-----   388   -----
Moja struna.
Žalostno glasenje, tiho, —           Ihtajocega pogleda,
Lira moja je zapela;                      Solza se jej zdaj udere;
Cuje glase se miline,                     Srce vidim jej zibati:
Kri do vrha prikipela.                   .Meni to srce predere.
Zbuja bognja me iz spanja,         Me poprime za rocico,
Krasna Vila prikazala                   Tresajoco kvisku vzdigne,
Se, prebuja me nemirno,              Liro k srcu mi pritisne,
V pesmi ona me navdala:            In z rocico belo migne.
„Sinko, zbudi se, pogledaj           Se ozrem okoli sebe,
Tje v temoto, oj ozri se;             Slavna bognja je zginila,
Gledaj brate jokajoce, —             Vendar liro mi pusti se, —
Se li srce ti ne trese?"                 Tovarsico mi premilo.
„Glej tarn, deklico prezalo,         Mili glas, — zapoje struna,
Glej mladenca, kako prosi,          Lira moja zadonela,
Glej nas pogubljeni narod, —     Cuje glase se miline,
Vse pretezko breme nosi!"           Kri do vrha prikipela.
France V.