gericht \verden«. To se pravi, kompenzacijski ugovori se ne upoštevajo. V naslednjem odstavku (4.) je Nahranjeno dolžniku vsako zavlačevanje, tudi apelacija. Zastopnik pa je dovoljen le tistemu, o katerem je znano, da osebno ne more priti, ker ga »von ge-meinen Vattcrslands nutzes wegen« potrebujejo. Tožnik pa sme apelirati na več nadrejenih instanc za primer, da se mu odreče pravica, sklicevati se na klavzulo. Kdor se pa hoče poslužiti zastopstva, dasi ima klavzulo za se, ker ne more čakati, ta mora iti pred dvorno sodišče (Hofrecht). Težko razumljiv nam je naslednji odstavek: »Wo aber dieser Clausel in dem Schuldbrief nicht ausstriicklich vermelt I so soli cin jeder Klager I da schon der schadenpundt in deri sel-ben Schuldbrieff angezogen, selbs Personlich zum Rechten zu erscheinen schiildig sein«. Mislimo, da gre za tiste zadolžnice, ki se glase samo skrajšano »beitn Schadenpundt«, ne da bi vsebovale v naslednjem členu naveden vzorec, da pa velja tudi za te ista stroga obveznost, kakor za zadolžnice s celotno klavzulo. V nadaljnem členu se razteguje isti predpis tudi na druge 3* denarne obveznosti izven zadolžnic, osobito na »ver trti g vnd dergleichen Contruct«. Vse druge denarne zadolžnice, ki nimajo klavzule, pa se obravnavajo po splošnih pravnih običajih. Naj podčrtamo posebno važno dejstvo, da je že v početku zakonitih določb govora o dvojni obliki klauzule »nach lengs begriffen«, kar meri na daljšo obliko, in »Aaffs kiirzist angezogen«, kar predpostavlja samo kratko pozivanje na klauzulo, ki pa naj ima navzlic simbolično-termlnologičnemu skoncentriranemu besedilu vendar isto pravno moč, kot prvotna, pristna. Iz tega se da sklepati, da je bila v letu 1533. ta klavzula že davno znana in da je imela že splošno znan in priznan pomen. Daljša klavzula pa se je glasila po čl. 37 tako-le: »F o r m d e s L a n d s c h a d e n n a n d t«: »Thiiten aber ich oder meine lirben iriclit, duss obgemeldter N. oder seine Erben Schadert nemmen, wie derselbe genennt \verden mochte, keinen misgenommenen, daritvi ilin oder ihnen Scheinboten, ge-u mit and befehlhaber schlechten W or ten, ohne alles reclitliches darbringen unrechnet geglaubt \verden solite, denselben ullen mul j eden, somit die Haupsumma and Interesse sollen sie hero, suchen mul bekommen, auf ullen unseren Hub utid Giitern, lie-genden and fithrenden, ivie die genennt, mul \vo sie iner mul inisser Lami gelegen seyn, nicht aiisgeschlossen, davon sie die Lands-fiirsten oder derselben nachgesetzte Obrigkeit, Herr Landmarsctuiil, Herr Landvenveser, mul sonst ein jedes Oericht, darunter solehe unsere (Hiter gelegen and betretten \verden, auf ilir erstes Anbringen, ohne das berecliten, zu ihren volligen Be-gniigen, gantzlichen zahl-hab unklaghafft machen, danvider nns durcliaiis nicht schiitzen, schirmen, befreien nocli fiirtragen soli, kein geistlich noch \velltlich Recht, Privilegien, Begnadi-gungen, Landbraucli, noch et\vas anderes, t vie das alles immer erdacht werden mochte, dann ich mich nar alle meine lirben derer aller mul jeder hiemit wissentlich, in Krafft dieses Briefes verzeichnen mul begeben hube, alles treulich, ehrbur mul ohne Gefdhrde; doch soli soleher Schadenbund mehreres nicht, als von altersherkommen wirken«. K temu je pripomniti, da je tudi še d e ž e I n i s o d n i j s k i red za Štajersko z dne 30. marca 1622. vse to gradivo reproduciral, le uvodni člen je v prvem delu nebistveno skrajšal. V citirani daljši obliki klavzule »des allgemeinen Landscha- denbunaes« spoznamo ves gospodarski p o 111 c n institut a. Dovoljeval je l.) takojšnjo eksekucijo brez tožbe, 2.) e k s e k u c i j o na vso i m o v i n o o b -v e z a n c a in njegovih dedičev, 3.) za vsakršno škod o, 4.) brez m o ž n o s t i pritožbe na višjo instanco. To pa je postalo in bilo tako splošno znano, da se je smatralo za nepotrebno zapisati ves tekst. Zadostovala je krajša oblika »ličim Landschadenimnt« z navedbo dežele. B. Za Kranjsko je bil izdan dne 18. februarja 1535 mandat deželnega glavarja Ferdinanda, s katerim je proglasil »ein Landgerichtsordmingsbiiclielki se pa bavi skoro edinole s kazenskopravnimi predpisi in niti ne omenja »LundschadenbundklauseU, dasi je mandat izšel 2 leti za reformiranim deželnim redom za Štajersko. V Kranjskem deželnem ročinu se nahaja tudi neko povelje kralja Ferdinanda z dne 8. marca 1526, ki se tiče zabranjevanja nepravilnih rubežni. vendar o institutu klavzule »des ullg. L. Sch. B.« v njem še ni nobene omembe. Zdi se torej, da je-prišlo ograjno (gosposko) sodišče šele pod vplivom baš omenjenega deželnega reda za sodišča na Štajerskem iz 1. 1533/po deželnem redu za Kranjsko, Slovensko krajino, Metliko, Istro in Kras z dne 15. januarja 1571 (tri leta pred reformo štajerskega reda za sodišča) do določb, ki urejajo tudi v govoru stoječ pravni institut. Nahajajo se v IX. poglavju, ki govori o denarnih zadolžnicah (Geldschuld-briefe). Tu stoji v prvem stavku precej slično, pa vendar po smislu ne docela identično kot v štajerskem redu za sodišče, sledeče: »Die \veil in den Gelt-Schuld-Brieffen gemeiniglich der gewohn-lich Schaden-Pund begriffen ist, und sich mit ihr selbst Gerichten dahin verbiinden thuen, so mag ein jeglicher, so dergleichen Schuld-Brieff, darinnen die Verbiindung des Land-Ltiuffigen Schaden-Bunds, nach lengs oder kurtz, (ds ob derselb von Wort zn \Vort eingefiihrt \viire, verleibt ist, fiir den Herrn Lands-Huubman oder Landsvenveser kommen«. Bistvena razlika je tu, da se^sodišča med seboj obvezujejo in pa da se ne polaga važnost na to, ali je res tekst klavzule izpisan ali ne. To daje za nadaljni razvoj posebni pravec. Ali vse to naj bi veljalo le za denarne terjatve in spada pred ograjno sodišče: Ta gosposka /Obrigkeit) pošlje prepis zadolžnice dolžniku z ukazom, da naj plača do prihodnjega naroka za »deželno pravdo« (Lundre cht) ;* če pa tega ne stori, sme upnik dolžniku poseči po njegovih dobrinah (»in seine Giiter nach Rutk d er Herrn und Landleuth«). Če pa ima dolžnik upravičen ugovor, naj ga pred deželno pravdo uveljavlja. Kdor pa ima zadolžnico, »darinnen der Lundscluulen Bund nicht stunde oder nicht kurtz vermeld und angezogen vedre«, ta mora tožiti pred sodiščem, ki mu odredi »Ander oder Endhafft tag« in tožba gre dalje, kakor je od nekdaj v navadi. Če pa ni niti pisane zadolžnice, treba tožiti za dolg »zu vier Tag«, t. j. kontumaciranje ni že pri drugem naroku dopustno, kakor v prejšnjem primeru, ampak še-le pri četrtem naroku. Pri sodbi, ki se naslanja na pristno listino (auff ein lauthern Scliuldbrieff), ni pripuščena apelacija. Kranjski zakoniti predpisi torej niso niti tako obsežni, niti ne tako natančni, kot štajerski. Niti tista klavzula v široki obliki (čl. 37 štaj. dež. reda) ni bila sprejeta v kranjski red za ograjno sodišče. C. Slično postopa tudi sodni red za Koroško. Zove se: »Des Erzherzogthumbs KJidrndten Ne\v aufgericht Landrechts-ordnung im ain 1577 Jahr«.5 V tem redu se nahaja v poglavju »Klag auf schuldbrief« člen 24, ki se glasi: »Auf uinen jeden schuldbrief, darinnen des Landscliudeninmdt, nach lengs oder aber zum Kliiirzisten angezogen vnd begriffen, sollen geschdfit, in vierzehn Tagen zu bezuhlen oder aber zu scliieristen Hofthai-ding in Antwort zu erscheinen, v on gericht uusgeen, vund dann veeiter, So die beclagt Parthey nicht erscheint, mit behebnus, vund wie Landrecht ist, fiirgefurn, Wus aber andere Schuld-zettel, oder brif sind, die den Schadenpundt nit in sich hatten, die solten me ander ansprachen zutagen clagt \verden. Wo dann in ainem Schuldbrief, sonder benante Stiickli vund giitter Phandt- oder Satz\veiss verschriben \vdren, vnd der Landschadenpunt, nebens vmb bezahlungs\villen der Gelt-schulden, auch in derselben verschreibung angezogen oder ein-geleibt ist, vnd der jnhuber des Schuldbrief s; von solehen sei-nen verschriebenen Phundes \veichend vnd auf die Bezahlung des verschriebenen Schadenpunts zu clagen vorliabens, So soli 4 Dva- ali trikrat na leto, gl. Janko Polec: Razpored sodnih instanc v slov. deželah od 16. do 18. stol. Z. Z. R., 1. VI., str. 133. 5 Gedruckt zu Gratz durch Zachariam Bartsch, 1578. \nd mag dem Cluger dus gescluifft erkhendt werden, Da aber umb solche schulden ullein sondere benannte Giieter, in dem Schuldbrief verpfandt, vnd der Landschadenmindt, zuuersteen cmf andere des Schuldners giietter, des\vegen zu clagen nicht im schuldbrief begriffen, solite darauf nicht auf gescluifft, son-dern zutugen zuclagen gestattet sein«. Cc se primerja besedilo prej navedenih zakonitih določb za Štajersko in Kranjsko z onim za Koroško, vidi se nekaj novot. Rok za plačilo znaša 14 dni; plačilo sme obstojati samo v denarnem znesku; če se ne plača, posluje izrečno dvorsko sodišče. Iz člena istega deželskega sodnega reda pa vemo, da p o d 1 o ž-n i k i zemljiških gosposk ne smejo priti pred dvorsko sodišče, razen če so »Zechleute« ali »Kirchenbrobste«. Samo plemenit-niki, duhovniki in slobodini (Freysassen) spadajo pod to sodišče. Torej se zemljiški podložniki ne morejo obvezati pod klavzulo »des allgemeinen Lundschadenbundes in Khcirndten«. Drugi odstavek pa razumemo tako, da posojilno pismo, ki vsebuje posebno zastavo zemljišča, ne opravičuje postopanja, določenega za že večkrat omenjeno klavzulo, ampak tožiti treba tako, kakor da bi šlo za zastavno pogodbo. To se pravi, če se klavzula des allg. L. Selu Ii. ne glasi čisto na splošno, ne vživa privilegija za ta posebni pravni institut. V naslednjem členu 25, ki je naslovljen »Von aufrichtigen Schuldbriefen nicht zn appelieren« pa imamo naslednji predpis: »Befind sich zn recht, das der beclagt seinen gegebnen Schuldbrief, darinnen der Schadenpunt des Lands Khdrndten, \vie zn tnehr nuden vorhin angezogen, vergestuttet \verden, sonder der Landleut erkhandtnus solite zu stand an in wirkung vund crafft kliommen, wie lundrecht ist«. Zmisel je jasen: Pritožbe zoper odredbo eksekucije ni. Značilno pa je, da se zakoniti predpis v 24. in 25. členu poziva samo na običajno pravo v deželi. D. Kakor smo videli, imajo vse tri dežele, v katerih bivajo tudi Slovenci, nekoliko različne predpise glede pomena klavzule »des allgemeinen Lundschadenbundes«. Vendar se nahaja v kranjskih in v koroških deželnih ročinih še posebej tiskan mandat, ki skl opij a vse tri dežele v eno celoto. Mislimo na mandat nadvojvode Karla z dne 10. aprila 1590., ki potrjuje dogovor z dne 21. junija 1584., sklenjen med Štajersko, Koroško in Kranjsko, kako si naj te dežele druga drugi pomagajo v sodnih pravdah in pri eksekucijah. Vodilna misel jc bila ta, da, kdor doseže v eni izmed teh dežel izvršljivo sodbo, temu ni treba v drugi deželi, kjer se nahaja toženčeva i m o v i n a, vnovič tožiti, ampak njemu se izroči navadno kompasno pismo (Compass-Schreiben) na ograjno sodišče druge dežele. Pred to naj pride tožnik osebno in pokaže razsodbo ter tudi kompasno pismo: »I)u sollen des (Jagers spriich fiir Liqutdierte vnd als beym Schadenpundt Jeri e s Lunds versicherte Forderung, angenommen, erkannt vml folgendts die gebiihrliche schleunige handlung erfolgen«. V teh primerili pa ima dolžnik še pravico, da sme vložiti svoje ugovore še pri prihodnji deželski pravdi (im Nechsten Rechten). Omeniti treba še, da se nahaja v deželnem ročinu za Koroško povelje kralja Friderika iz leta 1444.: >>Item, dass keine Person in die Landschrann gen Steyr noch gen Crain von Khdrndten geladen \vird, so say denn nmb Er h das in denselben Land gelegen ist oder sich mit lirief verschrieben oder verbun-den hatte«. Posebna pismena obveza je imela torej svojo moč preko deželne granice. II. Književnost. / Značaj našega instituta, ki se je izživljal v zasebnem pravnem prometu, kaže po svojem izvoru na javno pravo; vsaj sestavna beseda »Land« daje dovolj povoda k tej domnevi. Na drugi strani pa ni zaslediti v označbi instituta v naših zakonitih določbah nobenega poziva na kakšno določno zvezo, ki bi mu bila za osnovo. Iz tega vidika bi bilo misliti še najprej na nekakšno običajno pravno institucijo, ki bi urejevala pravo samopomoči brez zakonite poti sodišč. Vnaprej pripomnimo, da smo se ozrli po virih iz najstarejše dobe, ki bi podali potrdilo teli domnev ali pa drugo točnejšo rešitev vprašanja pravnega izvora instituta, ali popolne jasne slike nismo dobili. Pogledali smo na pr. v indeks zakonov A 111. p 1. (j 1 o b o č n i k a, slovenskega rojaka," ki ga je izdal 1. 1893. ob naravnost mravljinčni pridnosti in z velikanskim poznavanjem 6 Anton pl. Globočnik, Index dcr alteren und neuen ost. Gc-setze und Verordnungen (IS93), v oddelku »Geschichtliche Entvvicklung: des Civilprocesses«, str. 470. pravne književnosti. V njegovi knjigi so pristavljene pri besedi »Landschadenbundclmisel« letnice 1337, 1477, 1533, 1574, in še dostavek »in Bohmen 1564«. Te letnice pa pomenjajo, ker nimajo nobene druge označbe, po pojasnilu izdajatelja zbirke (str. VII), da so nabrane iz različnih privatnih del, zlasti pa uradnih arhivov in registratur, kjer se morejo najti s pomočjo uradnih indeksov. Zatorej, žal, ne moremo vedeti, odkod je črpal Globoč n i k te letnice, niti ne, ali naj pomenjajo dotični dogovor zveze ali kakšno listino, ki ima tako klavzulo, ali morda še kaj druzega. Samo slutiti smemo, da je bil njegov najstarejši vir iz 1. 1337, kar hočemo radi poznejših izvajanj obdržati v spominu. O »Landschudenbund« govore v tisku, kolikor smo mogli izslediti, kot v prvi knjigi: F e r d i n a n d a p 1. R c c h b a c h a O bservationes ud st y In m curiue Graecensis et subordinatorum Iribumdiuni Styriue, Carintliiue, Carniolae, Goritiae, Tergesti, Fluminis et Amplexii«. Sto let po reformiranju deželnih redov za notranje-avstrijske pokrajine je po tej knjigi (str. 50) obstojala še kompetenca za deželsko, dvorsko in sumarno sodišče. Pri sumarnem sodišču naj se toži »allein iiuff Schuld-tirieff, Contruct vnd Instrumentu, die bey dem Landschudenbund sty-lisiert seynd«. Na naslednji strani pa je rečeno: »So liut man kein expens zn praetendirn in Luiul-Scliuden-Biindigen Instrumenten, uiich Ge\vultk{ugen \virdet keinem Teile die Appellution zugelassen«. Glede drugih pokrajin izven Štajerske naš institut ni dobil omenitve. Kaj je jedro instituta, ta avtor ne navaja; očividno, ker smatra to za splošno znano. Važno je, da se dovoljuje sumaričen proces. Torej je neki postopek pred izvršbo vendar le pogoj, da se postopa na skračen način. Zahteva, da se tožbeni stroški (expens) ne smejo tirjati, kaže, da so se v zakonu iz 1. 1574. besede »der Huuptsummu, Interesse vnd genom -mener schdden, als viel er deren genommen vund gluulnvirdig beibringen mag« restriktivno razlagale. Torej tožbeni stroški niso bili škoda. Po časovnem redu pride na to vpoštev N i c o 1 a u s de B e c k m a n n s svojim delom: »Ideu juriš statutarii et consue- ~ Knjiga je izšla I. 1680 v Gradcu. Tiskal Widmanstetten. Pritn. J a n-ko Polec, Razpored sodnih instanc v slov. deželah od 16. do 18. stoletja. Z. Z. R., VI. 1., str. 134. (udinurii stiriaci et aiistriaci« iz 1. 1688.s Na str. 270 izvaja avtor pod besedo »Landschadenbund«, da se ta institut v praksi uporablja na Štajerskem in v Nižji Avstriji, in sicer »sehr kraftig«. O izvoru instituta de B e c k m a n n ne govori, pač pa razlaga, da je znanstveno obdelal te vrste obveze J C t u s G a i 1 i u s »in tractatu de arrestis c. 9 //. /7«.l) Tista zveza, pravi de Beckmann, da pomeni: AVider ein solches instrumentum guarentigiatum soli deri debitoren durchaus nichts scliiitzen, schirmea, befreien. Dram soli ihn kein geistlich oder \veltlich Recht (Privilegium, Begnadung, Landsbrauch) noch etwas unders, \vie das alles immer erdacht oder ersonnen iverden mogte, danvider helffen Wunn nun d er debitor, dem ereditori, auf gegebenes Landschadenbiindiges instrument and sein Aniordern die Schuld (definito tempore) niclit zahlt, kann der creditor ulsobidd bey den loblichen Schrannen-gericht oder Studtgericht vel alibi, a bi causa ventilatur etc. \vider den Be-klagten Ansatz auf seine Giiter begehren, der Han vom Oericht alsofort loeo der Behebnus ertheilt wird, weil der Landschuden-bund fiihret immediute mit sich paratam executionem«. Tudi o tem razpravlja de Beckmann, ali sme imetnik chartae blancae izpolniti listino s klavzulo »des allgemeinen Landscha-dens«, pa zanika vprašanje. Sicer pa pripušča z G a i 1 i j e m v nasprotnih primerih ugovor dolžnika, ki utegne imeti uspeh (str. 54). Značilno je glede kompetence za izvršbo, da po tem avtorju ni nobenega predhodnega tožbenega postopanja, o katerem pa je govoril za čas komaj 10 let prej P r. v. Rec h -b a c h.10 Nadaljni vir za spoznavanje v govoru stoječega instituta so s Izšlo je delo !. 1688 v Gradcu »Siimptibus Autoris«, brez nadaljne oznake. ” Andreas v. Gail (Geyll) je bil rojen 1526 v Kolinu na Renu in je tam tudi umrl 1. 1587. Bil je državni dvorni svetnik, referendar državnega dvornega sveta; nazadnje, ko je izstopil iz državne službe, nadškofijski kan-celar v Kolinu. Bil je slaven, zelo učen jurist. Na njegov zgoraj omenjen nauk se še povrnemo. 10 Po kronološkem redu bi prišel na vrsto Ivan V a j k a r t baron Valvasor s svojim obče znanim delom »Die Elire des Herzogtums Krains« (1. 1689.); ali on ne omenja nikjer našega instituta. Tudi D i m i t z, Die Gesehichte Krains, se ga ne dotakne, dasi seveda razpravlja tudi o pravoznanstvu v Kranjski deželi. I v a n a B a p t. S u 11 i n g c r j a »Consuetiulines Austriacae (id Stylum excelsi regiminis infra Anusum accomodatae«.” Po njem jc imela začetkom 18. stoletja »deželna zveza zoper škodo« (Landschadenbund) tako-le učinkovanje (str. 383): V tej deželi t. j. v Nižji Avstriji je navada, da se skoraj v vseh listinah zapiše klavzula »bei Verbindung (les gemeinen Lcmdscliaden-bundes in Oesterreich«. Vendar skoraj nihče ne ve, kaj taka klavzula pomeni. Avtor pravi, da ima ta klavzula posebno spoštovanje na Štajerskem in da ji gre, »kolikor jc mogel poizvedeti« to-le moč: Ona dopušča takojšno eksekucijo »vnd dieses uus gemeiner Verbindung der Lunder propter fidem puhlicam«, pa ne samo glede dolga, ampak tudi glede stroškov, obresti in drugih pripadkov. S u 11 i n g e r se sklicuje na »hochlobliche Regierung Motivenbuch iiber eirien zn Herrn Jacoben von Dor Erben ca Herrn Adam Lideck d en 13. Oktober Anno 1571 er-gangenen Abschied in line«.' lnače pa, nadaljuje S u 11 i n g e r, da sc razume pod Landschadenbund tacite nc le zastava, ampak tudi povračilo za »alle die Schuden mit seinen Anhdngen und accessiones«. V podkrepitev svojih izvajanj pa je natisnil tekst klavzule do malega tako, kot smo ga zgoraj navedli iz čl. 27 reformiranega štajerskega sodnega reda iz 1. 1574. »Do malega« pravimo za to, ker je le ena beseda drugačna, stoji namreč Privileligen namesto Privilegien, kar pa je seveda ali lapsus colami ali pa tiskovna napaka. Po S u 11 i n g c r j e v i li izvajanjih bi šlo torej za to, da sc ustanavlja z a v e z a od str a n i dežele v svrho, da se ohrani javno zaupanje, a z ozirom na konec teksta klavzule naj nc ima za njen učinek pomena zakon sam, ampak stare šege in navade v deželi. Samo eno leto pozneje kot S u 11 i n g c r jc izdal P r a n c Andrej p 1. F r e y Ii o f f c n svoje delo »Tribunal sen judi-cium humanimi«, ki sc bavi s koroškimi pravnimi razmerami.13 Avtor razpravlja o početkih instituta na str. 138 in se sklicuje na pravljico (Sage). Na Koroškem da je vladal grozen nered glede izterjavanja dolgov. Z orožjem v roki so dolžnike »mit 11 Izšlo apud August Martini 1. 1714 v Lipsiji. 12 Omenjene knjige motivov ne moremo izslediti. Vprašanje je, če je knjiga izšla v tisku, ko se je tikala le pojedine pravde. V Globočniku letnica 1571 ni navedena; gl. gori opombo *. 13 Delo je izšlo 1715 pri Matiji Kleinmayerju v Celovcu. Privatgeivult« in »durcli korperliclien Zwung« silili k izpolnitvi prevzetih obveznosti. Vojvoda Albert II. avstrijski da je hotel napraviti red in je zato ustanovil zveze (»Biindtnisse«) med strankami, s katerimi so se pogodile, da bodo svoje pravne zahteve predložile sodiščem. Prva takšna zveza da se je sklenila v kraju Freudenberg, radi česar da se zove gora v bližini »Lundschadenberg«. Mislimo, da bi se bil V r e y h o f f e n lahko sam prepričal o neverjetnosti te pravljice. Preudariti bi moral, da se z orožjem v roki ne da izsiliti plačilo, če dolžnik nima niti denarja, niti drugih plačilnih sredstev. Takisto pa tudi omenjena zveza ni mogla biti zveza upnikov in dolžnikov, kajti ta bi veljala le med dotičnimi pogodniki. Za vse druge in poznejše stranke morala bi se kot nekakšna medsebojna garancijska pogodba vsaj od časa do časa posamič ali v skupinah obnavljati, o čemur pa prav nič ne vemo. Za dobo 100 let za tem v literaturi ni nobenega govora o našem institutu, dasi se je baš tedaj, kakor bomo še videli, najkrep-keje uveljavljal v praksi. Žele 1. 1812. je izšel v aprilski številki »Curintliiue« v Celovcu člančič, ki pravi, da se največ (die tnei-sten) zadolžnic, ženitnih pisem, kupnih pogodb sklepa s končno formulo »Audi mit uud bei Vermeidung des allgemeinen Latul-scliadetibiindes in Kdrndten«, da pa ta formula z ozirom na novi o. d. z. nima nobene pravne moči in da je postala odveč. Na h'reyhoffenovo razlago se je povrnil G o 111 i e b B. v. A n k e r s h o f f e n 14 v razpravi »Ueber die Klausel des allge-meinen Landschadenbundes in Kdrnthen«. Najprej navaja avtor, da je obstojalo dvoje oblik te klavzule, krajša in daljša. Prva da se glasi »bey dem allgemeinen Landschadenbundes ter da se nahaja v koroškem deželnem redu iz 1. 1577., na Štajerskem pa da se je uporabljala že v listinah iz 14. in 15. stoletja. Drugo, daljšo, izrazitejšo obliko pa navaja dobesedno tako, kakor je navedena zgoraj pod II. iz štaj. dež. reda iz 1. 1574. ali v Su t-t in ge r ju, vendar slednjega nikjer ne citira. O bistvu tega 14 Pod razpravo so podpisane le začetne črke G. B. v. A., ali v kazalu koncem letnika Carinthia 1833 je izpisano celo ime pisatelja. O njem piše Planer, Recht u. Richter in den innerdst. Landen, str. 244, da je bil 1. 1826 imenovan med »Ratsprotokollisten und Auskultanten« dežel, sodišča v Celovcu, in da si je s svojimi poznejšimi pravnozgodovinskimi raziskavami pridobil velikih zaslug. Izšla je razprava v tedniku Carinthia (Celovec), dne 13. aprila 1833., štev. 15, str. 64—66. Pravnega instituta trdi A n k c r s li o t" f e n, da pomenja le »instrumentom guarentigiatum«, ki opravičuje iztirjanje dolga po suinaričnem postopku. Dolžnik dobi nalog, da naj plača v 14 dneli ali pa pride »auf člen schieristen (niichsten) Hofthuiding Gerichtstag in Antwort«. Če ne pride na ta narok, izda se takoj zamudna sodba zoper njega (»Beliobnuss« — »Contumacial-Urtheil«), ki se da takoj izvršiti (eksekvirati), ker ni dopustna nobena pritožba (Dingnuss). Pri drugih tožbah (»Klagen zu I ci-gen«) je moral biti toženec 3 krat pozvan k sodnemu naroku, še-le, če četrtič ui prišel, je bil kontumaciran. Eksekucija gre tako, kakor pri generalni zastavni rubežni (Generalpfandverschrei-bung), t. j. sme sc zahtevati povračilo za vsakojako škodo zastran neizpolnitve pogodbe iz vsakršne imovine dolžnika ali njegovih dedičev. Pri tem se dotakne avtor tudi istega instituta na Kranjskem in trdi, ne da hi navedel svoje vire, da v tej deželi sploh ni treba zaslišati dolžnika, dočim je na Koroškem zaslišanje potrebno, češ, sicer bi se dala v tak instriimentum guarentigiatum uti-hotapiti kakšna sleparija, čeprav sc napravi listina pred notarjem. A n k e r sli oi f e n razlaga, da je prišel ves institut spričo določb S 298 občnega sodnega reda, S 13 patenta z dne 22. aprila 1794. in S 451 občnega državljanskega zakonika ob svojo veljavnost. Slednjič polemizira avtor z izvajanji F r e y h o f f e n a glede njegove domneve o postanku instituta. Vojvoda Albrecht II.'5 je pač izdal nalog zoper dvoboj (»Duellniandut«) dne 25. avgusta 1338, ki se pa tiče lc pravd radi razžaljenja časti. Institut, ki ureja izterjanje dolgov, nima s tem ničesar skupnega. Beseda »Bund« da ima le isti pomen, kakor dogovor. Kar ste stranki nalik ustanovljenemu instriimentum c/uarentigiatum bile dogovorile, to naj velja, tega naj se sodišče drži. Kaj naj pomeni Mišljen je Albrecht II. Hromi, ki je prišel na vojvodski prestol vsled tajne pogodbe z Ludovikom Bavarskim, nemškim kraljem, dne 2. aprila 1335. (11. Potočnik, Vojvodina Koroška II. zv., zgodovinski opis, str. 59, kjer je navedeno, da je omenjeni Albrecht večkrat prepotoval svoje dežele, da bi se prepričal o nepristranosti svojih namestnikov, in da je zboljšal z novimi deželnimi naredbami znatno zastarele zakone. »Odpravil je v Korotanu dvoboj, kar so odobravali deželni stanovi.« Glej še besedilo mandata (Karntnerisches Landrecht von 1338) v Planer, Recht u. Richter, str. 19, v katerem se odreja na zelo široki podlagi t. zv. R ii g e v e r -f a h r e n. sostavna beseda »Laud« v naši klavzuli, te razlage se A 11 k e r s-h o f f e n ni dotaknil. Z ozirom na gori navedene letnice Antona p 1. G 1 o 1) o fini k a treba ugotoviti, da je on označil za najstarejšo letnico, ki pride za naš pravni institut vpoštev 1.1337., dočim bi po ravnokar prikazani razpravi prišla letnica 1338. do uporabe. A tudi glede Globočnikove druge letnice 1477. ne moremo niti po zakonodajnih, niti po književnih virih navesti, kaj naj pomeni. Pač pa vidimo v letnicah 1533. in 1574., da je poznal obe reformirani Landrechtsordnung za Štajersko. Slednjič pripomnimo, da v znanih občnih delili nemških pravnih zgodovinarjev kot v. A 111 i r a, B r u n 11 e r, S c h r o e -d e r, v. S c h w c r i 11 nikjer ni govora o institutu klavzule »des allgemeinen Landschadenbundes«, dasi se v njih razpravlja tudi o zastavi celokupne imovine, tako sedajne, kakor tudi prihodnje, ki se je v praktičnem življenju od konca 12. stoletja dalje uporabljala.1" Kakor je videti, v novejši literaturi institut »der Landschadcnbitndklausefa ni bil predmet znanstvenega raziskavanja. III. Praktični primeri. V naslednjem se hočemo ozirati predvsem na vprašanja, katere osebe so se v praktičnem življenju smele obvezati pod klavzulo »des allgemeinen Landschadenbundes«, dalje kakšne gospodarske svrhe so obveze zasledovale, slednjič, kakšna je bila oblika zaveze. Držali se bomo zopet kronološkega reda in navajali sproti mesto, kje smo dotično listino z izrazito in točno po zakonitih virih sestavljeno klavzulo »des Landschadenbundes« srečali, dočim bomo osamo podobnih klavzulah govorili pozneje. Pri tem ne polagamo važnosti na to, da bi vse nam znane primere navedli (razprava bi le preveč narasla), ampak samo na to, da opredelimo časovno in vsebinsko glavne tipe v govoru stoječih obvez. Na ta način se bo dal razvoj instituta še najlažje zasledovati. Pri tem pa smo si seveda popolnoma na jasnem, da različnost oblike obveze ni bila plod enotnega razvoja, ampak slučajno, od pogodbenih strank odvisno prilagodevanje v neki občni smeri, 18 Gl. osobito C 1. v. S c h w e r i n, Grundziige des deutschen Privat-rechtes, 2. Aufl., str. 238, 239. v katere okviru se je značaj instituta polagoma, tu prej, tam pozneje, izpreminjal. a) V narodnem muzeju v Ljubljani se nahaja ovoj z naslovom, ki kaže, da se je Maks Jožef pl. Perizhofe n, *Einer loblichen Landschaft za Kroin Registrator«, bavil z vprašanjem našega instituta. V omotu je spravljen prepis listine »Heyradtsabredt Herrn Felician Petschacher«, ki je datirana z dne 15. februarja 1567. Kje je listino našel, kje se sedaj nahaja, ne vemo. Ime P e r i z h o f e n a pa nam jamči za točnost prepisa. Ker je v tem prepisu edini nam znani dokaz, da se je na Kranjskem v praksi uporabljala daljša klavzula, dasi je red za ograjno sodišče iz 1. 1571. ni več sprejel med svoje določbe, in ker naj bo prilika podana, da se tekst te klavzule primerja z ono iz Štajerske, naj priobčimo celotno njeno besedilo: »Thatten wir aber das alles nit i vas Schaden Sy dcs namen Khein schaden auhsgenomben, umb denselben Schaden soli Umen oder Uiren Scheinpothen vnberechtendt, sonder ihr ains Sclilecht worthen gelavebef7 \verden, denselben schaden geloben mr ihnen darin-nen tragen and wider zukhern, i varen mr aber darinnen Saiimig, so solle sy dass haben auf aller Unser Erb vnd Gnete, so mr iezo haben, vnd Khiinfftiglich gesvonnen, nichts aussgenomben, davon soli Sy richten vnd gewern cin ieder Landtsfiirst in Crain, seiner fiirstlichen Gdn Landtshauptman, vnd Vcnveser daselb, vnd ein iede obrigkeit, darunter Sy dieser Hab vnd Gnete an-kommen, mo Sy dar auf xvcisen oder zeigen so lang Unzt Sy ohn Clag fiirpot vnd alles berechten hauptsguets vnd aller schaden vbllig bezalt vnd den claghafft gemacht sein, dass ist mein Willen vnd mainung, ich sey lebendig oder todt threulich vnd ohn ge\vere«. Kakor se vidi, v tej klavzuli ni izraza »Landscha-denbiindig«, dasi je po slogu in zmislu kopija štajerske klavzule. b) V arhivu kapitelja ljubljanske stolnice se nahaja »For-mularienbuch« Ivana L a y b a s s e r j a, ki je bil kapiteljski uradnik. Datirana je knjiga vzorcev pogodb in prepisov vladarskih naredb z letnico 1641.18 V resnici pa si je L a y b a s s e r pre-pisaval starejše pogodbe, oporoke in podobno, da jih je mogel uporabljati za predloge pri svojih konceptih. Tu je sprejeta pogodba 17 Pomota za »geglaubt \verden«. 18 V njem se nahaja tudi »Beradtschlagte Perchrechtsordnung« iz 1. 1595 in slovensko besedilo gorskih bukev. Heyradtsabredt z dne 20. maja 1625 med hčerko Marijo provi-antnega mojstra Jurija Stenbergerja in Gregorjem Khunstl. V'se obveznosti so bile »mit mundt vnd hanndt angelobt viul verspro-chen bey verpindung des ullgemeinen Landtschadenpundts in Crain«. Dalje se nahaja v Testamentu Matevža Schwaiger, sekretarja deželnih stanov, odstavek, v katerem prosi testator vsa oblastva, da pomagajo poslednji volji do veljavnosti; toda on si pridrži pravico testament deloma ali celoma izpremeniti ali razveljaviti »nacli meinem \volgefallen, tlireulicli vund ohne ge-fiirde aucli bey verpindung des ullgemeinen Landtschudenpunts dieses Herzogthumbs Crain«. Tu pa ta klavzula pač ni imela nobenega drugega pomena nego neko slovesno poudarjanje popolnoma svobodne volje testatorja. Kot »Vergleich« je naslovljen nadaljni vzorec (brez datuma), v katerem se zavezujejo bratje Semenitsch nasproti Ivan Sollaritschu, da bodo kot usufruktu-arji njegovega posestva poravnali neke obveznosti »tlireulicli umi ohne geuarde auch bey verbindung des Landtschadenpunts in Crain«. Po vsebini vzorca z naslovom »Rundtloser Heyrath-brieff«, sta sklenila dne 2. februarja 1638. Jurij Koroschitz, občan in trgovec iz Loke, in njegova žena Marta različne poslednje-voljne odredbe »ganz erbar, getreulich vnd ohne gewerde bey verpindung des Landschadenpunt in Crain«. c) Dne 6. marca 16.35. je napravil podložnik proštije Otok (Wiirdt) svojo oporoko, ki se je zapisala na zapisnik v nemškem jeziku.’” Pridržal si je pravico, da razdelitev svoje imovine še poljubno izpremeni ali razveljavi. Na koncu pa prosi gosposko Bled, pod katere podsodnost spada Otok, da naj ta njegovo poslednjo voljo in volila trdno ščiti »alles treulich und ohne Geuerde, aueli bei Verpiindung des ullgemeinen Lund-schaden Puiults dieses Herzogthums Krain, dass zu \varen Ur-kundt hab itmb mein vleissig Hit te \vegen Herr Adam Pipan, Pfleger der Herrschaft V el des und Pr obšle y in Wordt sein aigen Fertigung doch ihme seiner Fertigung ohne ullen Nachteil und Schaden herunter gestellt«. Podpisanih je pet prič, meščanov iz Radovljice. Adam Pipan pa ni podpisan. Oblika klavzule je torej takorekoč najkrajše vrste. — Tu naj bi se torej zavezal nepodpisani oskrbnik graščine, ki je obenem pristojni sodnik Spisi leže v Blejskih sodnih protokolih zv. VII., pod gori navedenim datumom v Narod, muzeju v Ljubljani. nasproti svojemu podložniku na način, ki dovoljuje eksekucijo. Ves zmisel te obveze je torej celo glede tega nejasen, kaj naj Pomeni. Kaj naj bi pomenila obveza glede enostranske poslednje volje, ki se sme po samem besedilu še preklicati? Tudi ne vemo, kdo naj bi po smrti zapustnika smel eksekucijo izvesti radi točne izvršitve testamentaričnih določil in na kakšen način? Obveza oskrbnika utegne obveljati; toda če on umre, ali naj veže njegove dediče? Kaj pa če Pipan zapusti ali izgubi službo pri blejski gosposki? c) Podložnica Urša Kambič se zaveže pred gosposko na Bledu dne 31. maja 1644.,"" da plača znesek 10 fl za primer, da se vrne njenega umrlega očeta upnik, ki nima lastnih otrok, se-dajnemu posestniku kmetije .Juriju Vidicu, da ne bo imel nobene škode, »bei Verpttndung des landscliadenpunts in Crain«. Podpisane so samo tri priče. Tu imamo zanimiv primer, da se daje najvišje zagotovilo plačila med podložniki samimi in celo za neko terjatev, ki sploh še ni eksistentna in nemara sploh ne bo nikdar eksistentna postala. Oblika obveze je najkrajše vrste. Kako sta se pretolmačila podložnici značaj obveznosti in možnost eksekucije pri tem stanjn stvari, ne vemo. d) Naslednji primer je takisto iz Bleda.21 Zapisan je bil na protokol dne 2. novembra 1644. Tiče se dveh glavnih dolžnikov, ki si privzameta prvi štiri, drugi tri poroke. Leti se vpričo petih nadaljnih oseb kot svedokov, med katerimi sta dva župana, zavežejo, da bodo zastran zemljišča, ležečega pod Rožekom, ki je zastavljeno, vsakojako morebiti nastalo škodo poravnali »ulles beim vervundung aller ilircr Hab und Gueter urni des Landschadenbundts in Kr (ti n«. Tu je šlo torej za ojačenje poroštvene zaveze, ki bo morda v bodoče zahtevala plačila, če zastava zemljišča ne pride do veljave. Osebe so sami podložniki, oblika je nenavadno kratka. e) Posebno važen je poziv na naš institut, ki se nahaja v omotu, ki ga je pripravil, kakor zgoraj pod III. a omenjeno. Maks Jožef pl. Perizliofe n. Gre za listino z dne 18. oktobra 1656., ki se naziva sama »Verordneten Session Aus-schuss- und Verhorsprotocoll No 20«. Navzočni so bili podpred- 20 Spis je shranjen v blejskih sodnih zapisnikih, folijant X., pod gori navedenim datumom (narodni muzej v Ljubljani). 21 Spis leži istotam v istem folijantu. 4 sednik pl. Piber in še dva prisednika. Pravda je tekla med Danijelom Vestinger in Jožefom Kotschevver, župnikom v Boštanju »wegen Umbeschreibung der dure li Hune der Kirche des hi g. Kreuzes aigentliumlich cedierten Hueben vnd Acklier vnd be-zahlung dessen, wass Er in spe Contraetus von saleli Gulten behalt hat«. Zapisnik se začne s konstatacijo, da toženec »exei-piert a foro, In deme diese C la g auf ein Landtschadenbundiges Instrumentum fundiert vnd also sortierte soliclies aliud forum«. Izrečena je bila takoj brez omembe dokaznega postopanja sodba (Vrti), ki se je glasila: »Der Herrn Beklagten eingeivendete Exceptio fori deelinatoria hat stat«. Podpisan je: »Pforeh. Schreib.« Kakšnega stanu je bil tožnik, ne vemo. Zapisnik ga ne imenuje »gospoda« (Herr), pač pa stoji pred imenom toženca »Herr«. Pristojnost ograjnega sodišča je bila torej absolutna, ter je izključevala pristojnost deželnega glavarstva (Verordne-tenstelle):- f) Zužemberški upravitelj Iv. Bapt. Kamnikar je zahteval od Franceta Karla barona Gusiča, da mu mora vrniti rojenjaka (Erbholden) Jurija Golaniča, ki sta ga metliški mestni sodnik in tamkajšnji svet oddala za rekruta. Navajal je, da je žužem-perška graščina od Gusiča že odkupila očeta Ivana in ga naselila v Primostu, torej na lastnem svetu. Spor radi tega podložnika je prišel pred deželnega glavarja v Ljubljani. S pismom z dne 17. majnika 1697. je Gusič priznal, da ima Kamnikar prav, in mu je izjavil, da bodi Jurij Golanič »seiu leben lang frey vnd auf wessen G rund er immer wohl sieh zu sistieren ungehtndert befugt seyn solle: Treiilieh und ohne gefdhrde auch bei ver-piindung des Landschaden Punts in Krain«.28 Šlo je torej za vlastelina-plemiča na eni, za upravitelja graščine na drugi strani, obveza pa se je tikala priznavanja, da se ne bo več kalila posest glede podložnika. Kaj naj bi se tu eksekviralo? Menda bi mogla priti v poštev le zabrana zopetnega zajetja podložnika Jurija Golaniča in eventualno vsled tega nastala škoda. Vsekakor konkretne, že obstoječe obveze, ki bi se dala eksekvirati, še ni bilo. Oblika obveze je običajna slovesna, ampak kratka. g) Dne 10. maja 1700 je bil zapisan v graščini Klevevž na 22 Glej Polec, loc. cit., str. 20. 23 Gl. A. A. L. (Auerspergsches Arhiv Losensteinleiten): A VIII., fasc. 18, konv. 12. Dolenjskem »ein Landtschculenbiindiger de duto Clingenfells vom 17. Miirz 171)0 aufgerichter Contract«. Sklenili so ga župnik Ivan Sclirott iz Šmarjete in pa brata Janez in Andrej Mramor ob prodaji vinograda."4 Dne 10. septembra istega leta je predložil župnik na vinogorskem zboru na Bojniku ta zapis in zahteval plačilo, namreč od vsakega brata po 80 fl, dalje od prvega šestletne, od drugega sedemletne obresti. Potekla pa je sodba, da je Janez Mramor oproščen od plačila, ker mu tožnik ni izročil obljubljene vinske kadi, glede dolga pri Andreju Mramorju pa je vinogorski zbor izrekel, naj si poišče plačila na pristojnem mestu. Oblike obveze ne poznamo, ker ni listina priklopljena zapisniku. Značilno pa je, da je bila tožba od župnika predložena ljudskemu sodišču, namreč vinogorskemu zboru, ki se je smatralo deloma za pristojno, deloma za nepristojno sodišče. Tudi tu ni obveljala absolutna obveznost vsled klavzule »des ali ge -meinen Landtschadenbunds«, ampak je bil tožitelj s svojim zahtevkom celo zavrnjen, ker sam ni izpolnil svoje obveznosti. h) Ferdinand baron Egkh, imejitelj graščin Mehovo in Ru-prčvrh, si je lastil vinogorske pravice v Novi gori, ki je spadala pod deželsko sodišče v Kočevju. Upravitelj kočevske graščine Ivan Rupert Polc, ki je bil kot tak obenem gorski gospod za Novo Goro, ga je radi tega tožil pred deželnim glavarjem v Ljubljani. Dne 21. avgusta 1714. je baron Egkh dal reverz, s katerim se je zavezal zase in za svoje dediče na Mehovem in na Ruprčvrhu, da si ne prilašča »kein ius noch gerechtigkeit... dessen allen ich mich begeben will — getreulich vnd landscha-denpundig — zu urkundt dessen« ... etc. Stranki ste obe go-sposkinega stanu, obveza je jasna glede vsebine najkrajše oblike, zelo nejasna pa glede morebitnega predmeta izvršbe.25 i) Ogulinsko graničarsko vojaštvo je prosilo upravitelja graščine Poljane na Kulpi dvakrat, drugič dne 11. marca 1715 1., da naj izposluje pri deželnem odborništvu v Ljubljani potrditev pogodbe glede dobave živil.26 Osnutek še ne odobrene nemško 2* Spisi so sedaj shranjeni kot lastnina g. Ivana Ulma, grajščaka v Klevevžu v folijantu zapisnikov vinogorskili zborov graščine Klevevž v Narodnem muzeju v Ljubljani. Gl. Dolenc, Pravosodstvo klevevške in bo- štanjske graščine, Z. Z. R., V. let., str. 6. 25 Spise glej v AAL. A IV., fasc. 28. konv. 5. 26 Spise glej v AAL. A VII., fasc. 8, konv. 4. Besedilo slovenske prošnje priobčimo v drugi zvezi pozneje. sestavljene pogodbe je bil zapisan že cine 10. aprila 1714. Po njem naj bi se vojaki obvezali, da bodo živila plačevali poljanski graščini in solidum, če umre eden ali drugi, plačajo zanj vsi preostali tovariši iz svojiii službenih prejemkov. Obveza velja »bcy dem Lumlschudenpiint in Crain auf d as kriiftigste«. Pogodniki, ki naj plačajo, so bili vojaki, zaposleni zdaj tu, zdaj tam. Da bi imela takšna obveza, če še tako slovesno oddana, kaj več pomena, nego golo poudarjanje moralne strani plačilne dolžnosti, ki se itak ne bi dala z lepa prerekati, če se dobava živil resnično izvede, pač ni misliti. Izvršba bi se itak ne mogla napraviti. j) Turjaški knez je imel centralno upravo svojih kranjskih in primorskih posestev v Ljubljani. Sprva je posloval samo »sekretar«, pozneje pa »inšpektorat«. Na posameznih graščinah pa jt vodil vse patrimonialne upravne, kakor tudi sodne posle upravitelj (Venvalter). Ta je bil vezan na posebne instrukcije. Njemu so bili podrejeni še drugi uradniki, med njimi tudi kaščar in kletar (Kustner mul Kcllner). 'Tudi ta je imel svoje podrobne instrukcije. Uradniki, ki so bili nastavljeni na podlagi takih in-strukcij, so morali, preden so službo nastopili, podpisati reverz, da bodo predpise zvesto izpolnjevali.27 Tako je bil od Franca Karla državnega grofa Auersperg nastavljen Ivan Jurij Peer dne 24. julija 1703. za upravitelja v Žužemberku. Na koncu več pol obsegajočih instrukcij, ki vsebujejo nebroj napotil in zabičil glede povračila morebitne škode za primer netočnega izpolnjevanja predpisov, stoji reverz, ki zagotavlja točno izpolnjevanje pod obveznostjo (Verpiindung) občne deželne zveze zoper škodo na Kranjskem. Enak reverz z istotakšno obvezo je podal državnemu knezu Henriku Auerspergu Ivan Anton Krailling dne 30. oktobra 1729., dalje istemu knezu Ivan Baptist pl. Fabiani 6. oktobra 1725., dalje istemu knezu Donat Blaž Dietrich dne 17. septembra 1752., ki je čez pet let svoj reverz obnovil. Dne 19. oktobra 1785., je dobil pod knezom Karlom Auerspergom upraviteljsko službo Ivan Pechann, zoper kojega so imeli podložniki veliko pritožb. Tu ni mesta, da bi vse dolžnosti in pravice tega upravitelja primerjali z dolžnostmi in pravicami prejšnjih upraviteljev, dasi bi se pokazale zelo zanimive razlike. Pač pa naj predočimo Pechannov reverz dobesedno. Glasi se: »Ich endesgeferttgter nebst unterthanigster Danksagung fiir 27 Spisi leže v AAL. VIII., 12. konv. 1. . julija 1821.1114 Z le-to je bila dejanski, toda ne pravno pri*' znana nominacijska pravica pruskemu kralju glede prve digni-tete v kapitljih in glede vseh v papeških mesecih upraznjenih kanonikatov, dočiin so postavljali dekane in kanonike v ostalih šestih mesecih, vikarje pa sploh v vseh primerih ordinariji. Število kapiteljskih članov je bilo že takrat določeno. Med člane so spadali tudi častni kanoniki.** Sedaj imenuje dignitarje na stolnih in metropolitanskih kapitljih sv. stolica in sicer v onih, ki imajo samo enega dihnita rja. izmenoma na prošnjo (ad istanza) kapitlja in ordinarija v onih pa, ki imajo dva dignitarja (prošta in dekana) prvega na prošnjo kapitlja, drugega na prošnjo ordinarija. Kanonike postavlja ordinarij izmenoma po zaslišanju in po pristanku kapitlja. To menjavanje se vrši ločeno pri pravih (rezidencialnih) in pri častnih (nerezidencialnih) kanonikih. Mesta vikarjev podeljuje ordinarij po zaslišan j u kapitlja (čl. 8). Imenovanje na prošnjo (auf Ansuchen, italijansko »ad istanza«) značj napram občepravnim načinom podeljevanja cerkvenih zvanj (can. 14M Cod. j. c.) novost, ker prošnja v smislu čl. 8 pruskega konkordata ni ne praesentati o, ne n o m i n a t i o, še manj pa postulati o. Iz tega dejstva smemo sklepati, da sv. stolica na prošnjo po občem pravu ni vezana, a tudi konkordat sam kot partikularnopravni vir o vezanosti izrecno ne govori, ker pač ta samo po sebi izhaja iz pogodbene narave konkordata. Ako bi sv. stolica prošnje ne upoštevala, bi niti kapitelj niti dotični škof mogla govoriti o kršitvi svojih pravic, ampak edino le pruska vlada kot druga pogodbena stranka. Primer je na sebi zanimiv, ker nam priča, da more s v. s t o 1 i c a kot vrhovna predstavnica katoliške cerkve pogodbeno prevzeti obvezo, ki ni krita z n i k a k o cerkve noprav-n o nor m o. “ S c h n e i d e r Pii., I. c., str. 46 ss. ” Prim. čl. 21. bule »De salute animaruin«. Omejena je pravica ordinarijev do imenovanja stolnih kanonikov v toliko, da so pri vsaki drugi vakanci bodisi pravega bodisi častnega kanonikata na pristanek kapitlja vezani, dočim jim nalaga can. 403 Cod. j. c. samo dolžnost, da pred imenovanjem zaslišijo kapitelj.3" Tudi po novem konkordatu štejejo častni kanoniki med kapiteljske člane. 2. Ob nastopivši vakanci škofijskih in nadškofijskih stolic so po buli »De salute animarum« izbirali nove ordinarije do-tični kapitlji potom kanonične volitve, do katere so imeli pravico tudi častni kanoniki. Razlika med volitvijo in postulacijo ni obstojala. Izbranega kandidata je po dovršenem inkvizicijskem procesu sv. stolica kanonično potrdila (čl. 22—24). Odkloniti je m(«1 a samo osebo, ki ni imela kanonične kvalifikacije. Po čl. 6 novega pruskega konkordata je volilna pravica kapitljev v Prusiji sicer ostala, toda spremenjena je tako, da n e more n i k d o postati škof ali n a d š k o f, k o -tfar sv. stolica noče.37 Ob upraznitvi nadškofijske ali škofijske stolice pošljejo tako dotični kapitelj kakor tudi pruski nadškofje in škofje sv. stolici sezname kanonično sposobnih kandidatov. Upoštevaje te liste predloži na to sv. stolica kapitlju tri osebe, izmed katerih le-ta v tajnem svobodnem glasovanju voli nadškofa ali škofa. Sv. stolica ne bo postavila za nadškofa ali škofa osebe, sklede katere ni kapitelj po izvršeni volitvi dobil od pruske državne vlade zagotovila, da ne obstojajo proti njej pomisleki politične narave.3" Pri sestavljanju seznamov kandidatov in pri volitvi sodelujejo tudi častni kanoniki. Značilno je, da čl. 6 ne govori o potrdit v i, confirmatio, izvoljenega, ampak o imen o vanju (nemško besedilo: vvird nicht bestellen, italijansko: non nominera), pač radi tega, ker je kandidat odobren po sv. stolici že v naprej in se kapitelj Po buli »De salute animarum« so bili ordinariji pri postavljanju stolnih vikarjev popolnoma svobodni. Po kodeksu (can. 403) so zavezani pred imenovanjem zaslišati kapitelj. 37 Prim. L e i b e r R„ I. c. :1" V A. A. S. XXI, p. 577 se nahaja k čl. 6 opazka naslednje vsebine: Apastolica liaec Sedeš huiusmodi elenchis non adeo tenetur, ut nequeat, si necessarium ant conveniens duxerit, alios etiam elisere, qui sint extra elenchos. izreče v obliki volitve zgolj o tetri, kateri izmed trojice enako sposobnih in enako vrednih kandidatov mu je najljubši. Odločilen je pri vsakem imenovanju edino vpliv sv. stolice. Vsak spor med njo in volilnim kolegijem radi osebe kandidata je nemogoč. Način volitve je pruska partikularnopravna posebnost, ki v sedanji obliki ne pomeni nobene resne omejitve pravice sv. stolice do svobodne izbire škofov. 3. Povojni konkordati vsebujejo tudi važne določbe glede patronatov. Čl. 15 konkordata z R u m unijo z dne H), maja 1927. ki je stopil v moč dne 7. julija 1929, veli v prvem odstavku: Les droits et les obligations de patronat de toute categorie sont et restent abolis sans aucun indemnite. To je jasno dovolj. V Ru-muniji so vsa patronatna razmerja, ki so bila ponekod, kakor izhaja iz nadaljnjih določb omenjenega člena, istovetna z lastninsko pravico patronov na cerkveni in župni imovini, popolnoma prenehala, neizvzemši onih, ki so vezana na verski ali studijski zaklad. O kaki odškodnini za ugasla patronatna bremena ni govora. Kjer je cerkvena in župna imovina v zemljiški knjigi vpisana kot last patronova, ostane le-ta lastnik i nadalje, toda posest pripada cerkvi in župniji. V primeru, da taka župnija v bodoče zakonito in kanonično39 prestane obstojati, ima bivši patron, ako je bila to država ali državna naprava, pravico z dotično imovino razpolagati, ako je bila župnija pod zasebnim patronatom, ostanejo poslopja in druga imovina bivše župnije i dalje v cerkveni posesti in rabi. Pruska ustava z dne 3(1. novembra 192040 predvideva v čl. 83 odpravo patronatov na predlog prizadetih, čim se odkupijo imovinske obveznosti. Zakon o tozadevnem postopanju in o načelih, po katerih naj se vrši odkup bremen, pa še ni izšel. Z ozirom na to določa čl. 11 pruskega konkordata, da se bo do nadaljnjega prezentacija na osnovi državnih patronatov po državnih oblastvih vršila še-le po predhodnem stiku s pristojnim ordinarijem na podlagi sporazumno izdanega navodila. Ta oblika prezentacije, ki popolnoma izključuje insti- 30 O pomenu tega določila prim. »Katholische Kirehenzeitung« 1929, str. 138. 40 Glej Piloty-Koellreutter, »Jahrbuch des offentlichen Rechts der Gegenwart, Band X«, 1921, str. 235 ss. tlačijo ordinariju nevšečnega kandidata, je samo začasna in velja dotlej, dokler se slede patronatov s sv. stolico ne sklene nov dogovor, ki se predvideva posebno za primer, da izide v čl. S3 pruske ustave naznanjeni zakon. Pri zasebnih patronatih Pruski konkordat ne uvaja nikake izpremembe. Na Bavar s k e m so ostale državne patronatne in pre-zentacijske pravice, izvirajoče iz posebnih kanoničnih naslovov, v doslejšnji obliki nedotaknjene (čl. 14, S 3). Konkordata s Poljsko (čl. 21) ter z L i t v o (čl. 19) omejujeta prezentacij-sko pravico tudi laiških patronov na terna-predlog ordinarijev in na rok 30 dni. Ako ta rok poteče brezuspešno, poistane podelitev beneficija svobodna. V obeh državah pa ostanejo državni in zasebni patronati v veljavi le dotlej, dokler se ne sklene glede njih poseben dogovor. Po konkordatu med sv. stolico in I t a 1 i j o z dne 11 februarja 1929, ki je stopil v moč dne 7. junija p. I.,41 so v Italiji odpravljene vse cesarske in kraljevske nominacijske pravice na cerkvene beneficije in cerkvena zvanja (izvzemši kleriške službe na dvoru) ter se je italijanska država odrekla tudi pre-rogativi kraljevskega patronata na višje in nižje cerkvene beneficije. Zadnji odstavek čl. 25 določa, da dolžnosti, ki so s temi patronati zvezane, v bodoče ne obremenjujejo več države ali od nje odvisnih uprav. Ni odveč, da navajamo te različne načine dokončne ali vsaj začasne rešitve patronatnega problema, ki postaja tudi v Jugoslaviji od dne do dne nujnejša in zahteva tem več pozornosti, čim bolj se bližamo likvidaciji pod udarom agrarne reforme stoječih veleposestev. Za kateri modus procedendi se bo odločila naša vlada? Najenostavnejši se mi vidi rumunski vzgled. Toda tudi posebnemu zakonu o odkupu bremen ne bi bilo prigovarjati, ako se Patroni p a u p e r e s odkupa o p r o s t e. Naša vlada je doslej pri konkordatnih pogajanjih jemala ozir samo na javne 41 Besedilo glej v »11 Monitore Ecclesiastico XLI«, 1929, p. 75 ss., ali v »Archiv fiir kathojisches Kirchenrecht« 1929, zvez. 109, str. 326 ss. Prim. tudi K vi š e j, »Die offentlichen Patronate im kaiserlichen Oesterreich und ihre Schicksale in seinen Nachfolgestaaten« v »Zeitschrift der Savigny-stiftung fiir Rechtsgeschichte«, L, 1930, kanonistische Abteilung XIX, str. 171 ss., posebno str. 181 ss. in one zasebne patronate, l - zgrada, skleniti - zaključiti, sila -nužda; šele - istom, še - još, število - broj; terjatev - tražbina, temveč - nego, tožnik - tužioc, terjati -tražiti, težava - poteškoča; ustrezati - odgovarati, uveljaviti - oživotvoriti, umevanje -razumi jevan je; vrzel - nedostatak, praznina, vendar - ipak, veljati - vrijediti, vsebina - sadržaj, vedno - uvjek, vtožljiv - koji je sposoban za tužbu, vrhovnostna - suverenska, volilo - zapis; zoper - proti, zmagati - pobijediti, zasebnopravni - privatno-pravni, zaporeden - slijedeči po redu, zgolj - samo, zamuda - za-docnenje, zadržek - zapreka, zakon - brak, zvedeti - doznati, zmeda - zbrka, zavezanec - obaveznik, zavedno - svijesno, zmota -zabluda, zastava - zalog, zavarovati - osigurati; že - več. Osebnost zločinca v modernem kazenskem pravu s posebnim ozirom na kazenski zakonik kraljevine Jugoslavije. S? 1. Uvod. Idejna smer kazenskega prava v 19. stoletju se označuje navadno kot klasicizem v posebnem smislu te besede, ki se je utrdil v kazensko-pravnem slovstvu. Označba »klasicizem« oz. »klasična šola v kazenskem pravu« še ne razodeva sama ob sebi prave vsebine te doktrine. Kakor ni vedel znani junak Mo-liere-ove komedije, da govori prozo, se niso kriminalisti-klasiki zavedali svojega klasicizma. Ta naziv so jim dali pred vsem njihovi idejni nasprotniki, ki so hoteli s tem pribiti, da gre že za dovršeni stadij v razvoju kazenskega prava, za nekaj konservativnega par excellence. Najbolj izrazita je znana Lisztova karakteristika klasične šole.1 Temeljno osnovo njenega nauka tvori nauk o svobodni volji; na ta temelj se opira etično-pravna sodba države o zločinu. Bistvo kazni je pravično povračilo, malum passionis, quod infligitur propter malum actionis. Kazen naj bo ekvivalent zločina; ona naj zopet vpostavi moteno ravnovesje pravnega reda. Pojem povračila pa vendar dopušča možnost izbere med mini-mom in maksimom kazni. Le v teh mejah se lahko vpoštevajo tako specialno-, kakor tudi generalno - preventivni kazenski smotri. Dasi Lisztova karakteristika klasične šole v kazenskem pravu ni popolna, vendar povdarja zares bistvene točke klasične doktrine v kazenskem pravu. Mi moramo zlasti povdariti, 1 Franz von Liszt, Lehrbuch des deutschen Strafrechts. 25. Aufl., 1927. Str. 27, 28. da tvori s stališča klasicizma centralni pojem kazenskega prava kaznivo dejanje kot izolirani pojav, kot nekaj zase. Storilčeva krivda se izraža v poedinem zločinčevem dejanju. Kazenska odgovornost je odgovornost za dejanje človeka vobče brez na-daljne diferenciacije. Klasiki poznajo vsaj načelno le razvrstitev kazni vili dejanj, ne pa razvrstitve zločincev. Kot podlaga za klasifikacijo zločinov jim služi hierarhija pravnih dobrin, z drugimi besedami v prvi vrsti objektivna važnost zločina. Storilčeva osebnost se vpošteva le v toliko, v kolikor se zrcali v konkretnem dejanju. Sodnik mora presojati le poedino dejanje. To, kar se je zgodilo pred zločinom, in kar je pričakovati od storilca v bodočnosti, za sodnikovo sodbo ni merodajno. Središče kazenskega prava tvori torej za klasike pojem zločina. Zločinčevi nagibi, njegovo mišljenje in značaj, celotna osebnost krivca je zanje z ozirom na specifične smotre kazenskega prava nekaj načelno postranskega. Stališče klasične šole smo označili v splošni, skoraj shematični obliki. Posamezni zastopniki te šole oblikujejo naziranja, ki se razlikujejo v marsičem od navedene sheme. Toda hoteli smo karakterizirati splošno tendenco te doktrine, v koliko jo oblikujejo najbolj dosledni zastopniki klasicizma. V zadnjih desetletjih 19. stoletja je klasicizem v kazenskem pravu doživel resno in globoko krizo. Vzroke te krize je treba iskati pred vsem v spoznanju, da so se prejšnji načini borbe zoper zločinstvenost izkazali kot nezadostni. Naraščanje zločinstev, zlasti stopnjevanje števila povratnikov ter zločincev iz navade ali poklica zgovorno priča v tem, da čisto-povračilna represija, ki vpošteva le dejanja, a ne storilca, ni sposobna rešiti problema smotrene borbe zoper zločinstvenost. Kot idejni nasprotniki klasikov so nastopili kriminalisti antropologi in sociologi. Lombrozova antropološka pozitivna šola, ki se označuje s pretiranim in enostranskim naturalizmom, je trdila, da obstoja vrsta rojenih zločincev, kot posebna species generis humani. Te teze sedaj v taki obliki skoro nihče več ne zagovarja. Kljub temu je nedvomna zasluga antropološke šole, da je opozorila na biološke (endogene) faktorje zločinstva in je skušala izvesti razvrstitev zločincev. Osebnost storilca je prišla na ta način v ospredje in postala predmet skrbnega kriminološkega opazovanja. Drugi zastopnik iste šole Garofalo je zlasti povdarjal simptomatičen pomen zločina: »... Nous ue connaissons pas uniquement le criminel par le fait de 1’ acte qui 1’ a revele, mais par toute une serie d’ observa-tions demontrant la coherance d’ un acte de ce genre avec cer-tains caracteres de 1’agent...« »II ne s’ agfit pas de punir le fait, mais de frapper la criminalite revele par le fait«.2 Isto geslo je večkrat naglašal Enrico Ferri. Najbolj drastično ga je izrazil v obrazložitvi italj. nkz. iz I. 1921: »II delinquente anziclie il delitto. — Dirigere ed adattare le disposizioni di legge al delinquente anziclie al delitto.«3 Kljub temu, da se nauk sociološke šole bistveno razlikuje od nauka kriminalistov-antropologov, se strinjate vendar obe šole v tem, da priznavate pravkar oblikovano zahtevo: ne samo dejanje, temveč osebnost storilca naj bo merodajna za določitev kazenskih oz. očuvalnih sredstev. Že v svoji razpravi iz 1. 18934 je v. Liszt, idejni vodja sociološke šole. povdarjal. da se mora pri odmerjanju kazni vpoštevati storilčevo mišljenje, ki se je izrazilo v dejanju (die durcli die 'l at hevviesene Gesinnung), njegov odnos do pravnega reda, vsa njegova prošlost, kakor tudi to, kar se more od njega pričakovati v bodočnosti. Poedini zastopniki sociološke šole smatrajo kot merilo kazenske odgovornosti subjektivno opasnost storilca, njegovo protidružabno mišljenje, antisocialnost, le caractere plus ou moins redoutable du delinquant, la perversite de 1’ agent, sa virtualite criminelle, 1’ etat dangereux du delinquant itd.'' To so pač različni izrazi ene in iste misli. V tem oziru ni med antropologi in sociologi načelne razlike. Večina klasikov pa vztraja na svojem prejšnjem stališču. Tako trdi v. Birkrnayer, da se krivda nanaša vedno le na poe- a Le Iiaron R. Garofalo. La Criminologie. 5me čdition. Pariš, 1905, str. 68 in 461. 3 Relazione sul Progetto Preliminare di Codice Penale Italiano. Roma, 1921, str. 5. * Franz von Liszt. Die deterministischen Gegner der Zweckstrafe. Strafrechtliche Aulsatze und Vortrage. II, str. 57. ‘ Gl. med dr. Gretener, Die neuen Horizonte im Strafrecht, passim. dino dejanje in nima nič skupnega z zločinskim mišljenjem, ki se izraža v celotnem zločinčevem razmerju do pravnega reda." S svoje strani pravi W. Mittermaier, da ostane, kljub vsemu reformnemu navdušenju, vendar zločin osrednji pojem tudi v bodočem kazenskem pravu. Pojem zločinca je primeren za naravoslovno vedo, dočim mora pravo vpoštevati objektivne od-nošaje. Stroga ločitev se da izvesti le po objektivnih tipih dejanj. Le-ta imajo svoj poseben pomen: v njih se osredotoči pol-nota (die Fiille) socialnega in individualnega zla, zoper katerega se hočemo boriti. Dejanja nudijo bolj točno označbo različnih vrst socialne opasnosti, kot pa storilci.7 Še bolj ostro nastopa zoper moderno koncepcijo Nagler. Stremljenje nove šole, da naj se vpošteva storilčeva osebnost kot samostojni kriterij pri odmerjanju kazni, a ne samo kot sredstvo ugotovitve krivde v poedinem primeru, se mu zdi absolutno zgrešeno. S tem se uveljavlja nedopusten dualizem v kazenskem pravu, in ta dualizem graja Nagler kot »eine ganz klare Bastardbildung«.8 Navedli smo le mnenja, v katerih se zlasti jasno izraža načelno nasprotstvo v naziranju klasikov in modernistov. Na prvi pogled bi se zdelo, da jili loči skoraj nepremostljiv prepad. Če bi šlo le za teoretski spor, bi se antagonisti lahko razšli in bi vsak ostal pri svojem mnenju. Toda ta spor ima eminentno praktičen pomen, ker stoji v zvezi z reformo kazenskega prava, ki se vrši v več državah evropskega kontinenta. S tem se pretvarja nesoglasje takorekoč v spor arhitektov, ki naj sezidajo s skupnimi močmi novo zgradbo. Nepomirljivi antagonizem med zastopniki teorije kazenskega prava je oviral izvedbo reforme. Vneti privrženci klasicizma (na pr. v. Birkmeyer) so zahtevali od zakonodajca, da naj izbere to ali drugo smer, ker bi sicer vsa zgradba temeljila na pesku. Bolj zmerni klasiki (na pr. W. Kahl) in tzv. tretja šola, so predlagali kompromis, ki se je končno dosegel. Zma- 0 v. Birkmeyer. Die Stellung des Vorentwurfs gegeniiber dem Streit der Strafrcchtsschulen. Str. 58. 7 Dr. W. Mittermaier. Ueber den Begriff »Verbrechen«. Zeitschr. ftir die gesamte Strafrechtswissenschaft. 47 .Ig. 1924, str. 5. 8 Dr. J. Nagler. Die Strafzumessung nach dem Amtlichen Entwurf eines Allgemeinen Deiitschen Str. G. B. »Der Gerichtssaal«. 1927. Str. 87. gcila je teza, ki jo je zagovarjal W. Kahl: zakonodajalec mora »im Parallelogram der Krafte mir die Diagonale gehen«. Zakonodaja se ne more naslanjati na enostranske zaliteve te ali druge šole. Gotov sinkretizem je v tem pogledu neizogiben. In v resnici se označujejo skoraj vsi poskusi preosnove kazenskega prava naše dobe kot bolj ali manj posrečen kompromis med tradicionalizmom klasikov in reformizmom modernistov. Po našem prepričanju je bil ta kompromis neobhodno potreben že iz čisto-stvarnih razlogov. Evolucija prava ne dopušča riskantnih eksperimentov. To velja posebno za kazensko pravo, ki je po vsebini svojih norm navezano na moralna naziranja ljudstva. Novo pravo mora imeti koren v prošlosti in ne sme prekiniti vseli vezi s tradicijo. Reforma prava, ki ne vpošteva te zahteve, je že vnaprej obsojena na neuspeh. Zakonodajec ne more puščati v nemar, da korenini ideja pravičnega povračila za dejanje v moralnem naziranju ljudstva. Četudi misli, da je treba radi bolj učinkovite specialne preven-cije v večji meri vpoštevati osebnost storilca, — njegove nagibe, mišljenje in značaj — vendar mora računati tudi z objektivnim pomenom dejanja in z mestom, ki ga zavzema gotova dobrina, prizadeta po zločinu, v splošni hierarhiji pravnih dobrin. V naših nadaljnjih izvajanjih hočemo vsaj v splošnih potezah predočiti nekatere nove tendence kazenske zakonodaje naše dobe, katere lahko označimo kot težnje za psihološko poglobitvijo kazenskega prava in za individualizacijo kazenske represije. Izhodišče je bilo in ostane kaznivo dejanje. Toda storilca ne smatramo več kot neko abstraktno figuro, temveč kot živo bitje z vsemi njegovimi individualnimi lastnostmi. Dejanje je izraz osebnosti, ki živi in dela v gotovem miljeju pod določenimi pogoji kraja in časa, pod vplivom bioloških (endogenih) in zunanjih (eksogenih) činiteljev. Vse bolj in bolj se prepričujemo, da je pravilen in globoko psihološko zasnovan stari izrek: Si duo faciunt idem, non est idem! Moderno kazensko pravo ni več le katalog kaznivih dejanj in tehnično navodilo za uporabo kazenskih sankcij. Moderna kazensko-pravna veda ni več jurisprudenca pojmov (Begriffs-jurisprudenz). Naloga zakonodajca v področju kazenskega prava, kakor tudi naloga kazenskega sodnika in vodij kaznilnih oz. očuvalnih zavodov, je postala veliko bolj odgovorna kot preje. Osebnost storilca, njegovi nagibi, mišljenje in značaj zavzemajo vedno večje mesto v kazenskih zakonikih in načrtih. Kriminalist nikakor še ni dorasel za svojo nalogo, če je njegovo znanje omejeno le na čisto-juridično gradivo. Njegova izobrazba mora biti izpopolnjena psihološko in sociološko, če hoče biti kos zahtevam nove dobe. To je treba povdariti z vtso odločnostjo prav sedaj, vpoštevajoč zlasti prcosnovo kazenskega prava v naši državi. Pri analizi dejanja in njegovih vzrokov si moremo staviti različne naloge. Moremo se omejiti le na ugotovitev, da je dejanje storjeno iz hudobnega naklepa oz. iz malomarnosti ali pa iz naključja. Francoski kriminalisti (na pr. R. Garraud) označujejo ta neposredni vzrok kot causa proxima delicti. Gremo lahko tudi dalje v svoji analizi psihološke kavzalnosti. Hočemo dognati, iz kakšnih nagibov je poteklo gotovo dejanje, kaj je vplivalo na voljo storilca in na njegovo odločitev (causa remota delicti). Tudi morda s tem nismo zadovoljni in se vprašujemo: ali je izvestno dejanje tipično in značilno za storilca, ali odgovarja njegovemu mišljenju, stalni usmerjenosti njegove volje, ali pa tvori nekaj izjemnega, kar od tega človeka, po vseh njegovih antecedentili. nismo mogli pričakovati. Moremo nadalje iskati vzroke dejanja v storilčevem značaju, v podedovanih dispozicijah itd." S čisto-znanstvenega, teoretskega vidika moramo nadaljevati to analizo ad infinitum. V koliko pa gre za specifične smotre kazenskega pravosodja, smo primorani, da se omejimo le na bolj ali manj obsežen fragment teh v neskončnost uhajajočih vzrokov. In to je razumljivo! Naloge kazenskega pravosodja se bistveno razlikujejo od čisto-znanstvenih raziskovanj, ki ne zasledujejo praktičnih smotrov in niso odvisna — ali vsaj v taki meri ne— od pogojev kraja in časa. V teoriji kazenskega prava, a v zadnji dobi tudi v pozitivni zakonodaji, opažamo težnjo, razširiti in poglobiti v interesih smotrene kazenske represije psihološko analizo zločina in zločinca. Nagibi dejanja, storilčevo mišljenje, njegov značaj *'»Na ta način, posredno ali neposredno, vpliva na odločitve volje vse čutno teženje, vsa nagnjenja, čustva, vse predstave, vsa miselnost, vse navade, vsa nrav in čud, ves značaj, vsa osebnost. Na lvotenje vplivajo torej vse podedovane ali pridobljene dispozicije.« Aleš Ušeničnik. Uvod v filozofijo. Zvezek II. Metafizični del. Ljubljana, 1923. Str. 240. — to so pojmi, s katerimi se bavi moderno kazensko pravo. S tem se hkrati razširja dokazni material v kazenskem procesu. 2e radi tega je neobhodno potrebno, kolikor mogoče razjasniti te pojme, njih vsebino in vzajemno razmerje. Fred vsem si moramo biti na jasnem, da gre za psihološke momente, s katerimi se označuje osebnost zločinca in razodeva notranji mehanizem psihološke kavzalitete. Nekateri izmed teh momentov so takorekoč bolj zunanji, drugi pa segajo bolj globoko. V vrstnem redu jih označujemo kot nagib (motiv), mišljenje in značaj. § 2. Motiv (nagib) dejanja. Krivo bi trdili, če bi rekli, da staro kazensko pravo vobče ni vpoštevalo motiva kaznivega dejanja. Res je sicer, da mu načelno ni pripisovalo znatnega pomena. To stališče je dosedaj značilno zlasti za francosko doktrino. Tako pravi na pr. R. Garraud: »De menic, en effet, qu’ on peut accomplir de bonnes actions par de motifs blamables, de meme on peut commettre des delits par des motifs honorables... La culpabilite penale... existe, quel bon ou mauvais que soit le motif de 1’ agent.«10 Isto misel izraža Laborde-Lacoste: »Le mobile ou motif de 1' agent est, en principe, sans influence sur sa culpabilite. Peu importe la raison qui pousse le de-linquant a agir ...«“ Predhodnik novejših naziranj o vlogi nagiba dejanja je angleški filozof Bentham.1"’ Razlikuje socialne in antisocialne nagibe ter predlaga, da sc naj motiv vpošteva pri določitvi mere in celo vrste kazni. Toda njegove kriminalno-politične zahteve 10 R. Garraud, Prčcis de Droit Criminel. 14me edition. Pariš, 1926. Str. 189, 190. 11 Marcel Laborde-Lacoste. Le biit de 1’ agent etc. »Revue Internationale de Droit Pčnal.« 1926. Volume III, str. 129. Nasprotno naziranje zagovarja v francoski doktrini Gargon: »Jusqu’ici la loi permet seulement au juge de prononcer des peines moins fortes lorsque le mobile parait excuser le coupable. Nous pensons qu’ elle pourrait ainsi lui donner le choix entre des echelles de peines paralleles«. E. Garcon. Gode pčnal annote. 1901—1906. Tome premier, str. 7., in tudi razprava istega avtorja v »Revue pčniten-tiaire«. 1896. 12 Bentham. Theorie des peines et recompenses. I—II. 1811. niso našle zadostnega odmeva. Šele v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja se posveča temu vprašanju večja pažnja. V številnih monografijah in razpravah (Wahlberg, Holtzen-dorff, Kraus, Handhausen, v. Petrazycky, Čubinski, Stooss, M. E. Mayer, Liepmann, v. Liszt, Thomsen, Rigaud, Friedrich, Kallab in dr.) se pečajo avtorji specielno s pojmom motiva in njegovim pomenom v kazenskem pravu.18 Istočasno prisostvujemo pri prvih poskusih realizacije novih načel v načrtih kazenskih zakonikov. Toda — kaj je motiv ali nagib? Vsi pisatelji, ki se specialno bavijo z vprašanjem motiva, soglašajo le v tem, da enotnega pojma motiva še nimamo. Avtor razprave o motivu v hrvaškem pravnem slovstvu dr. Slaviša Kdrbler trdi, da je vzrok te neenotnosti nezadostna psihološka, oziroma filozofska izobrazba pravnikov. • » ... Motiv je v najširšem smislu uvijek psihična pojava, pa je za njegovo razlaganje i na krirninalnom polju potrebna filozofska sprema i vrsnoca. Pravnici redovito nemaju ili bar v nedovoljnoj meri«.14 1:1 W ah lb er g. Das Motiv der Bosheit im Strafrechl »Oesterr. Ge-richtszeitung«. 1878, Nr. 37. — K. Stooss. Das Motiv im Entwurf zu einem sclnveizerischen St. G. B. Z. f. schvveiz. Strafrecht 1896. — Kraus. Das Motiv. »Zeitschr. f. die gesamte Strafrechtswissenschaft. Bd. XVII. — L. v. P e t r a z y c k i. Ueber die Motive des Handelns und iiber das Wesen der Moral und des Rechts. Berlin, 1907. — Handhausen. Das Motiv im Strafrecht Ziirich. 1877. — M. E. M a y e r. Die schuldhafte Handlung und ihre Arten im Strafrecht 1901, in Der allgemeinc Teil des deutschen Straf-rechts. Heidelberg, 1915. — F. v. Liszt. Die psychologischen Grundlagen der Kriminalpolitik. — Dr. Andreas Thomsen. Untersuchungen iiber den Bcgriff des Verbrechensmotivs. Miinchen, 1902. — Dr. JuliusFried-r i c h. Die Bestrafung der Motive und die Motive der Bestrafung. Berlin, 1910. — Dr. Rudolf Michel. Verbrechensursachen und Verbreehens-motive. Aschaffenburgs Monatschr. 16. Jg.,1925. — Dr. Richard Rose nb er g. Das altruistische Motiv im Strafrecht. »Zeitschr. f. die gesamte Str. R. W.« 42 Jg., 1921. — Rigaud. De 1’ influence de motif en matiere criminelle. 1898. — Dr. J. Kallab. Pohnutky nfzkč a nečestne. — Dr. Jarmila Vesela. Vyznam pohnutky a smyšleni pro tfidčni trestn^ch činu a trestfi. V Praze, 1928. — Dr. Čubinski. Motiv prestupnoj deja-telnosti i jego značenije v ugolovnom prave. — Dr. M. Čubinski. Uloga motiva u sferi krivičnog pravosudja. »Policija«, 1927. — Dr. MetodDo-1 e n c. Zločinec iz prepričanja (Separ). — Dr. Slaviša Korbler. Pojam in ocena zločinstvenog motiva. »Mjesečnik«, 1918—1919, N. 44—45. 14 Korbler, op. cit., str. 285, 286. Mnenja smo, da tiči vzrok te neenotnosti bolj globoko. Saj se tudi v psihologiji pojmi nagiba v mnogočem razlikujejo. Temu se pač ne moremo čuditi! To velja tudi za druge psihološke pojme, in je odvisno od tega, kateri šoli pripada ta ali oni psi-holog. Na naziranja kriminalistov, kakor tudi na naziranja strokovnjakov civilnega prava (na pr. Zitelmann) in nacionalnih ekonomov (na pr. Adolf Wagner), vplivajo koncepcije te ali druge psihološke šole. h', v. Liszt poudarja popolnoma pravilno, da se mora vsak poskus kvalifikacije nagibov v zakonodaji in praksi izjaloviti, če pojem ni dovoljno dognan. Posamezni pisatelji — psihologi in kriminalisti — opredeljujejo nagib na različen način in sicer odvisno od tega, kateremu momentu — intelektualnemu, emocionalnemu ali momentu volje — pripisujejo večji pomen. Po Lippsu je nagib predstava o končnem cilju (»Das Motiv ist niclits anderes als der Gedanke an den Endzweck«)1B Van Calker pojmuje motiv kot predstavo konkretnega cilja, ki mora biti dosežen (die Vorstellung des zu erreichenden konkreten Zvvecks).1" F. v. Liszt vidi v nagibu predstavo ugodja, ki ga pričakujemo od dejanja in ki vpliva na voljo (»die auf den Wil-len eimvirkende Vorstellung des aus der l at erwartenden Lust-gefiihls«). M. K. Mayer, v katerega teoriji igra pojem nagiba posebno veliko vlogo, povdarja emocionalni moment v nagibu. Motivi so sicer predstave, ki vplivajo na voljo, toda predstave, združene s čustvi, ki dajejo predstavam dejavnost in s tem pomen motiva. »So ist es an der Vorstellung gekniipfte Gefiihl, das aus ihr eine vvirkende Vorstellung, also ein Motiv macht.«17 V slovenskem filozofskem slovstvu priznava dr. Aleš Ušeničnik pomen emocionalnega momenta v nagibu, toda smatra, da obstojajo tudi odločitve na podlagi zgolj umskih razlogov: »Res je pa dostikrat razlog hotenja tudi predmet, ker se .čustveno’ predstavlja in vzbuja hotenje. Časih pa tvorijo čuvstva le tisto razpoloženje v duševnosti, ki vpliva na Motenje kot tvorni vzrok.« »Nagibi morejo biti... skratka vse, kar more mikati človeka, da si želi kaj doseči.«1S 15 Gl. Thomsen, op. cit., str. 47. 1,1 Ibid., str. 15. 17 M. E. Mayer. Der allg. Teil..., str. 104. 1S Dr. Aleš Ušeničnik, op. cit., str. 182. So tudi avtorji, ki podčrtavajo v nagibu zlasti moment volje (na pr. Friedrich). S tem seveda opredelbe pojma nagiba v znanstveni literaturi niso izčrpane. Hoteli smo le pokazati, da odvisi pojmovanje nagiba od splošne koncepcije psihičnega življenja, ki je značilna za tega ali onega pisatelja. V nauku o nagibu je za specifične smotre prava po našem mnenju bistveno le to, kar se da praktično izkoristiti in kar je pravno-relevantno. Zakon ne izraža pojmov v terminih znanstvene psihologije in se mora zadovoljiti z bolj poenostavljenimi opredelbami. Govoreč o nagibu konkretnega dejanja, izolira pravo umetno iz celotnega kompleksa motivacij le majhen odrezek, v katerem vidi neposreden vzrok akta hotenja. V tem pogledu bi zadostovala formalna opredelba nagiba kot psihičnega vzroka gotovega akta volje, gotovega dejanja. Prof. dr. Metod Dolenc govori v takih primerih o »načinu postanka volje«.Umski in čuvstveni momenti v nagibu so nerazdružljivi. Gola predstava utegne biti komaj vzrok hotenja. V tem pogledu se pridružujemo v psihologiji nauku Wundta (»es bestehen die Motive immer in Vorstellungen mit daran gekniipften Gefiih-len«),2" v kazenskem pravu pa M. E. Mayerju. Sestavne elemente nagiba moremo razmotrivati izolirano le v abstrakciji. Nedo-statek teorije motivov M. K. Mayerja je v tem, da smatra nagib kot nekaj, kar prihaja od zunaj. Z druge strani gre K. Binding predaleč, ko trdi, da je nagib izliv značaja v določenem momentu (»der Ausfluss des Charakters in einem bestimmten Momente«).'1 Mnenja smo, da temu ni vedno tako, kajti nekateri nagibi so tipični za subjekte, drugi pa, zlasti izzvani po izrednih okolščinah, so lahko atipični. Tudi človek plemenitega mišljenja in dobrega značaja more podleči včasih slabemu nagibu, kakor tudi hudobni človek ravna včasih iz poštenih motivov.22 Kriterij zločinskega nagiba služi v doktrini in zakonodaji različnim smotrom. Uporabljajo ga včasih pri konstrukciji oblik krivde, [primerjaj na pr. definicijo naklepa (umysl) u čsl. nkz. Dr. Metod Dolenc, op, cit., str. 2. 20 \Vimdt. Essays. Str. 299. 21 K. liinditifi. Die Normen und ilire Uebertretung. II. Bd. Erste Halftc. Leipzig, 1914. Str. 30, 31. 22 Gl. med dr. Kallab, op. cit., str. 43. 1926, kot oblike krivde, pri kateri je bila predstava uspevka nagib dejanja (»predstava vysledku byla pohnutkon činu«)], pri določitvi pogojev za povratek in pri ugotovitvi, da je dotienik zločinec iz poklica, pri odmerjanju kazni vobče iti zlasti pri določitvi denarne kazni ter izgube pravic. Nekateri kazenski zakoniki in načrti gredo še dalje in zahtevajo, da naj bo nagib odločilen pri razlikovanju tipov zločincev oz. pri razvrstitvi kaznivih dejanj. Zlasti interesantni so poskusi uporabljati nagibe kot osnovni kriterij v svrho individualizacije kazenske represije. Najbolj radikalna sta v tein pogledu načrt italj. kz. Enrica Ferrija iz 1. 1921 in čehosl. prvi osnutek občnega dela kz. istega datuma. Ferrijev načrt razlikuje navadne in socialno-politične zločine, odvisno od značaja nagibov. Politično-socialni zločini so zločini, ki so storjeni izključno iz socialno-političnili nagibov ali iz nagibov kolektivnega interesa. (Čl. 13 italj. nkz. 1921: »Sono delitti politico sociali quelli commessi exclusivamente per motivi poli tiči o tl' interesse collettivo«.) Vsi ostali spadajo v skupino navadnih deliktov (delitti communi). Navadne zločine opredeljuje obrazložitev načrta kot delikte, ki so izzvani po egoističnih nagibih tudi takrat, če niso nizkotni (na pr. neuslišana ljubezen, razžaljena čast itd.). Politično-socialni zločini pa izvirajo, tudi če so nepravilni oz. utopistični, iz altruističnih nagibov, namreč iz stremljenja za izboljšanjem političnega in socialnega ustroja v korist celotne družbe ali pa v korist družabnega razreda (con-sistenti nella preoccupazione di un migliore asseto politico e sociale a vantaggio deli’ intera societa o di una classe sociale). Italj. nkz. 1921 predvideva posebne sankcije za politično-soci-alne zločine (čl. 40). O vprašanju političnih zločinov kot takem na tem mestu ne moremo razpravljati. V zadnji dobi se oblikuje bolj splošni problem zločincev iz prepričanja. Omenili smo posebej prav italj. nkz. 1921 samo radi tega, ker je skušal dosledno izvesti razvrstitev zločinov po znaku nagiba. Ta poskus ne smatramo za posrečen, ker izhaja iz popolnoma zgrešenega pojma altruističnega nagiba. Avtor načrta, Enrico Ferri, trdi namreč, da je politično-socialni zločin, če tudi se izraža v odvratnih nasilnih in krvavih oblikah, vedno določen po altruističnem nagibu. (»Das politisch-soziale Verbrechen ... auch wenn es in abscheulichen, gewalttatigen und blutigen Formen auitritt. ist immer (!) von eiiioin altruistischen Bevveggrund bestimmt.«)23 Zanikavamo najodločneje, da bi bilo na temelju takega pojmovanja altruizma mogoče izvesti smotreno razvrstitev zločinov! Ferrijev načrt kz., kakor znano, ni prodrl in je bil nadomeščen s tzv. načrtom Rocco iz 1. 1927. Le-ta je med drugim opustil delitev zločinov v navadne in socialnopolitične. Še večjo vlogo kot italj. nkz. 1921 je pripisoval nagibu čsl. prvi osnutek iz 1.1921. Nagib služi namreč kot kriterij za razlikovanje zločinstev in prestopkov (zločiny-pfečiny, § 1.). S stališča zaščite pravnih dobrin je to enotna skupina tzv. kriminalnih deliktov. Redaktorji čsl. nkz. 1921 so izbrali za kriterij razvrstitve v mejah ene in iste skupine etično merilo; zločinstva so dejanja, ki so storjena iz grobe dobičkaželjnosti, surovosti, delomržnosti, nesramnosti ali iz drugega nizkotnega nagiba, prestopki pa so dejanja, ki so storjeni iz manj zavržnih nagibov (»pri nicliž byl vinnik veden pohnutkou, etliicky mene zavad-nou«). Kot kazen za zločine je predvidena onečaščujoča prostostna kazen, namreč kazen voze. Vrednotenje nagibov prepušča ta načrt sodišču. Taka delitev ustreza, po mnenju redaktorjev čsl. nkz. 1921. nravnemu prepričanju ljudstva. V nadalj-nem so redaktorji čsl. osnutka odstopili od svojega prvotnega stališča ter prevzeli kot kriterij pri razvrstitvi kaznivih dejanj na mesto nagiba — mišljenje. K temu se vrnemo pozneje. Vsekakor je karakteristično, da so prvoten namen, uporabiti kriterij nagiba za razvrstitev kaznivih dejanj, opustili v obeh navedenih primerili zakonodajne reforme. Glavni razlog, kakor se zdi, tiči v tem, da nagib ne more služiti kot povsem zanesljivo oporišče v tako širokem obsegu. Večina novejših načrtov kz. se omejuje na to, da vpošteva nagib kot enega izmed momentov, ki vplivajo na odmerjanje kazni. Z drugimi besedami služi nagib le kot eden izmed virov za spoznanje storilčeve osebnosti in za določitev mere njegove kazenske odgovornosti. Le v tem bolj omejenem obsegu ohranjuje nagib svoj pomen v modernem kazenskem pravu."4 Že dejstvo, da utegnejo biti nagibi 2:1 Enrico Ferri. Die Reform der Strafjustiz in Italien. »Zeitschr. fiir dic ses. Str. R. W.« 1920, str. 485. 24 v. Lilienthal gre v svoji kritiki predaleč, ko trdi: »Er ist... kaum mehr als eine psychologische Spielerei, wenn man die Strafe abzustimmen za storilca tipični in tudi atipični, opravičuje zaključek, da nam ne razkriva motiv v vseli primerih trajnih svojstev osebnosti. Treba je torej iti dalje in ta nadaljna pot nas privede k pojmom mišljenja in značaja. S 5. Storilčevo mišljenje. Pojem »mišljenja« (nemški: »die Gesinnung«, češki: »smy-šleni«) je, v kolikor se je izoblikoval v kazenskem pravu, širši kot pojem nagiba in ožji kot pojem značaja. Posamezni avtorji ne opredeljujejo tega pbjtna povsem enako. Vsako dejanje kot akt hotenja, pravi van Calker, izvira iz nagiba, t. j. iz predstave konkretnega cilja, ki ga hoče doseči storilec. Ta predstava vpliva spričo svojega emocionalnega poudarka (infolge ilirer Oefiihlungs-betonung) (čuvstvo ugodja ali neugodja) na voljo v določeni smeri. Mišljenje pa je relativno konstantna usmerjenost volje v izvestnem področju hotenja. Razmerje med mišljenjem in nagibom je po van Calkerju to-le: od mišljenja zavisi, kateri nagibi so praviloma odločilni v določenem področju hotenja (»\velche Motive auf einem bestimmten Gebiet der Willensbetatigung re-gelmassig bestimmend sind«), Razlika med mišljenjem in značajem je v tem, da obsega značaj duševna svojstva individua v njili celoti, dočim je mišljenje izraz teh svojstev v določenem, bolj ali manj omejenem področju udejstvovanja volje (»... die Gesinnung ist eine Aeusserung dieser Eigenart auf einem bestimmten, mehr oder minder abgegrenzten Gebiet der Willens-betatigung«).26 Po Allfeldu je mišljenje psihična osebitost (die psycliisclie Eigenart) človeka, spričo katere reagira praviloma njegova volja na določen način na gone določene vrste.20 Zlasti podrobno analizira pojem mišljenja češki kriminalist dr. J.Kallab.27 Mišljenje označuje po njegovem mnenju le nek fragment duševnih svojstev versucht nacli der Art der Motive, vvelche das einzelne Verbrechen her-vorrufen.« 25 Dr. F. van Calker. Die Bestimmung der Strafart nach der Gesinnung, aus welcher die Handlung entsprungen ist. Vergl. Darstellung des deutschen und ausl. Strafrechts A. T. III. Bd.. str. 176. 2" Dr. Ph. Allfeld. Der Einfluss der Gesinnung des Verbrecliers auf die Bestrafung, 1909. 27 Kallab, op. cit., str. 42. storilca,28 namreč ono njegovo svojstvo, ki je pri njem najznačilnejše in katero odločno upliva na ostala njegova svojstva (egoist-altruist). S tem, da smo ugotovili pri človeku to ali ono mišljenje, še nismo odgovorili na vprašanje o njegovem značaju. Toda mišljenje je laliko simptom značaja (»može smyšleni byti symptomem charakterfl«), slično kot je nagib lahko simptom mišljenja. Ugotoviti nagib je relativna najlažja naloga. Toda s tem še ne dosežemo posebnega kriminalno-političnega smotra. Opredeliti storilčev značaj pa je najtežje, če se vobče da s sredstvi kazenskega procesa, čeprav bi to nudilo največje jamstvo za' primerno razlikovanje posameznih tipov zločincev. To je po mnenju .1. Kallaba razlog, radi katerega so izbrali nekateri načrti kz. prav mišljenje kot odločujoči kriterij. Približno v istem smislu opredeluje mišljenje drugi češki kriminalist, dr. Albert Milota. Obrazložitev čsl. načrta kz. iz 1. 1926 pojasnjuje nadomestitev kriterija nagiba s kriterijem mišljenja tako-le: Pri presojanju dejanja ne zadostuje ugotovitev izoliranega nagiba, temveč je treba dognati, ali odgovarja nagib celotnemu značaju storilca (»... pri posuzovam jeho činu nema byti jen izolovane pozoravana pohnutka jeho, nybrž ... ma byti zkoumano, zdali pohnutka ta odpovida eelkove povazc pacha-tele«). (Str. 17.) V interesih smotrene ureditve kazenske represije razlikuje čsl. nkz. 1926 dve skupini zločincev. V prvo spadajo oni, katerih dejanja izvirajo iz nizkotne usmerjenosti volje, iz nizkotnega mišjenja (»z nizkeho smyšleni«), ki priča o protidružabnem značaju krivca (»ktere ukazuje na asocialni charakter vinnika«). Drugi skupini pripadajo tisti storilci, katerih kazniva dejanja izvirajo iz drugih nagibov, ki pričajo o mišljenju višje družabne vrednosti ali vsaj ne kažejo na nizkotno mišljenje. Dejanja, ki objektivno tvorijo napade na eno in isto pravno dobrino, so lahko torej s stališča čsl. načrta zelo različna. Zaščita družbe zahteva v prvem primeru drugačne ukrepe, kot pa v drugem primeru. V prvem primeru (če gre za dejanja, ki pričajo o niz- 28 V istein smislu tudi Allfekl (op. cit., str. 146, 147): »Wir liaben aber nicht mit dem Charakter als solehen, sondern gewissermassen mit etnem Ausschnitte aus demselben zu tun, den wir als Oesinnung bezeichnen«. Po M. E. Mayerju (op. cit., str. 51) je mišljenje »Komplex von Cliaraktereigen-schaften, vvelehe auf einem irgendwie abgegrenzten Oebiet hervortreten«. kotnem mišljenju) je potrebno zlasti energično vplivati na krivca. Njegov značaj, ki se je pokazal v dejanju, se mora s kaznijo izpremeniti, da se odstrani opasnost, ki tiči v njem; če pa to ni izvedljivo, je treba napraviti dotičnika za neškodljivega. Kar se pa tiče krivcev druge vrste, t. j. onih, ki ne kažejo nizkotnega mišljenja, je treba samo oslabiti zločinska nagnjenja ter pojačiti predstave, ki so jih sposobni odvrniti v bodočnosti od zločinov. (Motivi, 16.) Izhajajoč iz tega razlikovanja, deli čsl. nkz. 1926 tzv. kriminalna dejanja v dve vrsti: 1. dejanja, ki izvirajo iz nizkotnega mišljenja in 2. taka, glede katerih ni moči tega trditi. Odvisno od tega se razlikujejo tudi kazni tako po kraju, kakor tudi po načinu njih izvrševanja. Prednost navedene razvrstitve (načelo individualizacije) vidijo redaktorji čsl. osnutka v tem, da ustreza ljudski pravni zavesti. Na teh predpostavkah temelji določba ^ 14, odst. 3 čsl. nkz. 1926. Dejanja, ki izvirajo iz nizkotnega mišljenja, imenuje čsl. nkz. zločinstva (zločiny); delikti, ki nimajo tega značaja, pa prestopke (prečiny). Csl. nkz. ne določa vnaprej, t. j. po objektivnih znakih, da je smatrati to ali drugo dejanje za zločinstvo ali prestopek. Kvalifikacijo dejanja v tem smislu in določitev kazni (onečaščujoče [vozel za zločine, neonečaščujoče [ječe] za prestopke) prepušča čsl. osnutek sodišču. Csl. nkz. preti vendar v gotovih primerih, na prvem mestu z vozo, v drugih pa z ječo. S tem hoče namreč pokazati, katero izmed teh kazni smatra v izvestnem primeru za normalno. To naj služi za sodnika kot navodilo, da sme določati kazen, ki je predvidena na drugem mestu, le takrat, če govore za to posebni razlogi. Nekatera dejanja smatra čsl. nkz. že ex lege brezpogojno za zločinstva, ker priča že njih narava kot taka o mišljenju, iz katerega izvirajo (absolutni zločiny — absolutni prečiny). Csl. načrt iz I. 1926 predstavlja primer zakonika, v katerem igra kriterij mišljenja posebno važno vlogo. Dosedanji kazenski zakoniki, ki so uporabljali ta kriterij, mu niso pripisovali tako bistvenega pomena. Omenimo na pr. znani § 20 veljavnega nemškega kz., glasom katerega je »brezčastno mišljenje« (die ehr-lose Gesinnung) merodajno pri izberi med vozo in custodiam honestam (Festungshaft), kjer ste ti kazni v zakonu zagroženi alternativno. V bolj širokem obsegu uporablja ta kriterij nor- veški kz. 1902 (§ 24), ki prepušča sodišču pravico določati na niesto ječe zapor, če se da po okolnostih sklepati, da dejanje ne izvira iz zavržnega mišljenja (fordorwet sindelag). Navedimo tudi § 47 švic. osnutka iz 1.1903, katerega določilo je nedvomno vplivalo na naš novi kz. 1929: »Hat tler Richter dic Wahl auf Zuclithaus oder auf das Ge-fangnis zu erkennen, so ist auf Zuchthaus zu erkennen, wenn die Tat eine gemeine Gesinnung oder einen schlechten Cha-rakter des Taters bekundet«. Značilno je, da je bilo v poznejših švic. načrtih to določilo črtano iz razloga, ker za izbero kazni ni merodajno samo mišljenje, temveč tudi objektiven pomen dejanja (primerjaj §§ 60 in 61 švic. nkz. 1918). V kolikor se poslužuje zakonodaja kriterija mišljenja radi razvrstitve kaznivih dejanj oz. vobče radi individualizacije kazenske represije, ga označuje kot brezčastno, nizkotno, prostaško, zavržno itd. na eni strani ter kot mišljenje, ki nima takega negativnega obiležja, na drugi strani. S tem se uveljavlja v kazenskem pravu merilo, ki ima pretežno etični značaj. Isto lahko rečemo tudi o kvalifikaciji nagibov kot nizkotnih in spoštovanja vrednih. Omenjena označba stoji v nerazdružljivi zvezi z zahtevo po t. zv. e t i z a c i j i kazenskega prava. Norme kazenskega prava morajo, po mnenju zastopnikov tega naziranja, kolikor mogoče odgovarjati splošno veljavnim etičnim normam. Zakonodajec, ki zasleduje specialne smotre zaščite družbe pred zločinstve-nostjo, ne sme puščati v nemar, da služi kazenska zakonodaja kot močno sredstvo moralne vzgoje ljudstva. Norme prava vplivajo na motivacije državljanov, na njih socialno ponašanje. Kakor pravi rusko-poljski filozof prava prof. Petražicki, tvori pravo svoje vrste moralno šolo za ljudstvo, ki utrjuje in razvija njegovo etiko v zaželjeni smeri. Slabo pravo utegne povzročiti demoralizacijo in ovirati zdrav moralni razvoj. V novejšem nemškem kazensko - pravnem slovstvu poudarja ta moment zlasti van Calker v svojem znanem delu »Ethische Werte im Strafrecht« — in v številnih drugih razpravah. Zahteva po eti-zaciji prava odgovarja višji stopnji kulturnega razvoja. Pomen protipravnega dejanja za družbo ne temelji samo v vrednosti pravne dobrine, ki je prizadeta po zločinu, temveč tudi »in dem Wert dcs Willensinhaltes, aus welchem die Verletzung ent-sprungen«. V tem sc, po mnenju van Calkerja, izraža poglobitev ideje pravičnega povračila (die Verticfung der Idee der ge-rechten Vergeltung). Etični moment v mišljenju storilca podčrtavajo tudi Ebermayer, Berolzheimcr, M. E. Mayer, R. Ro-senberg in dr. Obstoja tudi nasprotno naziranje, ki ga zastopajo v kazenskem pravu sociolog F. v. Liszt, klasika K. Binding in Allfeld in dr. Njihovo stališče je to-lc. Kazensko pravo se more in mora zadovoljiti s tem, da povdarja nujnost kazni za zaščito pravnega reda (v. Liszt). V kolikor vpošteva zakonodajec mišljenje, mora vpoštevati le protipravno mišljenje (die rechtsvvid-rige Gesinnung lAllfeld]). Formalno uveljavljanje etičnih norm v kazenskem pravu ni priporočljivo, ker privede lahko do neenotnosti in subjektivizma v pravosodju spričo neenotnosti in izpremenljivosti etičnih naziranj. Naloga kriminalne politike je zasigurati pravni red pred zločinstvenostjo. Vrsta in mera kazni morata biti odvisna od odnosa zločinca do pravnega reda, z drugimi besedami od njegovega pravnega ali socialnega mišljenja, v katerem se razodeva večja ali manjša opasnost storilca za pravni red. Ne bilo bi prav nadomestiti pravno ocenjevanje (Werturteil) z moralno-estetičnim. Tako napako stori zakonodajec, ki hoče določati kazen odvisno od »brezčastnega« oz. nebrezčastnega mišljenja. Svoje končne zaključke glede kriterijev nagiba, mišljenja in značaja bomo oblikovali pozneje. Toda že na tem mestu je treba ugotoviti to-le. Ne moremo seveda istovetiti pravnih in etičnih norm. Vendar nc smemo zanikavati vsako zvezo med njimi.20 Čim bolj odgovarja vsebina kazenskih norm splošno-veljavnirn etičnim normam, tem bolj ustreza svoji vzvišeni vzgojni nalogi. Izpremenljivost etičnega vrednotenja je relativna. Saj dekalog Mojzesa ni izgubil še dosedaj svojega pomena! Kazensko pravo ne more računati z vsemi finimi odtenki etičnega subjektivizma. Toda taka svojstva kot koristoljubje, sirovost, zlobnost, škodoželjnost, zanikrnost, smatra človeštvo in bo smatralo tudi v nadaljnem kot nizkotna in jih bo ločilo od altruističnih nagibov in altruističnega mišljenja. Posebno vpra- s“ V istem smislu dr. M. Čubinski. Uloga motiva..., str. 617. — Glej tudi dr. M. Čubinski: Etika i krivično pravosudje. Novi Sad (passim). sanje pa je, kako daleč more iti zakonodajalec v tej smeri. Treba se je izogibati vsakega pretiravanja in ne staviti kazenskemu pravu nalog, ki jih ne more izpolniti. § 4. Storilčev značaj. Naloga, ki jo stavi moderna kazenska zakonodoja sodniku, nam kaže splošno težnjo, kolikor le mogoče približati se k spoznavanju storilčeve osebnosti. Idealni cilj bi bil doumeti celotni značaj storilca, t. j. njegovo osebitost v pogledu na miselnost, hotenje in čustvovanje. Cim bolj jasna je za nas prava slika zločinskega značaja, tem v večji meri utegnemo tudi vplivati na delinkventa s sredstvi kazenske represije. Ta moment zlasti povdarja obrazložitev nemškega nkz. iz 1. 1927, ki se tiče splošnih načel za odmerjanje kazni (str. 52, 53). Vsako človeško dejanje ima raznotere vzroke (inannigfache Ursachen). Vsi ti vzroki se dajejo porazdeliti v dve veliki skupini. Eni temeljijo v storilčevi miselnosti in v usmerjenosti njegove volje, v njegovem značaj u, drugi pa izven njegove osebnosti. Pojavljajo se ali kot skušnjava od zunaj ali pa vplivajo kot bolezenske ali bolezni slične motnje, ki vplivajo na njegov intelekt in voljo. Cim manjša je udeležba takih zunanjih vplivov in čim v večji meri se da dejanje razložiti s storilčevim značajem, tem bolj odgovarja njegovemu notranjemu bitju, tem večja je verjetnost, da jih bo ponavljal. Kajti on nosi nagon k temu v sebi samem in zadostuje neznaten povod, da stori dejanja iste vrste. Iz tesa sledi — pravi nadalje obrazložitev — da mora biti kazen tem strožja, čim bolj temelji dejanje v zavržnem mišljenju ali usmerjenosti volje (» ... die Strafe um so hoher bemessen werden muR, je rnehr die Tat auf einer ver-vverflichen Gesinnung oder Willensrichtung beruht«). Narobe kazen bodi tem milejša, čim manjša je udeležba storilčevega značaja v dejanju (je geringer der Anteil ist, den der Charakter des Tiiters an der Tat hat), čim bolj stopajo v ospredje vzroki, ki so tuji storilčevemu bitju in se mu ne morejo očitati. Dejanje je odločilno torej le za kazenski okvir, kazen v poedinem primeru pa naj bo odvisna pred vsem od storilčeve oseb- n os ti (»die im einzclncn Falle zu verhangende Strafe aber wird vor allem durch dic Personlichkeit des Taters bestimint«).80 Navedli smo ta izvleček iz uradnih motivov nemškega nkz. 1927 zato, ker se v njem posebno jasno očituje novejša tendenca kazenske zakonodaje — utemeljiti represivno funkcijo države na skrbnem proučavanju celotne osebnosti zločinca. To je realizacija gesla, ki ga je kot eden med prvimi oblikoval duhovni vodja sociološke šole F. von Liszt (»die psychologische Unterscheidung innerhalb der verbrecherischen Menschen«).81 Zoper vpoštevanje storilčevega značaja v kazenskem pravu ostro nastopajo kriminalisti-klasiki. Birkmeyer, ki stoji na čisto indeterminističnem stališču, trdi, da niso naša dejanja nikakor v nujni kauzalni zvezi z našim značajem (»Stehen nach meiner Ueberzeugung tuisere Handlungen durchaus nicht in dem not-wendigen kausalen Zusammenhang mit unserem Charakter...«). Sila volje je močnejša kot sila značaja. Ne značaj, temveč volja je zadnji vzrok naših dejanj. Človek »kann g e g e n seinen Charakter handeln«. Kaznovati človeka radi njegovega značaja sinemo le v toliko, v kolikor ga je on sam zakrivil (»nur so\veit als man sagen kann, dati er fur seinen Charakter etwas kann, daR er an demselben Scliuld ist«).82 Skoro v istem smislu se izraža K. Binding, ki posebno po-vdarja izpremenljivost značaja in njegovo odvisnost od ustvarjajoče volje človeka. »Kr ist unser Werk«, pravi Binding o značaju. »Gradnja« človeške duše traja vse življenje; človek danes ni isti, kot je bil včeraj. »So bleibt der Mensch der Tater seiner Taten« ... Teza M. E. Mayerja: Nagib olajšuje, značaj obtežuje (»Das Motiv entlastet, der Charakter belastet«) je, po mnenju Bindinga, naravnost brezmiselna.'18 Tudi van Calker ugovarja vpoštevanju storilčevega značaja pri odmerjanju kazni. Pravi, da je značaj seveda deloma privzgojen, se oblikuje tekom življenja, v svojih najglobokejših 30 Entwurf eines Allgemeinen Deutselien Strafgesetzbuehes nebst Be-griindung. Berlin, 1927. Str. 52, 53. 31 v. Liszt. Die psyehologiselie Grundlage... Str. 171. Gl. tudi Dr. M. Čubinski: Kurs ugolovnoj politiki, 1912. Str. 375 in nasl. :*s Dr. K. von Birkmeyer. Scliuld und Gefahrlichkeit in ilirer Bedeu-tung fiir die Strafbeinessung. Leipzig, 1914, str. 138, 140, 144 in passim. 33 K. Binding, op. cit., str. 24, 25, 40. osnovali pa je prirojen. Na oblikovanje prirojenih elementov značaja etične in pravne norme nimajo vpliva. Kazenski zakon pa se mora uporabljati le v primerili, kjer utegne učinkovati kot povelje (als Befehlsnorm).34 V omenjeni kontroverzi sc zrcali načelno nasprotstvo determinizma in indeterminizma. Toda vsi klasiki ne zanikavajo brezpogojno pomena značaja v kazenskem pravu. Celo v. Birk-meyer priporoča večje vpoštevanje mišljenja in značaja pod pogojem, da naj bodo ti momenti sestavni deli krivde (»sovveit sie Bestandteile der Schuld sind«).™ Glavno nesporazumljenje, ki ga opažamo v sporih klasikov in sociologov glede zločinskega značaja, tiči, po našem prepričanju, v naslednji trditvi klasikov. Klasiki očitajo sociologom, da hočejo uvesti nekako kaznovanje ali odgovornost za značaj kot tak, ter da smatrajo mišljenje oz. značaj kot objekt kaznovanja (»Bestrafungsobjekt«).30 Ali je temu res tako? Kriminalisti-so-ciologi ne konstruirajo kazenske odgovornosti kot odgovornosti za mišljenje in značaj, ter se tudi ne zadovoljujejo s tako odgovornostjo za dejanje, pri kateri se ne vpošteva osebnost onega, ki ga je zakrivil. Smotrena ureditev kazenske represije in posebno njena specialno-preventivna funkcija (ne peccetur) nujno zahtevajo individualno ravnanje z zločinci. Prav iz tega sledi zahteva, da se naj kolikor mogoče ozira na osebnost storilca, na njegovo mišljenje in značaj. Priznavamo takoj, da je ta naloga izredno težka, ker moramo računati z relativno omejenimi sredstvi, s katerimi razpolaga kazenski proces. Kljub velikemu napredku metod raziskovanja stoji psihologija prav v pogledu tzv. karakterologije šele v stadiju prvih poskusov.37 Psihološka izobrazba sodnijskega osebja pa je celo v najbolj naprednih M van Calker, op. cit., str. 188. 3r’ v. Birkmeyer, op. cit., str. 214, 215. Iz drugih pristašev klasične šole, ki zastopajo isto naziranje, omenimo: Wach, Oetker, Allfeld, v. Roh-land. :|B Oetker. Zum Streite der Strafrechtsehulcn. GS. 79, str. 75. :l7 01. med. dr.: William Štern. Die differentiellc Psychologie und ihre methodischen Orundlagen. Leipzig, 1921. — Fouiliee. Temperament et caracteres. Pariš, 1902. — Enrico Altavilla. Psicologia giudiziaria. Seconda edizione. Torino, 1927 (zlasti poglavje IV — Differenze individuali, str. 70 in nasl. V psihijatričnem slovstvu gl. zlasti dr. E. Kretschmer. Korperbau und Charaktcr. Berlin (prva izdaja 1. 1921). državah skrajno nezadostna. Zakonodajec ne more puščati v nemar vsega tega in nc sme staviti nalog, katerih udcjstvitev je več kot dvomljiva. Sodnijsko delovanje ne smemo zamenjavati z znanstvenim raziskovanjem. Prof. A. Lenz ima s čisto teoretskega vidika prav, ko trdi, da tiči v vsakem zločinu potencialno »dic ganze Personlichkeitsgeschichte und wenn wir aucli vveiter zuriickgehen, die Familien-, Stammes-, Volks- und Menschheits-geschichte«.38 Toda kam hi prišli, če bi zahtevali od sodnih organov, da nam doženejo vso zgodovino zločina, ki ji ni konca! Omenimo, da so se isti pomisleki pojavljali pri sestavljanju novejših načrtov kazenskih zakonikov. Tako na pr. izraža ita-ljansko kasacijsko sodišče v svojem mnenju o osnutku italj. kz. 1927 (Progetto Rocco) bojazen, da stavi ta osnutek prevelike in komaj izvedljive naloge v pogledu ugotovitve značaja in osebnosti storilca.3" Omenili smo že mnenje dr. J. Kallaba, da je naloga ugotoviti značaj krivca najtežja, če je sploh izvedljiva s sredstvi kazenskega procesa.40 Težkoče so torej velike, zlasti če pomislimo na to, da se nahaja tudi znanstveno proučavanje tipov zločincev šele v po-četkih. Toda individualizacija kazenske represije je tako važna, da ne smemo obupavati pred temi težkočami. Zakonodajec se more omejiti le na splošna navodila; konkretno izvajanje načela individualizacije pa bo pripadalo sodnim organom ter organom, ki jim bo poverjeno izvrševanje kazni in očuvalnih ukrepov. Prof. Rxner pravilno poudarja, da je nesmiselno zahtevati individualizacijo od zakonodajca, ki se mora omejiti le na splošno in tipično.41 Vendar more kazenski zakonik začrtati splošni okvir in podati temeljne točke v svrho individualizacije. V pričujoči razpravi ne moremo podrobno razlagati nauka o tipih zločincev. Vse, kar je v tem pogledu dosedaj bilo storjeno, priča, da se nahajamo šele v začetku dolge in izredno težavne poti, ki nam more odkriti nove, neznane horiconte. 38 Dr. Adolf Lenz. Grundriss der Kriminalbiologie. Wien, 1927, str. 11. “* Primerj. Henri G. J. Maas Geesteranus. La Reforme Penale en Italie, 1929. Str. 119. 40 »Uiolia zjistiti charakter jest nejobtižnčjši, ae-Ii vubeu prostredky trestniho procesu ji lze splniti...« Dr. J. Kallab, op. cit. 41 Dr. Franz Exner. Die psychologische Einteilung der Verbreeher. »Sch\veiz. Zeitschrift fiir Strafrecht«. 38 Jg., 1925. Str. 6. Pomanjkljivost tipologije zločincev je priznal F. von Liszt, ki je veliko delal na tein polju. Wahlbergova dvojna delitev zločincev v priložnostne zločince in zločince iz navade (Gelegenheitsver-hrecher — Gewohnheitsverbrecher) povzroča upravičene ugovore: izraz »priložnostni« ni točen; zločinska navada (consue-tudo delinquendi) ni toliko značilna kot zločinski poklic, t. j. pretvarjanje zločina v sredstvo stalnega preživljanja. Se manj je zadovoljiva razvrstitev zločincev, ki jo predlaga Garafalo in katera sledi iz njegovega nauka o tzv. delitto natu-rale.4= Klasifikacija Enrica Ferrija, katero je avtor nameraval uveljaviti v italj. nkz. 1921, razlikuje priložnostne zločince, zločince iz strasti, rojene zločince, povratnike, zločince iz navade, intelektualno manj vredne zločince in mladostne zločince.4" Razen tega loči Ferri še socialno-politične in navadne zločince (gl. gori). Ferrijeva klasifikacija vsebuje kategorijo tzv. rojenih zločincev (deliticiuenti per tedenza congenita ai delitti), katerih obstoj moderna veda popolnoma upravičeno zanikava, ker temelji na nedokazljivi hipotezi. Druge nedostatke Ferrijevega nauka o tipih zločincev je že svoj čas razkril F. von Liszt. Delitev, ki jo zagovarja Ferri, ni enotna v pogledu na fundamentum classificatio-nis. Nekatere skupine so čisto umetno združene. Tako izvira strastna emocionalna razdražljivost (delinquenti passionali) lahko iz psihične bolezni, oziroma odgovarja trajnemu psihičnemu stanju dotične osebe ali pa more biti povzročena po zunanjih okolnostih. Lisztova klasifikacija, ki deli zločine v dve osnovni skupini (Augenblicksverbrecher in Zustandsverbrecher z nadaljnimi podvrstami) temelji na pravilnem razlikovanju tzv. akutnega in kroničnega zločinstva. Dobila je priznanje mednarodne zveze kriminalistov in je največ vplivala na moderne kazenske zakonike in načrte. Toda tudi ta razvrstitev nam nudi le splošno shemo, ki potrebuje še skrbne obdelave in izpopolnitve. (Prim. zlasti: Dr. Hugo Hoegel. Die Einteilung der Ver-brecher in Klassen. Leipzig, 1908, passim.) Vse to nas prepričuje ponovno, da stoji kriminološka veda 42 »Les auteurs des crimes (ou delits naiturels) appartiennent toujours a une de classes suivantes: a) assassins; b) violents; e) improbes; d) cy-niques ou satyres«. Garafolo, op. cit., str. 459. <3 Relazione..., str. 42. v tem področju šele v začetku velikega in odgovornega dela.41 S krirninalno-političnega stališča razlikujemo lahko dve osnovni nalogi: 1. ugotovitev psihične zveze med zločinom in zločinčevo osebnostjo, ki izraža v njegovem značaju, ter služi kot eden izmed pogojev za določitev vrste in mere kazni; 2. kriminalno-pedagoško nalogo, to se pravi metode in načini, s katerimi se more vplivati na zločinca pri izvrševanju kazni oz. očuvalnih ukrepov. Prof. Exner je prepričevalno pokazal v svoji izvrstni razpravi »Die psychologisehe Einteilung der Verbrechcr«, da dosedanje metode niso bile kos, da bi ustregle tem odgovornim nalogam. Kazuistična psihološka analiza poedinih zločincev in tzv. causes celebres se peča večinoma z izjemnimi primeri, iz katerih ni mogoče izvajati splošnih zaključkov (»Ausnahmsfalle, die von vornherein jede Verallgemeinerung ausschlieRen«).45 Statistična opazovanja na podlagi zakona velikih številk so omejena na take momente kot so vpliv spola, starosti, poklica in rodbinskih razmer. Po svojem bistvu ne more moralna oz. kriminalna statistika bolj globoko poseči v notranje psihološke vzroke zločinstva. Bolj plodna je novejša metoda opazovanja poedincev v velikih množinah (massenhafte Einzelbeobaehtung). Ne gre več za »zanimive«, temveč za povprečne primere, katere treba analizirati v čim večjem številu (jetniki kaznilnega zavoda, prostitutke * določenega kraja, gojenci poboljševalnega zavoda itd.). V tem področju so opombe vredne na pr. znana zbirka »Ab-handlungen aus dem Gesamtgebiet der Kriminalpsychologie von Lilienthal, Schott und Willmans«, številni spisi Gruhleja, dela ameriških in ruskih kriminalistov. V Rusiji je bil 1. 1925 ustanovljen poseben Državni institut za proučavanje zločinstva in zločinca, ki zasleduje v glavnem te-le naloge: a) raziskovanje vzrokov in pogojev, ki povzroču-jejo oz. pospešujejo razvoj zločinstvenosti vobče in posameznih zločinov; b) ugotovitev učinka, ki ga imajo različne metode 14 V tej točki se pridružujemo mnenju Exnerja, ki pravi, da izčrpne klasifikacije zločincev še ni in pri sedanjem stanju kriminološke vede tudi -ne more biti. Exner, op. cit., str. 9. 01. tudi dr. Dušan M. Subotič: Deoba zločinaca s obzirom na antisocialni: volju. »Arhiv za pravne i društvene nauke«, 1921. Str. 171. 45 Exner, str. 13. borbe zoper zločinstvenost; c) individualno proučavanje posameznih zločincev, ki predstavljajo poseben interes s kriminološkega vidika.40 Psihološki laboratoriji so ustanovljeni tudi pri nekaterih ameriških kaznilnicah. Tako obstoja n. pr. v državi Ncw-York tzv. Clearing-house: vsak obsojenec se mora podvreči znanstveni preiskavi po zdravniku (zdravje) psihologu (inteligenca in poklicne sposobnosti), pedagogu (potreba izobrazbe) in socialnemu delavcu (milje). Omenimo nadalje poskuse krimi-nalno-biološkega proučavanja zločincev pri (iraškem kriminološkem institutu prof. Adolfa Lenza in dr. V kraljevini Jugoslaviji moramo pričakovati podobne akcije z ustanovitvijo kriminalističnega instituta v Beogradu. Oblikujmo sedaj na kratko splošne zaključke, ki sledijo iz gorenjih izvajanj. V svojem stremljenju doseči s sredstvi kazenske represije večji uspeh kot dosedaj kaže moderna kazenska zakonodaja težnjo po večjem vpoštevanju specialno-preventiv-nega momenta v borbi zoper zločinstvenost. 'Pej težnji se da zadovoljiti le z individualizacijo kazenske represije. Individualizacija predpostavlja predvsem, da se ne vpošteva samo izolirano kaznivo dejanje, temveč tudi osebnost storilca, njegovi nagibi, mišljenje in značaj. Nagib poedinega dejanja je lahko tipičen za storilca, utegne pa biti tudi atipičen. Radi tega ni nagib kot tak v vseh primerih zanesljiv kriterij pri udejstvovanju načela individualizacije. Kriterij zločinčevega mišljenja pomeni nadaljno poglobitev v duševnost storilca, poskus ugotoviti (vsaj v določeni sferi psihičnega življenja) neka trajna svojstva, ki osvetljujejo njegov značaj in služijo kot njegov simptom. Pri vrednotenju nagibov in mišljenja se ni mogoče omejiti le na njih kvalifikacijo s stališča socialnosti in antisocialnosti, marveč se je treba ozirati na njihovo etično vrednost radi okrepitve moralno-vzgojnega momenta v kazenskem pravu (tzv. etizacija kazenskega prava). Toda iti v tem pogledu predaleč, kakor to dela na pr. čsl. osnutek, ni priporočljivo, kajti etičen moment, pri vsej njegovi važ- “ Omenjeni institut se nahaja v Moskvi in objavlja rezultate svojih razijikavanj v posebnem zborniku p. n. »Problemy prestupnosti«. Priraerj. tudi Poznysehev. Verbrechertypen. Klassifikation der Verbrecher. »Mo-natsschrift f. Kriminalpsychologie«. 1928, 5. Heft. nosti, ni edini kriterij, ki je merodajen za kvalifikacijo kaznivih dejanj. Z ugotovitvijo nagibov in zlasti mišljenja se približujemo k spoznavanju storilčeve osebnosti, ki se sintezira v njegovem značaju. Kakor smo videli, še ni zadostno izdelana niti karakte-rologija v tzv. diferencialni psihologiji, niti nauk o tipih zločincev v kriminologiji. Vendar imamo že temeljne točke za smot-reno razvrstitev zločincev tako, da jili lahko zakonodajec prevzame kot izhodišče pri legalni klasifikaciji zločincev. Zadevne določbe kazenskega zakonika se morajo naslanjati le na že dognane ter znanstveno in praktično utemeljene podatke. Zakono-dajec se mora na vsak način izogibati dvomljivih in spornih zaključkov (n. pr. Loinbroso-Ferrijev nauk o rojenem zločincu). Naloga zakonodajca je v neki meri olajšana s tem, da se mora ozirati le na one momente v značaju, ki so relevantni za posebne smotre kazenskega prava. To so v prvi vrsti ona svojstva značaja, ki pričajo o opasnosti zločinca za pravni red; na drugi strani pa taka svojstva, na katera se da vplivati s sredstvi kazenske represije v najširšem smislu besede. Legalne odredbe naj ustvarjajo le splošen okvir, zakaj resnična individualizacija je mogoča le pri določitvi ukrepov (kazni oz. očuvalnih sredstev) v poedinih primerih in pri njihovem izvrševanju. S Storilčevi! osebnost v novem kz. kraljevine Jugoslavije z dne 27. januarja 1929. Novi kz. kraljevine Jugoslavije z dne 21. januarja 1. 1929 spada med one kazenske zakonike, ki so nastali že pod vplivom nove dobe in novih idej. Kakor smo videli, je ena najznačilnejših potez moderne kazenske zakonodaje, da se ozira v veliko večji meri kot poprejšnja na subjekt kaznivega dejanja, na osebnost storilca. Da vpošteva tudi naš novi kz. to zahtevo, je razvidno že iz tega, da nosi drugo poglavje njegovega občnega dela naslov : »Kaznivo dejanje in storilec«. Zakonodajec povdarja na ta način pomen, ki ga pripisuje storilčevi osebnosti.4' Za pra- 47 O. dr. Dušan M. Subotič kot eden redaktorjev kz. je ugovarjal proti naslovu »Kaznivo dejanje in storile c«. »I kako istieanje »učinioca« treba po mišljenju izvesnih redaktora da predstavi izvesnu novimi, ona ne vilno pojmovanje in razlaganje določb novega kz. vobčc in zlasti onih, lo 5 ca OJ 'U 15 CT3 .o bc N Din Dobiček Zguba Q te N Q v mili Industrijsko-trgovinska 12.7 9.0 15.2 8.8 18.1 1.3 Bančna 13.6 2.7 11.4 0.0 11.8 0.0 Rudarska 38.3 0.0 36.3 0.0 42.6 0.0 Skupaj 64.6 11.7 62.9 8.7 72.5 1.3 Tudi na teh številkah se pozna, kako relativno majhna in pritlikava so še pravzaprav naša delniška podjetja, ako jili merimo z edino večjo v deželi (TPD), katera je pa — optimistično rečeno — tudi le srednje velikosti, ako jo primerjamo z velikani v deželah srednje in zapadne Evrope. Naslednji sestavek hoče po presežkih dobičkov (+) ozir. izgub (—) položaj in poslovne usode predočiti le bolj detajlno po strokah. Stroke: Dvoletje 1923/24 Dvoletje 1925/26 v 1000 Dvoletje 1927/28 D i n Šestletje 1923/28 Stavbna — 3.215 — 7.174 — 694 — 11.083 Kemična — 606 -f- 3.094 + 2.851 + 5.339 Tekstilna in oblačilna — 1.332 — 5.479 + 562 — 6.249 Grafična + 382 — 143 + 58 + 297 Hranilna — 687 — 1.094 + 4.339 + 2.558 Trgovinska in prometna — 8.538 — 3.186 — 366 — 12.090 Kovinska + 3.597 — 2.746 + 9.001 + 9.852 Ostale indu- strijske — 21.695 — 11.737 + 7.561 — 25.871 Bančna + 36.831 + 27.717 + 23.207 + 87.755 Rudarska + 69.846 + 76.050 + 78.977 + 224.873 Kar sc tiče druge glavne skupine naših delniških podjetij, t. j. denarnih zavodov, na tem mestu ni treba ponavljati podrobnih podatkov, katere prinašajo letna poročila Društva bančnih zavodov v Sloveniji. Zategadelj zadostuj indeksni pregled njih stanja izza 1. 1924, ki se nanaša na 8 zavodov, ki so v vseh teh letih redno poslovali (Prekmurska, Zadružna in Obrtna banka, Kreditni zavod, Ljubljanska kreditna banka, Celjska posojilnica, Zadružna gospodarska in Prometna banka). 1. . 1924 1. 1925 1. 1926 1. 1227 1. 1928 Glavnice in prave rezerve 100 102 104 109 110 Vlose na knjižice 100 141 166 201 214 Cisti prebitek 100 85 82 76 79 Splošna režija 100 88 88 80 86 Davčna režija 100 146 117 87 48 Osebna režija 100 103 98 104 107 Poslovni troški, preračunani v % kosmatega dobička, so znašali: Stvarna režija Osebna režija Davčna režija 1. 1919 7.9% 26.2% 13.7% 1. 1921 15.3% 28.8% 9.5 % 1. 1923 17.3% 36.8% 10.6% 1. 1925 15.3% 34.7 % 23.2% 1. 1927 17.1 % 41.9% 15.3% 1. 1928 17.9% 42.1% 8.4% Poslovni koeficient, ki je v i primeri z običajnim predvoj- niin še ziniraj dosti velik, je znašal: 1. 1919 47.8% 1. 1924 68.5 % 1. 1920 47.7% 1. 1925 73.2% 1. 1921 53.6 % 1. 1926 74.7% 1. 19 22 64.8% 1. 1927 73.3% 1. 1923 64.8% 1. 1928 68.5% (ilede poslovnili prebitkov so bili bančni zavodi dosti sreč- nejši nego industrijske in trgovinske družbe; dočiin so poslednje, ki jili je štirikrat več, v celem desetletju izkazale 104.S milj. Din prebitkov, jih izkazujejo bančni zavodi 110.6 milj. Din; tem svotam stoje nasproti seveda tudi nekatere izgube, vendar pa daleč ne tako občutne kakor pri industrijskih in trgovinskih podjetjih. V metežu, katerega je zasejal v slovensko gospodarstvo prenagljeni optimizem začetnih let politične samostojnosti, so se zmajali tudi nekateri denarni zavodi (Slovenska banka, Merkantilna banka, Hipotekarna banka in Trgovska banka). Njih ustanovitelji so precenjevali tvorne sile našega gospodarjenja in so precenjevali tudi lastne sposobnosti; sicer bi ne bili usode teh bančnih zavodov s preradodarniini krediti navezali na industrijska podjetja in pa na posle, na katerih je mogel tudi laik videti na prvi pogled, da njih konci ne morejo izpasti ugodno. Širši javnosti se poslovni uspehi delniških podjetij pokažejo še najbolj v rentabiliteti, v višini dividende. Razmere na našem efektnem tržišču so pa takšne, da se da tečajna renta-biliteta ugotoviti le pri nekaj malo podjetjih in še to le v poslednjih letih; le neznatno število delnic kotira na borzi. Naši ljudje svojih prihrankov ne nalože radi v efektih. V tem oziru se Slovenci svojih starih navad nismo otresli, česar že radi tega nismo mogli storiti, ker je pri nas kaj ozek oni krog tistih ljudi, ki bi jim v izdatnejšem obsegu to sploh bilo mogoče. Zato so prezenčne liste občnih zborov skoz vsa leta izredno kratke, na njih srečujemo venomer ista in ista imena, v glavnem zastopnike domačih in tujih bančnih podjetij, ter semtertje kakšne podjetne zasebnike. Delnice nekaterih, tudi večjih podjetij, so izključno rodbinska posest. Zato naj bodo navedeni, čeprav nam ne povedo bogvekaj, le podatki o nominalnem obresto-vanju delniških glavnic. Število družb, ki so obrestovale glavnico: 1. 1919 * o% 3 7. 1-5 o/0 3 7.6-10% 8 z nad 3 1. 1920 8 2 13 8 1. 1921 13 3 21 10 1. 1922 19 5 24 13 1. 1923 31 8 17 20 1. 1924 51 6 18 12 1. 1925 55 4 19 8 1. 1926 46 9 14 7 1. 1927 44 9 15 6 1. 1928 40 13 15 5 Oprezna dividendna politika, o kateri toliko tožijo delničarji v sosednih državah, je po nekaterih bolj radodarnih letih prišla torej tudi k nam. V oči pa bode, da ostaja pri nas izza 1. 1924 zmiraj več ko polovica družb brez dividende; najbolj prizadeti so delničarji grafične, stavbne in trgovinske stroke. Neobrestovana glavnica znaša (v % celokupne glavnice v posameznih strokah): Stroke 1. 1926 1. 1927 1. 1928 Grafična 88.5% 87.8% 87.8% Stavbna 89.5% 92.0% 92.0% Kemična 52.3% 27.2% 14.6% Tekstilna 62.7 % 25.9 % 21.7% Hranilna 35.6% 16.4% 28.3% Trgovinska 89.2% 68.0% 80.0% Kovinska 27.3% 41.6% 33.7% Bančna 17.9% 0.1% 0.1% Rudarska — — — Ostale 44.3% 43.2% 13.6% L. 1927 znaša skupna glavnica industrijskih in trgovinskih družb (brez rudarskih) 223.2 milj. Din, dividenda se je delila na glavnično vsoto 131.8 milj., brez dividende je ostalo torej 91.4 milj. Din, t. j. 40.9% vsega kapitala omenjenih družb. Leto 1928 prinaša znatno izboljšanje. Vkupna vsota glavnic istih dveh vrst deln. družb znaša 224,964.000 Din, dividenda se je delila na 157,749.000 Din, brez dividende je ostalo še 67,515.000 Din, t. j. 30% vsega kapitala. Ta statistična črtica upošteva vsega skupaj 628 poslovnih let delniških podjetij dravske banovine. Dejstvo, da se je glavnica obrestovala le v 318 primerih, v 311 pa ne, in med prvoime-novanimi še v 61 primerih le do 5%, mora med sicer raznovrstnimi vzroki imeti vzroke, ki koreninijo globjc in so trajne narave. Čeprav so ti vzroki v ozki naši domačiji znani vsakomur, vseeno ne more biti odveč, ponovno opozoriti na one med njimi, h katerim se letna poročila delniških družb vedno spet vračajo. Prva in glavna ovira, ki zadržuje uspešno poslovanje ter zabranjuje racionalno industrijalizacijo naše dežele, je nedosta-janje lastnega kapitala. Ustroj slovenskega gospodarstva je že takšen, da se v njem kapital nabira počasi in da je po pretežni večini zelo konzervativnega značaja. Denarni prihranki, naloženi v naših denarnih zavodih (na knjižice in tekoče račune) koncem 1. 1928, znašajo sicer, ako jih mehanično seštejemo, vsoto ca. 2990 milj. Din; od te vsote odpade 1425 milj. Din na zadružne zavode, 829.0 milj. Din na regulativne hranilnice in 734.9 milj. Din (346.9 na knjižice in 388.0 na tek. račun) na banke. Dve tretjini zadružnih vlog ste izposojeni zadrugarjem oz. ste naloženi pri poštni hranilnici, leže v blagajni itd., regula-tivne hranilnice imajo 280 milj. Din izposojenih na hipoteke in občinam: ostane torej v najboljšem slučaju svota nekaj čez poldrugo milijardo Din, katera naj krije vse ostale potrebe. Pa od te svote je treba na račun večkratnih naložb odšteti več kot tretjino, Posojila, ki jih dajejo drugi zavodi (na pr. zavarovalni) za dolgoročne industrijske kredite, ne morejo priti v poštev, Svota, ki bi po kritju vseh drugih potreb mogla odpasti na finansiranje dolgoročnih industrijskih investicij, je torej, tudi ako prištejemo še druge dornače vire (filiale izvenslovenskih denarnih zavodov i. dr.), za širokopotezno ustanovno podje-manje v industriji vsekakor premajhna. Treba je poseči po tujih kapitalih, ki so zmiraj dražji kakor domači. Radi tega tudi po vojni iz lastnih sredstev nismo mogli ustanavljati velikih novih podjetij, pač pa je nastalo vse polno pritlikavih, majhnih in nekoliko srednjih; v takšnih podjetjih je pa gospodarski koeficient zmiraj neugodnejši nego v velikih podjetjih in trošimo v njih svoje osebne produktivne moči dosti neracionalno. To je tudi eden iz razlogov, zakaj narašča kapital nekako počasi, zakaj ostane, absolutno vzeto, neznaten in zakaj je povprečno tako malo kupne moči med prebivalstvom. In ker ostaja ta kupna moč majhna, se tudi produkcija ne poživi, se notranji trg počasi razširja iu intenzivira in velika podjetja ne najdejo v domačih odjemališčih obstojnih pogojev. Tožbe o neznatnosti kupne moči se v letnih poročilih deln. družb ponavljajo vedno češče od leta do leta v raznih varijantah. Naša kmetija nese premalo, da bi poljedeljski gospodarji kupovali več nego je nujno potrebno, potrošnji maloobrtniških in uslužbenskih slojev so meje postavljene prav tik eksistenčnega minima, kupna moč delavskih slojev pa je, kakor zgovorno pravijo publikacije Delavske zbornice, tako šibka, da ne zmore več, kakor borno prehrano in stanovanje. Na podlagi uradnega finančnega gra- diva sem koncem 1. 1924 v Ljubljani naštel 551 oseb z letnim dohodkom nad 50.000 Din. Ako je dejansko stanje, kakor sodijo dolgoletni praktiki, tudi za 40% boljše, in ako je danes teli oseb v Ljubljani tudi dvakrat in trikrat toliko, to kot kupna moč ne pomeni veliko, ker pomeni letni dohodek 50.000 Din eksistenčni minimum. Res je, da najdejo nekatera podjetja kupno moč v inozemstvu, kamor izvažajo, toda ta izvoz v narodnogospodarskem oziru ni bogve kako velik aktivum. Vpraša se namreč zmirej, koliko se je pri tem zaslužilo, kakšna je razlika med nabavno ceno in ceno, za katero je blago našlo odjema. V tujini pa se prodajajo naši industrijski izdelki vsled ogromne nadpro-dukcije, ki se pojavlja zdaj v prav vseh strokah, in zaradi trde konkurence za skrajno znižane cene, ki mnogokrat ne prinesejo nikakšnih dobičkov temveč dovoljujejo le ugodnejšo izrabo proizvajalne kapacitete. Druga velika težava, s katero so se — ne vse, pa mnoge — naše delniške industrije v tem desetletju borile, je nedostajanje številčno zadostnega in usposobljenega domačega podjetniškega sloja ter prepičla tehnična in komercialna izdatnost vodilnega osobja. Talent in strokovno izdatnost se je prepogo-stoina skušalo nadomestiti z običajnim pogumom, vsled česar so se dogajale v pridobitnem podjemanju prav neverjetne stvari. Mnogo kapitala je vsled tega šlo v nič in še več se ga je neracionalno izrabilo. Premalo smo pred vojno imeli svojih ljudi na vodilnih mestih v veliki industriji in trgovini, zato je z izgubami, ki jih je zategadelj gospodarstvo utrpelo, računati kakor z učnino, plačano v prizadevanju, se industrijsko povzdigniti višje. Tudi po preteku celega desetletja vodilno osobje v reprezentativnih industrijah velikim delom ni naše narodnosti; so častne izjeme, pa redke. Ker se podjetniška iniciativnost iu širokopotezna tvornost pridobita še najprej v miljeju, kjer živahen promet in intenzivno produkcijsko naprezanje budita v človeku voljo do velikega tveganja, mu v to svrho nudita tudi tehtno znanje in mu odpirata široke poglede v svet, bi si stekli izredne zasluge meceni — privatni in korporacijski — ki bi z izdatnimi skladi poskrbeli za to, da bi sleherno leto večje število naših ljudi se moglo brez skrbi za gmotne zadeve podati na letni in večletni »vandr« v velika svetovna industrijska sre- dišča. Po ujili povratku bi sc takili talentov seveda ne sinelo dušiti v tvorniški birokraciji. Tretja velika ovira, ki industrijskemu napredku pri nas stavlja polena, je prevelika občutljivost odjema napram kon-junkturnim in slučajnim okolnostim. Le redkoma pravijo poročila: bili smo celo leto zadovoljivo zaposleni, kapaciteto smo v polni meri izrabili. V pretežni večini primerov poročajo, da je bilo obratno. Nestalnost konjunktur občutijo naše industrije v izvozu, v nakupu sirovin in na notranjem trgu še prav posebej. Cc le ena žetev slabo izpade, se povpraševanje po industrijskem blagu na kmečkem podeželju takoj in kar za dve leti občutno utesni. Izdelki obleže v prenapolnjenih skladiščih, kopičijo s tem ležanjem obrestno režijo ter se razvrednočujejo. Obenem ovirajo svobodo v razpolaganju ter silijo k dopolnjevanju obratnih sredstev potom kreditov. Mnoga podjetja so zato prezadolžena; zmiraj in zmiraj naletiš v letnih poročilih na lakonični stavek: obresti so vzele dobiček. Spremeniti bančne dolgove v delnice je ob sedanjem stanju efektnega tržišča za večino podjetij toliko kakor nemogoče, izdaja obligacij pa ima še manj izgledov. Nove emisije so v zadnjih par letih velika redkost, pri jemanju novih kreditov pa si danes banke po izkušnjah. dobljenih v tem desetletju, vsakega petenta od vseh plati dobro ogledajo. Glasom letnih poročil so v zadnjih treh letih podjetja skušala zmanjšati svoje zaloge; s tem se je osvobodilo nekoliko sredstev za dopolnitev in preureditev obratov. Kar se posebej domačega odjema tiče. tarejo industrije še druge skrbi. Ne samo, da kupna moč našega ljudstva narašča premalo, da bi v polni meri mogla zaposlovati že obstoječa podjetja, ona pričenja v poslednjih letih občutno utesnjevati povpraševanje po blagu in takšnih njegovih kvalitetah, ki niso nujno potrebne. Dočim je odjem v prvih petih letih šel precej gladko od rok in so tudi plačila kolikor toliko redno pritekala, je treba izza leta 1927 dajati zmiraj bolj na kredit. Ti krediti pa sc danes tudi od solidnih odjemalcev težko iztirjujejo; režijska postavka: »odvetniški stroški« kaže nagibnost k nabreknjevanju. Zbog tega prihaja nezanesljivost v poslovno življenje, tako da jc včasih težko disponirati za dlje časa naprej. Vidi se tudi, da so si naše industrije bližje ogledale in se nekoliko privadile levantinskim poslovnim navadam, katerih v prvih letih niso poznale in so utrpele zato velike izgube. Odpisi takih terjatev niso več tako ogromni in ne tako pogosti. Druge težave, ki ne izhajajo iz notranjega ustroja našega narodnega gospodarstva, temveč so z njim v bolj rahli zvezi in pa slučajne, so številne in raznovrstne. Tako kvari zaslužek na pr. nekaterim industrijam, zlasti kovinski, carina. Ta je na eni strani preslaba, da bi jih ščitila zadosti pred dumpingom — ta pritožba se v letnih poročilih tudi drugih strok pogosto ponavlja — na drugi strani pa neprimerno podražuie sirovine, pomožne snovi in razne potrebščine. Položaj se nekaterim našim industrijam poslabša še zategadelj, ker leže njih stanišča v prometnem ogledu vse prej nego ugodno: prevozni stroški za blago se pokažejo s prevelikim zneskom v prodajnih cenah, da bi te mogle na južnih odjemališčih naše države uspešno se kosati s cenami blaga, katero prihaja po ceneni vodni poti iz severnih dežel v našo državo. Tarifno manj ugodna lega slovenske dežele priporoča preureditev obratov za izdelavo kvalitetnega blaga, katerega tudi večji prevozni stroški razmeroma tako ne podraže. — V srednjih letih preteklega desetletja so poročila polna tožba, da jim posebna pridobnina odčrpava ves zaslužek in več. Državni pribitki so tedaj zares posneli malo preveč smetane in tudi samoupravne, zlasti občinske doklade so zašle v previsoke odstotke. Pa so si vsaj nekatere občine opomogle. Oceniti delniška podjetja podrobneje po strokah, nam prepoveduje statistikova dolžnost, ne dajati individualnih podatkov v javnost. Po posameznih strokah so namreč družbe zastopane vseeno s prepičlim številom, da bi se ne bilo bati indiskretnosti. Toda na eno stroko bi vseeno kazalo posebej opozoriti in to radi tega, ker je njeno poslovanje z našim kulturnim življenjem v zvezi. Gre za grafično obrt. Na tej se vidi, da je v Sloveniji zastopana s prevelikim številom obratov, oz. povpraševanje po njenih izdelkih se je po vojni tako utesnilo, da tiskarne kot pridobitna podjetja ne pridejo na svoj pravi račun. Zategadelj grafična podjetja večinoma bolj vegetirajo kakor žive: ostra medsebojna konkurenca dopušča le neznatno razliko med prodajno in nabavno ceno izdelkov, zaposlenost je tudi pri starih podjetjih padla globoko. Tiskanje listov je skoraj pasiven posel, državne nabave ne dajo zaslužka, privatniki, zlasti pa društva so skrajno slabi plačniki. Zategadelj gredo odpisi terjatev v precejšnje svote in ker tudi lastnih obratovalnih sredstev ni dosti pri roki. stopa obrestna režija. Grafična podjetja so precej zadolžena. »Gradivo za statistiko trgovine, obrta in industrije v Sloveniji«, izdano 1. 1929 od Zbornice TOl v Ljubljani, beleži, da je bilo koncem 1. 1927 v dravski banovini 14 industrijskih in 21 obrtnih tiskarn. Skupno premoženjsko stanje vseh 7 delniških tiskarskih podjetij in 9 važnejših zadružnih tiskarn, ki redno poslujejo, se kaže po bilancah 1. 1928 tako-le: Aktiva. P a s i v a. CO •• c co »M •rt' 2.1L •o tT CO O N o. Din 1.60 0.81 0.84 22.05 0.23 Kaj čuda potem, da se iz navedenih razlogov in vsled razmeroma drage mezdne režije tiskarn slovenska knjiga noče poceniti in da se znanje ne more zdemokratizirati v taki izmeri, kakor je za majhen narod, kakor smo Slovenci, posebej potrebno. Resume. Les societes par actions dans la banovine de Drave. On a fonde au pays slovene depuis 1919 jusqu’ au 1928 quatre-vingt-dix societes par actions. Aux premieres six annees, dans les-quelles le pays manqua des marchandises et pendant Iesquelles 1’ in--flation a mobilise toutes les valeurs economiques, se sont forme 83; dans les dernižres quatre annees, pendant lesquelles le cours du dinar se stabilisa, on fonda seulement 7 societes. Des affaires des-vantageuses ont elimine 26 societes, a la fin du 1928 travaillent en-core 73 societes, qui ont leur domicile au territoire slovene. Les entreprises qui etaient fondees apres la guerre, sont — avec unc seule exception — toutes moyennes. Les entreprises qui rčpresentent 1’ economie slovene a 1’ etranger datent du temps d’ avant guerre. Investicije m CO >ir. V-c .21 Q a. v milj. 8.81 co .. ■ga sl •a -a ca 0 ts) 0. Din 10.16 Glavnice .Ul c Delniška o? 3 podjetja: Zaloge 1.97 8.42 Rezerve: Terjatve 6.17 5.24 redne 0.26 Druga aktiva 0.43 1.51 specialne 0.34 Zgube 0.05 0.19 Upniki 11.18 Čisti prebitki 0.09 Les 73 societes qui ont travaille en 1928, ont au total 523.1 mili. dinars du capital et 107 mili. dinars des reserves. La branche industrielle comprend 54, celle du commerce 5, la branche miniere 2 et la branche bancaire 11 societes. Les entreprises minieres et les banques notent dans leurs affaires des succes relativement satisfai-sants quoique il y a aussi la des victimes: quatre banques au Capital total de 53 mili. dinars ont du liquider. Les societes de 1’industrie et du commerce se sont durement battues pour leur existence. Ce combat se traduit dans la somme totale de 104.8 mili. din. de bene-fices contre 123.9 mili. din. de pertes. Les causes de ces insucces on doit chercher partiellement dans la structure de 1’ economie slo-vene et de 1’ autre cote dans les mesures de la politique economique. Parmi les premieres causes ci-citees, on doit noter le manque du personnel capable de mener les entreprises au point de vue com-merciale et technique et la sensibilite de notre production industrielle aux vicissitudes du pouvoir d’ achat, caus^es par le carac-tere agraire de 1’ etat yougoslave. bogvekaj - bog zna što, borno - golo, blago - roba, bati se -bojati se; celo - čak; če - ako, čeprav - i ako, čez - preko; delniška družba - dioničko društvo, dežela - pokrajina, dasi -premda, denarni - novčani, dejstvo - činjenica, delavski - rad-nički; globje - dublje, gmotno - materialno (ekonomski), globoko -duboko; hranilnica - štedionica; izdelan - izradjen, izprememba - promjena, izredno - osobito, izposojen - uzajmljen, izdelek - produkt, izjema - iznimka, izkušnja - iskustvo, izhajati - izlaziti; jemanje - uzimanje; ker - jer, kajpak - dakako, kateri - koji, kakšen - kakav, kar -što, kosmat - brutto, kmetija - posjed, kot - kao, kjer - gdje, kopičiti - gomilati, kosati se - konkurirati; le - samo, lasten - vlastit, lega - položaj; mezdna - nadničarska; nekateri - neki, naslednji - slijedeči, noben - nijedan, napovedati - objaviti, navidezen - prividan, nanašati se - odnositi se, našteti - izbrojiti, namreč - naime, notranji - unutrašnji, nujno -nuždno, nezanesljivost - nepovjerljivost; ovirati - priječiti, obstojati - postojati, obenem - ujedno, odštetje - odbijanje, omenjen - spomenut, ovira - zapreka, odjemati -kupovati, obresti - kamate, odjemaliŠče - kupovni trg, odpis -brisanje; plat - strana, poslovanje - djelovanje, priti - doči, preveč -previse, precej - mnogo, podjetje - poduzeče, presojati - prosudji-vati, pičlo - malo, počasi - polako, pomeniti - značiti, pogostoma -često, pohajati - polaziti, pomen - značenje, pritlikava - patulja-sta, predvojni - predratni, podjeten - poduzetan, posest - imovi-na, posjed, poročilo - izvještaj, prihranek - ušteda, posojilo - za-jam, v poštev - u obzir, pogum srčanost, prizadevanje - nasto-janje, povzdignuti - podignuti, poleno - brvo, praviti - kazati, poročati - izvještavati, povpraševanje - potražnja, podežela - pokrajina, pritekati - doticati, podražiti - poskupiti, poslabšati -pogoršati, prepovedati - zabraniti; res - istina, ravno - baš, rado-^ daren - darežljiv, rahla - slaba; sedež - sjedište, semtertje T amo i tamo, strokoven - stručan, stavbna - gradbena, sploh - uopče, seveda - dakako, sicer - inače, sešteti - zbrojiti, stan išče - sjedište, smetana - skorup; še - još, število - broj, štirikrat - četiri puta, šibek - slab; tudi - i, torej - dakle, tovarna - tvornica, težava - poteškoča, tvegati - riskirati, tehtno - stvarno, takoj - odmah, terjatev - traž-bina, toda - ali; utegniti - moči, upoštevati - uzimati u obzir, udeležiti se -sudjelovati, ustanovno podjemanje - ustanavljanje poduzeča, uradno - zvanično; vsaj - bar, veljavnost - vrijednost, več - više, vnanji - vanjski, vendar - ipak, venomer - uvijek, vir - izvor, vprašati - pitati, vodilni - onaj ko ji vodi; zares - doista, zmiraj - uvijek, zelo - mnogo, zategadelj - zato, začetni - početni, zmajati - potresti, znašati - iznositi, zakaj - za-što, zdaj - sada, zadeva - stvar, zaslužek - dobitak, zlasti - osobito, zadosti - dovoljno, zaloga - roba u skladištu; že - več. Honor. prof. Dr. Karlu Šavniku v spomin! Lf o se je predlanskim; ‘ poletje nagnilo k jeseni, nas je 10. sept. nenadoma zapustil član učiteljskega zbora naše juridične fakultete, honorarni profesor dr. K a-r e 1 Šavni k. Odšel je k prednikom v letih svoje starosti, v katerih dozorevajo najboljši sadovi duševnih tvornih moči, v letih, ko smo vsi od njega pričakovali novih dokazov o izrednih njegovih znanstvenih vrlinah, katere je tako srečno spajal s temeljito široko izobrazbo in z razumevanjem vseh kulturnih vprašanj. Rajni naš tovariš je bil eden iz maloštevilnih mož, ki so ob sklonu preteklega in začetkom tekočega stoletja delali na visokih mestih z narodno značajnostjo in neupogljvostjo čast slovenskemu imenu. Brž po prevratu je svoje globoko znanje in svoja bogata izkustva, pridobljena v dunajskem finančnem ministrstvu, stavil domovini na razpolago, in se ni dal zadržati, dasi so mu v tujini nudili nad vso primero boljše gmotne ugodnosti. Ljubljanska finančna delegacija, katere šef je postal, je imela v njem vodjo, ki je znal ob neizmerno težavnih razmerah držati vajeti krepko v svojih čvrstih rokah, tako da sta vladala na njegovem uradnem področju vzgledna disciplina in vzoren red. Mladi slovenski pravniki, ki ravno v teh letih stopajo v praktično življenje, se bodo Š a v n i k a spominjali kot univerzitetnega učitelja. Podkovan v svoji stroki, kakor nikdo v naši deželi, je znal finančno znanost, ki je že po svoji naravi mladini bolj tuja in za katero prihaja iz srednje šole še najmanj dovzetnosti, predočiti v vsej njeni sociološki zanimivosti. Na podlagi svojih izkušenj in s klasično preciznostjo svoje besede je umel poslušalcem jasno in plastično razkazovati bistvo in zveznosti finančnih teoretičnih problemov, obenem pa nazorno povedati, kako in zakaj postulati finančne teorije v trdih realnostih vsakdanjega dne prihajajo le delno k veljavi. V Savniku je naša fakulteta zgubila tudi znanstvenika, ki je na polju slovenske finančne vede razoral prvo ledino. Priznavajoč zasluge vsem onim, ki so prej že publicistično v poljudnih spisih budili zanimanje za vprašanja javnih financ, moramo mu kot prvemu priznati, da je z analitičnimi štud jami na našem jeziku prodiral globoko v jedro stvari ter kritično razbiral davčno zakonodajo. Njegove razprave, ki jih je prinašal Slovenski Pravnik (gl. letnike 1914, 1923 in 1926) in pa naš Zbornik (V. letnik), se odlikujejo s kleno znanstveno stvarnostjo, s klasično izpiljenim jezikom in s samo njemu svojstvenim slogom. Kljub temu, da so ga tekoči posli redno pridrževali do pozne noči v uradnih prostorih ter da je tudi legislativno delo —. posvečeno pripravi novih zakonov o neposrednjih davkih in o organizaciji finančne uprave — zahtevalo nemalo truda in časa, je finančni statistiki posvetil tudi po vojni obilo brige: letniki 1923—1927 Uradnega Lista vsebujejo vse polno statističnega gradiva o dohodnini, trošarini, rentnini, davčnih dokladah, hranilnih vlogah itd., ki čakajo še analitičnega raziskovalca. V poslednjih letih je gradil in pripravljal obširno znanstveno delo o državnem finančnem gospodarstvu, katero bi bilo brez dvojbe za našo kulturo postalo trajne, reprezentativne vrednosti. Pa usodi se je zahotelo drugače, ter je, kakor že tolikrat v naši kulturni zgodovini, tudi topot zakrivila, da visoka snovanja niso dobila končnoveljavne trajne podobe. Tovariša, ki je s požrtvovalno ljubeznijo služil svoji domovini in jugoslovanski državi, ohranimo živo in trajno v spominu. Honor. prof. Dr. Francu Vodopivcu v spomin! Dne 10. maja 1930 je za vedno zatisnil svoje oči honorarni profesor ljubljanske juridi-čne fakultete dr. hran Vodopivec. Pokojnik je bil sin trdne kmetiške rodbine v Ajdovščini na Goriškem, kjer se je rodil 25. novembra 1S79. Po dovršeni gimnaziji v Gorici je študiral pravne in državoslovne nauke na univerzi v Gradcu, kjer je promoviral za doktorja prava. Nato je služboval kot upravni jurist pri politični upravi na Koroškem in Primorskem. Zbog svojega odličnega juridičnega znanja je bil 1. 1914. pozvan v ministrstvo za poljedelstvo na Dunaj, kjer ga je zatekel državni preobrat. Deželna vlada za Slovenijo mu je začetkom 1. 1919 poverila vodstvo urada za zaščito beguncev, a 1. 1920 je bil imenovan za vladnega svetnika pri deželni vladi. Ker je bil vešč tudi tujih jezikov in se odlikoval po široki obči izobrazbi in družabni uglajenosti, je bil dr. Vodopivec prideljen kot član tudi raznim meddržavnim komisijam. L. 1924. je bil postavljen za velikega župana mariborske oblasti, a zaradi izpremenjene politične konstelacije kmalu upokojen. Kot mož dela se je sedaj z vso vnemo lotil teoretičnega proučavanja upravnega prava s posebnim ozirom na potrebno izenačenje važnejših gran našega upravnega prava. Na predlog fakultetnega sveta je bil 1.1925 postavljen za honorarnega nastavnika, pozneje pa honorarnega profesorja za upravno pravo in upravno postopanje na juridični fakulteti ljubljanske univerze kakor tudi za člana izpraševalne komisije za državoslovni državni izpit. Zal se izza 1. 1927 ni več mogel v polni meri posvetiti teoriji upravnega prava, kajti 1. 1927 je bil imenovan na odgovorno mesto velikega župana ljubljanske oblasti. V tem položaju je vztrajal do preureditve naše države v banovine, dasi se ga je lotila zavratna, inukepolna bolezen, ki ga je prerano iztrgala iz vrst jugoslovanskih upravno-pravnih znanstvenikov. Napisal je več razprav v »Slovenskem Pravniku«, v »Času« in v beograjski »Policiji«. Zlasti njegova, iz temeljitega znanja upravnega prava zajeta in na obsežne lastne izkušnje v upravni praksi oprta razmotrivanja o občinski reformi in o državljanstvu zaslužijo, da jih tudi zakonodaja in upravna praksa ne prezre. Njegova predavanja na univerzi so se odlikovala po jasni dikciji. Prevevala jih je ljubezen do pravniškega naraščaja. Dr. Vodopivec se je dobro zavedal, da brez dobro vzgojenega pravniškega pomladka tudi ne bo dobre uprave. Predaval je zlasti o občinskem pravu, o upravnem postopku in upravni kontroli, o javni imovini, o nosilcih javne uprave in o odnošaju med upravo in vodstvom. Na kongresu pravnikov naše kraljevine v Ljubljani 1.1926. je tudi referiral o izgubi državljanstva. Trditi smemo, da je ljubljanska juridična fakulteta, a zlasti mlada slovenska upravno-pravna veda s smrtjo dr. Vodopivca izgubila vnetega in uspešnega sodelovalca.