WmSm ■ Čeprav so hladna jutra v novembru nekam tiha, saj niti slabotno sonce ne ogreje toliko, da bi se ptice oglasile, pa vendar na pernate prijatelje, kolikor jih ni odletelo proti jugu, ne pozabimo. Le redko okno ima že krmilnico, komaj na kakšnem vrtu so že postavili ptičjo hišico s hrano za ptiče. Se mestne golobe, te neizbirčne ptice, so hladna neprijazna jutra prikovala na zasnežene mestne strehe. — Foto: F. Perdan XXXIII. Številka 89 „. občinska konferenca 8ZĐL —, Kimaf, Radovljica, Skoffa Loka ■Uk - Izdaja časopisno podjetje Ifiaj — Glavni urednik Igor Slavec urednik Andrej Žalar 'LASI LO SOCI ALIS Kranj, torek, 18. 11 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot pol tednik, od januarja 1989 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO »ki delegati v Skorji Loki je spodbude kmetijstvu v rivloonti ?n ?hnre zvezne skupščine so 2^^'«^^'J2diiah* delegati za zbore zvezne skupščine ^ *tek na obisku v Škofji Loki — Seznanili nekaterimi gospodarskimi in razvojnimi H občine, si ogledali rudnik urana Ži-•h in se na Trebiji pogovarjali o dosežkih turizma ■■an delegati v zveznem zbo-[8uri delegacije skupščine Slo-* zboru republik in pokrajin skupščine med njimi Marko Bogdan Osolnik, so v petek i akorjelodko občino. Najprej ''tednik občinske skupščine kelj predstavil škofjeloško i pri tem izpostavil vrsto i katerimi se srečujejo. I škofjeloškega gospodaric neustrezna, saj daje indu-y*ek 70 odstotkov družbenega in v sedanjih pogojih je da se bo njena akumu- lativnost zmanjšala, saj gre v pretežni meri za predelovalno industrijo. Ekstenzivna rast v zadnjih letih pa je pripeljala do prevelikih zmogljivosti v posameznih panogah. Tako na primer lesnopredelovalne zmogljivosti že presegajo lesne zaloge. Problem je tudi izredno slaba prometna povezanost obeh doljn z občinskim središčem, kar veča proizvodne stroške in hkrati otežuje enotnost občinskega prostora. S kmetijstvom se ukvarja manj kot 10 odstotkov prebivalstva in ob koncu leta 1979 je bilo v občini 624 >**«o biti na otisku , Škofji Loki ***** " '» P. Perdan usmerjenih kmetij. To kaže, da se število kmečkega prebivalstva nevarno zmanjšuje in še komaj zagotavlja živost prostora. Hkrati pada delež kmetijstva proizvodnje v družbenem produktu občine. Leta 1976 je znašal še 6,3, predlani pa le še 5,1 odstotka. Ker pa hrana postaja vse bolj pomembna in želimo v Sloveniji z lastno proizvodnjo pokrivati 85 odstotkov potreb, je nujno potrebno sprejeti ukrepe, ki bodo spodbujali kmetijsko proizvodnjo. Tako bi se cene kmetijskih izdelkov nujno rpo-rale vezati na ceno repromateriala, kmetovanje v hribovitih delih bi moralo biti deležno posebnih ugodnosti, sredstva, ki se namenjajo za regresiranje cene hrane, bi bilo smotrneje vlagati v pospeševanje kmetijske proizvodnje in hkrati bi morala - biti dana možnost za zbiranje sredstev na osnovi bruto osebnih dohodkov za pospeševanje kmetijstva — podobno kot za SIS materialne proizvodnje. Prepočasi teče tudi izenačevanje kmetov in delavcev. Nadalje je predsednik občinske skupščine spregovoril o aktualnih gospodarskih problemih, ki se kažejo tudi v loškem prostoru. To je zapiranje jugoslovanskega trga, preskrba s surovinami in rast administrativnih služb, ki jih pogojujejo predpisi in nove zahteve po najrazličnejših podatkih. Pri tem je postavil vprašanje, če se pri sprejemanju posameznih predpisov predvidijo tudi materialne posledice. Zatem so se delegati s predstavniki škofjeloške občine pogovarjali o pomenu ustavnih sprememb in programiranju dela v zveznem zboru skupščine SFRJ. Potem pa so se odpeljali v Gorenjo vas, kjer so si ogledali gradbišče rudnika urana Zi-rovski vrh, popoldne pa so se na Trebiji seznanili z dosežki kmečkega turizma na loškem. L. Bogataj ora četrtemu samoprispevku M, Mi skupščine občine Tržič so načelno pod- JJU*> *br.« okrog as iredlog za četrti samoprispevek, s katerim bi "eV^koMkprid bnimi 8 milijoni dinar' najbolj pereča komunalna vprašanja v kra- vriva0'skupaj združeni d5o°nl skupnostih - Tretji samoprispevek 1 ljudi tržiške občine, na ' gradnji družbenih objektov, "tekel konec maja prihodnje torej sedem mesecev pred načrtovanim rokom. Odlo-•o jo sprejeli delegati na povem in sredinih zasedanjih doipsčine občine Tržič, je izpad gradnje dveletne usmerjenega izobra- &**kga rST*"" *o govorili tudi o usodi * dvorane, ki bi jo morali z denarjem iz tretjega sa-Jvka. Tega bo, žal, zmanj-to predvsem zaradi skokovi-gradbenih cen, ki so se od * povečale kar za 230 od-zaradi neizpolnjenih obljub delovnih organizacij, ki pevek obogatile z fohodka in zaradi precej smelo zastavljenega programa gradnje sploh. Razlogi za umik športne dvorane iz programa so torej tehtni, močnejši od nezadovoljstva delovnih ljudi in občanov, ki so se prek svojih delegatov v skupščini zavzeli, naj bi naložbo prestavili v drugo srednjeročno obdobje prihajajočega desetletja. Posebno živahna pa je bila v vseh zborih skupščine razprava o predlogu za četrti samoprispevek. V naslednjih petih letih bo namreč investicijska poraba na področju družbenih dejavnosti krepko omejena. Po drugi strani pa je v tržiških krajevnih skupnostih, zlasti v manj razvitih, vrsta nerešenih komunalnih vprašanj, ki postavljajo krajane v neenak položaj s prebivalci razvitejših krajevnih skupnosti. Po predlogu izvršnega sveta, bi s četrtim samoprispevkom delovni osnovi samoupravnega sporazuma o financiranju naložb v krajevnih skupnostih, bi lahko v tržiški občini rešili najbolj pereče probleme komunalne infrastrukture. Četrtemu samoprispevku so delegati izrekli načelno podporo. Zanj so se zavzeli celo v razvitih krajevnih skupnostih, v katerih bi predvidoma 40 odstotkov na ta način zbranega denarja solidarnostno odstopili za uresničitev programov manj razvitih krajev. Seveda pa bo potrebno program izgradnje komunalnih objektov še temeljito dodelati in uskladiti. Krajani sami bodo morali povedati, katera vprašanja bi radi najprej rešili v okviru vsote, ki bi jo zbrali s četrtim samoprispevkom, če se bodo zanj odločili. Več o tem se bodo pogovorili na zborih delovnih ljudi in krajanov, pripravo na referendum pa so zaupali odboru, ki ga bo oblikovalo predsedstvo občinske konference SZDL. H. Jelovčan Gorenjski »želeni program« Medobčinska sveta Zveze komunistov in Zveze sindikatov za Gorenjsko pripravljata skupno problemsko sejo o razvoju gorenjskega kmetijstva in zagotavljanju preskrbe Kranj — Hrana v prihodnje ne bo manj pomembna od energije in drugih dobrin, pomembnih za nemoten razvoj. Gorenjska se tega vedno bolj zaveda in se že nekaj let skuša organizirati in združiti sile, da bo pri zagotavljanju hrane učinkovitejša, manj odvisna od drugih predelov Slovenije in Jugoslavije ter preskrbljena tudi v kritičnih trenutkih. Prvi koraki so narejeni. Občine zagotavljajo sredstva za najrazličnejše intervencije v kmetijstvo in proizvodnjo hrane, nekatere, kot na primer škofjeloška, združujejo sredstva za razvoj kmetijstva na osnovi posebnega dogovora, prav tako pa vedno bolj prevladuje prepričanje, da bi kazalo po občinah oblikovati interesne skupnosti za kmetijstvo, za celotno Gorenjsko pa interesno skupnost za preskrbo. Večina gorenjskih občin ima tudi že popolno ali vsaj delno zagotovljene enomesečne zaloge hrane, v okviru usmerjenega izobraževanja pa bi pri kranjski Mlekarski šoli delovala dva oddelka kmetijske šole, povezana s kmetijsko izobraževalno ustanovo na Grmu pri Novem mestu. Gorenjci bi morali biti v prihodnjem srednjeročnem obdobju dogovorjeni, kaj lahko proizvajamo sami, kaj uvažati od drugje in kam vlagati dinar, da bo preskrbljenost stalna in trajna. Odločiti se bo torej treba za naš skupni »zeleni program«! Načrtovana skupna seja medobočinskih svetov Zveze komunistov in Zveze sindikatov za Gorenjsko, na katero se pripravljamo, naj bi dala vsebino našemu »zelenemu programu«. Pred to sejo in na njej bo treba preveriti, kolikšno pozornost in kakšno realnost smo dali kmetijstvu in zagotavljanju hrane v dogovorih o temeljih plana razvoja občin. Odločiti se bo treba za pota razvoja družbenega sektorja kmetijstva, ki še ne odigrava vloge pospeševalca panoge po proizvodni in po tehnološki plati ter najstabilnejšega proizvajalca prehrambenih izdelkov, prav tako pa zasebnega kmetijstva, ki daje na Gorenjskem večino tržnih viškov. Pospeševati ga je treba in ga bolj zadružno in kooperacijsko organizirati. Sedanji okviri zadružnih organizacij postajajo pretesni, predvsem pa le-te, tudi zaradi ekonomskega položaja panoge, ne odigravajo vloge, ki bi jo sicer morale. Okvirna vsota 20 starih milijard, kolikor naj bi v prihodnjih petih letih vložili v kmetijstvo in pridelovanje hrane na Gorenjskem, je pre-pičla. Ob sedanji akumulativni sposobnosti kmetijske panoge pa je vprašljivo, če bo le-ta sposobna vračati posojila in vlagati še več. Zato jo je treba najprej usposobiti, da bo enakovredna drugim in da ne bo imelo kmetijstvo vedno »socialnega« prizvoka. Delo bomo zmogli, če bomo vedeli, kaj hočemo in kaj zmoremo. Prav tako bo nujno tem izhodiščem prilagoditi samoupravno organiziranost in organiziranost kmetijstva nasploh, proizvodnje in predelave, zagotoviti ustrezno kadrovsko politiko in podirati plotove, ki zadržujejo ozkosti in lokalizme ter s tem zmanjšujejo družbeni in družbenopolitični pomen panoge. j Košnjek DOGOVORIMO SE ZASEDANJE VSEH ZBOROV ŠKOFJELOŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Na 13. strani objavljamo povzetke gradiva za zasedanje vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine. Posebej opozarjamo na analizo gospodarjenja v tem srednjeročnem obdobju z oceno za letos, osnutek resolucije za prihodnje leto in osnutek urbanističnega načrta Škofje Loke z okolico. 'SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 26. novembra, ob treh popoldne se bo začela seja kranjske občinske skupščine, na kateri bodo obravnavali osnutek družbenega plana Slovenije do leta 1985, osnutek resolucije o razvoju Slovenije v prihodnjem letu, poročilo o uresničevanju sedanjega družbenega plana kranjske občine v letu 1980, pomembna pa bo obravnava predloga dogovora o temeljih družbenega plana kranjske občine do leta 1985. Delegati bodo razpravljali tudi o uresničevanju sporazuma o minimalnih standardih za življenje delavcev, o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju borcev, o priznavalninah, o vzdrževanju lokalnih in nekategoriziranih cest in o pripravah zazidalnih načrtov Planina III in Komunalna cona Primskovo II. Gradivo objavljamo na 12. strani. O LAS 2.STRAN. TOREK. 18. NOVEMBRA t! PO JUGOSLAVIJI Boj za letino V Pomurju, kjer se je precej otoplilo in se zemlja naglo suši, je spravilo koruze in sladkorne pese v polnem teku. Pri spravilu je tudi v soboto in nedeljo sodelovalo več tisoč odraslih i.i mladih prostovoljcev, mladih delavcev, dijakov in pripadnikov JLA. Tako si v severovzhodni Sloveniji kmetovalci ne zastavljajo več vprašanj, koliko pridelka bodo spravili s polj, temveč kako posejati zimna žita. Do sedaj so namreč na tem območju s pšenico zasejati le okoli 60 odstotkov predvidenih površin. Prizadevanja za čimhi-trejše spravilo pridelkov in setev so značilna tudi za druge predele domovine. V Slavoniji in Baranji je bilo ob koncu tedna na poljih okoli 15 tisoč uslužbencev, vojakov in mladincev, ki so pomagali pri spravilu koruze in sladkorne pese. V požeški kotlini je vinogradnikom pomagalo pri trgatvi okoli 2 tisoč prostovoljcev, kljub temu pa je dela še za teden dni. V širšem območju Leskov-ca in Vranja so v družbenem sektorju zasejali dve tretjini polj, zasebni kmetovalci pa približno polovico. V Vojvodini pa so s pšenico posejali skoraj 12.000 hektarov njiv družbenega sektorja več, kot so predvidevali. 3. kongres samoupravljavcev Tretji kongres samoupravljavcev Jugoslavije bo od 16. do 18. junija prihodnje leto. O kraju se bodo še dogovorili. Na njem bo 1.800 delegatov namenilo osrednjo pozornost tematiki: združeno delo v boju za samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj. To so potrdili na seji koordinacijskega odbora Slovenije za pripravo III. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. Sejo je vodil predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner. Večje zaloge Oktobrsko povečanje slovenske industrijske proizvodnje je bilo skromno. Slovenska industrija je ta mesec naredila le za 1£ odstotka več, kot oktobra lani, v desetih mesecih pa je izdelala za 2,3 odstotka več kot lani v enakem času. Kljub živahnemu izvozu pa se povečujejo zaloge izdelkov in so bile oktobra za 3,5 odstotka večje kot v enakem lanskem obdobju. To pomeni, da je manjše povpraševanje ali pa, da proizvajalci zadržujejo izdelke, ker čakajo na višje cene. Resna ovira večji industrijski proizvodnji je vse slabša preskrbljenost s surovinami. To je zlasti opaziti pri tistih surovinah, ki jih uvažamo. V Brkinih še brez elektrike Sneg, moča in burja, ki sta konec prvega tedna tega meseca prizadela Primorsko, sta najhujše razdejanje pustila v Brkinih, ki so ostali brez elektrike. Te dni tam delajo s polno močjo. Tudi v soboto in v nedeljo so delavci Elektra Sežana, ki so Hm pomagale ekipe iz vse Slovenije napeljevali elektriko. Sedaj je brez elektrike še 12 brkinskih vasi in če ne bo nagaja lo vreme, bo povsod luč za svetila še ta mesec. V ilirsko bistriški občini pa je bila konec tedna delovna akcija, v kateri je sodelovalo nekaj sto delavcev iz domačih temeljnih organizacij in tabor niki odreda »Snežniški ru-ševci«. Delali so v sadovnja kih in gozdovih. _J Akcija »1000 delavcev — sodelavcev« Vinko Hafner: »Naša glasila naj bodo glasila kolektivov!« Prvi rezultati akcije »1000 delavcev — sodelavcev« so pohvalni — Premalo kritičnih člankov — Uredniški politiki mora stati ob strani partija in sindikat Krško — Razstava o obveščanju v združenem delu, ki so jo organizatorji III. srečanja »Obveščanje v združenem delu« pred tednom dni pripravili v Delavskem domu v Krškem, je dala vsaj približno sliko aktivnosti sindikata v tej akciji. Začetek je naravnost vzpodbuden, saj smo našteli kar 1362 vseh dopisnikov iz združenega dela Slovenije. Pa seznam še ni popoln. Vseh je zagotovo okrog 1.500. Tudi Gorenjci smo se pri tem kar dobro odrezali: v Kranju se je na akcijo odzvalo 63 dopisnikov, v Škofji Loki 60, v Radovljici 30, Tržiču in Jesenice pa nista sporočila svojega števila, pravijo pa, da je bil tudi tu odziv dober. In o čem so največ pisali -novi dopisniki v glasila združenega dela in v Delavsko enotnost? Največkrat se članki dotikajo ino vat ost va. letovanja delavcev, objavljeni so intervjuji z delavci, napotki, kako začeti pisati, pišejo o srečanju s Titom, o obisku Hiše cvetja, o tem, kako do večje produktivnosti, kako žive delavci iz drugih republik, kako so vzdrževane naše ceste, o nezgodah pri delu, kulturnih dogodkih, prikazujejo gospodarske rezultate, lotevajo se potopisov itd. Komisija, ki je obravnavala posebej to akcijo sindikatov, je ugotavljala, da je na uredništva prihajalo premalo kritičnih prispevkov. Prav tako je premalo napisanega o inovatorjih in njihovem delu in dosežkih. Prav bi bilo, da bi uredništva zainteresirala inovatorje same, da bi spregovorili in napisali o svojem delu. V dosedaj sprejetih člankih je na splošno ' opaziti, da delavci znajo pisati; celo izredno dobri prispevki prihajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev. Čeprav to ni nujno. Lahko Komunisti o planih Radovljica — Na minuli seji občinske konference Zveze komunistov Radovljica so temeljito spregovorili predvsem o gospodarsko-finančnih gibanjih v devetih mesecih in ocenili, da so bili gospodarski rezultati ugodni. Prav tako je radovljiško gospodarstvo zadovoljivo uresničevalo svoje naloge pri izvozu. Vendar pa so opozorili na nekatera neskladja predvsem pri planiranju in pri naložbah, saj delovne in temeljne organizacije radovljiške občine načrtujejo več kot bodo zmožne sofinancirati. V prihodnje bodo morali temeljito spremljati načrtovanje na vseh področjih, predvsem pa skupno porabo v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnostih in samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje. Stopnja rasti je nad načrtovano stopnjo dohodka, saj znaša 4,3 odstotke. Zelo pestra je tudi problematika pri oskrbi in reprodukcijskem materialu. Predvsem pa si bodo morali komunisti prizadevati, da se v delovnih in temeljnih organizacijah ter povsod drugod skrbno načrtuje in planira ter zagotovi takšne programe srednjeročnega razvoja, ki bodo realni in uresničljivi. D. S. se oglasi vsak, čeprav le z nekaj stavki, da le nakaže problem. Akcijo »1000 delavcev — sodelavcev« moramo peljati naprej in postati mora trajna naloga nas vseh za boljšo obveščenost slehernega delavca. Da bo naše informiranje hitreje steklo v vseh smereh, pa je nujno potrebno povezati kadre, ki se ukvarjajo z informiranjem tako v združenem delu, v komisijah za obveščanje pri občinskih svetih ZSS in z aktivi pri Društvu novinarjev Slovenije. Predvsem pa naj več podpore obveščanju v združenem delu dajo občinski sveti ZSS. Še enkrat smo lahko ugotovili, da je tam, kjer je slabo samoupravljanje, slabo informiranje ali pa tega sploih ni, tudi gospodarjenje slabo. Zato bo v bodoče treba več skrbi posvetiti prav tistim delovnim organizacijam, ki še nimajo urejenega informiranja. Akcijo »1000 delavcev - sodelavcev« pa moramo presaditi tudi v krajevne organizacije, kjer so posamezne delovne organizacije. Poseben problem pa se je pokazal, kot smo že omenili, pri premajhni kritičnosti članov. Delavci se še vedno boje pisati kritično, ker se jim vsaka kritičnost navadno hitro vrne od prizadete vodilne strukture. Resnica je — tako kaže praksa — da so pri nas glasila kritična toliko, kolikor ima poguma urednik glasila. Pogumen pa je lahko, če za njim stoje politične strukture, kot je ZK, ZSS in drugi. Prav ob tej pripombi je tovariš Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta ZSS poudaril, da naša glasila morajo biti glasila kolektiva in da uredniško politiko oziroma delo urednika morata ščititi v prvi vrsti partija in sindikat. D. Dolenc Klubi OZN v prihodnje Kranj — Občinski center klubov OZN Kranj povezuje 26 klubov; devet v osnovnih šolah, prav toliko v srednjih in osem v krajevnih skupnostih, ki združujejo 560 članov, 80 več kot v preteklem letu. Na volilno programski konferenci občinskega centra, ki je bila v sredo, /5. novembra, so klubovci povedali, da je z novo organizacijo delo bolj zaživelo. Veliko pozornosti so posvetili izobraževanju in usposabljanju članov, lansko jesen so pripravili srečanje klubov OZN Slovenije, ki je bilo združeno s proslavo ob mednarodnem letu otroka, občinsko in gorenjsko tekmovanje v znanju, vključili so se v akcijo solidarnosti z osvobodilnimi gibanji ter sodelovali z drugimi občinskimi centri v naši republiki. Osnovali so mentorsko komisijo, v minulem obdobju pa sta bili delavni tudi študijska komisija in komisija za informiranje. V prihodnje se bodo zavzemali predvsem za utrditev klubov v krajevnih skupnostih in šolah ter za ustanovitev klubov v organizacijah združenega dela. Delo bodo skušali popestriti z raznimi akcijami in natečaji, več pozornosti pa bodo namenili tudi izobraževanju članov, delu komisij, sodelovanju z osnovnimi organizacijami ZSMS v šolah in kra jevnih skupnostih ter povezovanju centra s klubi. D. Papler Delo pod posebnimi pogoji Jeseniška skupnost socialnega skrbstva je ustanovila delavnico za delo pod posebnimi pogoji -V njej varovanci osnovne šole Polde Stražišar z Jesenic opravljajo predvsem kooperantska deia — Velika delovna vnema kljub zmanjšanim varjalnim sposobnostim Jesenice - Ze nekaj let imamo pri nas delavnice, v katerih pod posebnimi pogoji delajo mladostniki, ki jih zaradi njihovih zmanjšanih delovnih sposobnosti ni moč vključevati v združeno delo. Gre za osebe od 17. leta dalje, ki končajo osnovno šolo s posebnim programom ali oddelke za delovno usposabljanje, pa mlade, ki iz kakršnihkoli vzrokov niso obiskovali katerekoli vzgojne ustanove. Takih oseb, ki se zaradi svojih kombiniranih motenj ne morejo zaposliti pod rednimi pogoji, imajo v jeseniški občini prek 25, zato so se že pred petimi leti začeli dogovarjati o možnih načinih njihovega zaposlovanja. Med dolgotrajnim dogovarjanjem so odgovorni spoznali, da je najbolj primerno ustanoviti delavnico za delo pod posebnimi pogoji na ravni občine. Jeseniška skupnost socialnega skrbstva je kot ustanovitelj te delavnice prispevala polovico denarja za nakup nekdanjih prostorov delovne organizacije Kovin in za njihovo preureditev namenila 33 milijonov starih dinarjev. Drugo polovico za nakup 150 milijonov starih dinarjev vrednih prostorov je zagotovila skupnost za zaposlovanje, za nakup opreme pa je republiško društvo za pomoč prizadetim namenilo 8 milijonov dinarjev. Tako so v delavnico, ki je kot končna stopnja vzgajanja v oddelku za delovno usposabljanje organizacijsko povezana z jeseniško osnovno šolo Polde Stražišar, na začetku septembra letos sprejeli 18 oseb, varovancev iz občine Jesenice. Ob pomoči in nadzoru defektologa opravljajo varovanci v delavnici različna dela. Največ imajo drobnih kooperantskih del, predvsem za jeseniški Kovin. Prizadevajo si, da bi jim v bodoče odstopili del svojih dejavnosti tudi nekateri obrtniki v jeseniški občini. V prostem času, v delavnici so med 7. in poldrugo uro popoldan, izdelujejo ročna dela za prodajo. Poleg tega varovance usposabljajo za samostojno življenje. Ob delu skrbijo za pospravljanje in čiščenje prostorov, pripravo malice in drugo. Zanje organizirajo tudi rekreacijo, izlete in obiske kulturnih prireditev. Ustvarjalne sposobnosti varovancev so različne, vendar nagrajujejo sleherno delo. Poprečne mesečne nagrade znašajo okrog 120 starih tisočakov na osebo, za najustvarjalnejše VSori za tretjino več V Sori, poslovni enoti Slovenija-lesa, so v devetih mesecih letos prodali za 102 milijona dinarjev izdelkov, kar je za tretjino več kot lani v istem času. Ob tem so izvozne obveznosti presegli, tako. da so se že uvrstili med izvozno aktivne kolektive. Še vnaprej dosegajo najboljše finančne rezultate v slovenski pohištveni industriji, ob tem pa še nadalje izboljšujejo organizacijo dela, izboljšujejo delovno disciplino ter skrbijo za še boljšo izkoriščenost repromaterialov. V Sori ne poznajo fluktuacije, kar Še povečuje možnosti za boljše gospodarjenje. S prodajo izdelkov nimajo težav, posebno še, ker beleži salon pohištva, ki so ga uredili v tovarni, iz leta v leto večjo prodajo. pssaV pa so tudi višje. Vseeno je nagrajevanje bolj motivacija varjalnost kot pa delitev ui nega dohodka, ki so ga v dobret secu dni pridobili za 1,2 milije rih dinarjev samo s kooperai deli. Kljub temu, da je med vanci več napol in manj oseb, ki jih prevažajo na delo m j dela, problemov z izostanki sploh ei in tudi delovna vnema je na zsvzi^ ljivi ravni. Sedanjim varovancem v delavnici se bodo v prihodnje verjetno pridru-žili še nekateri drugi, ki zaenkrat iz različnih razlogov ostajajo doma Kot so povedali v vodstvu osnovne šole Polde Stražišar, bodo ob povečanju števila varovancev poskrbeli tudi za organizacijo dela pod nimi pogoji v oddelkih. , - :'-^HKJsal Uspešni Gorjupovi dne^ BRDO PRI KRANJU - * Brdu pri Kranja so se v soboto končali III. Gorjupovi spoadsnv dnevi, ena od oblik isobraievo-nja slovenskih novinarjev. Ks j> predsednica Društva slovenatik novinarjev Kristina LovreatiE zaključevala srečanje, ga jt ugodno ocenila in še posebej poudarila pomen sodelovanja številnih mladih novinarjev in se-vinarjev is združenega dela. 9M> venska novinarska organizaciji se mora še bolje organizirati k usposobiti za opravljanje sv* jega poslanstva. V programu studijskih ose-minskih dni so sodelovali tad predsednik republiške koi ce SZDL Mitja Ribičič, nik slovenskega izvrsn« Janez Zemljarič, slovenski gospodarstveniki, elan prtiisso' stva CK ŽE J Aleksandar Gr» kov, sekretar proil sedata a Cf I ZK8 Franc Šetinc in sekrea* Sredsedstva zvene konfora—* ZDL Iltvan Rajčan. Namibijski študentje v Kranju Kranj - Pretekli četrtek sej*1 Kranju mudila skupina namibijok* študentov, ki na Mednarodse* centru za upravljanje podjetij * družbeni lastnini v deželah * razvoju v Ljubljani v enoleu** študijskem programu preučujejo Se samoupravljanje. Da bi spotoč naše družbeno uveljavljanje žensk kar imajo tudi v študijskem prešernu, so si za preučevanje izbrali p*T Kranj, kjer je zaposlen visok odste-tek žensk. Medobčinski svet ZSS U Gorenjsko je namibijskim študa> tom pripravil obisk otroškega vrt«* Janina v Kranju, ki ima v sonjp sklepu tudi jasli, in v delovni orf»-nizaciji IBI, ki je izrazita »žensko« delovna organizacija. V pogovoru. I' so ga študentje imeli s predstavniki medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko, občinskega sveta ZSS Kroaj in delavci vzgojno varstvenih xa*o-dov Kranj, so se seznanili z načrtovanjem in postopnim uresničevanjem našega družbenega razvoja. P-tudi s problemi, s katerimi » P° našem razvoju srečujemo. D. D JESENICE Danes, 18. novembra, ob 10. uri bo seja izvrfnega sveU jesecd^ občinske skupščine. Na njej bodo obravnavah osnutek odloka o oje membah in dopol™tv«h odloka ° P^nnu občme Jesenice mletokg leto pa osnutekodloks o proračunu občme za prihodnje leto. ProfWofi bodo izpolnjevanje resolucije in dogovora o ^^^^^Jl meritve razporejanja dohodka v devetih mesecih letošnjega leta, «£ jel, poročilo o pripravah za prehod na ^r^^f^^ ni Jesenice in se odločali o potrditvi predloga okleps "J«™?"™^ tev zsz.d.lnega načrta Kulturni center Jesenice. ^eddrugunbodo r£ pravljal. tud. o poročilu sveta za preventivo '«\vzgojo v^t^ pr> metu glede prornetne varnosti v občin, in P°a^.uP^^. ^ glede uresničevanja zakona o enotni matični številki v jeseniški oMa» RADOVLJICA V torek, 18. novembra, bo redna občine Radovljica, na kateri bodo razPr^/^ proračun, občine Radovljica za letos, o ^^^^^2«^ plav. o sredstvih pr<>gramov samoupr^ to«, o kompenzacij, za junčjeJ." «^en° ^* opravljanju dejavno* vprašanjih. Med drugim se bodo pomenili se o y prevoza oseb kot postranskega poklica. rj. g. iS BK. 18. NOVEMBRA 1980 3.STRAN O LAS Premišljena organizacija bogati b »dohodek vTermiki z dobro organizacijo dela, polno izčiščenostjo zmogljivosti, varčevanjem energije skromno režijo dosegajo zavidljive poslovne Loka — Stiristotriinse-zaposlenih v Termikinih J* na Trati, Bodovljah, Polja- * « Novem Marofu je v devetih ^*rih letos ustvarilo 650 milijo- * celotnega prihodka, kar je sko-^Polovico več kot lani in. ll od- več kot so planirali. Izvoz so J*«h" za 70 odstotkov in so pro-tuje za 16,6 odstotka proiz-2y v vrednosti 97 milijonov di-Jj^. Zaradi tako velikega poveča-*Bvoza so se jim zmanjšale ob-iz dohodka in so tako kljub t* cenam repromaterialov in JHie lanski devetmesečni doho-Jfcsegii za 76 odstotkov in letoš-fkn za 36 odstotkov. «o ustvaril 190 milijonov či-dohodka, kar je za 56 nad planom in za 80 več kot lani. Tem uspe-rni so tudi osebni dohod-Termike so letos v devetih v poprečju zaslužili dinarjev ali za petino več kot poslovni sklad so namenili ijonov dinarjev. poslovni rezultat je v naj-ji posledica povečanja obse-vodnje zaradi izrednega povija po izolacijskih materin tervolu« in prehodu na izde-tevnejših proizvodov. Precej ljšali stroške z racionalno surovin in energije ter z do-nizacijo dela. Delo je nam-■"ganizirano tako, da so vse živosti izkoriščene 91 do 92 od već pa ne morejo biti zaradi ^flških ovir, čeprav so vse vzdrži* in vsi remonti naprej plani- J^omno pa k tako dobrim po-rezultatom pomaga tudi iz-fe*»ajhna režija. Vseh režijskih skupaj z vodstvom temel j-^fcnizacije je slabih 5 odstotkov ^"fenih. iSTove delavce zaposluje-proizvodnji. V zadnjem času ^Poudarek na izboljšanju kva lifikacijske strukture v vzdrževanju in oblikovali so lastno razvojno službo, ki tesno sodeluje pri reševanju vseh problemov, ki se pojavljajo v proizvodnji. Ob koncu leta pričakujejo podoben poslovni rezultat, čeprav imajo velike težave z dobavo koksa in imajo trenutno zalog le še za teden dni. Zato so se tesno povezali s koksa m o Lukavac, vendar to ne pomaga dosti, ker v Jugoslaviji ni urejen uvoz premoga za koksarne. Nekoliko slabše rezultate pa pričakujejo pri proizvodnji termoplastičnih kitov, ki so prav tako izolacijski material. Za to vrsto proizvodnje morajo precej surovine uvažati, zato se pojavljajo začasni zastoji. Za prihodnje leto pa planirajo nekoliko slabše poslovne rezultate. Caka jih namreč trimesečni remont proizvodne linije, ki je bila zgrajena leta 1969. Gre za ekološko sanacijo. Na tej liniji namreč še ni čistilnih naprav za prestrezanje kupolnih plinov. Odločili so se za vodno čiščenje, ki je sicer trikrat dražje, vendar pa je boljše od suhega čiščenja. Hkrati bodo dogradili dimne filtre za trdilne komore, medtem ko so filtre za kamene kosmiče vgradili letos. Tehnološka in ekološka sanacija proizvodnih linij bo v Termiki končana do leta 1982 in je potrebna predvsem zaradi čistejšega zraka v okolici, kar je izrednega pomena, saj je bližina tovarne gosto poseljena. Hkrati bodo razvili tudi uporabo novih veziv za kameno volno. Raziskana je že posebna smola, ki je veliko manj škodljiva za okolico in je plod skupnega dela Termikinih raziskovalcev in strokovnjakov inštituta Boris Kidrič iz Ljubljane. Trimesečni zastoj bodo skušali premostiti t začasno uvedbo štiriiz-menskega dela in povečanjem proizvodnje v drugih obratih, tako da izpad dohodka ne bi bil prevelik. L. Bogataj Uresničevanje načrtovanega razvoja jeseniške občine Ponekod premalo prizadevno Družbenopolitične organizacije v jeseniški občini so ocenile vzroke za zaostajanje v izpolnjevanju nalogf načrtovanih za sedanje srednjeročno obdobje - bklepi za odpravo pomanjkljivosti vri načrtovanju m uresničevanju bodočega razvoja Jesenice - Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze na Jesenicah je pred nedavnim obrav-valo uresničevanje družbenega na načrta občine v letih 1976- 1980 ter .osnutek smernic in nalog za uresničevanje načrta razvoja za prihodnje leto. Na osnovi razprave v predsedstvu pa v svetu za planiranje pri občinskem svetu Zveze sindikatov na Jesenicah so oblikovali stališča in sklepe, o katerih morajo razpravljati v vseh osnovnih organizacijah sindikata, krajevnih konferencah Socialistične zveze in drugih organih krajevnih skupnosti. Na področju razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ugotavljajo v sedanjem srednjeroč- tujski družbeni plan he verjanje i bed odločanjem Maj — Zvezna skupščina se je da družbenega plana Jugo-k^fdoleta 1985 ne bo sprejela na ■CL ^premišljeno, neusklajeno. Ik*** je, da je ceneje podaljšati j v. ^tejemanja na račun večje ^CJ**1 in popolnosti dokumenta. ^- izkušnje imamo, kadar smo ^^ne planske dokumente spre-Cj?8* hitro, samo da bi času za 'E**< potem pa smo bili prisiljeni reševati pavšalno in ne . if' z najrazličnejšimi začas- J^njska občina spoštuje dogo roke oblikovanja predloga fl?*Wa o temeljih plana občine do in samoupravnih sporazu-V '> temeljih plana interesnih i^*ti, vendar ničesar ne name v|'prejeti -Q namet, na osnovi ^•ftih spo. \ y*di nima; « r>r^ dodatnega dogovarjanja, pjevanja in praktičnega prever V* «kupaj s tistimi, ki bodo nosili V*° breme uresničevanja prihod 1-jPptana in o1** varjali večino do »J?4, brez katerega bodo plani CJ- »rez vrednosti. Ze od začetka *V"nJa dogovora o temeljih ^•■ega plana v njegovo nasta-iJ* *m> bili vključen? strokov tega področja ampak je bila Kj^fla razveseljiva širina. Razen rajnih nosilcev planiranja so bili sprejeti na pamet, oznanj in rez^ltatov-k, trajnejše vredno vključevani organi družbeno "fchl, organ.zaci). skupnost, in m e^snSaciJ predstavnik« sa moupravnih organov združenega dela in najodgovornejši posamezniki v delovnih in temeljnih organizacijah. V občini je vedno jasnejša bilanca, koliko so v občini realno sposobni ustvariti in koliko bo mogoče na osnovi tega deliti. Iz sedanjih planskih dokumentov veje optimi-zenii ki mora prežemati vsak takšen dokument, saj bi bile pesimistične napovedi nevzpodbudne. Delovne skupine koordinacijskega odbora za družbeno planiranje pri občinski konferenci SZDL so bile stalno v stiku z nosilci planiranja, zasnove plana pa so bile redno obravnavane na sejah vodstev družbenopolitičnih organizacij, na sejah izvršnega sveta in na delegatski občinski skupščini. Izvršni svet je v petek ponovno obravnaval predlog dogovora o temeljih družbenega plana kranjske občine Osnova za razpravo niso bile le črke dokumenta, ampak spoznanja, ki so jih pretekli teden dobili najodgovornejši predstavniki skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij med obiski v večjih kranjskih delovnih organiza < ijah Obiskali so Planiko, Tekstil-induš, Živila, Merkur, Gradbinec. Savo in Iskro Klektromehaniko. Pogovori i najodgovornejšimi v samoupravnih in vodstvenih organih teh kolektivov bodo prispevali k še popolnejšemu in realnejšemu predlogu dogovora o temeljih družbenega plana. , •, -f •i. Košnjek nem obdobju predvsem premalo aktivnost pri uvajanju dohodkovnih odnosov in sistema nagrajevanja po delu ter rezultatih dela. Prav z boljšo samoupravno organiziranostjo, doslednejšo dohodkovno povezavo, enotnejšim nastopanjem na trgu in ne nazadnje smotrnejšo organizacijo dela bi v gospodarstvu, kakor ocenjujejo, dosegli večje rezultate. Še posebej opozarjajo na smotrnost izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in varčevanje s surovinami. Za zaposlovanje menijo, naj bo intenzivnejše v materialni proizvodnji, načrtujejo pa naj ,ga predvsem na osnovi naravnega prirastka. Načrtovanje rasti družbenega proizvoda mora omogočiti razširjeno reprodukcijo, pri odločanju o delitvi sredstev pa si je treba prizadevati za resničen delavčev vpliv na gospodarjenje. Treba bo povečati napore za izvoz in pri uvozu predvideti vire pridobivanja deviz. Zaradi slabega uresničevanja načrtovanih naložb, posebno v gostinstvu in turizmu, je treba nadomestiti zamujeno, pri prihodnjem načrtovanju pa vlaganja usmeriti v opremo, tehnologijo in izdelke za izvoz. Ob tem bo treba prav tako resneje pristopiti k uresničevanju načrtovanih naložb v stanovanjsko gospodarstvo. Sklepi med drugim poudarjajo tudi potrebo po realni rasti osebnih dohodkov. Za načrtovanje bodočega razvoja, zlasti nalog v prihodnjem letu, zahtevajo usklajevanje na osnovi materialne bilance povsod tam, kjer dogovora še niso dosegli. Komaj 81,6-odstotna uresničitev družbenega načrta razvoja v sedanjem srednjeročnem obdobju kaže, da se povsod niso dovolj prizadevali pri izpolnjevanju zastavljenih nalog, so poleg drugega naglasili med nedavno sejo občinske konference Zveze komunistov na Jesenicah. Ocenili so tudi, da bo še bolj kot doslej treba krepiti delo komunistov v vseh okoljih. Predvsem gre za potrebo po uresničevanju sklepov in stališč organov in vodstev ZKJ oziroma ZKS glede ustalitve gospodarstva in nadaljnjega uresničevanja razvoja političnega sistema. Na, osnovi ocen resničnih možnosti se morajo komunisti zavzeti za usklajevanje V načrtovanju bodočega razvoja in sprejemanje temeljev razvoja občine pospešiti zaradi zaostajanja. V sleherni osnovni organizaciji Zveze komunistov bodo morali do sredine decembra pripraviti oceno svojega dela in v njej razčleniti gospodarski položaj ter ustaht-vena prizadevanja posameznikov S. Saje Užaljenost je slabo opravičilo V vsaki občini mora nekdo skrbeti za vzdrževanje in čiščenje cest, ulic, poti, pločnikov in drugih javnih površin, za vodovode in kanalizacije, za odvoz in spravilo odpadkov, pokop mrličev in podobne »nehvaležne« stvari. Zanje so običajno zadolženi delavci komunalnih podjetij. Kako opravljajo svoje delo, v tem zapisu ne bi razglabljali, kakšne so cene storitev, tudi ne, dejstvo pa je, da komunalna podjetja sodijo med organizacije posebnega družbenega pomena ali, z drugimi besedami, da so ustanovljena zaradi potreb delovnih ljudi in občanov in da so zato njim tudi odgovorna. V »našem« primeru pa je bilo delavcem komunalnega podjetja bolj malo mar, kako je s komunalnimi storitvami. Bogatejši zaslužek so zaslutili v opravljanju gradbenih in obrtnih del in so jih zato v svojem samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v delovni organizaciji zapisali kot glavno dejavnost, medtem ko so »odvečne« komunalne storitve padle pod stranske. Očitno so pozabili, kaj piše v ustanovitvenem aktu in statutu, ki so ga — mimogrede — sprejeli brez soglasja občinske komunalne skupnosti. Težnje po krepitvi bolj donosne gradbene dejavnosti so že pred dvemi leti začele rahljati samoupravne in medsebojne odnose komu-nalcev, kar je vplivalo tudi na poslovanje. Strokovni delavci so odhajali iz podjetja. Na pobudo občinskega izvršnega sveta so samoupravni organi sicer sprejeli vrsto sklepov, s katerimi naj bi nepravilnostim napravili konec, a kaj, ko jih nihče ni uresničeval. Spomladi so dobili novega direktorja, ki je celo sam priznal, da je organiziranost v podjetju slaba, neučinkovita in zato draga, da so notranji odnosi zrahljani, kar vse povzroča motnje pri delu. Izvršni svet skupščine občine se je zato odločil, da v komunalno podjetje pošlje strokovno komisijo, ki naj bi ugotovila dejansko stanje, v raziskave pa se je vključil tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja. Osnovna ugotovitev obeh je bila, da dejavnost podjetja ni pravilno opredeljena, da samoupravni splošni akti niso usklajeni z zakonskimi določili in da so zato kršene samoupravne pravice delavcev. Spoznanja bi bila lahko osnova za ukrep družbenega varstva, ki pa ga je skupščina občine Tržič na predlog pravobranilca, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij »omilila« s sklepom, naj delavci komunalnega podjetja v treh mesecih odpravijo vse pomanjkljivosti v samoupravnih odnosih in organizaciji poslovanja. To pomeni, da bodo morali v tem kratkem obdobju na novo izdelati in sprejeti domala vse samoupravne splošne akte in se po njih tudi ravnati. Časa je malo, vendar dovolj, saj nepravilnosti niso od danes. Kljub vsemu pa je delegate v zboru združenega dela nekoliko začudil in jih pustil hladen zagovor delegacije iz komunalnega podjetja, ki je bil predvsem očitek delu izvršnega sveta in družbenopolitičnim organizacijam pri obravnavanju in sprejemanju predlogov za reševanje motenj v podjetju. Človek bi vsekakor pričakoval, da bodo »komunalci« naloge mirno sprejeli, izrazili pripravljenost za odpravo pomanjkljivosti in boljše delo v prihodnje, če že niso mogli dokazati nepravilnosti ugotovitev in nujnosti posega širše skupnosti... Da ne bo dvoma; gre za Komunalno podjetje Tržič. H. Jelovčan 80 odstotkov vseh potreb po časopisnem papirju v Jugoslaviji krije tovarna papirja in celuloze »Djuro Salaj« v Krškem. — Foto: D. Dolenc Potrebe po papirju rastejo Krško — Dobrih štirideset let je stara Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Krškem. Leta 1939 je krški predvojni industrialec Bo-nač postavil ob glavni železniški progi, v neposrednem zaledju premoga zasavskih rudnikov in lesa iz slovenskih gozdov in gozdov gorskega Kotorja ter potrebnih količin vode iz Save, tovarno celuloze, ki je postala temelj slovenski povojni papirni industriji. 10.000 ton zmogljivosti je imela tedaj, danes pa proizvedejo letno že 133.000 ton celuloze in prav toliko ton časopisnega papirja. 80 odstotkov vseh potreb po časopisnem papirju v Jugoslaviji pokrije ta papirnica in še izvaža ga. Nekaj ključnih prelomnic je doživela v svojem razvoju ta* naša papirnica: 1951. je začela s proizvodnjo časopisnega papirja. -T955. je dobila prvi večji papirni stroj, 1963. drugi . . . Danes ima papirnica v Krškem tri strojne linije za papir in embalažni stroj in se s svojo zmogljivostjo uvršča med srednjevelike tovarne papirja in celuloze v Evropi. 1900 delavcev danes združuje delo v devetih tozdih in skupnosti skupnih služb. Potrebe po papirju pri nas in v svetu nezadržno rastejo. Normalen trend višanja potreb bi bil letno okrog 5 odstotkov, zdaj se pa kažejo skoraj 15 odstotkov višje potrebe vsako leto. To so pa zahteve, ki jim ni mogoče kar tako ugoditi. Glavni vzrok je seveda surovina, ki je je, namesto vsak dan več, vse manj. Časopisni papir zahteva najboljši les iglavcev. Ker ga doma skoraj ni, prihaja 9Q odstotkov .iglavcev, ki jih potrebuje papirnica v Krškem, iz uvoza. Iz Kanade, iz Sovjetske zveze. In zaradi velikega uvoza so seveda vezani tudi na visok izvoz. Letos bo njihov izvoz presegel 40 milijonov dolarjev in tako še vedno pokrijejo uvoz z izvozom. Nujno pa bo, pravijo v papirnici, povečati domačo surovinsko bazo. Tovarna »Djuro Salaj« je ena redkih tovrstnih proizvajalk, ki že ima lastne plantaže lesa in vodi akcijo za masovno vzgojo lesa. Ze več let dajejo sadike brezplačno vsem, ki želijo gojiti les na zasebnem zemljišču. Radi pa bi našli tudi pravi korak z našimi gozdnimi gospodarstvi, ki bi morali dati več poudarka in skrbi pridobivanju večje gozdne mase, tako da bi v prihodnjih desetletjih vsaj delno pokrili uvoz z domačimi surovinami. Počasno rast ima les, tega se v papirnici še kako zavedajo, toda če bi čez trideset, štirideset let lahko pretežno rabili domačo surovino, bi bilo ogromno storjenega. Ne zanje, za vso našo družbo! Posebno vprašanje je seveda odpadni papir. Zdaj ga v svoji proizvodnji uporabljajo nekaj nad 30 odstotkov. Vendar tudi tega morajo uvažati! Ker ga pač doma ne znamo zbrati! Pa vendar bi se prav časopisni papir, ki zahteva največ dragih iglavcev, moral najhitreje vračati v papirnice. Seveda, če bodo hotele naše papirnice v svoji proizvodnji uporabljati vsaj 50 odstotkov odpadnih papirjev, se bo moralo v miselnosti naših ljudi spremeniti marsikaj. Ko bo oboje,.domače gozdno zaledje in doma zbran ves odpadni papir, bo lahko ta uvoz le še minimalen, oziroma za našo papirno industrijo le še postransko vprašanj6 D. Dolenc G L, A S 4. STRAN. GOSPODARSTVO TOREK, 18 NOVEMBRA 19« Le z boljšim delom do dohodka V leski Tovarni Verig so izvolili novega direktorja, inženirja Pavla Noča — Disciplina zaposlenih se je izredno poslabšala — Boljši rezultati s tesnejšim samoupravnim in dohodkovnim povezovanjem Lesce — Delavski svet delovne organizacije Veriga Lesce je na zadnji seji za novega direktorja delovne organizacije izvolil inženirja Pavla Noča, ki v Verigi že nekaj let prizadevno in uspešno opravlja odgovorne vodilne naloge. »Katerim delovnim nalogam boste v prihodnje posvetili največ pozornosti in kateri so tisti problemi, na katere bi posebej opozorili?« »V Verigi bomo morali v naslednjem obdobju posebno pozorno sprejemati in tudi uresničiti planske dokumente za naslednje srednjeročno obdobje, dopolniti na.šo organiziranost, dokončno uveljaviti sistem pridobivanja dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke ter vložiti kar največ truda za to. da bomo do- segli planirano proizvodnjo. Vse te naloge pa bomo uresničili le. če se bomo med seboj povezovali in skrbeli za dobre samoupravne ter dohodkovne odnose med delovnimi organizacijami v okviru sestavljene organizacije slovenskih železarn in tudi z drugimi delovnimi organizacijami v občini in izven nje. V obdobju gospodarske stabilizacije je problemov veliko. Med naj: večjimi so prav gotovo preskrba s surovinami, naraščanje stroškov proizvodnje in ne nazadnje nezadovoljivo doseganje proizvodnje v posameznih temeljnih organizacijah ter slaba disciplina na splošno v naši delovni organizaciji. Problem surovin smo večinoma reševali tako. da smo jih uvažali in zato potrošjli devizna sredstva — a vseeno bolje, kot če bi biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice BUSP i Jesenice, Titova 18 TOZD Vzdrževanje komisija za splošne zadeve objavlja naslednja prosta dela in naloge I. za nedoločen čas: 1. VZDRŽEVALCA I 2. VZDRŽEVALCA II 3. VODOVODNEGA INSTALATERJA II. za določen čas od 1.1.1981 do 31.12.1981: 1. STROJNEGA TEHNIKA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod. I. 1. - da ima dokončano poklicno šolo toplovodnega instalaterja z izpitom za VK, - da ima 5 let delovnih izkušenj pri samostojnem opravljanju del na toplovodnih instalacijah, - tečaj za upravljanje z regulacijskimi napravami 2. - da ima dokončano poklicno šolo za instalaterja vodovodnih naprav ali za ključavničarja, - zaželeno je 1 leto delovnih izkušenj, lahko pa tudi brez, - opravljen varilski tečaj S. - da ima dokončano poklicno šolo za vodovodnega instalaterja, - da ima 5 let delovnih izkušenj pri samostojnem opravljanju vodoinstalaterskih del podil. 1. - da ima dokončano srednjo strokovno izobrazbo strojne smeri, - da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj v svoji stroki Kandidat naj svoje prijave pošlje na zgoraj navedeni naslov. Prijavi naj priložijo potrdilo o strokovnosti. Rok za prijave je 15 dni od dneva objave. Kandidate bomo v roku 8 dni po sklepu komisije pismeno obvestili o izidu objave. Direktor Verige, inž. Pavel Noč proizvodnja zastala. Stroški so strahovito porasli, cene naših izdelkov pa so nespremenjene. Tako dosegamo nižji dohodek in grozi nam nelikvidnost. Pri proizvodnji bi z zavzetejšim delom nekaterih temeljnih organizacij lahko dosegli boljše rezultate; stabilizacijski program smo sprejeli spomladi in ko bi ga vsi uresničevali, bi bili uspehi boljši. Disciplina v naši organizaciji je poseben problem, vedno slabša je in takšno stanje je nevzdržno. Mislim, da takšni, ki so pri nas le zaposleni in ne delajo tako, kot bi bilo treba, ne sodijo v našo sredino.« »Kakšen bo vaš letošnji poslovni rezultat; kakšni bodo osebni dohodki zaposlenih in kako je z naložbami Verige?« »Pričakujemo lahko povprečen poslovni rezultat. Lani smo zabeležili sorazmerno visoko rast sredstev za osebne dohodke. Ce bomo do konca leta ustvarili, denimo, za 19 odstotkov večji dohodek kot lani. bi lahko sredstva za osebne dohodke zvišali v povprečju za okoli 18 odstotkov. In ob tem zvišanju bi lahko vpeljali nov sistem nagrajevanja, ki ga zdaj uporabljamo le delno. Vse pa je odvisno od rasti dohodka, ki ga lahko dosežemo le z našim delom. V temeljih planov posameznih temeljnih organizacij združenega dela smo dokaj natančno opredelili pred videne naložbe, ki smo jih tudi ovrednotili. Ugotovili smo, da naložbe z lastnimi sredstvi pokrivamo le polovično, kljub temu pa smo še vedno med boljšimi v sestavljeni organizaciji slovenskih železarn. Izdelali smo rebalans naših investicij, zdaj pa bomo izdelali dokaj natančno prednostno listo bodočih investicij, ki bodo slonele na naših finančnih zmožnostih. Pri tem pa ne smejo prevladati mnenja posameznikov, ampak programi, ki nam v prihodnosti prinašajo boljši dohodek.« D. Sede j SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ m ^ Beg iz proizvodnje V mnogih panogah gospodarske dejavnosti se srečujemo s precejšnjim pomanjkanjem kadra. Neusklajenost med tovrstno ponudbo in povpraševanjem je očitna zlasti v metalurgiji, rudarstvu, gumarstvu, lesarstvu, gradbeništvu in usnjarstvu V okviru teh je opazen največji primanjkljaj na dveh delovnih področjih. V neposredni proizvodnji in na področju vzdrževanja strojev in strojnih naprav, kjeF se zaposlujejo delavci s poklicno šolo. \, . Te ugotovitve so že stare, vendar kljub temu he najdemo pravih rešitev. Naravno je, da vsakdo stremi za napredovanje, toda res je tudi, da pri tem obstajajo omejitve tako za posameznika kot za družbo Veliko mot vacijsko moč imajo naše aspiracije, še zlasti, če smo bili poprej uspešni in nam okolje, v katerem ITvLo omogoča napredovanje Te so gonilna sila razvoja Vedno pa se bojimo velikega razkoraka med željami in možnostmi na > Kranju, vhod št 6. 18. NOVEMBRA 1980 5.STRAN.G LAS »Slabo« gradivo je najpogostejši izgovor za delegatsko nezainteresiranost r Molk ima globlje korenin i kamniške KOČNE so pred dnevi že začeli z izkopavanjem — sadik na svoji drevesnici v Godiču pri Kamniku. Celo vrsto j jabolk imajo, od najbolj zgodnih do najbolj poznih sort — *fiftlilk, cloee, rdeči jamsgrive, priolov delišes, koks oranžna reneta, I parmena. jonatan. zlati delišes, idaret (novo!), jonagold, mucu, h*er itd., prav tako pa tudi celo vrsto izbranih hrušk, od zgodnje ***e julijske hruške do najbolj pozne pastorjevke. Poleg tega pa :*«A> na svojih gredah tudi češnje, višnje, slive, marelice, breskve, *^e, črni in rdeči ribez in podobne sadike. Skratka, izredno pestra *kn». Od 70 do 90 dinarjev je cena pri njih, vse sadike se bodo pa pri upravi Kočne pri Zapričah. Sneg, ki je padel te dni, bo "ljetno malce zavrl izkopavanje, vendar upajo, da ne bo obležal in bo ^> tudi pri sadikah spet normalno teklo. — Foto: D. Dolenc j poljanskega gasilskega društva zgoja mladega rodu mineva 85 let, kar sta po-iupnik Valenton Tavčar in f ter posestnik Valentin zbrala 15 naprednih gospo-in ustanovila prostovoljno - društvo. Že istega leta so ročno motorno brizgalno in -Bejšo opremo. Leta 1899 pa je *>jen gasilski dom. Od tedaj je aktivnost društva izredno naraščalo. Pomembna prelomih Je leto 1931, ko so kupili prvo brizgalno v Poljanski doli-Vrfj pa leto 1959, ko je bil J namenu novi gasilski dom, ki Požrtvovalnim delom postavili ti umi. Istega leta so razvili >[*<>j[prapor. ^Oia leta se dejavnost društva '?ve smeri. Po vaseh ustanav-Bteilake trojke z namenom, da i usposobijo za pravočasne ob morebitnem poža-so opremljene z najnuj-no in orodjem. Sedaj že trojk in sicer v Gorenjih in -4 Brdih, Delnicah, Za kobil-inharjih, na Kovskem vrhu, '■vKrernenku. Bjajo tudi pionirje-gasilce in ^jmlajši še ne hodijo v šolo. """o ima tudi verjetno najmlaj-tako desetino, ki je izredno Pripravljena, kar dokazujejo »a številnih tekmovanjih. Se ^eseljivo pa je, da ima dru-Mpoine desetine prav Zaradi široko v vseh razvite aktivnosti nikdar nimajo težav s pridobivanjem članstva. Mladi se za gasilstvo zelo zanimajo in se sami vpisujejo v društvo. Veliko zanimanje je tudi za izobraževanje. Številni so se izšolali za častnike in nižje častnike, vendar so potrebe še velike, zato bodo usposabljanje gasilcev pri planskem društvu še naprej posvečali veliko pozornosti. Tako razgibana dejavnost in pa predvsem dobra usposobljenost za varstvo pred požarom in za uspešno pomoč pri gašenju zahteva veliko opreme. Zato je skrb za sodobno opremo ena najpomembnejših nalog društva. V zadnjem času društvu pri nakupu opreme veliko pomaga občinska gasilska zveza, za redno vzdrževanje pa morajo denar preskrbeti sami z vsakoletnimi prireditvami in z zbiranjem prostovoljnih prispevkov. Vsaka nabiralna akcija vedno znova potrdi, da krajani znajo ceniti prizadevanja gasilcev. Tudi v naslednjih letih se bo društvo razvijalo tako kot doslej. Veliko skrbi bodo posvečali izobraževanju in usposabljanju članstva ter vzgoji mladega rodu in nakupu nove opreme. V načrtu imajo nakup kombiniranega gasilskega avtomobila. V ta namen bodo morali povečati gasilski dom in zgraditi garažo ter urediti skladišče za potrebe civilne zaščite. L. Bogataj Tržič - Tržičani so pred letom dni na problemski konferenci socialistične zveze izoblikovali vrsto tehtnih stališč in zaključkov, ki naj bi pripomogli k boljšemu delu delegacij. Kljub kupom popisanega papirja in grmadi besed pa občutnej-šega napredka, zlasti v delu delegacij za samoupravne interesne skupnosti, ni. Seje skupščin so še vedno nesklepčne, zdaj celo dopoldanske, razen delegatov iz Peka in BPT, ki jim pripombe izoblikujejo lastne strokovne službe, pa drugi, če že pridejo, praviloma molčijo ali »podpirajo« stališča delegatov iz teh dveh organizacij. Eden od vzrokov za delegatsko nezainteresiranost so — tako je splošno opravičilo — slabo pripravljena gradiva, ki so »preobširna, nerazumljiva, preveč strokovna, pozna«. Predsedniki izvršnih odborov in skupščin interesnih skupnosti pa tudi sami delegati zvračajo krivdo na strokovne službe. Res je, da se vse začenja in konča v njih. Tajniki pripravljajo gradiva, največkrat tudi dajejo pojasnila in odgovore na vprašanja delegatov. Je to njihovo delo? Najbrž ni. Tajnik bi menda moral biti organizator sklicev, ne pa »krojač« politike razvoja neke družbene dejavnosti v občini, človek, ki si »prilašča« pravice. Vzroke za take pojave je verjetno treba iskati drugje. Eden glavnih, če že ne glavni, je nezainteresiranost delegatov, ki so jo v strokovnih službah opazili že v prvem mandatu, nanjo opozarjali, jo skušali zatreti z jedrnatimi izvlečki gradiv in celo tolmačenji. Uspehov ni bilo. Ze od vsega začetka bi morali, zlasti v družbenopolitičnih organizacijah, močneje potrkati na ^zavest in odgovornost delegatov za sprejete obveznosti, jim pomagati in jih usmerjati. Je bil kdaj delegat, četudi se ni udeležil niti ene seje skupšči poklican na odgovornost ali Sen? Postopek evidentiranja delegatov, ki ga vodi socialistična zveza, bi moral biti stalen oziroma bi moral steči takoj, saj je časa do novih volitev le še leto in pol. Tako slabe izobrazbene sestave delegatov kot zdaj si res ni bi smeli več privoščiti, če naj bi skupščine interesnih skupnosti dejansko postale mesto dogovarjanja vseh občanov in delovnih ljudi. Čimprej bi bilo treba stopiti tudi v združeno delo, kjer je aktivnost delegacij najslabša. Sindikat, zveza komunistov, poslovodni delavci in strokovne službe v njem so prav tako odgovorni za dobro delo kot delegati sami. Ti bodo morali povedati, kakšno pomoč pri obravnavi gradiv za skupščine želijo in potre- bujejo. In to po možnosti ne od tajnikov, ampak od izvajalcev nalog in članov izvršnih odborov. Sicer pa bi bilo prav, če bi vsako gradivo dobilo najprej »verifikacijo« izvršnega odbora. Pri tem ne bi smeli zanemariti niti možnosti za boljše informiranje delegatov, ki jih ponujata pokrajinski časopis in lokalna radijska postaja, saj bi z objavami jedrnatih __J in razumljivih izvlečkov delegatom lahko veliko pomagali. Razmisliti bi veljalo tudi o tem, da. se strokovni delavci s področja invalidskopokojninskega zavarovanja in zaposlovanja vključijo v skupno strokovno službo občinskih interesnih skupnosti, ker bi tako njihovo delo postalo boljše in bolj racionalno. H. Jelovčan Vrsta priznanj za Gorenjce Osemnajst posameznikov in pet mladinskih organizacij prejelo priznanja v akciji »Iščemo najboljšega mladega delavca — samoupravljavca in najboljšo 00 ZSMS v združenem delu« ne. razre- Akcija je zahtevala od mladih stabilizacijsko obnašanje v svoji delovni sredini, obenem pa je spodbujala tudi samoupravno dejavnost mladih v združenem delu. Poleg družbenopolitične aktivnosti so pri izboru najboljših upoštevali še prizadevnost posameznikov na delovnem mestu, produktivnost dela, inventivno dejavnost, delovno disciplino, izostanke od dela ter osebno in skupno odgovornost. Od 38 podeljenih priznanj za posameznike jih je 15 odšlo med mlade delavce iz gorenjskih delovnih organizacij. Prejeli so jih Mirko Mohorčič, Zvone Kovačič, Radivoje Radič in Mujaga Haskič z Jesenic, Rado Gabrovec, Dragi Georgiev, Mehmed Mazrek, Sveta Stankovič, Novica Pavlovič, Martina Debeljak in Dragica Groše iz Kranja, Metka Razinger in Dare Drol in Radovljice ter Anton Šifrer in Janez Fine iz Škofje Loke, Med mladinskimi organizacijami v združenem delu so v tej delovno- tekmovalni akciji imele največ uspeha naslednje OO ZSMS z Gorenjske: tozd Hladna Valjarna Bela — Železarna Jesenice, Velepnevma-tika — Sava Kranj, tozd TEA — Montaža iz delovne organizacije Iskra Elektromehanika Kranj, Iskra iz Lipnice, tozd Mehanične delavnice — Alpetour Skofja Loka ter koordinacijski odbor OO ZSMS Stol Kamnik in OO ZSMS Toko iz Domžal. Priznanja najbolj uspešnim posameznikom in mladinskim organizacijam so podelili na nedavni volilno programski konferenci RK ZSMS v Ljubljani. Na programski seji konference mladih v vzgoji in izobraževanju so podelili tudi priznanja za uspešno delo na tem področju. Od Gorenjcev so jih prejeli Suzana Koncu t, Leon Cebašek in Zoran Klemenčič, vsi iz občinske konference ZSMS Kranj. CZ. Delo in odgovornost Vemo, kaj nam je storiti, da bomo uresničili naloge, za katere smo se odločili, vendar je velike zahtevnejši dogovor, kako ukrepati in se organizirati v družbi, da bo vsak lahko zavestno opravljal tisto delo, ki ga mora in ga zna — Nedeljiva odgovornost vseh in vsakogar, še posebej pa komunistov in nosilcev odgovornih dolžnosti srečanje »Obveščanje v združenem delu« v Krškem »Vaše pisanje naj bo preprosto!« J*o - Na tretjem slovenskem novinarjev v združenem je bil pretekli je o aktualnih teden . notranje-problemih spregovoril tudi k CK ZKS France Popit, ocenil našo sedanjo -jst, ki je v zadnjih -•dosegla le malo.čez I odsto-bomo tako nadaljevali, je tudi načrtovana rast 3 v prihodnje. io se je razmahnila admi-^ja in v samoupravnih inte-tkupnostih so se danes na-Uadje, ki ne dajo ničesar od i." v nekih občinah jih je že kar /Jn družbo stanejo tudi po šest milijard. Nismo si tako pred-*' teh naših skupnosti, pravi fopit. SIS naj bo samo kraj. kamor naj se hodijo dogovarjal uporabniki in izvajalci! Nagrajevanje po delu je se vedno le v neposredni proizvodnji. In namesto, da bi se to uvedlo v skupne službe, je čutiti le Se večji pritisk na že normiranih mestih. Zahteve po višjih osebnih dohodkih prihajajo od povsod, iz zdravstva. Šolstva, državne uprave namesto da bi se pogovarjali in storili kaj za nagrajevanje po delu. Izvoz bomo morali pospeševati, če hočemo, da bomo lahko obdržali polno zaposlenost in nujno ho sovlaganje v investicije v nerazvitih deželah, kajti naše gospodarjenje moramo gledati dolgoročni). ALPINA Tovarna obutve Žiri Stara vas 23, n. sol. o. TOZD OBUTEV Gorenja vas na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja za TOZD OBUTEV Gorenja vas objavlja prosta dela in naloge NOČNO ČUVANJE v TOZD Obutev Gorenja vas **«razvoj tehnike vezenja na Kitajskem, -fr V začetku novembra so si obiskovalci Iskrine avle na Laborah lahko ogledali štirideset likovnih del likovnikov Titana iz Kamnika in Iskre. Poznavalcem likovnih del Iskrašev je bilo takoj opazno, da je polovica del prišla od drugod. Prav ta »mešanica« zasluži širšo pozornost. Pred letom dni je na pobudo animatorjev kulture v obeh tovarnah prišlo do podobne razstave v Titanu. Pomenila je novost likovnega sodelovanja. Lahko rečemo, da je primer, kako že uveljavljena in številčno močna skupina likovnikov nastopi kot sopotnik in »most« za nastop in uveljavljanje manjše skupine za večino javnosti še neznanih likovnikov. Dela za razstavo v Iskri je izbral in postavil cene Avguštin, ki je kljub pestrosti ustvaril občutek celote. Koristnost takšnega primera je nedvomno, da z javnim nastopom iz anonimnosti stopijo ustvarjalci manjših kolektivov, istočasno pa pri njihovih sodelavcih vzbudi zanimanje za dela drugih likovnikov. Zato želimo, da bo taka oblika sodelovanja živela naprej in vzbudila zanimanje še pri drugih skupinah. Jože Volarič Ubrani pevci - Moški pevski zbor Medvode deluje že peto leto. Za misel je zrasla med lovci, ki so ugotovili, da imajo toliko pevcev, da lahko ustanovijo zbor. ki bo nastopal na krajevnih slovesnostih. Pred dvemi leti je zbor prevzel pevovodja Igor Majcen in posegli so po teh nično-kompozijsko zahtevnejšem in •sitdobnejšem izboru glasbene p<>-ustvarjalnosti. Letos so nastopili na republiškem tekmovanju »Naše pesem SO* in imeli vrsto nastopov na raznih prireditvah, fr 1 i i Kranjsko gledališče povabljeno na Poljsko KRANJ - Prešernovo gledališče je te dni prejelo novo priznanje. Predstava S. Becketta: Čakajoč na Godota je povabljena na poljski gledališki festival, ki se odvija v mestu Dabrowa Gor-nicz. Povabilo na uveljavljeni festival seveda pomeni predvsem mednarodno priznanje kranjskemu gledališču tako v repertoar-nem kot izvedbenem pogledu. Nedvomno je zasluženo, saj vsaj nekatere predstave kranjskega gledališča te nekaj let s svojo izpoved nost j o in inovacijsko močjo sodijo v sam vrh slovenske gledališke ustvarjalnosti. V zadnjih sedmih letih je to že tretje povabilo, da kranjsko gledališče sodeluje na mednarodnem festivalu. Leta 1973 je bila na jubilejni festival svetovne mladine in naprednih študentov povabljena uprizoritev Salto mortale kranjskega dramatika Pavla Lušana. Ustvarjalci predstave so v kulturni delegaciji Jugoslavije odšli v vzhodni Berlin, toda zaradi slabe organizacije (na poti so se izgubile predstave niso vogli Kljub temu so na festivala prejeli priznanje - plaketo sa programa, ki so ga izvajali ** svečani predstavitvi Jugoehvrir* v vzhodnem Berlinu. Pred leti so bili na poljski kovni festival povabljeni usti jalci na lutkovnem področja, delajo znotraj Prešernovega Š dališča. Kljub vsem zagotovi« na festival niso odšli in kraajsfc gledalisčniki se danes ne vsŠV kje se je zataknilo. Tokrat so torej povab4jeai * tretjič in upajmo, da bo g u sni— nje na Poljskem uresničeno. Predstava Čakajoč na Ged»» je uvrščena tudi v program * vala malih odrov v Novi " Skratka, predstava, ki je tekli sezoni doživela <__ sprejem, bo s sodelovanjem obeh festivalih potrdila svojo povedno moč in s tem izvirno in vitalnost kranjskega nlitsV Iča. Mi Rumha za slovo Tekmovanje za absolutnega državnega prvaka - revija za učence — dvanajst najboljših plesnih parov — v ritmu sambe in rombe V petek, 14. novembra, je v hali Tivoli Studentski plesni klub iz Ljubljane priredil državno prvenstvo v standardnih in latinsko ameriških plesih za naslov absolutnega državnega prvaka. Pravico do nastopa je imelo dvanajst plesnih parov, ki so se na letošnjih prvenstvih v Karlovcu in v ljubljanski Festivalni dvorani uvrstili v pol-finale. Kot gostje so sodelovali akademska folklorna skupina France Maroit in jazzovska baletna skupina SPK »Kazina«. Na priredtvi je igral ansambel šok, program pa je povezoval Vili Vodopivec. Ze popoldan je bila v tivolski dvorani plesna revija za učence osnovnih šol. Prireditelji so na ta način želeli seznaniti šolarje s plesom in plesnimi oblikami ter tako prispevati k njihovi splošni kulturni izobrazbi. Na prireditvi so sodelovali najboljši pari ŠPK »Kazina« z revijo latinsko ameriških in standardnih plesov, popestrili pa so jo folkloristi in skupina za sodobni ples. Zvečer se je v hali Tivoli zbralo več kot 4000 ljubiteljev športnega plesa. Obetalo se jim je zanimivo tekmovanje in obilo užitka ob glasbi in plesu. Po prejšnjih tekmovanjih je vodil plesni par Meta Zagore — Niko Masarič, sledila pa sta Mojca Horvat - Brane Križnar. Najprej je zaplesalo dvanajst parov v ritmu Latinske Amerike. Odplesali so sambo, ča-ča-ča, rum bo, passo-doble in jive. Tem plesom so sledili standardni: angleški valček, tango, du Majski valček. slow-fox in quick steep. Potem so sodniki med plesalci izbrali sest najboljših parov, ki so se uvrstili v finale. Bližal se je vrhunec večera. Ko je vseh šest parov odplesalo tekmovalni program, je bilo treba sešteti točke in razglasiti zmagovalca. Pokal Zveze telesnokulturnih organizacij je prejel plesni par s številko devet, ki je bil očitno tudi ljubljenec publike. Mojca in Brane sta ponosno stopila na najvišjo stopnico zmagovalnega odra. Zmaga večera in prvenstva v hali Tivoli je bOs za častni ples pa sta si sambo. Toda točk, da bi osvojaa pokal Jugoslavije, je bilo » premalo. Priznati sta morala najtesnejših tekmecev, para i-dve. Ob igranju jugoslovanske ne sta na najvišji stopnici i-Meta Zagore in Niko Masarič. A«* v skupni uvrstitvi sta bila Ifcr* Horvat in Brane Križnar. tretPH Barbara Nagode in Zoran Kljun. Absolutna državna prvaka sO * za častni ples izbrala rumbo. H** \ koraki večkratnih državnih prrnV ob ritmu popevke FeehngB pt * pomenili njuno slovo od tekmo** j na plesnem odru, pa tudi konec prijetnega in zanimivega teka*** nJa Majda Kaifir Jože Zupan V Ljubljani je umri _ dališki in filmski igralec Jože i pan, eden največjih, ki so J vali našo povojno odrsko L— in umetnost. Rodil seje leta-1 v Ljubljani, pred vojno " začel na amaterskih omakah. Po vojni je bil ljubljansko Dramo, kjer je vrsto karakternih vlog, niz živih podob dramskih Dolg je tudi seznam nji. filmskih vlog. Nepozaben je mu Na svoji zemlji. Zs " priredil več proznih del, s je v televizijskih igrah in vanksh. Njegov Kaplsn MjJJ Cedermac se nam je trdno vr— v spomin. Otroci so bil jim je blizu. V radijskih ' je s svojo vživetostjo znal mlsdegs poslušalca. podajanjem prsvyics» mladi svet še enkitf] ti čase je s televiziji osvojil. Jože Zupan na*, razumljiv m globok. N alat j 4449994 18. NOVEMBRA 1980 Slovenski koledar 81 ,ep, poln avnega branja da bo lahko pravočasno prišel do domov naših izse-v najoddaljenejših kotičkih sveta, je pri Slovenski iki matici v Ljubljani izšel Slovenski koledar za pri hod-k Ze onemindvajseti* prihaja v javnost. Tokrat posebej aiikavnega branja. ■ili so d.### izvodov, tisoč več kot lani, ko je hitro poda zanimanje zanj raste, da je postal dragoceno novo-darilo, ki ga pošiljamo sorodnikom in prijateljem - Slo- tr obsega 338 strani, skrbno urejenih in bogato ilu-. Uredniki so želeli pripraviti sodobno edicijo, ki jo bo-» s zanimanjem vzeli v roke tudi tisti, ki slovenščine ne obvla-«js najbolje. Bralne strani so spletene s fotografijami, ki vetri-■lepo besedo in nudijo oddih med branjem. S 35 barvnimi in M črno belimi fotografijami je to doslej daleč najbolj ilustriran uiedar. Bralni del tvorijo trije temeljni kamni: Domovina, Literarni unašah in Slovenci po svetu. Nanje se navezuje koledar sam Mrvni alikovni dodatek, poglavju o Slovencih po svetu je doda ■ angleška priloga. Dva prispevka v angleščini najdemo tudi v Prvem delu, v poglavju Domovina. Koledar želi priti tudi med v :ajini rojene Slovence, tudi med tiste, ki slovenščine ne obvlada-4 zsjbolje, med angleške prijatelje naših rojakov. Da ga bodo idi vseli v roke, letos tako izrazit poudarek na likovni plati. V domovinskem delu najprej Mitja Ribičič piše o Titovi vizi-i novega sveta, Jože Prešeren o največjem sinu jugoslovanskih m rodov Titu, dr. Metod Miku* o letu 1941 kot prelomnici dogodio? v Jugoslaviji, Ladislav Lesar o Jakčevih upodobitvah Tita. Uvrščeni, socialistični in samoupravni Jugoslaviji, bolezni izrisa Tita, ki je segla v središče svetovne pozornosti, naši ■trajnosti in neomajnosti, da bomo hodili po njegovi poti je poseženih več prispevkov. Dva sta namenjena tudi angleško go-tonačim ljudem. Uvodne teme, ki jih zaključujejo razmišljanja o •tvrieenosti kot temelju naše zunanje politike in kaj nam po-splošni ljudski odpor, zaobsegajo deset prispevkov. Sledi •hpevek, da slovenščina ni nič težja kot drugi jeziki. Omenimo Uj še nekatere, posebej pri vlečne prispevke: o naših gozdovih, Vavaikih, arhitekturi, ki išče nova pota v starem, slovenskem, **rkvieah na gričkih. V literarnem almanahu je urednik France Vurnik zbral od-iz del pomembnih slovenskih literarnih ustvarjalcev: rja, Luisa Adamiča, Cirila Kosmača, Leopolda Suhadol-Bena Zupančiča, Petra Božiča, Vladimirja Kavčiča, Mar-Koianca, Cirila Zlobca, Andreja Kokota, Marka Kravosa, _ Kuntnerja, Vatroslava Grilla, Anne Praček Krasne, Anina Ingoliča in Ivana Cimermana. Poglavje Slovenci po svetu je uredil Jože Prešeren in v njem »1 pisano bero zapisov o naših rojakih. Težo mu dajejo pri-j za zgodovino Slovencev po svetu. Dodani so odlomki iz miške književnosti. Poglavje pa zaključuje angleška prilo- 'Slovenski koledar, pisana, a živa vez med življenjem v do-in življenjem naših rojakov v tujini, vez, ki se spleta v slovenskem svetovnem kulturnem prostoru, vsako leto in utrip domovine v daljne dežele sveta. Slovenska iz-Mh* matica mu zato posveča vso pozornost, si prizadeva, i ki bil čim boljši, bogatejši. Letošnji je sad skupinskega dela, , Narednikov, na čelu katerih je bil Juš Turk, tipografsko in [slikovno pa ga je zasnoval Andrej Habič. Koledar stane 150 dinarjev, naročite pa ga lahko, tudi po te-pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani. Pogumni začetek 7.STRAN.G LA Marsikaj mi je všeč. Imaš možnost še večjega lastnega kreativnega dela. Več potrpljenja pri iskanju tem, preišči in razišči jih do konca. Barve, barve, še več premišljuj o njih. Delaj, delaj, ne glede na vse. Besede, ki smo jih našli v knjigi vtisov, so namenjene Ljubu Kozicu. Razstava njegovih likovnih del je toliko vznemirila obiskovalce, da se niso zgolj podpisovali v knjige, temveč so dodali mnenje, pripombe, nasvete, spodbude. Prvič, odkar v škofjeloški knjižnici prirejajo likovne razstave, se je to zgodilo. Tridesetletni Ljubo Kožic iz Kranja, kot strojni ključavničar zaposlen v Loških tovarnah hladilnikov, član likovne skupine pri škofjeloški zvezi kulturnih organizacij, se je prvič samostojno predstavil. Doslej je trikrat razstavljal že v tovarni, pred dobrim letom na skupinski razstavi članov likovne skupine pri zvezi kulturnih organizacij v Škofji Loki. Tedaj je bila ena njegovih slik izbrana za revijo likovnih skupin v Brežicah. Vendarle je bila razstava v knjižnici prva. s katero se je samostojno predstavil Širšemu občinstvu, ne le sodelavcem v tovarni. Prostor v knjižnici sicer ni ambient za slike, ni galerijski, vendar je za približanje slike ljudem zelo dober, pravi Ljubo. Kaj je vznemirilo ljudi, da niso šli tiho mimo razstave, vzbudilo pozornost, dvignilo prah. Nedvomno je bila to Ljubova slikarska tehnika, bule, kakor jim pravi sam, vdolbine in izdolbine na ravni ploskvi. Zamisel je našel v tovarni. Plastične plošče z bulami prebarva s temeljno barvo, nato mu pomenijo »slikarsko platno«. Ne, ne želi z njimi poudariti prostor, iskati perspektivo. Ko sliko gledaš naravnost so črte ravne, če s strani, so krive. Podoba je izkrivljena. Pokrajina se deformira, kar se bo slej ko prej, pravi Ljubo, škofja Loka je doživela že veliko pretresov, vsa je v bulah, če jo pogledaš spredaj, na hitro, je cela, od strani je njena podoba spremenjena, izkrivljena. Čutim, da je to nekaj, o čemer bi se dalo veliko govoriti, razmišlja Ljubo. Moja dela povzročajo dileme, različne odmeve. Rad bi slišal kritiko. Vendar, med akademskimi slikarji in amaterji je malo sodelovanja. Malo je poklicnih slikarjev, ki bi jih zanimala amaterjeva slika, ki bi Oktobra je z razstavo likovnih del Ljuba Kozica škofjeloška zve za kulturnih organizacij, pri ka teri deluje skupina likovnikov amaterjev, odprla drugo sezono razstav v škofjeloški knjižnici. Te dni so na ogled dela Edija Sever ja in Mirka Polajnarja, 10.de cembra jih bodo zamenjala dela Gregorja Jenšterla in Rafka Primožiča. Skupina, ki združuje 31 amaterskih slikarjev iz vse ob čine, je tako v knjižnici našla prostor za razstave in srečanja ob njih. Občasno pripravijo tudi sku pinske razstave v galeriji loškega gradu. Kot nam je dejal že Ljubo Ko zic, žele slikarji ob razstavi slišati oceno svojih del, strokovno besedo, skratka nekakšno mentorstvo. Zato bodo poslej razstave odpirali ob sredah, svojo udeležbo je že zagotovil Franc Novine, predsednik škofjeloškega združenja umetnikov, pa tudi Andrej Pavlovec doslej ob ponedeljkih zaradi drugih obveznosti ni mogel prihajati. Morda bo poslej tudi udeležba članov skupine na otvoritvah razstav večja, saj so nam sami dejali, da je začetna zagnanost zadnje čase malce uplahnila. Tudi ateljejskih prostorov v sta-rološkem gradu še niso povsem uredili. Kaže, da skupina potrebuje požrtvovalnega predsednika. Res, da organizacijsko kolesje poganja tajnik odbora za likovno dejavnost pri zvezi kulturnih organizacij. Toda večje tovarištvo, pripadnost skupini bo ustvarilo tudi zavzetejše delo znotraj skupine same. li^^-.^d^rt" T ?%t€tl ti ^rnbra,je komisija za njem^^tv^^^JZ^™"? Iskre El^omehanike s sadelava-večTr vka\?rZ Ć,Z ^nikov m pisateljev pripravila literarni tSHV kattrem st" sodelovala Iskraška literarna Puklavc in Franc Pavšič ter gostje: Tone Pavček tntz in Lojze Kovačič. - Foto: F. Perdan ustvarjalca Jože Ciril Zlobec. Ervin J lavje ali problem našega barbarstva °ktohra smo na seji Društva h pisateljev obravna-*froženost Navja. Soglasna ugotovitev, da nihče, pod pogojem nima pravice, dotakne tega kulturnega kjer je pokopanih prvotnimi ploščami in i spomeniki označe-. naših pisateljev, glas-. slikarjev, znanstveni-•Boniteljcv in narodnih bu-preteklega stoletja. Če spomenik Josipu Jurčiču sodobniki zapisali: »Svo-—iju, prvo bo ri tel j u po-■valežni alovenaki narod«, f»J| hi bilo sramotno in neod-k£J**' *e m* — hi nam Jurčič hi bo govoril iz rodu v rod v svobodni domovini ta izničimo. Nikakor ne •ovelfli, da se nam vsem ■ngoceni objekti preselju-► mm volji tog« aH onega •nega činitelja. Skrat-- stvar posameznih foru-hauieč vsega naroda. Na smo dobili kratek, ano-odgovor 1. novembra v aa slovenski televiziji: ima pomena o tem po vaditi tolčne razprave, dajmo se pametno pogo-V istem trenutku je bile » kar »rešitev« tega »pro-: aaj bi plošče z imeni za-ftož vzidali v zid stare ke cerkvice na Žalah, spomenike pomembnih bo določil kriterij?) pa okoli cerkvice. Vse nike in arhitekturo zavrgli omiromm »dali v Ob tem seveda ni bilo , da je pokopališka cer-tfedaj župnijska) predvide-rušenje, ker je postala preža potrebe nove župnije dela Ljubljane. Kakšna « je torej to? Kakšen je aakiep? za tistega, ki na Navju še Povem, da je to čudovito in fcrejen -spominski park v 2* krat 14« metrov, z \j\-ttr drogi m*drevjern. ograjen, s severnimi vrati in arhitekturno lepo izvedenim južnim vhodom, ki se zapira z umetniško kovanimi vrati. Po zelenici so na redko postavljeni obeliski in pomniki, ob vzhodnem zidu stoje niše s ploščami, na južnem delu park zaključujejo arkade v grškem slogu, pod katerimi so pokopani za našo kulturo v preteklosti najbolj zaslužni možje: Jernej Kopitar, Janko Kersnik, Jožef Ressel, Gregorij Rihar, Anton T. Linhart, Ivan Grohar, Fran Maselj Podlimbarski, Franjo in Jožef Cimperman, Matija čop, Simon Rutar, Anton Aškerc, Pran Gestrin, Fran Levstik, Andrejčkov Jože Podmil-šak, Joaip Jurčič, Josip Stritar, Emiloni Korvtko, Valentin Vodnik etc. etc. Severni zid krasijo in zaključujejo štirje edinstveno lepi visoki stebri. Vse to je v celoti, s pooblastilom in denarjem našega naroda domislil in sezidal nekaj let pred vojno naš doslej največji umet-nik-arhitekt Jote Plečnik. Park leti vzhodno od Gospodarskega razstavišča, ki je bilo sezidano na prostoru nekdanje bežigrajske cerkve in starega ljubljanskega pokopališča. Navje kot celota je velik slovenski umetniški in kulturni spomenik, povsem urejen park in zelenica (za katere se vsi neprestano borimo z urbanisti), ki ne potrebuje nobenih dodatkov ali sprememb. Taka je v skopih črtah podoba našega alovenskega Panteona, edinega, ki ga imamo. Ob vprašanju Plečnikovega Navja se nujo postavlja vprašanje: ali se Slovenci odpovedujemo prilastkom kulturnega in zgodovinskega naroda, kajti po logiki brezdušnega tehnokratiz-ma nenehno rušimo svoje narodne spomenike, za kar ni nobene-gs in nikakršnega opravičila. Ob razširitvi sedanje Titove ceste je ie po Prešernu apostrofirano poslopje bivše nemške Kszine ob slabi, dbčim je bjlo brez. pomisleka porušeno poslopje prve slo- venske čitalnice. Paradoks brez primere! Kako globok posluh imamo za zgodovinsko kontinuiteto! Z isto logiko je bil razrušen Jakopičev paviljon, ki bi ga vsak kulturni narod pestoval na rokah. Pa bo kdo rekel, saj »Jakopičev paviljon« imamo, celo v lepi, veliki, moderni stavbi. Kolikšna preproščina! Vsi vemo pod kakšnimi težkimi in edinstvenimi pogoji je Jakopič gradil svoj paviljon in s tem odprl obdobje našega impresionizma. Kakšno pomanjkanje zgodovinskega čuta v najbolj osnovnih primerih, kakšna sramota za nas, za našo kulturo, kakšna nenadomestljiva izguba, da tega paviljona nismo hoteli ohraniti. Po podobni logiki je padla dragocena Kozlerjeva hiša, edinstven spomenik renesančnega stavbarstva na Slovenskem. Takrat, pred dvemi desetletji (!) so naši tehnokrati sveto obljubljali, da bo na novo stala v Arboretumu Volčji potok. Je sploh kdo resno mislil, ko je to obljubljal? Je naša spomeniško-varstvena služba zgolj na papirju? Sredi Firenc, med najprometnejšimi ulicami, med največjim hrupom tega mesta, leži anglikansko angleško pokopališče, ki je že dolgo za nove pokope zaprto, docela varno pred kakršnimkoli tehno-kratekim posegom. Kako vabljiv prostor za naše tehnokrate! Bomo vnovič klonili pred njihovimi barbarskimi apetiti? Se ne bodo tehnokrati ie enkrat naučili spoštovati našo kulturno dediščino in s tem pri svojih načrtovanjih upoštevali vse, kar nam je dragoceno, da bodo to obšli, poudarili, ne pa kratkomalo izničili?! Učimo se pri bratih Srbih, ki turiste po obisku Hiše cvetja na Dedinju usmerjajo na Oplenac, ki v Saborski cerkvi v Beogradu hranijo v dragocenih krstah trupla despotov: carja Dušana Silnega, kralja Uroša in drugih, v istem območju* Vuka Ksradži-ča in ostalih. Učimo se pri bratih Črnogorcih, ki so s pomočjo vse Jugoslavije postavili mogočni mavzolej Njegošu. Zakaj? Učimo se pri njih zgodovinske kontinuitete, brez katere smo kot narod zapisani smrti. Opozarjani tudi na to, da se je v zadnjih tridesetih letih pojavila obilica člankov in pozivov, naj se odgovorni zganejo in poskrbe, da bo Navje dostojno vzdrževano. Pod težo teh pritiskov ljudi se je pred leti nekaj postorilo. Zdaj pa je Navje presenetljivo spet postalo vprašljivo, v celoti. Mar ni sramota za nas vse, da se Navje znova in znova postavlja pod vprašaj?! Mar ni naša dolžnost, da proti temu protestiramo? Zahtevamo, da se ta spomenik ohrani, kjer je in kakršen je ter omogoča nam in bodočim rodovom vedno vnovičen živ dialog, živ in tih dialog s preteklostjo, z vsemi tu pokopanimi, tu označenimi — s koreninami naše narodne eksistence. Le tako se kot narod lahko aamopotrjuje-mo in ohranjamo. Temu se preprosto pravi zgodovinski čut. Narodi brez čuta ca svojo zgodovino izginjajo brez sledu.-Mar se ne bo v bližnji prihodnosti kak samopašen tehnokrat domislil in šel predstavljati grobnico herojev na neko drugo mesto, na Jezico ali v Vižmarje na primer, češ da ga ovira pri njegovih mo-dernizacijskih zamislih? Ker ima Društvo slovenskih pisateljev poleg praktičnih in dnevnih kulturnopolitičnih ciljev še neki drugi pomen in je poklicano, da brani in omogoča našo narodno identiteto, da zo-pruje vsemu, kar nas kot narod siromasi in s tem pogublja, se odio čo upira tem in podobnim teh-nokratskim namenom z Navjem, pa najsi so bili zamišljeni pred vojno ali po vojni. Nehajmo že z izgovori in nedo-mišljenimi projekti, ne sramotimo sebe, ne onemogočajmo si svoje bodočnosti kot kulturen narod. povedali, kakšna je. Amaterski slikar malo ve o slikarstvu, o zgodovini likovne umetnosti često skoraj nič. Dela po lastnih občutkih, to pa seveda lahko pomeni veliko negotovost. Če nisi trdno prepričan vase, imaš lahko občutek, da se smešiš. Zato je strokovna beseda, nasvet, ocena za amaterja zelo pomembna. Ljubo sam išče takšne stike, h kranjskemu slikarju Marjanu Belcu večkrat gre, Ceneta Avguština vpraša za nasvet, letos je obiskoval tečaj, ki ga je vodil Franc Novine, pripravila pa sta ga Akademija za likovno umetnost in Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Ljubo ne slika zato, da bi delal slike. Zeli ustvarjati, se izražati. »Vse sorte butam ven, vedno si nekaj zmišljujem«, pravi sam. Išče temo, svoj stil, ko ga bo našel, bo delal le na njem. Dotlej pa je treba delati, delati in se s tem učiti. Pogumno je začel, stremi k nečemu novemu, ni vpet v kalupe. Vsakdo lahko zna risati, se zave potrebe po izražanju, meni Ljubo, toda dodati je treba svoje občutke, svoj izraz, tu pa se začne težko delo, iskanje, ki nikdar ne sme zastati. M. Volčjak 'an.Mr.ak Maksim Gaspari V osemindevetdesetem letu starosti je v Ljubljani umrl znani slovenski slikar in ilustrator aka demik Maksim Gaspari. Rodil se je v Selščku nad Cerknico, študiral na Grafičnem zavodu na Dunaju in tamkajšnji akademiji. Bil je med ustanovitelji umetniškega kluba Vesna leta 1904, katerega geslo je bilo »Iz naroda za narod«. Gaspari je temu geslu ostal zvest vse življenje. Naslikal in narisal je toliko čudovitih ilustracij naših pravljic, legend in narodnih pesmi, da je legenda postal že sam. Za otroke risbe v šolske abecednike in berila, njegove razglednice so prihajale v sleherno slovensko hišo, lepe in prisrčne. In seveda ilustracije, slike in končno tudi karikature. Svojo ljubezen je prelil na vse slovensko ljudstvo, nastali so neponovljivi ki lepih fantov in deklet, zgara-ih, toda še trdnih učancev in mater, velikih čudakov, desetih ratov. desetnic. Svoje junake je vpel v praznični svet. kajti hotel videti vesele in srečne. Vsem so ito odprta,, vrata razumevanja rogove umetnosti. RADAR KONEC DVEH VELIKANOV 'p Vode Jadra askega morja ao ie mirne in trije od •tirih sestrskih a redao to v večji del svojega življenja preiivijajo zasidrani v poljskem pristanišč« - spredaj je Szent Istvan, za njo Viribus unitis in v ozadju Prinz Eugen. KDO JI POSNEL POTOPITEV? Nameravani napad na baražne zapreke v južnem Jadranu po vsem tem ni imel več smisla in poveljstvo avstrijske mornarice je izdalo vsem ladjam povelje, naj se vrnejo v oporišča. Ohranjeni so zelo dobri fotografski posnetki o zadnjih trenutkih Ssent Istvana in celo filmski trak o potopitvi. Dolgo časa niso vedeli, komu se je posrečilo tako odlično posneti tragični dogodek. Dandanes ni prav nič posebnega snemati prizore iz pomorskih bitk, toda v davnem letu 1018 je bila za filmanje potrebna velika in zapletena aparatura. Preden odkrijemo skrivnostnega snemalca, opiši-mo dogodek, ki se je odigral v Londonu leta 1986 ob P'p"«v»h 50-letnice pomorske bitke pri Jutlandu (Skagerrak) 31. maja 1916. Po številu ladij, tonaži, moči topov in Številu posadk je bila to ena največjih bitk v zgodovini pomorskega vojevanja. Ob obletnici so objavili o tej bitki mnogo člankov in slik in tedaj se je izvedelo, da imajo v nemškem arhivu o bitki v Ska-gerraku film, ki trnja okrog 11 minut. Nemški vojni ataše pri ambasadi v Londonu je na prošnjo Angležev ta film naročil in prikazali so ga povabljencem v nekem londonskem kinematografu. Projekcije so se udeležili britanski minister za pomorstvo, nekaj admiralov, zgodovinarjev, prav tako pa tudi nekaj preživelih pomorščakov, ki so sodelovali v tej bitki. Izbrana elita pomorskih strokovnjakov je ugotovila, da s filmom nekaj ni v redu. Na koncu je prikazoval potopitev neke velike vojne ladje in vsi so bili prepričani, da se to nikakor ni dogajalo v bitki pri Jutlandu Pozneje so pomorski strokovnjaki ugotovili, da predstavlja dvominutna sekvenca na filmu iz Skagerraka potopitev ladje Szent Istvan v Dalmaciji. Kako je prišel ta film med scene o veliki pomorski bitki pri Jutlandu, ni znano: mogoče namenoma, mogoče zaradi neznanja. Ko bi bili film v Londonu prikazali nekaj let kasneje, ko ne bi bil noben udeleženec bitke pri Jtttlandu več živ, bi bila filmska upodobitev konca Ssent Istvana izgubljena. Na vprašanje, kdo je posnel potopitev Szent Istvana, najdemo odgovor v knjigi Friedricha VValischa »Die Flage Rot-VVeiss-Rot« (Veriag Stvria, Graz, 1966). VVallisch pripoveduje, da so bili na bojni ladji Tegetthoff filmski operaterji, pripadniki vojnonovi-nareke službe (Kriegspressedienst), ki naj bi posneli kake zanimive prizore nameravane akcije v Otrantu. Namesto tega pa se jim je ponudila priložnost, da so posneli tragedijo Szent Istvana. Film je tedaj prevzel oddelek za mornarico na Dunaju. Po koncu vojne so ga prodali filmski industriji, izkupiček pa namenili v dobrodelne namene. Film so potem producenti s pridom uporabljali ne le v prizorih, ki so prikazovali bojevanje na morju in potapljanje vojnih ladij, ampak jim je prišel prav tudi pri katastrofah potniških in tovornih ladij. V takih primerih so uporabili samo zadnjo fazo, ko so bili topovi že pod morsko gladino in ni bilo več videti, da gre za vojno ladjo. »Glavno je,« končuje VVallisch, »da občutijo obiskovalci kina prijeten drget, ko gledajo resničen prizor boja ljudi za življenje in smrt. Vsekakor ni prav, da so v trgovske namene prodali film, ki prikazuje katastrofo, pri kateri je izgubilo življenje 89 ljudi.« PRIČEVANJI SLOVENCA V av8tro-ogrski mornarici je služilo tudi precej Slovencev, posebno Primorcev. Na Szent Istvanu je služil Rudolf Ražem, doma iz Bazovice. Zdaj je že precej let mrtev. Svoje življenje v mornarici je opisal takole: »V av8tro-ogrsko mornarico sem bil vpoklican leta 1906. Po končani rekrutski šoli so me dodelili v tečaj za ladijske kurjače. Bil sem dobro razvit in močan, kar je bilo za to službo glavni pogoj. V mornarici je bil tedaj vojaški rok štiri leta. Zaradi smrti staršev so mi ga skrajšali na polovico in tako sem se vrnil leta 1910 v Bazovico. Toda brž ko je izbruhnila prva svetovna vojna, ni bilo več nobenih izjem. Zopet so me vpoklicali, naj grem branit .cesarja in domovino'. V mornarici sem ostal do konca vojne. Kot kurjač sem delal na raznih ladjah, končno pa sem prišel 24. aprila 1918 na veliko bojno ladjo Szent Istvan. Služba na tako veliki in sodobni ladji je bila res velika čast, vendar smo bili kurjači in strojniki, ki smo delali globoko v notranjosti ladje — osem metrov pod morsko gladino — ob kaki hujši pomorski nezgodi že vnaprej zaznamovani kot žrtve. In to se je žal res zelo kmalu tudi zgodilo. Kapitan fregate Costanzo Ciano je bil v italijanski mornarici zadolžen za organizacijo enot hitrih torpednih čolnov MAS. km GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČI - MALA A -LJUBLJANA 20. XI. - 1. XII. 1980 PREDPRODAJA. INEX: TITOVA 25 LJUBLJANA PRIDE K NAM Svoj divji ples na konjih bodo kavkaski konjeniki zaplesali tudi v L Veliki moskovski cirkus prvič v Ljubljani Cirkus — umetnina Skoraj neverjetno je, pa vendar je res. Veliki moskovski cirkus, katerega si v Moskvi lahko ogledajo le redki srečneži, ki si pribore vstopnico, prihaja te dni v Ljubljano. Mesec dni je navduševal v Beogradu, potem še mesec dni v Zagrebu in Splitu, dobrih deset dni bo pa med nami. Kakšen je pravzaprav ruski cirkus, da tako slovi po svetu? Saj velja poleg kitajskega za najboljšega na svetu! Tradicijo ima ruski cirkus. 150-letno. Prav letos praznuje leningrajski cirkus 120-letnico, moskovski pa 100-letnico. Po oktobrski revoluciji so se ruski cirkusi povezali v državno ustanovo. Preko 6.000 artistov - umetnikov cirkuške arene šteje. Vsi so akademsko izobraženi. Posebno akademijo imajo Sovjeti za najkvalitetnejšo izobrazbo teh ljudi. S 15. letom se vpišejo v to šolo, otroci artistov pa prično s tovrstno izobrazbo* od malega, torej dobesedno rastejo s cirkuško areno in tradicija prehaja iz roda v rod. Letošnji program, s katerim prihaja veliki moskovski cirkus v Jugoslavijo, ima naslov »Olimpijski spominki iz Moskve«. Pripravili so resnično najbolj izbrane in najbolj privlačne točke in predstavo prvotno namenili za Ameriko, zaradi političnih zapletov okrog olimpijade so pa svojo namero spremenili in tako bomo namesto Amerikancev ob njihovih cirkuških umetnijah uživali Jugoslovani, zahodni Nemci in drugi. In kaj je v tem cirkusu najpri-vlačnejše? V prvi vrsti zagotovo najboljši klovn sveta, zaslužni narodni umetnik SSSR Oleg Popov. Pred kakšnim letom smo ga že lahko občudovali na televizijskih zaslonih, toda zdaj bo med nami on sam. Kar je Charlie Chaplin na filmu, to je Oleg Popov v areni, pravijo. Njegc** šale, njegova mimika, vse je enkratno. Oleg Popov bo nastope pset-meznih artističnih skupin tudi povezoval, tako da bomo lahko kp te uživali ob njem. Ena najmočnejših točk bo sevesi nastop »džigitov«, kavkaskih jtsae-cev. Ste morda kdaj brali o teav kako so med zadnjo vojno ruski kos-jeniki presenečali Nemce? Kot izstrelil s puščico, so vdrli v tabor, in p redno se je s sploh zavedel, so že opravili oddirjali. Če so Nemci le nanje, so se vrgli s konja, mrtvi, ko so pa Nemci prišli streljali nanje izpod kon, buha ... Prav take vragolije cirkuški areni. Pravijo, da morda en tak nastop naredili tad: ulicah Ljubljane. Na svoj račun bodo seveda tudi otroci, saj bo tu Mišo, pa 18 belih kužkov in V četrtek, 20. novembra čeli z nastopi, končali pa ] bra. Na gospodarskem raza bo ta več kot 2-urni nastop hali A, ki- bo ogrevana. Ne; šotora. Kajti sovjetski cirkusi pajo v zidanih stavbah, le skuj menjajo. Le še dobrih deset nastopa pod šotori. Seveda morali tudi halo A na GR za tak nastop: na streho pritrjena posebna železna k cija, na kateri bo visel trapez, njihov trapez je posebnost! b točke bodo izvedli brez mreže! Sto sovjetskih zaslužnih umetnikov bo te dni med morda je to resnično enkratna ložnost, da spoznamo njihovo s*; tovno priznano umetnost. Skoda ■ bilo zamuditi! D. Dobav Tone Peternel-Igor Spomini na leto 1941 in poljansko vstajo Zbirno središče za povezavo zaupnikov s'partijsko in frontno organizacijo v Poljanah je bilo v krojaški delavnici Jožeta Trpina v Poljanah. Pri njem sem od septembra naprej dobival vso literaturo, ki mi je bila1 dodeljena za oskrbovanje tistih sodelavcev in simpatizerjev OF, ki sem jih jaz pritegnil v delo. Prej, torej od julija do septembra, pa sem dobival literaturo od Tineta Rihtaršiča iz Poljan in od Toneta Oblaka iz Gorenje vasi. Ta je kot živinski prekupčevalec zelo pogosto prihajal v Javorje, kjer se je redno zglasil pri Grošljevih, ki so bili še od vsega začetka vključeni v delo. Ob silnem razmahu mreže zaupnikov je imela poljanska partijska in frontna organizacija v jeseni 1941 vzpostavljene zveze že na vse strani. Nimam sicer vpogleda v celotne takrat obstoječe zveze, vem pa, da je Maks Krmelj vzdrževal zvezo z organizacijo v Škofji Loki in organizatorji upora v. Selški dolini. Tone Oblak je imel zvezo z odborom v Gorenji vasi in zaupniki v Sovodnju in na Trebiji. Vinko Oblak je imel povezavo z odborom OF in zaupniki v Zireh, Tine Rihtaršič in Jože Trpin pa z menoj glede delovanja na območju občine Javorje. Maks Krmelj je tudi sam imel stike z odboroma OF in zaupniki v Gorenji vasi, Žireh, Sovodnju m na Trebiji. Med temi so bili zdravnik dr. Milan Gregorčič in trgovec Rajko Jelovčan, oba iz Gorenje vasi, Albin Cadež, Jože Kavčič in Maks Oblak, vsi iz Zirov, Anton Peternel-Klemen, Žagar iz Koprivnika pri Savodnju, Jože Kumar, mlinar < Trebije, Tomaž Potočnik, mlinar s Hotavelj m še več drugih. Kurirsko zvezo z Ljubljano prek Dolomitov pa so opravljali Janez Subic, po domače Narigarjev iz Bukovega vrha in njegov .brat France ter Martin Pohleven iz Kremenka in nazadnje tudi Maks Kalan iz Hotovlje. Pri njem je bila tudi javka za politične delavce iz okrožnega in pokrajinskega partijskega vodstva, ki so pri opravljanju svojih nalog prihajali na poljansko območje ali so potovali skozi dolino. V njegovi hiši ali v njeni bližini je bilo v letu 1941 in tudi pozneje več pomembnih sestankov. Razen opisanih zvez so obstajali še različni kanali za zveze, ki so jih vzdrževali s svojimi sodelavci posamezni zaupniki. Tako sem jaz imel od avgusta naprej stalne stike z naslednjimi sodelavci: Jankom štalcem, po domače Mešičevim iz Martinj vrha, Tonetom Mule-jem, hlapcem pri Otetu v Škofji Loki, in Antonom Kržišnikom, dijakom, sinom trgovca iz Žirov. Vsem navedenim sem redno dajal Slovenskega poročevalca in drugi propagandni material. V območju Javorjev pa sem imel povezavo in pritegnil k sodelovanju tele: Martina Kreka, mlinarja, in Janeza Tavčarja, najemnika, oba iz Dolenci";, Antona Peter-nela, po domače Ruparja, Antona Dolinarja, po domače Podbregarja in njegova sinova Toneta in Franceljna, Slavka Bogataja. Mežnarjevega, Franca Kokalja, Janeza in Lojzeta - Srakarjeva ter Janeza Kokalja, bivšega narednika, vse iz Javorjev in še nekatere iz okoliških vasi, katerih priimkov se več ne spominjam. Vsem tem sem od septembra naprej dajal v branje propagandni material. Nekateri od njih so mi tudi pridno pomagali pri odkrivanju in. zbiranju orožja in municije. Moji bratje Franc. Janez in Jože so delovali predvsem v rojstni vasi Delnice in v sosednih vaseh Podobeno in Volča. V Delnicah so uspeli zbrati v OF znaten del vaščanov, posebno zavzeti sodelavci med njimi pa so bili Janez Kisovec, Tomaž Dolenc. Franc Kržišnik in Franc Luznar. Poleg tega je imel Jože zveze tudi z nekaterimi znanci na Primskovem pri Kranju kjer je bil pred vojno v službi. Tem je dostavljal propagandni material. V Podobenem je bil vnet sodelavec zlasti posestnik Alojz Kržišnik in njegova družina, simpatizerji OF in partizanov pa so bili tudi nekateri drugi vaščani. V Podobenem je deloval tudi Pavle Kos, ki je imel zveze z organizacijo v Poljanah. Tomaž Dolenc iz Delnic pa je imel zveze in pritegnil k sodelovanju Jožeta Berganta, Zadobnika od Florjana in svojega brata Jurija Dolenca, kmeta iz Sopotnice. Vsi omenjeni in še mnogi drugi so. dobivali Poročevalca in drug propagandni material. Pomembna naloga zaupnikov in trojk je bilo v začetku proizvedovanje za orožjem in municijo ter zbiranje tega. To seveda poleg razširjanja mreže simpatizerjev in sodelavcev OF ter razpečevanja propagandnega gradiva - raznih letakov z razglasi in Slovenskega poročevalca. Da bi bili uspehi boljši, sem za javorsko območje pritegnil tudi Toneta in Franceljna Dolinarja, Podbregarjeva iz Javorjev. Imenovana sta nalogo zelo zavzeto opravljala. Obvestila sta me za vrsto ljudi, ki naj bi imeli orožje ali municijo. Z vsemi takimi sem potem stopil v stik. V nekaj primerih so zanikali, da bi karkoli imeli, v večini primerov pa sem uspel. Med drugim sta me že v juliju Dblinarjeva obvestila, da verjetno posedujeta puškomitraljeza dva fanta v Ceteni ravni in to Plazarjev in Bajtarjev. In res sta mi ta dva po dolgem obotavljanju priznala, da ju res. imata, nakar sem oba pregovoril, da sta mi ju prodala. Razgovarjal sem se z vsakim posebej, saj nista drug za drugega vedela in sta posest orožja pred ljudmi prikrivala. Plazarjev je imel skrittf* neki smreki v Starem vrhu, kamor sva ga ** iskat proti koncu julija. Za tega sem r1* 40 RM. Kakšnih 10 dni pozneje pa sen puškomitraljez tudi od Bajtarjevega in L tega še zaboj municije, za kar sem dal 5iV Jeseni mi je uspelo dobiti še 5 pušk in 3 zsl municije ter decembra zadnji dan | odhodom v partizane še jsuškomitraljei. sicer v Zetini pri Gošarju. Tam sera dobu tad] več bomb in precej municije. Za vse t sem dal 60 RM, razen tega pa je . Marjanca Grošelj iz Javorjev dala G rastra 10 kg moke. Razen nekaj pušk. ki se~ izročil v hrambo bratu Jožetu, sem vse skril na znamenje, ki je stalo za Tor hišo v Javorjih. Municijo, kolikor je zabojih, pa sem zakopal na več krajih v Grošljeve Šupe. V zvezi s sklepom političnega in voj vodstva, da je treba čimprej začeti z ol no vstajo, je bil v nedeljo dne 27. julija bližini Sv. Lenarta sestanek ^-"f** območjs Škofje Loke Selške »^M««*^ line. Sestanek je vodu Lojze Keoe^taajjfJ navzočim orisal situacijo, ki je nastala * dom Nemčije na Sovjetsko m vaniem prebivalstva z Gorenjskem in . noložsju komunisti in antifašuti. Na trn ^buo sklenjeno, ds je treba Ukoj iačet t napadi na sovražnika uničevanjem n£gove *ve «le in pa s^ nTem sabotažnih akcij m d»veraj «*r rušekjasj njem » .. k ^ bo slabilo okupatorje^ ^""^"onemogočalo izvedbo njeg^J nsčrtov. (SE NADALJVJM) J* 9.STRAN C L,A Zlata poroka Marije in Stanka Lapuh - Letos oktobra sta praz- nttvala 50-žetnico skupnega življenja 75-letna Marija in 75-fetni Stanku Lapuh iz Radovljice. Marija seje rodila r Mišačah. Stanko pa Zagrebu. Stanko se je med študijem zgodovine preživlja/ s inštruk-ni. doštudiral in kar 38 let poučeval v Mariboru. Ljubljani in v ladovljici. Med vojno se je zavzemal za napredne ideje, zato družini lapuhnvih. s tremi otroki, nikoli ni bilo lahko. Profesor stanko Lapuh P pol stoletja navdušen lovec, izšle pa so že njegove tri knjige o lovu '» živalih in povest Žena s Poljan. Oba zakonca sta danes zdrava in prijetna sogovornika, zlato poroko pa sta praznovala v krogu ^etilne družine. — Foto: F. Perdan "2 g ^> ■i -o 25 e ac c o obvladuje linijo d, izpostavljena pa je dama na liniji c. Zato bi bilo pričakovati potezo 1. . . . Del. Vendar pa je črni precenil svoje možnosti napada po drugi vrsti in ni dosledno izračunal vseh možnosti nadaljevanja. V partiji je sledilo. 1. Ld4: Tg6:! 2. Df5 De6 3. De6:+ Te6. 4. Lc3 d5!! 5. f3 Tb3 6. Th3 c4 7. Kd2 Tg6 8. Tgl d4 Črni je dosegel položaj, v katerem ima enake možnosti kot nasprotnik. Po nekaj obojestranskih netočnostih sta se tekmeca na koncu razšla z neodločenim izidom po nadaljnjih štiridesetih potezah napete igre. ŠAHOVSKE POTI IN STRANPOTI V igri se ravnamo po teoretskih napotkih, držimo se določenih pravil, ki jih uveljavljamo v neposrednem spopadu. Vendar se pojavijo na šahovnici tudi položaji, za katere ni mogoče uporabiti preizkušenega kopita, marveč je potreben temeljit račun. Še posebno v dvoreznih položajih, izpolnjenih s številnimi vezavami. Vzemimo primer na diagramu 141. Črni je v prednosti za kmeta in njegova trdnjava Diagram 141 Td2(? Trenutno je bila trdnjava koristnejša na tretji vrsti, kar se bo kmalu izkazalo. 2. La3 De7 Črni je spoznal, da nameravani odgovor 2. .. . Db6 ni primeren zaradi 3. Lf7: + Kf7: 4. Dh7: + Kf8 5. Lc5: Sc5: 6. Te3 Se6 7. Tf3+ Sf4 8. Tc7 in črni nima rešitve. 3. Tc5:! 4. Tel Sc5: Tc8 Še najbolje bi bilo sedaj 4. ... Sb3:! 5. Le7: Sel: 6. Lf6 Se2+ 7. Kh2 Sf4 8. Le5: Se6 in ni videti, kako bi beli prodrl z napadom na kralja. 5. Dh3! Ključna poteza v načrtu belega. Dama prihaja z obrobnega položaja na bojišče. Črni se je znašel v škripcu, kako razveza ti kočljivo točko c5. DVAKRAT RAZPRODANI »LASJE« Četrtkov mladinski filmski abonma je kar dobra zadeva dobremu filmu uspe zagotoviti polno dvorano in odmevnost pri občinstvu. Očitno pa so pri kranjskem Centru preteklega četrtka pozabili, da imajo večino dvorane rezervirane za srednješolsko mladino, kajti kart za »izven* so prodali prav toliko kot običajno. Občasen obiskovalec z zakonito zabeleženoi vrsto in sedežem, skratka z legaliziranim mestom pod soncem, bi že na kratko opravil z onim, ki si vstop ilegalno pribori s prijateljevo karto pod okni toaletnih prostorov, če bi le-ta sedel na njegovem prostoru. V pogojih, ki pa so vladali v četrtek — na sporedu je bil filmski hit za mlade, musical »Lasje* — pa bi biljerterjeva intervencija kaj malo zalegla. Stalni aboni-ranec se je trdno vgnezdil na svoje rezervirano mesto, občasni pa je lahko le apatično primerjal identičnost svoje in svojega četrtkovega nasprotnika karti. Po daljšem obotavljanju, ko je imel domala vsak sedež, je bila obiskovalcem povsem jasna zakonitost »presežnega povpraševanja*, ki so ga v kinu Center pač rešili z dvojno ponudbo. Če so si pri vsem tem v kinu Center mislili, da se bodo mladi že sami znašli, so se res. Morda bolj v prvih vrstah, od koder se je musical sicer slabše videl, akustični užitki obiskovalcem pa niso bili prav nič okrnjeni. Organizirane skupinske oglede, abonmajske karte, rezervacije in podobno bi v kinu Center skorajda morali predvideti. Tokrat, ko so -bili obiskovalci mladi in bolj »z malim zadovoljni*, se je končalo brez hude krvi. Kaj pa drugikrat? Prvo mesto za KS Grad Cerklje - Tudi letos je turistično društvo Cerklje organiziralo tekmovanje o najbolj urejeni krajevni skupnosti na območju turističnega društva. Po pregledu urejenosti objektov, stanovanjskih stavb, poti, obcestnih tabel, odlagališč smeti, urejenosti >in čistoči voda in obrežij ter o urejenosti'hišnih vrtov in kmetij je komisija podelila prvo mesto krajevni skupnosti Grad, ki je za dve točki prehitela krajevno skupnost Cerklje, ki je na drugem mestu s 432 točkami. Tretja je krajevna skupnost Brnik s 407 točkami, četrta Poženik s 399, peta krajevna skupnost Zalog s 383, šesta krajevna skupnost Velesovo s 377 in sedma krajevna skupnost Šenturska gora s 355 točkami. Hkrati pa je komisija iz vsake krajevne skupnosti nagradila po pet gospodinj. Nagrade bodo podeljene na letni konferenci turističnega društva Cerklje, ki bo konec meseca januarja prihodnje leto. J. Kuhar Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (66. zapis) Učeni jezikoslovec in po Dalmatinu gotovo eden najboljših prevajalcev Svetega pisma je bil gotovo Jurij Japelj (oče njegov se je še podpisoval kot Apel), ki je bil rojen v Kamniku 11. aprila 1744, prav v srcu starega mesteca. Tam, kjer so pozheje postavili lepo Polčevo hišo (Maistrova ulica St. 3). Spominska plošča, vzidana v pročelje stavbe, pove: V hiši, ki je stala na tem mestu, se je rodil Jurij Japelj, pisatelj in preporoditelj slovenski (1744 do 1807) HUZARJI V NAKLEM Jurij Japelj je duše pasel v mnogih gorenjskih vaseh. Tako je bil nekaj let tudi v Naklem pri Kranju, odkoder je znana mikavna anekdota. Kot naklanski župnik je pridigal nekoč veliki množici, ki se je zbrala kar pred farno cerkvijo. Prisotnih je bilo tudi precej poljskih in slovaških huzarjev, ki so se prav tedaj zaradi vojnih dogodkov mudili v vasi. Ko je Japelj po maši in pridigi prišel med vojake, so mu le-ti brž zatrdili, da so skoro ves njegov govor razumeli. Ta dogodek je bil jezikoslovcu in slavistu Japlju trden dokaz za trditev, da slovenščino lahko razumejo vsi drugi Slovani, ker je slovenščina pač prvotni in najstarejši slovanski jezik. V njej se imena stvari najlepše prilagajajo naravi teh stvari. Slovenščina je enakomerna, kakor najstarejši jeziki sveta, npr. grščina, he-brejščina. Slovenščina je slikovita in kaže pravi pomen bolj v podobi, ne pa v dobesednem smislu. Sploh pa odlikuje slovenščino neka posebna preprostost v vseh delih govora. Tak navdušenec za materino govorico je bil že pred dvema stoletjema naš Kamničan Jurij Japelj! PERPETUM MORILE Seveda pa so Japlja zanimale še druge stvari, ne le lingvistične. Tako se je v prostih urah ukvarjal s sestavo perpetum mobila - naprave, ki naj bi nenehno delovala sama od sebe^ brez dovajanja energije. Bil pa je Japelj tudi znan sadjarski strokovnjak in vrtnar. Zaradi njegove učenosti — obvladal je poleg klasičnih jezikov tudi italijanščino, francoščino, angleščino in skoraj vse slovanske jezike — ga je avstrijska vlada imenovala za glavnega nadzornika vseh šol na Kranjskem. Iz Naklega je Šel Japelj leta 1799 v Celovec za ravnatelja tamkajšnjega semenišča. Ko pa je dne 11. oktobra 1807 zvedel, da je bil izvoljen za tržaškega škofa — je omahnil v smrt, zadet od kapi. . . DR. JULIJ POLEC Hiša, v katere pročelje je sedaj vzidana Japljeva spominska plošča, je bila last znanega kamniškega zdravnika dr. Julija Polca. Le-ta je dal Japljevo ploščo izdelati na svoje stroške že leta 1941. Vendarle zaradi vdora okupatorja plošča tedaj ni bila vzidana, pač pa mm Šl SS 1 aaj ssš *IS * m m m i Polčeva hiša v Kamniku (Maistrova ul. 3) z Japljevo spominsko ploščo (spodaj levo). shranjena na podstrešju. Vkljub temu, da je hišo zasedel gestapo in imel v njej svoje pisarne in mučilnice, plošča ni bila odkrita ter je tako srečno dočakala čas, ko je po osvoboditvi bila lahko vzidana — hiši v okras, Kamniku v ponos. Dr. Julij Polec je bil kot znan aktivist OF — partizanski zdravnik — ustreljen dne 31. januarja 1944 v Šentvidu nad Ljubljano, družno s skupino 14 Kamničanov — talcev. O tem nenavadnem možu, resda nekoliko bolj samosvojim, bo morda le še utegnilo kdaj steči kaj več tehtnejših besed. Sploh pa o tragediji skupine kamniških izobražencev, ki so morali umreti pod streli gesta-povcev skupaj z dr. Polcem. OB MUČENIKOVEM GROBU Ze tretjič jemljem v misel Mirka Dernovška (glej zapis z dne 17. 6. in 5. 9. 1980), ki je bil mučen vprav v Polčevi hiši, ki jo je zasegel kamniški gestapo in v njej zasliševal in mučil naše rodoljube. Za Dernovška, ki je bil znan vodilni funkcionar OF, sem dne 17. junija 1980 zapisal, kako zapuščen je njegov grob na mekinjskem pokopališču. — Ko pa sem nedavno, po Dnevu mrtvih, spet bil v Mekinjah, sem videl, da je Dernovškov grob sedaj lepo urejen, nič več zapuščen, da ima novo marmorno ploščo s pozlačenim napisom in da je grob poln živega cvetja — skratka: zelo lepo in estetsko urejen grob! — Za vse to je poskrbel pionirski odred podružnične mekinjske osnovne šole. Vsekakor hvala in priznanje vrlim pionirjem, njihovi tovarišici učiteljici in kamnoseku, ki za svoje delo ni zahteval od otrok plačila! No, sedaj je lahko na potezi kamniška borčevska organizacija: predlagam, da v pročelje Polčeve hiše (Maistrova ulica št. 3) vzida obeležje, ki bo povedalo, da je bil prav v tej hiši mučen in dne 8. decembra 1943 ubit vodilni funkcionar kamniške organizacije Osvobodilne fronte tovariš Mirko Dernovšek. Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski mt asi ta kar prikliče tnali Ošbeta in ostale po aaj a rttzno opremo za moške posle. Medtem _l kupnje in izbira, jim krošnjmr razklada, km j je _a aovesja olišal. Nmjvmznejte, kar jim je povedal, je rJt to, da je rojakn pred Celjem, v kateri je bil tudi *H4 Marko, pregnmlm Vitovčeve čete in da se možje Na nnejo domov. Ta novica jih nemalo razveseli, ko [Hse dsnaisHP da gospod ne najde ljubljenega sina, je mm '— ******* \. f is \ i •S. Naposled zbere krošnja r svojo kramo in se poslovi. »Stojte, nekaj pa bi bil skoraj pozabil, le za lasje manjkalo!« se obrne ie na vratih s temi besedami. »Kaj, ko bi kdo izmed vas poklical vašega gospoda, naročeno mi je, naj mu nekaj povem.« »Gospod ne pridejo dol, morate k njim, ali pa povejte meni, da jim naznanim,« je rekel Ožbe. »Povejte mu, naj pride-če želi. Krošnje ne bom več odlagal, moi pa mi je velel, da moram povedati le njemu.« Peter naposled pride in škilavo pogleda krošnja rja. 63. Marsikoga je zanimalo, kaj bo tujec povedal Petru, a te na njegov pogled se vsi umaknejo, »Kaj hočeter« vpraša osorno krošnjarja. »Doli v hosti sem srečal človeka, rjavega in hudogledega, da bi se ga bil kmalu ustrašil. Ta mi je naročil, naj vam povem, da pridete dre vi dol pod skalo — morate že vedeti, kje je — pa da prinesite s seboj tisto, kar ste mu dvakrat obljubili. Ko bi se ne domislili, mi je rekel, naj vam imenujem — vendar sem že pozabil, koga.« EMflBBaaaaaj GLASIO. STRAN. ŠPORT TOREK, 18. NOVEMBRA i! Plavanje Vedno boljši rezultati KRANJ - V četrtem kolu letošnjega zimskega plavalnega mnogoboja PZ Slovenije ao bili v zimskem bazenu v Kranju ponovno doaeteni dobri rezultati. Plavalci in plavalke Radovljice in kranjekega Triglava plavajo iz kola v kolo bolje. Tokrat ao vai nzatopili v disciplinah 200 m mešano in 100 m hrbtno. Po pričakovanju »o prva mesta zasedli tekmovalci, ki so te v prejšnjih treh kolih in v letni sezoni v Sloveniji in Jugoslaviji igrali vidno vloge. Razveseljivo je, da tudi najmlajši, ki so te preskočili starostno kategorijo, hitro napredujejo. Rezultati - 2Nn mešano - ml. pionirji B — 1. S. Jeric 3:02.5, 2. B. Rus 3:M,1. S. Demšar 3:1*4; mL pionirji A — 1. Prislan 2:40,1, 2. Mrkaič 2:424, 3. B. Marenčič 2:47,1; st. pionirji - 1- KadoiC MM, 2. A. JociC 2:24,4, 3. Veličkovič 2:26,4; mladinci - 1. D. Petri« 2:10,0, 2. Celar (oba Triglav) 2:21,1. S. Jttg 2:21,*. 4. Cilenšek (oba Radovljica) 2:68,0; dlani - 1. B. Petri« 2:16,6. 2. GloboCnik 2:224, 3. Koželj 2:32.4; ml. pionirke B - 1. Kalan .1:00.6. 2. Ssvinsek 3:91.2. 3. Marjana Mohorič 3:37.1; ml. Sionirke A - 1. Marjeta MohoriC 2:53.5, 2. tetner 3:12,6, 3. Valant 3:15,0; st. pionirke - 1. Praprotaik 2:32,7. 2. Rebolj 2:37,6. 3. Kosirnik 2:27.3; mladinke - 1. Berložnik 2:38,0; Članice - Bertoncelj 2:54,4; 100 m hrbtno — ml. pionirji B - 1. S. JociC Sindikalno prvenstvo v plavanju KRANJ - Komisija za sport pri občinskem sindikalnem svetu Kranj bo v sredo in četrtek v zimskem bazenu v Kranju organizirala letošnje občinsko sindikalno prvenstvo za ženske in moške v plavanju. - Ženske bodo imele svoje prvenstvo v sredo s startom ob 16. uri, v Četrtek ob istem Času bo start moških. To prvenstvo sodi v okvir štirinajstih letnih sindikalnih iger obCine Kranja. V lanskem tekmovanju je bila pri ženskah v moštvenem delu najboljša Planika, pri moških so največ točk zbrali (»krasi. Iskraši pa so bili tudi zmagovalci v skupnem moštvenem seštevku. dh V Loki sejem smučarske opreme SKOPJA LOKA - V telovadnici osnovne šole Petra Kavči ća v Škofji Loki bo S K Alpetour organiziral v nedeljo, 23. novembra, sejem rabljene smučarske opreme. Vsi tisti, ki hočete prodati rabljeno smučarsko opremo ali jo zamenjati za boljšo, boste to motnost imeli v nedeljo v Skoffi Loki. Sejem bo odprt od 6. ure dalje. H 1:33.3. 2. Demšar 1:37.1, 3. Rozman 1:37.2; ml. pionirji A - 1. Prislan 1:14,0. 2. Mrkaič 1:184, 3. B. Marenčič 1:214; st. pionirji - i. Veličkovič 1:08,8. 2. B. Bešter 1:10,8. 3. KadoiC 1:124; mladinci - 1. D. Petrič (Triglav) 1:00.3. 2. Jug (Radovljica) 1 08,6. 3. Celar (Triglav) 1:104. 4. Cilenšek (Radovljica) 1:18.0; člani - 1. B. Petrič 1:05,8. 2. Koželj 1:17.4. 3. dobočnik 1:17.6; ml. pionirke B — 1. Saviašek 1:20.0. 2. Kalan 1:84.7. 3. Marjana MohoriC 1:47,0; ml. pionirke A — 1. Marjeta MohoriC 1:254. 2. Stetner 1:33.1. 3. Valsnt 1:33.3; st. pionirke - 1. Kosirnik 1:134, 2. Pra-protnik 1:10.7. 3. Rebolj 1:17.0; mladinke - 1. Berlotnik 1:18.4; članice - Bertoncelj 1:28.0. «ih Malčki prvič na krosu TRŽlC — Kljub temu. da se je .sezona jesenskih krosov že končala, so delavci TKS in skupnosti otroškega varstva Tržič pripravili v Rocevnici prvo občinsko prvenstvo malčkov vzgojnovarstvenih ustanov iz tržiske občine. Na finalni prireditvi je nastopilo 1(17 mladih tekačev, v pred tekmovanju pa vsi. ki tekmujejo za Športno značko, to je 208 fantov m deklet rojenih leta 1974 in 1975 Prvenstvo |e potekalo v izredno lepem vremenu, progi pa sta bili dolgi 200 in 250 metrov Rezultati: letnik 1975 (fantje in dekleta mesanot: 1. Moj« a Aljančič. 2. Simon Zupan. :( Karmen Kosir (vsi Deteljica). 4. Aljoša Krohne (Kunrfek). 5 Irena T^mažir (Deteljica): letnik 1974 — fantje: 1. Uroš Lauseger. 2. Jzidor Jerman I oba Deteljica) '.i. Tomaž Soklk' (Grad). 4 Boštjan Teran. 5. Bojan Hudobtvnik (oba Deteljica); dekleta: I. Damjana Mlinaric (Deteljica). 2. Romana Teran (Kurirček). -I. Crska Ude, 4. Barbka Spehar (obe Deteljica) in 5. Saša Ličen (Kurirček) ekipno: 1 Deteljica 120. 2 Kurirček 911..1. Palček 50.4 Grad 40. . . , 1 Kikel ROKOMET Mladinci Peka drugi KRANJ — Kljub poraza so mladinci Peka v republiški rokometni ligi - center zadrtali drago mesto po desetem kolu. Z uspešno igro so zabeležili mladinci Kranja novi prvenstveni točki z zmago nad ekipo Kamnika. Se vedno ostaja neporažena Jelovica. Rezultati: Grosuplje : Ponikve 15:17 (7:8), fnles : It as Kočevje 33:17 (16:8). Kamnik : Kranj 16:18 (8:7), Ohmpija : Jelovica 13:24 (10:12UUko : Peko 17:13 (8:8). V vodstvu po desetem kolu so rukometaši Jelovice brez poraza z 20 točkami pred Pekom, ki jih ima 14 in 1 ml ceom. ki jih ima 12 točk. Četrti so Kammčani. peti Kranjčani, obe ekipi imata po deset točk. zadnji enajsti pa j« Itaa-Kocevje z dvema točkama. .). Kuhar Ženska rokometna vrsta Preddvora ie nekaj let uspešno nastopa v slovenski rokometni ligi. Tudi v letošnjem jesenskem delu so dobro igrale, saj bodo prezimile na odličnem tretjem mestu. V tej ženski ligi vodi Mlinotest iz Ajdovščine. Ima devetnajst točk. Na drugem mestu so ro-kometašice Pr Drave, na tretjem pa so Preddvorčanke. Ti dve moštvi imata le dve točki manj kot prvouvrščeni Mlinotest. V pomladanskem prvenstvu se obeta razburljiv finiš za prvo mesto. Kandidat za prvaka so tudi Preddvorčanke. (dh) — Foto: F. Perdan 0 Zbor vaditeljev učiteljev trenerjev smučanja SZS Kranj VABIMO VAS NA VI. KRANJSKI ZIMSKOŠPORTNI SEJEM ki bo od 20. — 23. novembra v hali A Gorenjskega sejma SEJEM BO ODPRT: v četrtek, petek: od 14. do 19. ure v soboto, nedeljo: od 9. do 19. ure PROGRAM SEJMA: - komisijska proda a rabljene zimskoSportne opreme (smuči, palice, čevlji, d sa ke, sanke, konfekcija). - prodaja nove z.mskoftportne opreme, - vse o tekih, si rehodth na smučeh, - turistična ponudba - tečaji smučanja, - varnost n;. * fjsti. - zimski v te«. „ r f , , f , , , , . , , .. , , - filmi Koncert za smučarje LJUBLJANA - Nedeljski dnevnik in Radio Ljubljana bosta kot pomoč našim alpskim smučarjem priredila v Hali Tivoli v Ljubljani in dvorani Golovec v Celju »Beli koncert vseh časov. Pomagaj.« Na tem koncertu, ki bo v Hali Tivoli v nedeljo, 23. novembra ob 17. in 20. uri. bodo sodelovali jugoslovanski reprezentance in reprezentantke A in B. Pred startom v novi tekmovalni sezoni se bodo zadnjic predstavili ljubiteljem smučanja v Ljubljani in Celju. Vstopnina je 100 dinarjev. Vstopnica bo značka. Na prireditvi, na kateri bodo nastopili Milanka Bavcon, Nataša Dolenc. Marjan Kralj, Vili Vodopivec, Dare Mili«, Ladko Korošec, Milan Stante. Majda Sepe. Ditka Haberl. Tatjana Dremelj, Janko Ronret, Andrej Sifrer. Oto Pestner, Alfi Nipič, Alenka Pin-taric, Peter Ternovlek, Janez Hočevar-Rifle, Mapet show, (TeT, Rifle, Marta Pestator in Brane Ivane), Pepel in kri, New swing kvartet. Dvanajsto nadstropje, Prelom, Veseli Plansarji, Pletenina show, bo zapel tudi metani zbor A moške in ženske alpske reprezentance pod vodstvom direktorja reprezentanc Toneta Vogrinca. Znano je, da Jurij Franko ni samo dober smuCar, temveč Jurij tudi poje. Spoznali ga bomo kot kantavtorja. Jurij igra tudi na kitaro in orglice, pa tudi ostali niso v tem poslu slabi. Gorenjski ljubitelji smučanja lahko vstopnice kupijo v turističnih poslovalnicah Alpetoura v Škofji Loki in Kranju. V ceno vstopnice je vštet tudi avtobusni prevoz iz Škofje Loke in Kranja na prireditev in nazaj. Kot so povedali na tiskovni konferenci, gredo vstopnice dobro v prodajo. Nekatere delovne organizacije so jih naročile v velikih količinah. V tovarni Elan so jih kupili 200. Ne bi bilo napak, da bi to storile tudi delovne organizacije v Škofji Loki, Kranju, Tržiču, Radovljici in na Jesenicah. -dh Uspešen posvet V soboto »o se v Iskri Elektromehaniki na Laborah zbrali organizatorji športne rekreacije iz vse Slovenije. Enodnevni seminar je organiziralo Društvo organizatorjev športne rekreacije, udeležilo pa se ga je okoli sedemdeset organizatorjev športne rekreacije. Najbolj zanimiva in obenem glavna tema seminarja je bil »Posebni odmor med delovnim procesom«. Tak način rekreacije delovnih ljudi med delovnim časom so v Iskri tudi sami pokazali, dejstvo pa je, da bo potrebno Se veliko dela na vseh področjih, da si bo rekreacija na tak način utrla pot v delovne kolektive. Tako bo potrebno upoštevati naravo dela v posameznih DO, pogoje (hrup, prostor, svetloba) in seveda rekreacijo pripraviti načrtno. Bistveno pri tem je, da bo odločilna zavest delovnih ljudi, ki morajo tak način sprejeti sa svojega. Seminar je kot posvet organizatorjev iz vse republike uspel. M.Subir KRANJ - DOMAĆINI BI LAHKO ZMAGALI - SKL - moški Triglav : Kraški zidar 70:74 (32:34), dvorana na Planini, sodnika Gre goric, Stvarnik (oba Velenje), gledalcev 400. TRIGLAV - Erlah 6, Traven 22, Košir 4, Horvat, Sajovic, Skubic £. Metelko 2, Bidovec 5, Zupan 22, Fartek, Skrjanc. KRAŠKI ZIDAR - Krt 2, Novak 2, Meden 8, Brezec 29, Supič 2. Strnat 13, Marvič 4, Segš 14. , Gostje iz Sežane so s precej sreče iz Kranja odnesli točki. Igra seje razživela že takoj po začetnih žvižgih sodnikov. Gostje so kaj kmaJu prišli v vodstvo. Toda domačini so se zbrali in razliko hitro nadoknadili in povedli za šest točk. Po vodstvu so naredili nekaj napak in gostje so odšli na odmor z minimalno prednostjo. Skoraj enaka slika se je gledalcem ponudila v nadaljevanju. Gostje saspe t povedli, domačini so jih ujeli, a za zmago so bili premalo zbrani. Poraza ne gre jemati tragično, saj je za dober trening, ki prinaša uspehe, še dovolj časa. (dh) - Foto: F. Perdan Gorenjci v ligaških tekmovanjih KRANJ — Medtem ko so nogometaši v slovenski ligi imeli prisiljen odmor, saj so igritčs se vedno zasnežena, so ostali ligasi nadaljevali s tekmovanji. Gorenjski ligasi v hokeju, rokometu, odbojki in košarki so tokrat spet imeli polne roke dela, da so premagovali svoje nasprotnike. Eni so bili pri tem uspešni, drugi ne. ROKOMET - Ženska vrsta Alplesa je tokrat v dvorani na Podnu gostila moštvo Olimpije. Po letošnjih dobrih igrah Alplesa smo pričakovali gladko zmago A tokrat so bile Ljubljančanke boljše in premagale gostiteljice. Danes, 18. novembra, ob 10. uri Alples na Podnu gosti žensko vrsto Union Dalmacije. V zaostali tekmi moške slovenske lige je tokrat tržiiki Peko v igri s Prulami zaigral dobro in goste iz Ljubljane premagal. Izida - Alples : Olimpijs 12:17 (4:7). Peko: Prule 24:20 (15:10). KOŠARKA - V drugi zvezni košarkarski ligi za ženske so Zirovke tokrat gostile doma moštvo Mursa. Gostje so bile boljše in zasluzeno is 2irov odhajajo s točkami. V slovenski ženski ligi so tokrat igrale le Je-seničanke. V Radencih so bile le za dva kosa »prekratke«, da bi premagale domačinke. Kranjski Triglav je doma moral v drugem kolu priznati premoč Kratkemu zidarju, medtem ko so loški košarkarji z dobro igro premagali »o* lan jek o K le k tro Kamničani so gostovali v Trbovljah in izgubili Rado« uspelo le remizirsti. Čeprav so Jeseničani gostovali v Ljubljani, jim Tivoli ni bil dostojen nasprotnik. Lepo zmago so na gostovanju dosegli hokejisti ljubljanske Olimpije, Partizan pa je visoko odpravil Vojvodino. V slovensko hrvaški hokejski ligi je kranjski Triglav tokrat v tretjem kolu v Ljubljani gostil Prevoje. Prevojčani. ki so bili v pripravljalnem obdobju bolj malo na ledu, se niso mogli dostojno upirsti boljšim Kranjčanom. Tudi izid tega srečanja je pravi prikaz premoči na ledu. Izidi - Tivoli : Jesenice 3.14 (1:6, 2:8. 0:2), Medvesčak : Ollmpija 1:8. (1:3. 0:3. 0:0). Celje : Crvena zvezda 4:4 (1:1. 2:1, 1:2). Partizan : Vojvodina 19:2 (5:1, 8:1. 8:0); Prevoje : Triglsv 2:24 (0:8. 1:11, 1:6). V prvi ligi so se vedno v vodstvu Jeseničani, ki imajo 21 točk. drugouvrsčena Olimpija jih ima 18. na tretjem mestu je beograjski Psrtizan s 13 točkami. V slovensko hrvatki ligi po nepopolnem tretjem kolu vodi Triglav is Kranja, ki ima •Uri točke. Enako Število točk in s tekmo manj so na drugem mestu Krsnjskogorci, •Url točke pa imajo tudi na tretjem mestu hokejisti zagrebške Mladosti. •dh Trgovsko podjetja Pregledna tekma skakalcev PLANICA - Jugoslovanski smučarski skakalci, mladinci in člani, ao iate nstili soboto in nedeljo za pregleda« tekmo. Na 60-metraki skakalnici v Plenici je nastopilo v obeh konkurenca! petintrideset tekmovalcev. Skoki so bili za ta čas dobri, čenra« jih imajo vsi na snegu bolj nmaJo. Pri mladincih je bil najboljši Suzič. pri članih pa je zmagal Ulaga. Dobri uvrstit« sU si s po enim padcem zapravi« NorčiČ in fienedik. Jugoslovanski skakalci bodo na treningu v Planici trrtrft tudi v tem tednu. Pri vadbi se jim bsd» pridružili tudi najboljši Avstrijci t* Francozi. Rezultati - člani - i. Ulaga 313,1 (67-80,5), 2. Zupan 212.3 (58- 58.0.1 Tepei 208,1 (58,5-57). 4. Komet 205.2 (68,6 do 57), 6. Baje 204,3 (88- 57,». 8 Žagar 100,8 (58 - 88); mladinci - 1 Suzič 100.1 (84-84), 2. Šinkovec 105.4 (52,5 do 64.5), 3. Novak 187.8 (48-4«. 4. Gstpirc 182.0 (48 - 40). 6. Urbane* 182,0 (46.5 - 60). 8. Pire 161,8 (4T-6* »vljičani so v drugi slovenski ligi zahod gostovali v Idriji in s domačini ostali praznih rok. Jeseničani so bili doms bolj uspešni, saj so dobili srečanje s Postojno. Izidi - ženske - Alpina : Mursa 67:70 (38.-34), Rogalka : Jesenice 60:80 ( 32:24); motki - Triglav : Kratki zidar 70:74 (32:34), Lokainveat : Elektro 83:81 (87:45), Rudar : Kamnik 05:83 (48:43), Idrija-Cerk no : Radovljica 71:61 (33:33). Jesenice : Postojna 81:77 (34:38). ODBOJKA - Blejaki odboikarji v prvi zvezni ligi B nadaljujejo z dobrimi igrami. Tokrat so ns domačem terenu odpravili moštvo Borova. Tudi odbojkarice Bleda ao se v drugi zvezni ženski ligi izkszale. V kvalitetni igri so slavile z Marčano. V motki slovenski ligi so mlsdinci Hleds prvič zmsgali. Gostovali so v Ljubljani in U***J11 ugoden izid z Narodnim domom. Triglav je gostoval v Zabreznici in moral je priznati premoč Železa r ju. Gorjanke so v slovenski ženski ligi brez težav premagale vrstnice Krke, Jeseničan he pa so položile orožje v igri na gostovanju. Tokrat so jih premagale odbojkarice Mežice. Izidi - moški - Bled . Horovo 3:2, Narodni dom ; Bled 2:3, Železa r : Triglav 3:2-ženske - Bled : Marčana 3:2, Mežica : Jesenice 3^0. Gorje : Krka 3: t. HOKEJ — Značilno za enajsto kolo prve zvezne hokejske lige je, da so hile.spet doseženi visoki izidi. Favoriti za zmage v tem kolu ao brez težav in visoko zmagovali. Le Celjanom je v igri v beograjsko Zvezdo EU** za Kranj, Titov trg 7 ZIMSKA OBLAČILA nudimo na tri ali aastmat*čno odplačilo: ženska oblačila v Salonu žantkih oblačil, Titov trg 7 moška oblačila v Salonu moških oblačil. Titov trg 7 v prodajalni Babv. Titov trg 23 v prodajalni Konfakcija na klancu, Vodopivčava 2 otroška oblačila v prodajalni Pepalka. po znižanih cenah Vodopivčava 7 tudi na OPREMLJANJE VAŠEGA STANOVANJA misli ELITA! poBtaljnina, zavaoe praproge •in tal** • dbtog*' itison' v prodajalni BALA Cankarjeva 10 otroška oblačila ženska in moška oblačila po znižanih cenah TMEK, 18 NOVEMBRA 1980 11. STRAN G L, AS Kmetijsko živilski kombinat Kranj, z n. sol. o. Kranj, C. JLA 2 TOZD KOMERCIALNI SRVIS KRANJ na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja dela oziroma naloge v novi samopostrežni trgovini v n: ^TRGOVSKI POSLOVODJA ŽIVILSKE STROKE aa vodenje dela v poslovalnici . Posebni pogoji: — 1 leto delovnih izkušenj PRODAJALEC ŽIVILSKE STROKE (9 delavcev) za prevzem in izdajo blaga (3 delavci) Posebni pogoj: - 1 leto delovnih izkušeni za vodenje blagajne (2 delavca) Poeebni pogoji: — Meto delovnih izkušenj Nastop dela 1. marca 1981 oziroma po dogovoru. Kandidati naj pašHejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh po akta vi. Tovarna obutve TRŽIČ Delavski svet TOZD nakup in prodaja na debelo KOMERCIALA n. sol. o. Tržič razpisuje dela in naloge delavca a posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODENJE PRODAJNEGA SEKTORJA [ Pegeji za sprejem. - diplomirani ekonomist, diplomirani inženir organizacije dela in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu, fe* ekonomist, inženir organizacije dela in 9 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvo - iola za poslovodne kadre, * aktjvno znanje dveh svetovnih jezikov, pogoji za opravljanje zunanje trgovinskih poslov po veljavnih predpisih, posebne zahteve: - sposobnost vodenja in organiziranja, - samostojnost pri delu, - sposobnost sodelovanja, - prizadevanje za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov Kaadjdati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnje-vaaja sabtevanih pogojev v 15 dneh po objavi Tovarni obutve Peko Trti*. 0 izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Ishrani kandidat združi delo za nedoločen čas za fctJriletni mandat. Ind natrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE objavlja nmaladnja prosta dela in naloge: 1. REZKALCA za dela na re skalnem stroju Pogoj: — 3 letna poklicna šola kovinske stroke — smer rezkalec, — zaželene ustrezne delovne izkušnje, — 2 mesečno poskusno delo Lahko se prijavijo tudi kandidati s končano poklicno šolo kovinske stroke, ki so se pripravljeni priučiti za dela na rezkal-nem stroju. a 2. DVEH ČISTILK aa.Čiščenje proizvodnih in pisarniških prostorov, Pogoj: — starost nad 18 let, — delovne izkušnje so zaželene, vendar niso pogoj giaeidari naj plamene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev riMliilj v 19 dneh po objavi na naslov Iskra Elektromehanika ataai, Kadrovska služba, Savska loka 4, 84*0© Kranj. Kovinsko podjetje ŽELEZNIKI Razpisna komisija sa imenovanje individualnega poslovodnega organa, razpisuje prosta dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (DIREKTORJA DO) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni v ZZD, izpolnjevati še naslednje pogoja: - končana višješolska izobrazba strojne ali druge ustrezne smeri z najmanj 3 letno prakso na vodilnih delovnih nalogah, • srednješolska izobrazba stroine ali ekonomske smeri z najmanj 5 letno prakso na vodilnih delovnih nalogah v kovinarsko predelovalni industriji, - imeti mora organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja, - da je moralno politično neoporečen. Pri izbiri kandidatov bomo upoštevali tudi pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki v Občini oziroma SRS. Mandat individualnega poslovodnega organa traja 4 leti. Prijave je treba poslati priporočeno na gornji naslov s pripomho »Razpisni komisiji« za imenovanje individualnega poslovodnega organa«. Poleg prijave morajo biti priložena se dokazila za zahtevane pogoje, lok za vlotitev prijav je IS dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni v J# dneh od preteka roka za vložitev prijav. /J2\ 2ivila Veletrgovina Kranj POPRAVEK »Razpisna komisija pri delavskem svetu DO Živila Kranj objavlja popravek razpisnega pogoja pod prvo alineo in se pravilno glasi: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri« Objava razpisa je bila. objavljena v petkovi izdaji dne 14. 11. 1980. TEMELJNO SODIŠČE V KRANJU Predsedništvo Na podlagi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge STROJEPISKE za katere se pri opravilih zahtevajo navedeni pogoji: — 4 letna srednja administrativna šola ali 2 letna administrativna šola, — delovne izkušnje z najmanj 300 udarci v minuti, — delavka brez delovnih izkušenj najmanj 200 udarcev v minuti, — 3 mesece poskusne dobe Delavka, ki bo sprejeta na delo na temeljno sodišče, bo združevala delo za nedoločen čas. Interesen tke naj v 15 dneh vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjenih pogojih na naslov Predsedništvo temeljnega sodišča v ■Kranju, Ulica Moše Pijade-ja 2. Kandidatke bodo o izbiri obveščene v 15 dneh po preteku roka za prijavo. AUTOCOMMERCE TOZD hotel Kranjska gora HOTEL KRANJSKA GORA. bivši HOTEL ALPE ADRIA v Kranjski gori sprejme k sodelovanju KVALIFICIRANO KUHARICO za nedoločen čas' Samsko stanovanje je zagotovljeno. Kandidatke naj pošljejo pismene prijave na naslov autocommerce hotel Kranjska gora v Kranjski gori. A CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo cesta II /319 na odseku GABERK-VISOKO v Poljanski dolini zaprta za ves promet vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure, in sicer do 30. 12. 1980. Popolna zapora ceste je nujno potrebna zaradi miniranja useka (približno 3.000 kub. m) pri gradnji Uran-ske ceste. Da bi čim manj motili promet je predvideno, da bo miniranje opravljeno v 10 fazah po 300 kub. m. Material se bo zrušil na obstoječo cesto in jo popolnoma zaprl. Prva zapora bo v četrtek, dne 20. 11. 1980. Prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, da navedena dela iz tehničnih in varnostnih razlogov ne moremo izvajati med prometom TEHTNICA Podjetje precizne mehanike 64228 ŽELEZNIKI 1. Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje dela in naloge: VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA - delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Pogoji: — srednja ali višja izobrazba pravne upravne ali ekonomske smeri. — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, — družbenopolitične in moralno-etične vrline Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 (štiri) leta Kandidati naj pošljejo svoje pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15. dneh po objavi na naslov: TEHTNICA - ŽELEZNIKI, Na plavžu 79, 64228 Železniki, komisija za medsebojna delovna razmerja. O izidu bomo kandidate obvestili v 15. dneh po izteku razpisnega roka. KOGP KRANJ TOZD OPEKARNE KRANJ razpisuje DS javno licitacijo osnovnih sredstev in rezervnih delov v PE Češnjevku: 1. Drobilec za opeko Dodajač Mlirr Transportni trak din 5. kom EM razni 150.000 2. Vakum stiskalnica ILR 1 61 z EM 2,2 kw Vakum črpalka z EM 13,6 kw EM Brown Bowery 80 kw 200.000 3. čistilec gline e EM 60 kw 100.000 4. Mlin DARUVAR z EM 30 kw 80.000 5. Brusilni stroj za valje z EM 3 kw 20.000 6. Centrifugalna črpalka z EM 5,5 kw 5.000 7. Vakum stiskalnica z EM 90 kw — razstavljena % 80.000 8. OGO kuli z rezervnimi deli 5 kom a 5.( 9. Viličar LUGLI komplet 450.( 10. Odrezalna miza PAO 4 z EM 1,4 kw 40.( 11. Cirkular tračni z EM 11 kw 15.000 12. Centrifugalna vodna črpalka z EM komplet 10.000 13. Dezintregrator Neutec 72 30.000. 14. Odrezalna miza PAO 2 EM 1,1 kw 8.000 15. Stroj za izdelovanje strešne opeke 4.000 16. Gorilci za mazut, kurjenje, ventilator Marelli EM 3 kw - 4 kom 200.000 17. Profilno železo, rezervni deli, reduktorji, zobniki, klinasta jermena, le-žaji, tesnila V PE Stražišče: 18. Vibracijska miza s transportnim trakom za izd. betonskih izdelkov BELT V.6 40.000 19. Dvoosni mešalec z reduktorjem 1 kom 20.000 20. Dvoosni mešalec z reduktorjem in EM 42 kw 1 kom 60.000 21. El. vrtalni stroj ISKRA 1.000 Licitacija bo v petek, dne 21.11. 1980 ob 10. uri v PE Češnje vek. Ogled bo v četrtek, dne 20.11. od 8. - 14. ure in v petek, 21.11. od 8. -10. ure. 10-odstotni polog oziroma pooblastilo DO je treba položiti 21.11. od 9. do 10. ure na meatu licitacije. Licitira se po načelu videno — kupljeno. Of dimna Alpska modna industrija Radovljica Odbor za delovna razmerja TOZD proizvodnja pletenin Radovljica objavlja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE PLETILNIH STROJEV 2. VZDRŽEVANJE BIVALNIH STROJEV Poleg splošnih pogojev določenih v Pravilniku o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod. 1.: - dokončana srednja strokovna izobrazba tekstilne (pletiljske) oziroma tehnične usmeritve, - dokončana poklicna šola splošno ključavničarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj po možnosti na delih vzdrževanja pletilnih strojev pod 2.: - dokončana srednja strokovna izobrazba tekstilne (konfekcijske) oziroma tehnične usmeritve ali dokončana poklicna šola finomehanične usmeritve ter 3 leta delovnih izkušenj po možnosti na vzdrževanju šivalnih strojev. Določeno je trimesečno poskusno delo. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati za navedene zaposlitve naj se oglasijo v ksdrovski službi delovne organizacije ali pa oddajo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov Almira - odbor za delovna razmerja pri TOZD proizvodnja pletenin Radovljica, Jalnova 2. Razpis velja do zasedbe del in nalog. S KRANJ 32. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda. ^26. n vembra ob 15. uri v dvorani občinske skupščine Kranj 33. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda. 26. novembra ob 15. uri v dvorani občinske skupščine Kranj 31. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda. 26. novembra ob 15. uri v dvorani občinske skupščine Kranj Dnevni red Delegatska kranjska občinska skup-**iaa bo na zasedanju v sredo, M. no-vesabra aajprej izvolila kosmisije za verifikacijo pooblastil in ugotovila sklepčnosti zborov, razpravljala o zapisnikih zadnjih zasedanj in uresničevanju sklepov, nato pa obravaavala: - osnutek družbenega plana Slovenije do leta 1S85 - osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju Slovenije v prihodnjem leta - poročilo o izvajanju družbenega pisna kranjske občine za obdobje lt76— 1SSS v letošnjem leta in poročilo o izvajanju resolucije za letos - predlog dogovora o temeljih drot benega plana kranjske občine do leta ltfiS - izvajanje samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v kranjski občini - informacijo o zdraviliškem in klimatskem zdravljenja vojaških invalidov in borcev NOV v Sloveniji - izvajanje družbenega dogovora o obCinakih priznavalninah udeležencem NOV - predlo, odloka o spremembah odloka o priznavalninah - predi g odloka o spremembah in dopo itvsk odloka o proračunu občine Kranj za leto IMS - predlog odloka o določitvi upravljanja in vzdrževanja lokalnih in nekategoriziranih cest v kranjski občini - Pradlog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zezaijisC na območju, na katerem se predvideva izdelava zazidalnega nacrta Planina III - predlog odloka o splošni prepovedi prosaeta z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulta rt- zemljisC na območju, na katerem se predvideva izdelava zazidalnega nacrta Komunalna cona PrmmkovoII - predloga sklepov o izdelavi zazidalnega nacrta Planina III in Ko mam sina cona Prfmahovo II - kadrovske zadeve (imenovanje komisije sa popis prebivalstva občine Kranj, ■ptiniissht v skupiai delegatov za zbor združenega dela republiške sknpscine) Vprašanja in predlogi delegatov in delegacij bodo zadaja točka dnevnega i-eda sredinega zasedanja -borov kranjske občinske skupščin«-, ki bodo o pomembnih zadevah ocenjevanja do-mdanjign razvoja občine in planiranja razvoja v prihodnjih letih razpravljali na skupnem zasedsnju Temelji družbenega plana kranjske občine do leta 1985 Pet let nas bo obvezoval Podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana kranjske občine do leta 1985 bodo oblikovali poseben odbor, ki bo spremljal uresničevanje dogovora in opozarjal na pomanjkljivosti — Odgovornost za s planom sprejete obveznosti — Obravnava vsa področja družbenega in gospodar- skega življenja občine liško resolucijo Po široki akciji družbenega planiranja, usklajevanja, preračunavanja in analiziranja možnosti uresničitve planiranega bo v sredo, 26. novembra kranjska občinska skupščina obravnavala in se opredeljevala do predloga dogovora o temeljih družbenega plana kranjske občine med letoma 1981 in 1985. Da bi bil predlog dokumenta delovnim ljudem in občanom kranjske občine bližji in da bi bili z njegovimi glavnimi postavkami čim bolje seznanjeni, navajamo nekatere glavne značilnosti kranjskega planskega dokumenta za prihodnjih pet let. Srečevali se bomo tudi s problematiko, ki je prisotna že v sedanjem srednjeročnem obdobju, pa je trajnejšega značaja ali pa je tako zahtevna, da ji v sedanjem obdobju nismo bili kos. Zaposlovanje je pomemben element razvoja kranjske občine v prihodnjih petih letih. Temelja-lo naj bi na naravnem prirastku, kvalifikacijska in izobrazbena sestava zaposlenih pa se mora dvigniti. Politika do kršiteljev bo ostrejša. Kdor bo zaposloval prek okvirov, bo moral za vsakega dodatno zaposlenega prispevati 400.000 dinarjev v sklad za izgradnjo družbenih in komunalnih objektov. Natančnejše naloge industrije niso opredeljene v predlogu dogovora o temeljih družbenega plana. O njih je nujen dogovor v republiki, zato pa predlog dogovora namenja več pozornosti celotni problematiki gospodarstva, ki mora dobiti drugačno sestavo, bolj vkjučeva-ti kvalitetne dejavnike razvoja in dosegati na zaposlenega in vložena sredstva višji dohodek. Ostrejša in selektivnejša bo investicijska politika, saj nam je njena nebrzdana rast povzročila doslej številne preglavice. Popolno pokrivanje uvoza z izvozom je pomemben kranjski cilj prihodnjega srednjeročnega obdobja. Ob njegovem zaključku bi moral biti v občini izvoz celo večji od uvoza. V predlogu dogovora o temeljih družbenega plana kranjske občine do leta 1085 prav tako velja posebna pozornost kmetijstvu in proizvodnji hrane, zagotavljanju pospeševalnih skladov in oblikovanju skupnosti za preskrbo, razvijanju trgovske mreže in pomoči banke pri tem, oblikovanju potrošniških svetov, kjer bo potrebno sodelovanje SZDL, povezovanju in oblikovanju do- Povezovanje z repub- Uspešno leto Zakon o sistemu družbenega planiranja zavezuje izvršne svete občinskih skupščin, da redno ocenjujejo uresničevanje družbenega plana v tekočem letu in spoznanja upoštevajo pri oblikovanju planskih dokumentov za prihodnje leto. Tako je tudi v kranjski občini. Izvršni svet je o enil uspešnost uresničevanja dmžbenega plana v zadnjem letu stdanjega srednjeročnega obdobja. Spoznanja so upoštevana v predle gih dokumentov za prihodnje siednjeročno obdobje, predloga dogovora o temeljih družbenega plana So leta 1985. prav tako pa tudi v n soluciji za izvajanje družbenega plana za prihodnje leto. Ocena izvršnega sveta o letošnjem uresničevanju sedanjega srednjeroč nega plana je ugodna. Ocena bi bila |*hko še ugodnejša, če bi bili uspehi pri uveljavljanju kvalitetnih dejav mkov razvoja in spreminjanju sestave gospodarstva večji. Tako pa p -av to ostaja ena glavnih kranjskih siabosti tega srednjeročnega obdobja. Letos je veljala še posebna po z »most utrjevanju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov, stabilizaciji in umirjanju gospodarskih tokov ter usklajevanju vseh onlik potrošnje Velika pozornost je bila namenjena družbenemu plani ranju za prihodnje obdobje, kar je bila v preteklosti večkrat slabost. Kranjčani ocenjujejo, da so te naloge uspešno uresničili in da bo tudi zaradi tega v prihodnjem srednjeročnem obdobju manj težav, čeprav prihodnjih pet let ne bo lahkih. Imenovanja Prihodnje leto bo v Sloveniji popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Občinska skupščina mora imenovati komisijo za izvedbo popisa, ki se bo začel 1. aprila. Izvršni svet predlaga za predsednika komisije sekretarja izvršnega sveta Bogdana Greifa, za člane pa Zdenka Renka. Anuško Soklič, Janeza Gra-dišarja, Gorazda Trčka. Silva Gro bovška in Ivana Kepeca. Komisija zh volitve, imenovanja in administrativne zadeve predlaga skupščini, da v skupini delegatov zbora združenega dela republiške skupščine za področje prosvete in kulture razreši Mirjano Rudolf in na njeno mesti) imenuje Marijo Stular, ki doslej deluje v skupščini na področju socialc in zdravstva Na njeno mesto pa naj bi skupščin* imenovala Lidijo Malovrh. hodkovnih odnosov med proizvodnjo, predelavo in trgovino, gostinstvu in turizmu, ki morata dobiti več kvalitetnega denarja, in drobnemu gospodarstvu. Marsikatera od omenjenih gospodarskih panog je deficitarna in jo bo nujno v prihodnjem srednjeročnem obdobju hitreje razvijati. Na osnovi realnih ocen možnosti razvoja v prihodnjem srednjeročnem obdobju so Kranjčani y predlogu dogovora že uskladili številčne kazalce razvoja. Dohodek združenega dela naj bi zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja naraščal po 6-odstotni stopnji. Sredstva za akumulacijo se bodo povečala, kar je realno ob sedanjem dinamičnem razvoju združenega dela in vlaganjih, ki bodo dala v prihodnjih letih nove rezultate. Vse oblike porabe naj bi za 10 odstotkov zaostajale za rastjo dohodka. Zaradi prenosa nekaterih nalog z republiških na občinske interesne skupnosti bo slednjim ostalo nekaj več sredstev. Za 0,17 odstotka naj bi se povečala sredstva za gradnjo družbenih objektov. Glavna naloga je gradnja centra usmerjenega izobraževanja, za reševanje svojih problemov pa bi še bolj kot doslej, seveda ob pomoči družbenega dinarja, skrbele krajevne skupnosti, bodisi s samoprispevki ali drugimi načini zbiranja denarja. Občinskega samoprispevka ne bo več. Precej denarja bo potrebpega za komunalno področje, vendar se bo na splošno delež denarja za vso porabo zaradi 10-odstotnega zaostajanja za rastjo dohodka znižal, kar je v prid akumulativno-sti gospodarstva. Urejevanje prostora in varovanje okolja sta za kranjsko občino pomembna, prav tako pa tudi razvoj družbenih dejavnosti. Sredstva za interesne skupnosti naj bi naraščala po stopnji 5,4, kar je skladno z zaostajanjem za rastjo dohodka, ki je osnova za splošen razvoj vsake družbenopolitične skupnosti. Odnos do interesnih skupnosti in njihovih nalog ter planov je selektiven in prilagojen družbenim potrebam. Poseben samoupravni sporazum bo omogočal združevanje denarja za širjenje materialne osnove družbenih dejavnosti. To je center usmerjenega izobraževanja, 41 novih oddelkov v vrtcih, ki bodo lahko sprejeli dodatnih 600 otrok, ena nova osnovna šola, kulturni in telesnokulturni objekti (domovi, igrišča v krajevnih skupnostih, priprava gradnje pokritega bazena) ter nekateri drugi objekti na tem področju družbenih dejavnosti. Zdravstvo bo v glavnem posodabljalo opremo. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter požarno varstvo so pomembni deli predloga dogovora. Do leta 1085 naj bi bila kranjska občina bogatejša za 2000 družbenih stanovanj in 1200 zasebnih hiš. To je enako kot v sedanjem srednjeročnem obdobju. Nadaljevala se bo obnova starega mesta. Več nameravajo Kranjčani vlagati v komunalo, saj njena zastarelost lahko resno ovira splošni družbeni razvoj. Razvoj krajevnih skupnosti je obdelan v posebnem poglavju. Za dve novosti gre: za financiranje strokovnega dela v krajevni samoupravi in za združevanje sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb krajanov. Na osnovi meril se bo denar delil skupnostim po programih, ki jih bodo ♦ imele, dve petini sredstev pa bo namenjenih za reševanje nekaterih posebnih problemov, iirse razsežnosti tudi za izven krajevne skupnosti. Važno področje je ljudska obramba in družbena samozaščita. 0,5 odstotka narodnega dohodka naj bi namenjali /.« to celovito in široko področje. Pod republiškim povprečjem Kranjska občinska skupščina bo v sredo, obravnavala informacijo o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju invalidov in borcev* v Sloveniji in poročilo o izvajanju dogovora o občinskih priznavalninah udeležencem NOV Zdraviliško in klimatsko zdravljenje vojaških invalidov, nosilce spomenice, narodnih herojev, španskih borcev in predvojnih revolucionarjev je v Jugoslaviji enotno urejeno. Ena od šestih pooblaščenih zdravniških komisij v Sloveniji deluje tudi v Kranju. Svoje naloge opravlja skupaj s pristojnimi organi uspešno, saj podatki govorijo, da jc bilo leta 1979 na takšna zdravljenja poslanih v odstotkih več upravičencev kot v drugih slovenskih občinah. Razen tega ima Kranj tudi druge oblike pomoči in oddiha kot na primer v domu v Strunjanu. Uresničevanje družbenega dogovora o občinskih priznavalninah pa opozarja, da " kranjski občini priznavalnine ne dosegajo republiške ravni. Leta 1962 je bil v Kranju sprejet prvi odlok o priznavalninah, kasneje pa ga je bilo treba stalno dopolnjevati. Krog upravičencev se je širil, kot na primer z borci za severno mejo, kmeti-borci itd., prav tako pa so bile uvedene nekatere nove oblike pomoči. Ko so v Sloveniji ocenjevali uresničevanje dogovora, so kranjsko občino dvakrat izpostavili: v občini je veliko število upravičencev, ki imajo priznano dobo v dejanskem trajanju, zato pa nizke stalne priznavalnine, nizke pa so tudi stalne priznavalnine zaradi številnih drugih pomoči. Zato bi kazalo stalne priznavalnine povečati, ki so sedaj 40 odstotkov nižje kot povprečno v Sloveniji. DOGOVORIMO SE Predlogi odlokov PREDLOG ODLOKA O DOLOČITVI, UPRAVLJANJU IN VZDRŽEVANJU LOKALNIH IN NEKATEGORIZIRANIH CEST V OBČINI KRANJ - Občinske skupščine so pooblaščane za določitev lokalnih in nekategoriziranih cest na svojem območju in za določitev upravljanja z njimi. Predlog odloka določa lokalne ceste v občini in jih razvršča na občinske in krajevne, v mestu Kranju pa še na primarne, sekundarne in zbirne mestne ceste. Ceste, ki pa ne sodijo med lokalne, vendar so pomembne za javni promet, pa so nekategorizirane. Z lokalnimi cestami v kranjski občini upravlja samoupravna komunalna interesna skupnost, z nekategorizi-ranimi pa krajevne skupnosti. V mestu je upravljalec vseh cest samoupravna komunalna interesna skupnost, ki pa se je s krajevnimi skupnostmi v mestu sporazumela o delitvi stroškov vzdrževanja na osnovi meril in popisa, ki je bil opravljen letošnjega junija. Predlog odloka prav tako določa, da za vzdrževanje, popravila in gradnje poljskih in gozdnih poti ter dovoznih cest do kamnolonov, gramoznic in drugih objektov skrbe koristniki objektov in uporabniki cest. Predlog odloka bo torej določil odgovornost upravljanja in vzdrževanja cest. ki niso vključene med magistralne in regionalne. Tega doslej ni urejal noben občinski predpis. PREDLOG ODLOKA 0 SPLOŠNI PREPOVEDI PROMETA Z ZEMLJIŠČI, PREPOVEDI PAR CELACIJE, GRADITVE IN SPRE MEMBE KULTURE ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU, NA KATEREM SE PREDVIDEVA IZDELAVA ZAZIDALNEGA NACRTA PLA NINA III IN ZAZIDALNEGA NACRTA KOMUNALNA GONA PRIMSKOVO II - Zakon 0 urbanističnem planiranju pooblašča občinsko skupščino, da lahko z odlokom razglasi splošno prepoved promet* in parcelacije zemljišč, graditev in spreminjanje kultur na zemljiščih, kjer se predvideva izdelava zazidalnega načrta. Predlagana •ploin* prepoved prav tako omogoča, da se zazidalna dokumentacija lahko izdeluje nemoteno in da morebitna sprememba zemljišča ne bi onemogočala izdelovati je zazidalnega načrta. Prav tako je tak postopek eden od pogojev za razlastitev ali prenehanje lastninskih in drugih pravic na določenem zemljišču. Planina III bo namenjena stanovanjski gradnji, Komunalna cona Primsko-vo II pa komunalnim potrebam. V obeh primerih ho treba Čim prej pridohiti zemljišča, predlagani odlok !>;i ie eden od pogojev /a to PREDLOGA SKLEPOV 0 IZDELAVI ZAZIDALNIH NACK TOV PLANINA III in KOMUNAL NA GONA PRIMSKOVO II -Lastninska bravic* na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja' ter na območjih, namenjenih za celovito stanovanjsko ali drugo gra ditev. preneha z odlokom občinske skupščine. Prejšnji lastnik zemljišča sme v takšnem kompleksu dobiti toliko zemlje, da zadostuje za gradnjo stanovanjske hiše ali poslovne stavbe, če seveda zazidalni načrt to dovoljuje. Za prejšnjega lastnika se šteje tudi oseba, ki je najmanj leto dni pred objavo sklepa o izdelavi zazidalnega načrta predložil pogodbo o pridobitvi takšnega zemljišča. S Planino in Komunalnoi cono je spreten sklepa o izdelavi zazidalnih načrtov nujen. Skupščina prav tako namerava v sredo pozvati vse, na*j prv-nastajanju obeh dokumentov sode* lujejo in tako pomagajo k •veČft* popolnosti. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA 0 PRIZNAVALNINAH - Sedanji odlok o priznavalninah določa krog opravičencev do priznavalnin, vrste^ptr znavalnin, skupne osnove in merit (premoženjski cenzus) in Imano-ranje. Odlok prav tako omogoča tu* druge oblike pomoči borcem kot1*" enkratna priznavalnina za 10-dner-no klimatsko zdravljenje, obiski Bornih borcev in priznavalnina oriroia? žepnina borcem, ki so v domovih s* starejše občane. V odloku prav takt piše, da lahko dobijo borci, ki so v domovih za ostarele občane, oc skupnosti socialnega skrbstva priznavalnino v taki višini, da jim & osebno rabo ostane skupaj 30 oe-stotkov vsakokratnega mejne« zneska najnižjih pokojninskih prejemkov. Vendar tu prihaja do razlik med temi borci in tistimi, ki sc samoplačniki ali zanje plačujejo otroci. Slednji so pogosto pri sredstvih za osebno rabo na slabšem Spremenjen odlok naj bi to odpravi! in omogočil, da bi jim za osebno rabo v vsakem primeru ostalo od A1 do 40 odstotkov vsakokratnega mej nega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov. PREDLOG ODLOKA 0 SPRE MEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBCI NE KRANJ ZA LETO 19811 -Devetmesečni podatki o realizaciji občinskega proračuna kažejo ugodno sliko. Odstotek pritoka sredstev presega 78 odstotkov letnega plan« kar je tudi pokazatelj, da bo tudi oc zaključku leta proračun presežen Prihodki bodo predvidoma večji x* 1 «.475.000 dinarjev. Izvršni svet predlaga skupščini razdelitev višk* sredstev in sicer 5 milijonov U gradnjo cest. 1,4 milijona za funkcionalno dejavnost občinske skup sčine in izvršnega sveta, 140.000 dinarjev notranjim zadevam za now mitične številke občanov, mihjba dinarjev centru za obveščanje 800 000 dinarjev za popravilo ostrešja na stari šoli v Adergasu. 6.6 milijona dinarjev skladu za gradnje družbenih objektov v kranjski občini r, 520.000 dinarjev kompenzacijam' sa meso in 220.000- dinarjev rekreacijskemu in tunstičnemu cen trn Krvavec UH. 18. NOVEMBRA 1980 13 STRAN G LAS §> ŠK. LOKA '* *eja zbora združenega dela občinske • račine, ki bo v sredo. - novembra 1980 ■ejni dvorani - *k<' skupščine, i seja /bora krajevnih • -pnosti, ki bo v sredo, -"> novembra, • 16. uri v mali sejni •obi .;***•••, '^M finske skupščine, -fja družbenopoli-nega zbora "■ske skupščine, • bri v ponedeljek, U novembra, ob 13.30 mali sejni sobi finske skupščine. r Dnevni red - gvohtev komisije za verifikacijo "■■nsnal. verifikacija pooblastil in ■**s«fM.v sklepčnosti ~ delegat sk s vprašanja - potrditev zapisnika 8. seje zbora z ,: IS. ISSa ter poročilo o uresnicV- sklepov " "nalii■ izvajanja družbenega pla-akcine v obdobju 1976- 1980 z i resolucije za leto 1981 Hi odloka o novelaciji urba-načrta mikroregije Skorja ^Predlog dogovora o oblikovanju "taksnega sveta za vprašanja prosto-varstvo okolja občine Skofja Loka ~ predlog odloka o organizaciji in ***uem področju upravnih organov **aw8kof)a Loka - predJog odloka o spremembi odlo-^»proraeunu občine Skofja Lok« U ~ predlog sklepa za uvedbo zaćatt-**S ukrepa družbenega varstva v Re-**•» r Žireh - predlog odloka o povišanju stana-**sheini Skorja Loka /-predlog odloka o spremembi in Ssiaitvi odloka o obveznem prispev-** ta družbeno pomoč v stanovanj-gospodarstvu v občini Skofja . r elaborat o stroških infrastrukture ■ ■liLuili delavnosti, ki nastajajo v ' **S* i iaventicijo urana Žirovaki vrh j i^ružbeni svet lf* varstvo »olja Jfoofji Loki bodo oblikovali J*eui svet sa vprašanja pro-ia varatvo okolja in sicer Vegova nnlogn obravnavati 5**aj* dMočanja in uresničenj Politike urejanja prostora, y*jjs in uresničevanja ur-/**»nene politike ter usmeritve Igšroeju zemljiške, stano-^*ke, komunalne in prometne 2*fce ter problematike var-^»kolj« kulturne in naravne ° naloge POSPEŠEVALCA Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: - višja oziroma srednja izobrazba agronomske oziroma veterinarske smeri, - delovne izkušnje so zaželene Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Gorenjska kmetijska zadruga TZO Cerklje, Cerklje 85. I Kandidati za individualni poslovodni organ naj pripišejo *u[ razpis«. O rezultatih izbire bodo vsi kandidati obveščeni v 15 dneh izbiri. vzgojnovarstveni zavod Skofja loka Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge 1 vzgojiteljice v popoldanskem oddelku vve Trata — za nedoločea 2 varuhinje v varstveni družini — za nedoločen čas a snažilke za polovični delovni čas v vve Ciciban — za nedoločea čas Od sprejetih kandidatk želimo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: pod. I. - srednja vzgojiteljska šola, pod 2. - šola za varuhinje, pod 3. - usposobljenost za opravljanje tega dela Nastop dela pod 1. in 3. je 15. 12. 1980, pod 2. pa 1 1. 1981. Pričakujemo vaše prijave, ki jih z dokazili o izpolnjevanja pogojev in opisu dosedanjega dela pošljite tajništvu Vzgojno-varstvenega zavoda Skofja Loka, Titov trg 4 v 15 dneh p» objavi. ALPINA Tovarna obutve Ziri Stara vas 23, n. sol. o. TOZD OBUTEV Gorenja vas na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja za TOZD OBUTEV Gorenja vas objavlja POTR F BO PO VEC NEKVALIFICIRANIH DELAVKAH za delo v proizvodnji v TOZD Obutev Gorenja vas Za vse informacij« o pogojih dela se /glasite v pisarni TOZD Obut (1 oren ja vas. Kandidati za sprejem v delovno razmerje morajo pinmeno prošnjo v roku 30 dni od dneva objave na naslov Alpin* tovarna obutve ZiH, Komisija za delovna razmerja za TOZD Obutev Gorenja vas, 64224 Gorenja vas. teden slovinovih vin abimo na ogled polnilnic in I dne 22.nov. od 10.do 13. ure. vabimo nao^d^olnilnicin kleti od 17do21.nov.80. od 15.do 18.ure, SLOVI N 0 f rankopanskaTL ljubljana. SS, 18. NOVEMBRA 1980 PRODAM Prodam malo rabljeno PEC stad-» 15.000 ccal. Telefon 064-61-919 Prodam dva , ročna PLETILNA STROJA: standard in regina ter novo Se zapakirano termoakumulacijsko PEČ, 2.2 kVV in plinsko PEČ na kolesih. Smolej Marija, Bistrica 99, Tržič 9699 Prodam krmilno PESO in REPO. Mlaka 24, Kranj 9700 Ugodno prodam starejšo SPALNICO. Informacije po tel. 21-645 9701 Minilo je 6 let odkar sta tragično preminila naša sinova JANKO NOGRAŠEK ' in BRANKO BREGAR 0b tej priliki se zahvaljujemo Rokometnemu klubu Jelovica iz Škofje Loke za organizacijo spominskega rokometnega turnirja, kakor tudi starejšim igralcem Rokometnih klubov: Tržič, Sava * in Jelovica za sodelovanje na turnirju. Prav tako hvala vsem, ki obiskujejo njun pnjrani grob in ju niso pozabili DRUŽINI: NOGRASEK, BREGAR! Prodam dve KRAVI, dobri mle-karici, ki sta prvič teletih. Čebulj, Adergas 27, Cerklje 9702 Prodam drobni KROMPIR. Telefon 47-201 9703 Prodam 5 mesecev starega ŽRE-BETA. Vrba 6, Žirovnica 9704 Prodam 40 kv. m jesenovega klasičnega PARKETA, I. vrste (20x4 cm). Telefon 064-77-045 9705 Prodam rabljen KAVČ. Smolej Metka, Koroška Bela, Na Lehah 6, Jesenice 9706 Prodam enofazni ELEKTROMOTOR, 2 KM, 1800 obratov in ogrodje za KAVČ (oreh). Ogled vsak dan. Suška c. 19, Skofja Loka 9707 Prodam PSA. nemškega ovčarja (rodovnik). Peter Barle. Cesta Ko-krškega odreda 19, Kranj "Prodam AVTOMAT za VREZO-VANJE MATIC (do M 8). Vengust. Brezovica 17, Kropa 9511 Prodam TRAKTOR stever, 18 KM in 8 let starega srednjetežkega KONJA ter novo diatonično HARMONIKO (BE.ES.AS). Dvorje 44, Cerklje 9560 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. 2anova ul. 11, Kranj 9561 Prodam rabljeno PEČ za centralno brez bojlerja in OKNO, velikost 50 X 70 z roleto. Šenčur, Partizanska št. 3 96% Prodam zimska JABOLKA, po 8 din. Vidic Franc, Partizanska 8, Bled 9697 Prodam rabljen PRALNI STROJ in PEČ na olje. Nova vas 8, Radovljica 9736 Prodam črnobelo TELICO frizij-ko, brejo 5 mesecev. Jakopič Janez, Lipce 52, Blejska Dobrava 9708 Prodam več MOTORJEV za pral ne stroje gorenje. Telefon 81-815 * 9705 Prodam SMUČI 185 CR CRI-STAL, »PANCARJE« št. 44 in SMUČARSKE HLAČE, za večjo postavo. Ažman. Predoslje 31/a, Kranj 9724 VOZILA^ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA SLIVNIKA akreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za vsestransko pomoč v težkih dneh, č. g. župni-kVzaleD pogrebni obred, pevskemu zboru iz Zasipa, godbi na pihala iz Gorij, Gasilskemu društvu P,w1hnm tov Matiju Klinarju za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem, ki ste ga roon ' spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Branku Lubeju, dr. Albini Alijeski in dr. Jožetu Jensterlu za zdravljenje v času njegove bolezni. Žalujoči: žena Anica in sin Zdravko z družino Podhom, 10. novembra 1980 Ob prerani izgubi naše drage žene, mame, babice, sestre in tete GROZDANE PERANOVIĆ izrekamo iskreno zahvalo dr. Paulinu, dr. Šuškoviču, vojaškemu zdravniku dr Logarju ter celotnemu zdravstvenemu osebju za ves trud in požrtvovalnost pri zdravljenju. Zahvalo izrekamo stanovalcem v Sorhjevi ul. 10 za ves trud pri počastitvi zadnjega spomina za darovano cvetje in ganljiv nagovor tov. Milica. Zahvaljujemo se DO UKO Kropa Go renjskemu tisku, posebno sodelavcem Kartonaže za pomoč in tople besede ter darovano cvetje ter tovarišem iz KS Vodovodni stolp za ves trud in ganljiv nagovor tov. Skumavca pevcem za lepe pesmi, ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Mičo, sin Mitja z ženo ter vnučka Estera in Tadej! Kranj, 13. novembra 1980 V 78 letu starosti nas je po dolgotrajni in težki bolezni zapustila naša draga mama stara mama in teta MARIJA PAPLER Kroparjeva mama iz Leš »no se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam izrazili sožalja in podarili cvetje in vence, se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedam: Anici Bohinc, Mariji Zupan in Francki Razin-eer za njihovo neizmerno pomoč v času njene težke bolezni, dr. Martinčiču; ter tovarni PEKO in Metalki - TOZD Triglav Tržič za podarjena venca. Hvala tudi pevcem bratov Zupan za žalostinke ter g. župniku za opravljen obred. Še enkrat vsem, iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni! Leše, 11. novembra 1980 Prodam neregistrirano TATRO 138, v voznem stanju. Informacije v restavraciji TURIST v Lescah 9714 Prodam novo LADO 1600. prevoženih 3.000 km. Informacije po telefonu 064-50-028 9714 Prodam VVARTBURGA 1000, letnik 1968. Kranj, Smledniška c. 106 9716 Prodam AMI 8 break. letnik 1972, neparni. Krek, Gmajnica 30/b, Komenda 9717 Prodam PRIKOLICO za avto. Begunje 39 9718 Kupim FIAT 850 sport, fiat 126-P ali ZASTAVO 101, do 3,5 SM. Marjan Zupančič, Mlaka 41, Kranj 9722 Prodam LADO standard, letnik 1977. Oblak, Oprešnikova 16, Kranj, tel. 25-798 9723 Prodam KOMBI 1300 TK. letnik 1976 ali zamenjam za osebni avto. Peter Barle. Cesta Kokrškega odreda 19. Kranj Rezervne dele za NSU 1200, prodam. Renko, Moša Pijade 3, Kranj, tel. 25-730 9735 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, cena 4,2 SM (registracija september 1981). Pave, Mandeljčeva 7/a. Kranj, tel. 26-803 9737 Prodam OPEL REKORD 1700, letnik 1974. Prestor Janez, Staneta Žagarja 38, Radovljica 9633 Prodam LADO 1600, staro 10 mesecev. Robi jek Bojan, Golniška c. 48, Kranj 9634 Prodam generalno obnovljen MOTOR za fiat 124 ter RENAULT 10. Hubat, Delavska c. 55, Kranj — Stražišče 9710 Prodam ČZ, 250 enduro. Jenko Roman, Godešič 53, Skofja Loka 9711 Prodam PUCH CR 125, moto cross. Krajnik Zdravko, Godešič 11/a, Skofja Loka , 9712 Prodam 3 leta starega ZAPOROŽ CA brez motorja in ZASTAVO 750 s karambol i ran o streho in 1 leto starim motorjem. Telefon 064-40-081 9713 Prodam ŠKODO 110 R coupe, letnik 1974. Frelih. Zg. Sorica 52, So-rica 9738 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik september 1979. Jagodic, Mlekarska 16, Kranj 9739 .15.STRAN GLAS ZAPOSLITVE 1 KLJUČAVNIČARJA, z znanjem varenja sprejmem v redno delovno razmerje. Jože Kogovšek, Vodnikova c. 295, Ljubljana 9603 Delavca za priučite v v KLJUČAVNIČARSKEM poklicu, sprejmem v redno delovno razmerje. Jože Kogovšek. Vodnikova 295, Ljubljana 9604 VAJENCA za ključavničarsko stroko, sprejmem v redno učno razmerje. Jože Kogovšek, Vodnikova c. 295, Ljubljana 9605 Iščem PLETILJE, za ročno in strojno pletenje. Primerno tudi*za upokojenke. Ponudbe pod: Dober honorar 9725 KLJUČAVNIČARSTVO Radov- j ljica, objavlja prosto delovno mesto nekvalificiranega KLJUČAVNI- S CARJA. Pismene ponudbe spreje- j mamo 15 dni po objavi 9726 g Sprejmem DIMNIKARSKEGA g pomočnika. Hrana in stanovanje .) preskrbljena. Arh Stanislav — I dimnikarski mojster — Kamnik 9727 ( V redno delovno razmerje spre j- j mem ORODJARJA, za izdelavo oro- i dij za brizganje plastičnih mas. V Ti poštev pridejo orodjarji z nekaj prakse ali strojni ključavničarji, ki imajo veselje za priučitev za poklic orodjarja. OD po dogovoru in v skladu s sindikalno listo. Informacije , osebno na naslov: Urh Filip, Predelava kovin in plastičnih mas Ra- jg dovljica, Gregorčičeva 27 9728 PRIREDITVE Društvo za varstvo in vzgojo ptic Lišček Kranj prireja v sodelovanju z jeseniškim društvom prvo samostojno RAZSTAVO SOBNIH PTIC v delavskem domu, vhod 6, od 21. do 24. novembra. Pridite! i OBVESTILA Termoakumulacijske PEČI MONTIRAM, ČISTIM in POPRAVLJAM. Telefon 061-737-466 9541 ČIŠČENJE! »tepihov«, tapisoma in itisona. Kličite po tel. 25-819 od 14. do 20. ure 9542 i MONTIRAM lesene stropne in stenske obloge ter pohištvo. Hubat, Delavska c. 56, Kranj 9729 f Hitro in kvalitetno izvajam napeljave centralne kurjave. Golniška 103, Kokrica - Kranj 9730 Cenjene stranke obveščam, da poleg ostalih pralnih strojev sedaj popravljani tudi aparate za firmo candv in cordes, in to na relaciji Komenda — Kranj — Tržič z okolico. Naročila: Jagodic Miro, Vopovlje 19, Cerklje, tel. 064-42-052 9731 IZGUBLJENO KUPIM Kupim termoakumulacijsko PEČ, od 2 do 6 kW. Telefon 62-809 9595 Kupim dobro ohranjeno 2 do 2,5 kVV termoakumulacijsko PEČ. Rode Sonja, Ul. XXXI. divizije 46, Kranj 9719 Kupim pašnega delavnega VOLA, težkega od 300 do 400 kg. Tel. 70-260 9720 13.11. 1980 sem izgubil DENAR-1 NICO z dokumenti. Verjetno na f Planini v Ul. Tončka Dežmana. Po- i štenega najditelja prosim, če jo vrne B proti nagradi na naslov, ki je v do- I ku men tih 9733 NAJDENO Zatekli sta se 2 OVCI, ena ima št. I 28. Dvorska vas 7, Begunje 9732 i STANOVANJA ■ OSTALO IŠH MATEMATIKO INSTRUIRAM v Kranju, za vse šole. Tel. 27-329 Delavka išče ogrevano SOBO v Kranju. V popoldanskem času lahko pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe pod šifro: Pridna 9734 POSESTI Nujno vzamem v najem GARA20 v KS Vodovodni stolp. Plačam dobro. Ponudbe po tel. 25-849 popoldan 9721 Izdaj« ĆP Glas, Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, ljubljena. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. _ Teko« račun pri SDK v Kranju številka 51500-S03-31&S8 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-836, redakcija 21-SSO, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga mama in stara mama ANGELA MARKIČ Toporiševa mama Draga pokojnica leži v Ziganji vasi. Pogreb bo v sredo, 19. novembra 1980, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Križe Žalujoči vsi njeni! Breg, 17. novembra 1980 TržiSki gasilci praznujejo ^Turizem planira S slovesno sejo so v Tržiču proslavili 25. obletnico delovanja občinske gasilske zveze in ob tej priložnosti podelili plakete, priznanja, kolajne in odlikovanja, podpisali sporazum o sodelovanju s pobrateno beograjsko gasilsko zvezo Palilula in proglasili Milana Valjavca za častnega predsednika tržiške gasilske zveze Trtic — Pod pokroviteljstvom samoupravne interesne skupnosti za varstyo pred požari je občinska gasilska zveza Tržič v soboto v dvorani Peka proslavila 25. obletnico delovanja. Slovesno sejo je vodil dolgoletni predsednik Milan Valjavec. ustanovni član zveze, ki je predse ' Joval seji tudi 20. marca 1955, ko je bila tržiška zveza ustanovljena. Milana Valjavca so na sobotni slove-nosti proglasili za častnega predsednika tržiške občinske gasilske zveze. Seje so se udeležili Številni gostje in dolgoletni sodelavci in prijatelji gasilstva s predsednikom občinske skupščine Milanom Ogrisom na čelu, izjemno toplega pozdrava pa so bili deležni gasilci iz zamejstva in delegacija gasilske zveze iz beograjske občine Palilula, s katero so se Trži čani pred dvema letoma zbratimili. V soboto sta predsednika tržiške občinske gasilske zveze in gasilske zveze Palilula Franc Šavs in Petar Peric podpisala sporazum o sodelovanju v letu 1981, Petar Peric pa je Tržičanom izročil zlate meda- lje gasilske zveze Palilula. Predsednik interesne skupnosti za varstvo pred požari tržiške občine Peter Meglic je izročil gasilski zvezi priložnostno darilo, ji izrekel priznanje ter zahvalo za nesebično četrtstoletno delo, najzaslužnejši gasilci tržiške občine pa so prejeli diplome, odlikovanja in priznanja. Tržičanom so za praznik izrekli čestitke tudi predstavniki gasilskih zvez gorenjskih občin, gasilske zveze Slovenije in tržiške skupščine ter družbenopolitičnih organizacij. Predsednik Franc Šavs je ocenil četrtstoletno delo tržiške gasilske zveze. Plodno, prizadevno in ustvarjalno je bilo ob sodelovanju z delovnimi ljudmi in občani, organi skupščine in družbenopolitičnih organizacij, združenim delom, gasilsko zvezo Slovenije in drugimi, ki so spoznali družbeno pomembnost razvoja gasilstva. 744 tržiških aktivnih gasilcev, združenih v 14 društvih, je dobilo v samoupravnem organiziranem požarnem varstvu boljše pogoje dela in razvoja, so pa gasilci iz dneva Na slovesni seji ob 25. obletnici občinske gasilske zveze Tržič so podpisali tudi sporazum o sodelovanju med tržiško zvezo in gasilsko zvezo beograjske občine Palilula - Foto: F. Perdan Blejci so ogorčeni Že so načrtovali, da bo dvorana blejskega drsališča odprta novembra, a ie vedno izračunavajo statiko strehe — Do kdaj bo dvorana zaprta? Bled - Streha nad blejskim drsališčem, ki ga financira blejsko združeno delo in ki bi brez peripetij in nepredvidenih pripetljajev moralo biti odprto že za minulo zimsko, če ne že za letno sezono, še vedno čaka. Ko je bilo drsališče že pod streho, so statiki ugotovili, da streha statično ni varna in da se ob veliki količini snega lahko tudi upogne in podre. Bilo je jasno, da bo potrebno statiko ponovno izračunati, zato so imenovali posebno komisijo, kije statični račun pripravljala nekaj mesecev. Končno so se odločili, da nesrečno blejsko streho nekako sanirajo,podprejo - ob znatno višjih stroških, seveda. A se je očitno spet zataknilo, kajti blejsko drsališče še danes sameva. O delavcih, ki bi opravili nujna sanacijska dela po novih izračunih statikov, ni ne duha ne sluha, pred dvorano pa se ustavljajo blejski obiskovalci z drsalkami in strmijo skozi steklena vrata. Kdo bi le ver jel, da je dvorana čisto čisto nared, pa je ne odprejo, ker je pač zaradi malomarnosti konstruktorjev ali projektantov — o odgovornosti se še niso zmenili — enostavno ne smejo? Kaj veš, kaj se zdaj snuje o tej nesrečni blejski statiki, ki dela sive lase blejskemu združenemu delu, ki pa vendarle nima toliko denarja, da bi brezbrižno opazovalo, kaj se z objektom, ki bi prinašal dovolj de narja še posebej pozimi, dogaja. Blejskim gostinskim in turističnim delavcem je zato očitno prekipelo, kajti z obljubami, da bo drsališče odprto že novembra ali vsaj novembra, očitno ne bo nič. Prav bi bilo, ko bi poiskali in kaznovali brezbrižnost in razmetava nje denarja, ki se še kako kaže prav v primeru blejskega drsališča. Kaj vendarle mislijo vsi tisti, ki dopuščajo, da se njihov denar izgublja v vrtincu neodgovornosti, zavlačevanja, dogovorov in prerekanj med strokovnjaki? Kaj ni sramotno in povsem nedopustno, da streha še vedno čaka, da je drsališče še vedno zaprto? Mi, laiki, kajpak, verjamemo, da bi se ta nesrečna statika vendarle že lahko izračunala ob nedavnem, kar obilnem sneženju, ko se streha kljub vsemu ni podrla. Ob 29. novembru bo na Bledu veliko gostov, vsi hoteli bodo več ali manj zasedeni. Vsi bodo lahko občudovali blejski »spomenik* brez brižnosti in odlašanja ter prerekanj, ne da bi smeli vanj tudi stopiti. Lahko bi na vrata obesili obvestilo, da se zdaj za blejsko streho izračunava nova varianta in nihče ne ve, če bo vzdržala. Se manj pa je jasno, koliko mesecev bo potrebovala, da se bo izkazala kot pravilna ali na^^maka inaclca izračuna statike blejske strehe potrebuje me sece in mesece, da se prikaže na svetli blejski dan? L). JSedej v dan pomembnejši člen varnosti in obrambne pripravljenosti, ki mora delovati tudi v primerih najrazličnejših nesreč. Dviga se strokovna raven in tehnična opremljenost, ljudje pa cenijo gasilstvo in gasilce zaradi humanega dela in poslanstva. Tržiški gasilci upajo, da bodo prihodnja petindvajseta leta še uspešnejša od sedanjih. J. Košnjek NESREČE TRČENJE V OVINKU Bled — V petek, 14. novembra, ob 14.30 se je na regionalni cesti na Bledu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Albin Abram (roj. 1928) z Bleda je peljal od Bleda proti Mlinem pravilno po svoji desni strani: iz nasprotne smeri pa je po levi pripeljal voznik Janez Urh (roj. 1942) iz Sela. Voznik Abram se je sicer umikal skrajno desno, vendar pa je do trčenja kljub temu prišlo. V nesreči sta bila oba voznika ranjena in so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode je za 40.000 din. SREČANJE NA OZKI CESTI Skofja Loka — V soboto, 15. novembra, ob 12.40 se je na regionalni cesti Zali log - Podrast pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Kejžar (roj. 1948) iz Zg. Sorice je peljal proti Podroštu. Ko je pripeljal približno 2,5 km iz Zalega loga na zoženi del ceste, mu je iz nasprotne smeri pravilno po desni pripeljal voznik osebnega avtomobila Tone Pogačnik (roj. 1939) iz Sv. Duha. Ko je voznik Pogačnik videl, da se ne bosta mogla srečati, je zaviral in se umikal skrajno desno, vendar pa je voznik Kejžar, ki je vozil že z levimi kolesi čez sredino ceste, kljub temu trčil vanj. V nesreči je bil voznik Kejžar huje ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. Škode na vozilih je za 100.000 din. Pogorel senik Jesenice — V nedeljo, 16. novembra, zvečer je zagorel senik Vinka Škrinjarja z Jesenic. Senik je stal na Javorniškem rovtu nad Jesenicami, v njem pa je bilo okoli 1500 kg sena. Ogenj so opazili vojaki s karavle in ga tudi skušali pogasiti, vendar jim to ni uspelo. Škode je za okoli 140.000 din. Vzrok požara še raziskujejo. Našli pogrešanega čolnarja Bled — V nedeljo, 16. novembra, dopoldne so opazili v Blejskem jezeru truplo Jožeta Kajdiža (roj. 1919) z Bleda. Pokojnega so pogrešali že od 22. oktobra letos, ko so domnevali, da je čolnar padel v jezero. Kljub temu, da so ga iskali, pa jezero vse do nedelje ni vrnilo trupla. Ante Bender stanuje na Planini približno tri leta in ves čas mu v stanovanju zamaka. Stanuje v najvišji etaži bloka v Ulici Jane za Puha rja in ob vsakem večjem nalivu mu voda priteče v dnevno sobo in predsobo. O tem vedno obvešča Domplan in vedno pride jo delavci napako popravljat Zal pa se ob pn>em naslednjem nali vu pokaže, da napaka ni odprav Ijena, kajti voda spet polzi po stenah. Da ne zamaka še stanovanja pod njimi, si pri Bender je vih pomagajo tako. da jo s pomočjo deske lovijo v vedro. -Foto: F. Perdan Na Gorenjskem predvidevajo vse gorenjske občine za naslednje srednjeročno obdobje več naložb v gostinstvo in turizem Boljša turistična ponudba V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi po vseh gorenjskih občinah zgradili ali obnovili več gostinskih in turističnih objektov ter tako dopolnili turistično ponudbo, ki prav povsod zaostaja. Plani so obširni, vsekakor pa jih bodo morali nujno uresničiti, če želimo na Gorenjskem obdržati goste ali si pridobiti nove ter tako poskrbeti za večji obisk in večji devizni priliv. V Gozd Martuljku naj bi v prihodnjih letih še bolje uredili avto-kamp in ga namenili poletnemu gostu. Hotel Špik že dolgo nameravajo obnoviti, na Jesenicah pa zgraditi nov hotel. Hotel Razor v Kranjski gori je star hotel, ki potrebuje večjo obnovo, prav tako kot dom pod Golico, hotel Pošta in hotel Korotan na Jesenicah. Blizu Podkorena naj bi zgradili nov motel, v Kranjski gori pa nov hotel. Vse te nove naložbe in adaptacije so nujne, še posebej zaradi gradnje novega karavanškega predora. Obširen je program novih naložb in adaptacij tudi v radovljiški občini - od obnove kulturno-etnografskih spomenikov do gradnje novih hotelov. Za zimski turizem pa bo še najpomembnejša izgradnja Ko-ble. ki bo postala eno najlepših in najbolj mikavnih smučišč na Gorenjskem. Prav gotovo pa bodo morali dokončati tudi s Študijami za izgradnjo sistema triglavskih žičnic ter vendarle že začeti s sanacijo hotela Jezero v Bohinju, ki je po potresu že vedno zaprt. Velike možnosti se ponujajo na Pokljuki, ki kar ne more prerasti v zanimivo smučarsko središče, čeprav ima za zimski turizem najbolj idealne možnosti. Na Krvavcu bodo zgradili nov hotel, samopostrežno restra vrači jo, na Jezerskem hotel in bazen, v Preddvoru pa bodo hotel dogradili in povečali restravracijo ter uredili kamp pri Črnavi. V vasi naj bi zgradili nove tujske sobe in uredili jezero. Se najbolj nujna pa bo cesta na Krvavec, še posebej, če bodo razširili smučišča in poskrbeti za več naprav. V škofjeloški občini predvidevajo večja vlaganja v infrastrukturo na smučišču na Starem vrhu in na Soriški planini, v Tržiču pa se ogrevajo za več hotelskih zmogljivosti v mestu in za ureditev zeleniškegm področja. Velike možnosti ima tržiška občina pri razvoju kmečkega turizma, poskrbeti pa bo treba za obnovo planinskih postojank in za dograditev drugih turističnih zmogljivosti. D.Sedej Zbor gorenjskih turističnih delavce Na Bledu je bila minuli petek redna skMm ščina gorenjske turistične zveze — Naložbe v gostinstvo in turizem zaostajajo — Izkoristiti še Številne možnosti, ki jih ima Gorenjska Bled — V petek, 14. novembra, je bila v Golf hotelu na Bledu 3. skupščina Gorenjske turistične zveze, na kateri so temeljito spregovorili o razvoju in o nadaljnjih možnostih gorenjskega turizma. V razpravi so se predvsem opredelili do položaja, ki ga ima gorenjsko turistično gospodarstvo in do možnosti, ki ostajajo na Gorenjskem še vedno precej neizkoriščene. V minulem srednjeročnem obdobju, je dejal predsednik gorenjske gospodarske zbornice Franc Podjed, so na Gorenjskem planirali 11 odstotkov vseh naložb za razvoj turizma, a uresničili so jih le 5 odstotkov. Za naslednje srednjeročno obdobje se-investicijske želje izkazujejo v 3 odstotkih, kar je veliko bolj realno. Lani je gostinstvo ustvarilo za več kot 70 milijonov dinarjev dohodka, od tega pa so morali nameniti za reprodukcijo in obveznosti več kot 50 milijonov. V gostinstvu in v turizmu je zaposlenih 4 odstotke delavcev, ki ustvarjajo 3 odstotke dohodka, 2 odstotka sredstev pa namenjajo za reprodukcijo. V gostinstvu in turizmu, ki odplačuje precejšnje obveznosti in kredite, je torej kaj malo možnosti za nove investicije. Samo v devetih mesecih letošnjega leta je bilo naložb v gostinstvo in turizem manj za 43 odstotkov. Prav zato naj bi v prihodnje več pozornosti posvetili predvsem kvaliteti, izboljšali organizacijo ter povečali produktivnost. Na področju organiziranosti so šv precejšnje vrzeli. Na Bledu so ustanovili turistično poslovno skupnost ki pa še vedno ni zaživela tako, kot bi morala. Postavlja pa se tudi vprašanje, če je smotrno ustanoviti turistično poslovno skupnost le za območje Bleda in če ne bi bilo bolje, ko bi delovala tudi za več drugih turističnih središč na Gorenjskem. V programih in v investicijah pa bankah bi morali v prihodnje nujo« bolj upoštevati razvoj gorenjske« turističnega gospodarstva in pospeševati rsfzvoj kmečkega turizma. V naslednjih petih letih nameri-vajo v gostinstvo in v turizem ■* Gorenjskem vložiti okoli milijardo j 310 milijonov dinarjev, od tega * Kranju 470 milijonov, v jesenišfc j občini 190 milijonov, v radovljiški občini 460 milijonov in precej denarja tudi za turistično infrastrukturo. Precejšnje naložbe se ol tudi v tržiški in v škofjeloški vendar je vprašanje, če bodo vse ložbe lahko tudi uresničili. Na skupščini gorenjske turističen zveze so opozorili Še na sredstva, b jih namenjajo za propagando in reklamo, na kvaliteto gostinskih storitev, na problematiko zasebnih sob » na delovne pogoje ter fluktui kadra v gostinstvu. Opozorili so to, da je treba izkoristiti vse motnosti, ki jih ponuja Gorenjska, sicer bo družbenoekonomski položaj oV lavcev v turizmu Še slabši, razvoj t urizma pa dokaj pičel/ d Sedej r Človek — zavora Prvi dan v tednu je. Kazalca na uri se pomikata proti šesti. Ljudje hitijo v službo Z vrha Mohorjevega klanca v Kranju seje na kolesu spustil mlad fant. Vendar pa zavore na kolesu ne primejo. Hitrost raste strah v fantovih očeh tudi, vendar **/ sebe ne da glasu: ivs seje usmeril na iskanje proste poti med pešci. Prvega čloivka v sredini klanca zgreši le za las. Drugi zasliši vzklike za seboj in še začasa odskoči. Tretji pa je prepozen: udarec v bok ga pr**taiH * ceste. Fant na kolesu pa drv, naprej in trešči naravnost v hrbet četrtega pešca, da ga spodseha kot drevo. Oba obležita Prvi se pobere pešec, zbegan se oziru. ne more dojeti, kaj seje zgodilo. Ljudje pobirajo kolesarja, kije res omotičen, vendar živ. Prav gotovo se niti nezairda,'kakšno srečo v nesreč, je imel Le kaj b, se zgodilo, če ga med to vratolomno vožnjo L, J, nihče ne bi LtaviU Znašal b, se med ort^obdina ««jka mostu. In to le zato. ker je prevrniprometni znak. ki vrhu Mohorje-vega klancu ^-7'-y'/'^'^^/^(3''^/ m morajo takim rJ&SA nt^r i'na^ah^ Mro, kot da ne bi bdo sebe in druge' Morda bi se moral celo /e prea> stavil* hrbet, da se ,c vanj ****** *f JSekofVp^tmo.mimM magistralno ces/or Mu je plača za uf^h iw*0r bo spoznanje, kako lahkomiselno je izzival nesrečo, p * :a ponavljanje takšnih voženj Božo Malovrh