Natisov 15*000, jltijtrg" uhaja viaki pttk, d»tirtn zdnevon nulednje nedeljt. Ihročnina velja za Av-•to-Ogrsko: za oelo hto 3 krone, za pol in I Jrtrt leta razmemo; M Nemčijo sune za wlo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; H drugo inozemstvo se rtSuni naročnino z ozi-nn na visokost post-awe. Naročnino j« pla-i naprej. Posamezne 1 se prodajajo po 6 vin. in uprav-se nahajata t [Raju, gledališko poslopje «ev. 3. Dopisi dobrodošli in se (prejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za »/i strani K 82, za »/4 strani K 16, za »/, strani K 8, za »/„ strani K 4, za Vse strani K 2, za »/,« strani K 1 — Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. Štev. 10. V Ptuju v nedeljo dne 10. marca 1907. VIII. letnik. Somišljeniki! V nedeljo, 10. marca 1907 točno ob 4. i popoldne v kazini v Mariboru shod naše stranke. Dnevni red: 1. Kakšno nalogo ima napredno gibanje? 2. Bazno. 6hod je namenjen za mesto Maribor, za aj Maribor desno obrežje in za okraj Mari-■ levo obrežje. Pristop imajo le povabljenci. Kdor bi bil navzoč in je naš somišljenik, naj nam to . shodom naznani. Shod je velikega pomena. Treba torej, da ga vsakdo, ki je povabljen, tudi ndeleži. Strankarsko vodstvo. T vroči borbi... Brez boja ni zmage! Volilni boj se je vnel torej na celi črti. isti so vsi polni volilnih člankov, po deželi se «jajo shodi, pridige in misijoni, — vsakdo »ori o volitvah... Ali nekaj je, kar mora pa-ni človek iz vsega tega vročega boja takoj »videti. Gotova resnica je, da se napadajo aški klerikalci in prvaški liberalci prav su-prav „po prvaško*. Gotova resnica, da si ejo v obraz in da se psujejo, kakor znajo le hribovski fantalini, kadar jim žganje možne razgreje. Prepričani smo, da bi klerikalni »ji celjskega Spindlerja že davno zastrupili, bi se kazni ne bali. In ravno tako prepri-ni smo, da bi Špindlerjevi pristaši klerikalce j žlici vroče vode požrli, ko bi to šlo. A 1 i |d e ž jeto dase najdejo ti hudi isprotniki v trenutku, ko se gre [roti naši stranki. Postopači v tržaškem irem mestu se stepejo vsak hip, ali v tre-ku, ko pride stražnik, so postopači Že prija-in lažejo eden za drugega... V naših krajih je bil „Štajerc" pač edini žnik. Mi naprednjaki smo stali na straži, so hoteli prvaški advokatje ljudstvu z le- besedami kožo čez ušesa potegniti! Mi ednjaki emo stražili, kadar so hoteli napra- iti mlečozobi kaplani iz božje hiše smrdljivo umazane politike! Mi naprednjaki smo iz- ili farizejem larfo raz lice, smo jih pokazali [njih nagoti, smo odpirali ljudstvu očij in želi zato skupno sovraštvo vseh teh fari- jjev. I n zdaj se družijo naši nasprot- Eki v hipn, ko nastopimo mi! Ali naj Vedemo dokaze? Prvaški klerikalci in libe- iki psujejo z ednakimi izrazi nemško šolo. pikalci in liberalci so peljali boj proti ptujski — edini so se, edini, kadar se j zatajiti prvaškega tata ali sleparja, edini, |dar je treba pokriti prvaškega lopova s plaš- .ljubezni", edini kadar treba obdržati ljud- v neumnosti! V tem znamenju se bije letošnja državno-ka volilna borba. Babilonski stolp je po- stala prvaška politika, ali kadar se gre proti naši miali skupnega dola z Nemci, takrat so si gospodje v hipu — bratci. Gre se jim pač le za osebni dobiček. Kadar ne tečejo kmetski denarji bogato v njih žepe, takrat kričijo: vera je V nevarnosti! Kadar hoče ljudstvo košček pravice, takrat tulijo: „Mi smo Slovenci!" in „Lepa naša domovina" . . . Lepa, krasna naša Štajersko-koroška domovina! AH še lepša, še kasnejša bi bi b la brez sovraštva, brez narodnostne gonje! In zato stopamo danes kot svaritelji pred tebe, knezoškoflavantinski. dr. Mihael Napotnik in ti kličemo: Ne dovoli, da bi tvoji služabniki omadeževali sveto cerkev, katero ljubiti nas ti kot božji namestnik učiš! Ne dovoli, da bi širili najnevarnejše sovraštvo tisti, ki bi imeli pridigovati ljubezen t Ne dopusti, da vlivajo tvoji katehetje strop v daše nedolžne dece! „In hoc signo vinces", — v tem znamenju zmagata©, --— namreč v znamenju bratstva in ljubezni! Tako stopamo mi naprednjaki v vročo volilno borbo. Obsodite nas, ako smo obsodbe vredni! Vemo, da bodete pljuvali na nas, ali — iz ljudstva smo zrasli, med ljudstvom živimo in za ljudstvo delamo! „In hoc signo vinces", — v tem znamenju hočemo zmagati! * * * Kdo je VOlilec? Vsak avstrijski državljan, ki je bil rojen pred 19. svečanom 1. 1883, ki ni kaznovan zaradi zločina in vsled tega izključen ter ki je bival v občini vsaj od 19. svečana 1. 1906. KakO se VOli ? Vsak volilec mora osebno svoj glas oddati. S pooblastilom se ne voli. Vsaka občina voli zase. Razpis volitev se mora v vsaki občini s plakati naznaniti. Kdaj in kako se reklamira? župan vsake občine sestavi „volilni imenik" ali „volilno listo, v kateri so vsi volilci dotične občine vpisani. Ta „volilni imenik" je razložen 14 dnij v vsaki občini. Vsak volilec naj gre pogledati, je-li je tudi zapisan. Ako ne, potem reklamira, to se pravi, zahteva vpisanje. Reklamira lahko ust-meno v občinskem uradu na zapisnik, ali pa pismeno. Reklamaciji se priloži delavsko ali po-selsko knjižico ali krstni odnosno domovinski list. Koleka (štempel) ni treba na reklamacijo. Kaj je volilna komisija? Volilna komisija obsega 5 članov za občine pod 1000 prebivalcev. 2 člana komisije imenuje občinski odbor, eden je komisar, ki imenuje še 2 člana iz sredine volilcev. Treba se pobrigati, da pride tudi naša stranka do zastopstva. Naprednjaki, na delo! Politični pregled. Štajerski deželni zbor. i. marca so prišli 3 predlogi v volilnih zadevah na dnevni red. Posl. Robič je govoril najprvo o svojem predlogu, po katerem naj bi se spremenila pravica za deželni zbor; predlog zahteva, da ima volilno pravico vsak 24 letni državljan, ki biva že 1 leto v občini (kakor v državni zbor). Ta predlog se je izročil odseku, obstoječem iz 15. članov — Kmetski poslanec Rokitansky je uteme- ljeval potem svoj predlog glede volilne dolžnosti. Tudi ta predlog se je izročil odseku. — Potem je je govoril socialist Resel o predlogu, po katerem naj bi se volilna pravica v toliko spremenila, da se odstrani maudate veleposestnikov. Tudi ta predlog se je izročil odseku. — Dr. Jurtela je predlagal, naj se vrše aeje le popoldne. Posl. Brandl je stavil vprašanje na namestnika glede spremembe počitniškega reda in šolskega začetka. Pravi da so današnje razmere glede počitnic naravnost neznosne. Počitnice od 15. julija do 15. septembra so primerne itd. — Posl. Brandl je nadalje predlagal, naj se zagotovi požarnim brambam gotove priboljšeke, n. pr. prostost poštnine itd. — Seja 2. marca: Posl. Robič in dr. Schacherl sta zahtevala, da se uvrsti ljudske šole 3. krajnega razreda v 2. razred, kar bi bilo učiteljem v korist. Predlog. se je izročil odseku. — Nadalje se je izročilo posebnemu odseku predlog posl. Schweigerja glede ureditve zimske vini carske šole in. pod-učnega vinograda za okraja Eibiswald in Arnfels. — Pols. Rokitansky je utemeljeval svoj predlog glede ureditve podučnega trsnega nasada v okraju Arnfels. Govornik se je oziral zlasti na grozno izseljevanje štajerskih kmetov in je zahteval gospodarsko pomoč. Predlog se je odstopil odseku. — Nadalje je vtemeljeval posl. Rokitansky svoj predlog glede uresničenja postave za varstvo planin. Povdarjal je, da se nakupuje na Štajerskem kmetska posestva r lovske namene. Več kot 80% kmetakih posestev v Zg. Štajerski se je spremenilo v zad njih letih v lovišča. L. 1904 Be je prodalo 2.311 hektarjev ljudem, ki niso kmetje. To je nevarno za obstoj zdrave kmetije in zato je priporočal, naj se odstopi njegov predlog odseku. Sprejeto! — Isti dan so predložili tudi klerikalci predlog, po katerem naj bi se volilni red za dež. zbor spremenil. Posl. Stiger pa je podal velevažni predlog, naj se vpelje na Štajerskem nasade tobaka. O temu predlogu govorimo še pozneje. Seja 4. marca: Posl. Stieg je predlagal podporo posestnikov v Sčavnici in Dautach Landsbergu, ki «o trpeli vsled toče; predlog se je izročil odseku. Potem je zbornica odklonila predlog dr. Jurtela, naj bi se vršile seje le popoldne. — Seja 5 marca: Poslan. Rokitansky je predlagal, naj se uresniči postavo, ki obvaruje poljedelsko kulturo pred neopravičenim gozdarstvom. Predlog se je zopet odseku izročil. I^totsko slični predlog poslanca Hagenhoferja. Potem jo nastopil prvaški poslanec dr. Janko-vič. D> bi takoj dokazal, kakšni bajaci so prvaški poslanci, pričel je svoj govor slovensko. Vsak pametni človek mora razumeti, da se ne more v 5 jezikih razpravljati. Ali prvaki hočejo vedno le pokazati, da so hujskači. Seja 6. marca: Predlog posl. Stiega glede podpore občinarjev v Boču; predlog se je izročil odseku. Potem je prišel klerikalni predlog za spremembo volilne pravice na razpravo. Prišlo je do hudih prask med socialisti in klerikalci. Predlog se je izročil odseku. Cesar je potrdil sklep koroškega deželnega zbora glede nadaljnega dviganja deželnih naklad. S tem stopi 15. sušca tudi postava o privatnem vinu v veljavo. — 2 — Obstrukcijo so priseli slovenski prvaki v tržaškem deželnem zbora. Pritožujejo ee, da je preosaova volilne pravice, katero razpravlja zdaj deželni zbor, za Stovence krivična. Prišlo je že do burnih prizorov. Dopisi. Celibat. (Šoštanjski Okraj.) Ko sem v Štajercu v št. 9 o nekem župniku v Aspahu na Tirolskem po pripovedovanji kaplana Kirchsteiger-ja bral, da je a svojo kuharico imel več otrok, ki so sedaj vsi visoko učeni gospodje, kakor je to pri luteranskih pastorjih (duhovnikih) sploh navadno, in da je isti oče-župnik bil v občini jako spoštovan in priljubljen in to še celo v tako imenovani »sveti tirolski deželi"! mi pride na misel nekdanji župnik v fari sv. Mihela pri Šoštanji, z imenom Pogelšek, ki je imel tudi več otrok se svojo kuharico, a se tega nikoli ni sramoval in nikdar ni zakrival, ampak otroci so z očetom pri mizi jedli, in dal jih je vse študirati, ki so sedaj c. kr. državni služabniki. In tako djanje je bilo odkrito, pošteno, krist-jansko, ne pa »farizejska nedolžnost"!! — Ra-zun takih tožb bil je župnik Pogelšek enkrat naznanjen, da je na neki praznik hlapčevsko delo opravljal. To je sicer storil, pa v veliki sili (hlapec mu je zbolel, ter župnik sam na Resnega telesa dan zgodaj travo kosil, da mu ni živina od gladu poginila.) Nato je tedanji škof Stepišneg celo zadevo okrajnemu glavarstvu v Celje izročil, katero je po orožnikih od župnika vse cerkvene ključe zahtevalo. A Pogelšek je celo mirno ubogal in rekel: „Kakor mi ključe vzamete, tako mi jih bote radi nazaj prinesli"! in tako se je tudi zgodilo, četudi si tega takrat nikdo ni mislil, in so se mu le posmehovati. Župnik se je namreč k papežu v Rim pritožil in ta je med drugim odgovoril: »Seveda ni redno in lepo in tembolj žalostno za duhovnika, da je na praznik težko delo opravljal, vendar pa ga radi tega še nikakor ne zasluži, odstavljen biti in faro zgubiti"! I itd. In tako so mu res ključe spet radi nazaj izročili. Razami se, da taka rimska rešitev za škofijstvo in glavarstvo ni bila častna in prijetna. Glavna stvar te preteklosti pa je te-le: Čeravno je bil ta župnik tudi kot „očo mnogih otrok" hudo zatožen, se Rim na vse to najmanje ni zmenil in je še župnikovo pritožbo zoper vse pričakovanje kaj ugodno bil rešil, ker je vedel, da Pogelšek svoje otroke ne skriva, ne zamolči, še manj pa „zavrže"! marveč lepo za nje skrbi. Iz tega pa sledi, da celo sam greti oče papež v Rimu in njegovi kardinali take očitno pravične in dobrega srca duhovne očetje nikakor ne sovražijo, ter bi zavoljo premnogih, neprestanih tožb »skrivnega spolnega hudodelstva" raji danes kot jutri strašansko krivično celibat (duhovsko samstvo) odpravili, ko bi se zato le odločiti mogli, a ovira jih, ker vedo, da ima sedaj že po razvaji mnogo duhovnov raji svoje kuharice in druge!! za ijubo, nego oSitno zakonske žene po naravni, božji in cerkveni postavi. Kristus sam je samstvo sicer »priporočal", a nikdar ni zakona apostolom prepovedal, kajti to bi ja bilo zoper božjo zapoved v paradiži, ki pravi: pomnožujte se! kakor Mojzes prvi v svetih bukvah stare zaveze piše. Kateri duhoven bi sam rad hotel samec ostati, pa tudi tako živeti! tega bi ja nikdo v zakon ne silil, kakor se nobeden uradnik k temu ne tira. Vsaj so duhovniki ednajst sto let po Kristusu večinoma oženjeni bili, le papež Gregor VIL, Veliki imenovan, a bolje »Prevzetni" 1 ki je hotel vsem kraljem in cesarjem ukazovati, je duhovaki zakon s vso strogostjo prepovedal, celibat upeljal, s tem pa je cerkvi namesto koristil, nasprotno le hudi udarec prizadjal!! Zategadeli se je z duhovniki in posvetno oblastjo v strašanske prepire in vojske zapletel, bil je v pregaanstvo vržen ter v ječi umrl!!! Senovo pri Rajhenburgu. Pod tem naslovom pred kratkem iz išli dopis v Vašem cenj. listu B Štajercu" je našega župnika Cerjaka zelo razveselil, ter je začel obsojati moža, kateri je to v „Št." priobčil. Siromak pa ni zadel na pravega, ter ga moremo le občudovati, ako misli, da smo kmetje tako neumni, da ne bi smeli in znali v listu, kateri stoji v boju za prosto ljudstvo, se tudi sami oglašati. Tiho na ušesa po- vemo za danes samo našemu župniku, da ta današnji in predzadnji dopis iz Senovega je pisal prosti kmet, kar tudi uredništvo lahko vedno potrdi. (Potrjujemo to resnico! Uredn.) Zakaj se naš župnik tako peha in sili za stvari, ki ne spadajo v hišo božjo, to se marsikateri vpraša. Psglejmo pa danes le nekoliko v preteklost namreč na pastirje naših duš, ki so pred Cerjakom zvesto pasli revne ovčice. Umrli čupnik gospod Walter naj nam pride pred oči in takoj najdemo velikansko razliko. On je bil duhovnik, ki se ga je moralo ljnbiti in spoštovati. Jeze ni poznal, ne sovraživa, tožbe, obrekovanja, hujskarije tudi ne; v volitve bo ni mešal in v slogi živeli smo veselo z rajnikom vsi! Povem samo en slučaj: Ko je še rajnki Walter vodil tukaj službo, prišel sem nekoč ves otrnjen iz nekega sejma mimo Unschuldove gostilne. Culi so se iz gostilne neki čvrsti možki glasovi, na kar sem tudi jaz stopil notri, da bi se z kakim »četrtinčkom" skrepčal. Ko stopim čez vrata, opazim g. župnika W. med svojimi domačimi prijatelji sedeti pri mizi za pečjo. Skoro prestrašen, hotel sem že k drugi mizi se vsediti, na kar me je sam gospod župnik povabil, da sem sedel k njegovi mizi. Bil je torej povsem prijatelj ljudstva, a brigala ga ni nobena politična stvar. Glejmo pa našega sedaj-nega župnika? Volitev, cajtenge, fehtanje, tožbe, to vse mu da poglavic. O Bog, o Bog, zakaj si nas zapustil. O priliki še več. Kmet iz fare. Iz Leskovca. V naših mrzlih časih smo bili dolgo zaspali in sedaj ko je pripihal topel veter, se spet začnemo gibati ter hočemo tebi dragi „Stajerc" naš položaj naznaniti: Kako si naš „vrli" g. župnik Kralj zna dobro pomagati kadar mu gre tesno pri njegovem žepu brez dna. Bile so mu namreč derve zmanjkale, ker je dal lansko leto vse iz cerkvene hoste zvoziti, katere je bil dal nasekati, k sv. Barbari, da se je ž njimi ogrevala njegova lepa kuharca Mica; in hitro po novem letu si je izmislil, da bi se pri spovednih listkih kak „kšeft" naredil. Oznani takoj, da pridejo najprej možje, potem žene in njim naroči da vsak more precejšno svoto darovati za — potrebe. In katerega je videl, da je malo daroval, ga je z jeznimi očmi poškilil. In za nekaj Časa se je naznanilo da se bojo fantom in dekletam tudi listki delili in seveda, mladim ,.juugfercam" pa je moral „nežni" mežnarček listke deliti, kjer njim je bolj veselje delal kakor že seri župnik, čeravno jo bil doma in kaj je „nežni" od deklet nabral se je Kraljic hitro za to svotico potrudil. Gostije mu tudi pridejo na veselje; najprej si je že pri vsakem zapisovanju takoj računil 3 K 50 v in potem pri poroki pa tako visoko svoto, da jo je nekateri komaj zmogel. Kerste si računi 1 K. od nezakonskih pa še poverh 4 K kazni pobira, ker zakrament sv. kersta se more brezplačno deliti. Pogrebe si tudi računi do 80 kron včasih ša višje. Kjo je pravica? Tudi veselje je bilo po poroki tako znana gostija, ko je bil Kralj vabljen k Katici Jozlin. Gostija se je vršila v gostilni „Petrovič" Vdeležilo se jih je lepo število, župnik moral je iti na koline k nekdanjim Reicherjem k sv. Btrbari, pač pa je namesto sebe poslal svojega knjigovodja Jožef, nekdanji ravnatelj „konsumnega društva" ki je teko lepo pomagal župniku konzam v bogati stan spraviti, potem se je tudi gostije »deležil mež-nar in farške dve deviške (!) kuharce Resika in B*rčka. Pa mežnar in JoŠko sta se ga bila pri Jižeku tako nalizala, da ste drugi celi dan smrčala v Straschilbvem magacinu. Tako nam je tudi naš Kralj dne 17. februarja iz prižnice lagal kak je že njegova navada da bo pri sv. Vidn mieijon in mora taj in da tudi popoldan blagoslova ne bo pa kaj če biti hitro popoldan odkuri proti sv. Barbari k lepi kuharci Mici in ostane tem črez noč ker je to že zmirom njegova navada. Drngi dan Bi naroči voznika in si pripelje seboj lepo Mico v Leskovec, da se za misijon pripravljata in Joška počastita. Naš Kraljic si je postavil v Brezovci tudi en gradič za svojo taščo Malčko, za ta gradič si je moral od tnkajšne cerkvene hoste hraste in cerkvene kamenite (Thiicštoke) za stavbo voziti. Cerkvena oblast kaj porečeš k temu? Tukajšni farovški hlevi pa se rušijo in izgledajo tek zanemarjeno kot da bi že ne bilo dvajset let tem nobeniga gospodarja. Milostljivi knezoškof so namif^. , . a nam teko priljubljenega g. kaplana, kati. , nam teko lepo otroke redno podučevali I „P, redoo opravljali in sedaj se žnpnik malr. ".' vdeleži k verouku učencev. Opozorim ' ".' krajni šolski svet da svojo dolžnost nle.^0Tl. Pride tudi kerst, silna spoved in župni^ , , ,." skoraj večinoma pri bv. Barbari. Kaj :'. ' cerkvena oblast k temu? Smo se že moto , - . selili, da pride Kralj k sv. Barbari za Žnp*. .. . . za kar je bil hitro po smrti Murkoviča m ■ ' vložil in Barbarčani pa že poznajo tega « . . , in ao hitro prošnjo vložili, da vsakega dri. R •, ■' rajši samo Kraljica ne, kateri je pač «, J K dobro znan. — Dragi Leskovčani! kateri i . l( pustite teko odirati postavite se odločno ... . f takšnema oderuštvu, ker duhovniki so r, , , , plačeni od davkarije, oziroma naše dače. F , , pa bomo dali oi zadi „brc' kaj išče tukaje ... r i • ". • i , Bnico, tih posla in zmirom sem zahaja konsumovih» ■ kov v farovž oglodat. MeŽuar pa bo, &:. ,. 8* bolj pridno zvonil, prišel na Cafntov« ™ Toliko za sedaj. Asservo pro recordatio i a srni ali vse ,. m izpozn poetski 8l. vari še! an in nje Št. Vid niže Ptuja. Misionarji so hali po tebi, ljubi „Stajerc". Večina pri bila sama politika; rekli so kutarji, da . tebe bere, ta ne dobi odveze. V spovedm , tega vendar niso upali izpolniti, kPriporoflr~ m ,. nam tudi, naj ae mesto „Štejerca" raje f. '• ... jeve knjige naročimo, ki koštajo samo 1| ."'. l. Ali gospodje so pozabili, da nam Mohn .', družba v 5 letih ne prinese toliko norci .' koristnega kakor ,.s>tajerc;' v par številkah, •- i j- • r i i more : sionarji so nas tudi opozarjali, da moran: volitvah oddajati svoje glasove le za fajmoi kandidate. Ali tega pač ne storimo, zlat -° ■ Haložani ne. Kar se pa tiče odpuščanja p: bi moral župnik to v imenu miaionarjevff' . kajti misionarji in župnik so se farmami ,• dosti zamerili. Ali ste, g. župnik, ža pridij j. °. prvi nedelji misiona in besedo „hvaljen" , , ^ Jezus" pozabili. Spomnili vas bodemo na y\ •» PoboljSan Hal'esn,<5°° Od sv. Lovrenca v Slov. Gor. P^lj^' £.., „Stajerc", ne zameri, da te nadlegnjenr pisom. Ali greh bi bilo, ako bi ti ne p« kako žalostno smo pokopavali lovrenški fašenka. Zbrali smo se fantje in dekli dajalec ii vrencu i išla poz jh in ni i. Zahi i najbo iki ne u, ker Kovačeci v Mosteh in plesali, kakor je ti"11 °. ■ že navada. Pa sreča nam ni bila mila, C okoli 8. ure so nam se deklete steple. so se zaradi nekega fante in čndno je da so bile „Marijine hčerke" najhujše. so se seBtri Marija in Neža Ljubša ter Ji Fijačko. Pokalo je prav pošteno. Potem — Fijačkin oče prišel klofutati . . . Hm, ^J^^' so čudni plodovi „vzgoje': v Marijinih itiff, ', . Opozori ,,. ., Iz Slivnice- V 4. številki smo objavil« iz Slivnice, ki je naše črnuhe prav hudo i, . , Zato so izlili svoj žolč v 6. štev. >,Fih^a"dn; in napadli posestnika Joh. Lešnika. Bod'. ,, . bito, da te mož ni pisal dotičnega dopisa.I?1 , Ja Lešnik plača vsakemu 100 K, kdor mu ^ da je pisec dotičnega članka. Sicer p slivnički Tonče in njegov prijateljček tiepi tolažite. Njunih psovk se nobena mai straši in prišli bodemo že z vse drngia] divom na dan. Kajti dovolj je v Slivnici ki niso prvaški podre pniki in ki hočej strahu za napredek delati. Na svidenje! Žamanjec.*) Ker so mene podpisani večkrat brez vzroka liberalno-klerikalni listi napadali ter mi hoteli škodovati na premoženju, poštenju in časti, — sem ii iz miroljubja molčal in bo nisem obranil mrčesju. Ali zdaj me je zopet narodni ljivec v Celju (štev. 6.) napadel in mi shod pri sv. Lovrencu na Dravskem po Štefanovo 1. 1901. Z lepimi stvarmi ti gospodje. Ali postriči jim hočem eni vselej jezike. Jaz kot kmet v Zamanjcih že v moji mladosti prizadeval, pomagati skemu stanu, ga buditi in delovati za naše blagostanje. Občinarji so mi vsi tudi zaupali in me že v mojem ledičnem dvakrat za župana volili. Ravno tako siv vsakokrat voljen za volilnega moža bods . -f i Objavljamo radovoljno ta velezauimivi spis —*■ jatelja Wissenjaka, kajti ta spis je kos zgodovine n v kateri zastopa g. W. častno mesto. — Opomba uredn id nek igelca" njego' ajo, ni ti že r em v , lo ne i 1 ajini. o nej: :anje p naši p redni jih o za m 00 K, anje š ««aniih ali pri deželnih volitvah. Pri volitvi , , T^Bkoli leta 1870. so klerikalci postavili kandi- •a • n daU za ptujsko-ormužki-št.-lenarški okraj biv- • lok k ^S* 81 ^int) Hflrmana- Tudi jaz sem mu dal , ivoj glas, a storil ni ničesar za nas kmete. Po ■ njegovi smrti so postavili klerikalci župnika uki en jk^ -n gT Bgrbare za kandidata. Slutil sem - le, da todi ta ne bode za kmeta ničesar storil. očn « ^P'68' 8em 8Domen'co> katero smo podpisali , v ptujskem ,.Narodnem domo" okoli 30 volilcev, ^ , bed njimi župnik Pucko iz Polenšaka. To spo- itico sem izročil g. Rajču, čeS naj bi žago- .1 v državnem zbora naše kmetske težnje. Rajč je vse obljubil, potem pa ni bilo ne ■", Inha ne sluha od spomenice. O Rajčovem ,,de- (vanju" raje molčimo. Po njegovi smrti so po- so 6II ""'" annovn' zop6* duhovna Gregoreca, ki je r . jnel takrat shod v sv. Lovrencu. Udeležil sem L • v. h *h°dQ *ndi jaz in prinesel seboj obširno spo- ■v, l h*nico, tikočo se stanja kmetskega ljudstva. . Jrod te spomenice je bil v , Slov. Gospodarju" i objavljen. Pisala je to žuljeva kmetska roka, , " ' t- ali vse je splavalo zopet po vodi . . . Tako iem izpoznal, da duhovnik ne stori ničesar za temveč dela le zase in za svoje tovariše! Potem sem spisal brošuro ,,Kmetski stan in njegov propad', ki se je hitro raznesla med kmete. Izšel je še drugi natis in je bila brošura tudi po g. Pozniču na nemško preve Faran) kaj ni pridig| da ki vedoicij •oročati ., ; lena. Tudi g. Blanke je imel brošuro v svoji J ' °, »logi. Ali nedolžna knjižica je pikala odvetnike \Ioh * k*Je ^° m0^no' ^a B0 hoteli bojkotirati g. ' |Jlanketa, ako prodaja kmetsko knjižico. Ker "lkaii ' Iein Pa ^M veano za8*t>pal svojo prepričanje, da ' ne more noben stan kmetu pomagat, da si - ,, »ora kmet sam pridobiti zavest in moč do , ,. image, — zato so me pričeli sovražiti nasprot- • ' niki in me še dana« sovražijo . . . Pozneje * *\ , pa so se pričeli klerikalni shodi, katerih gem se tudi jaz udeleževal. Ti vbogi klerikalni metje so opetovano proti lastni koristi delali, ali mojim besedam so. vedno odobravali. Vse shode nočem popisavati. Ali popisati hočem resnično shod pri sv. Lovrenca na Dravskem Ijo, s katerim so me hoteli novo pečeni „na- ajaki" opsovati. Dandanes se prepira kmetski najbolj in zato hočejo igrati tako zvani aki nekakega kuratorja temu kmetskemu iu, ker ga potem lažje izsesavajo in ga ne- imajo. Kdor se pa temu izsesavanju perstavi, ta je „nemškut&r", ta je „nevernik", jalec itd. ... Pri dotičnemu shodu v sv. ncu sem bil jaz predsednik, ako ravno je :a pozneje klerikalna druhal, zlasti neki h in neki Mustafa, in so pričeli nemir de- Zahtevali so, da se moramo iz gostilne viti Jaz nisem hotel iti iz gostilne, ker sena mjak in dostojni Človek. Zato so me vlekli kalni hujskači za obleko iz krčme in mi li klobuk. Bežal ni nikdo! Jaka Rajh, pr- nahujskanec, pa je bil kaznovan. Tak je ta shod 1. 1901. In s tem so ponaša danes rodni list" veleolikanega gospoda študenta idlerja. Fej! Ali se ne sramujete, ponašati z lumparijami prvaških razbojnikov? Mene ne vstraši. Jaz sem kmet in hočem sve.emu nu pomagati, vi prvaški lažniki pa hočete ieta v neumnosti obdržati, da ga lažje izse- Kmet Wissenjak. nanomj pridigo] aljen na t 1 H; 'reljul jem e po ški ol lekle: je ta nila >le. d je 1 še. S ar Jo! item m, h: i drni azoval javili indo „FiM Bodi pisa nu di pa sel riepekl mački rugim ivnici hočejo lje! pisane^ lni pr na zd: iem ve] jranil odni mi m polj; i se b . enkri jcih agati za sk| vsled čnem i r.ko sem! bodisi pis Mi I nnSe ure da Od nekod na Koroškem. Spominjam se ravno „na-rigelca", o katerem se je enkrat čitalo, da njegova „faifa" zdaj, ko se občinske volitve ajo, ne diši več žmahtno. To je tudi resnica, ajti že nekaj let je primoran le papir dolžnih em v „prvaški čibuk" bulati, kar pa je povesilo neprenesljiv smrad ne samo v njegovi vaški banki, ampak tudi po celi skupčinski krajini, Torej prvaški „tobak" že smrdi . . . ko neprijetno jo nedavno tudi neko drugo fanje pridišalo ... to je občinski dolg, ki k o naši prvaški mogotci v njihov nazadnjiško-predni zamišljenosti napufali. Prvaški volilci injih občinskih volitev poslušajte in primite za ušesa: Novi občinski dolg v znesku DOO K, potem še 5—7000 K za letošnjo raz-tjanje šolskega poslopja! Kje pa je denar za vo pokopališče ?! Vi spufani prvaki, ali Že nobene pameti nimate? Kako bodemo taka veli-aska občinska bremena prenašali?! Ali mis-da bodo občinske in vaše dolge dohtar — 3 — Janko, dohtar Ferdo, dohtarček Rudo in spufani orglar Franjo poplačali?! Nikoli ne! Ja, ako ti „castivredni gaspudi" v našo občino „privandrajo", potem še lahko cela občina na dražbini boben pride. Tedaj je pričakovati prave občinske vojske. Zmirjanje in toževanje bode na dnevnem redu, žepi prvaških dohtarjev pa se bodo nabasali. Ne dvomim, da bi pod ,,kralje-stvom" orglarja Franjo ne dobilo obe naši cerkvi nove orgle, ki bi pa gotovo kakih par tisočakov novega pufa zahtevale. In koliko bi pooujani „častni člani", ako bi se sami spufali, penzijona od občine zahtevali, to še dozdaj ni pogrnntano. Gotovo bi taki gospodiči na stare dni ne hotli se po hleva t i vlačiti in beraški kofe piti . . . Kmetje, obrtniki in delavci, kateri še niste v prvaških mrežah popolnoma zaspali, zdramite se dokler ni prepozno in ne volite take može, ki po prvaškem „tobaku" smrdijo, ampak glasujte za napredne občinske odbornike, kateri so zmožni našo občino iz pretečega moralnega in denarnega propada rešiti ter jo postaviti v pravi krščanski ljubezni na zaželjeni tir slovensko nemške složnosti, milega domoljubja in osre-čujočega blagostanja. Možaki, vzemite si to resno in odkritosrčno opominjanje k srcu ia branite krepko, da nas znane ,,krompirjeve gare" ne zapeljejo v klerikalno sužnost in pa v kremplje prvaških hujskačev. Žitaravas. »Giiha vkup štriha". Ta pregovor rabi »Mir" vselej, kadar hoče kateremu izmed nami eno zasoliti. Danes pa hočemo pre-gledat, je-li tndi primerna tista prislovica pristašem „Mira". Ni nam treba dolgo premišljevati in že smo našli primeren slnčaj. V naši fari imamo že tri leta novega župnika. Prišel je iz Velikovca. Dokler je bil tam, gospodarila mu je v pohištvu njegova sestra. Imenovan župnikom tja-sem, se mu to gospodarjenje menda ni več dopadlo. Naveličal se je sestre in vzel je kot kuharico, — sliši in strmi, ljubi či-tatelj — neko bivšo učiteljico, ki še nima ka-noniške starosti, kakor sploh farovške kuharice. Starišem žnpnikovem ta spremenba seveda ni bila všeč. Predstavljali so sinu, naj vendar obdrži svojo sestro. Pa zamanj! Gospod, ki baje poučuje otroke tudi v Itrščanakem nanku in morebiti zna tudi 4. božjo zapoved, ni maral 8tarševih prošenj. Tadi nekaj faranov se je napotilo k škofu na Celovec, da bi odpravili kuharico. V prvi vrsti sta bila neki krčmar in šta-cunar iz Žitarevasi in znan bratec iz Malčepih, o katerem smo svoj čas poročali, da je šel za čas občinskih volitev gimpelne lovit. Torej brez uspeha. Ostalo je pri starem. O slednih dveh možeh moram poročati, da se atrinem z zgoraj navedeni priBlovici. Ta moža sta bila namreč ta čas zagrizena nasprotnika žnpnikova, pa ne glede" mišljenja. Znabiti jim je bil župnik, ki je takrat zavolje zmernega obnašanja še čislan bil, premlačen v politiki. Pa prevarala sta se. Ta tihota žnpnikova je bila le navidezna, ni bilo priložnotti, pokazati agitatorske izobraženosti. Pa kar mačka rodi, miši lovi. Komaj so bile pred vrati občinske volitve, se je izkazal župnik kot pristni agitator in se stem hipoma prikupil hudima nasprotnikoma in zdaj so topla prijatelja. Pa tudi kuharici odsihmal nista bila nič huda. Bržkone se jima je prikupila tudi ona s kako šmajhlerijo. Vidiš jih zdaj, kadar hočeš, glave vkup stikati ter skovati članke, nad katerim se čitalci „Mira" dolgočasijo. Tudi brez — pardon — izobraževalno društvo »Trda b ...." — pardon — „Trta" so osnovali. Prav nič nimamo proti temu, marveč veseli nas, da so se znašli somišljenci, da so složni. Pokazati smo vam le hotli, kako se uresniči zgoraj navedeni pregovor tudi pri prvakih. Nemec pa reče malo drugače, pa ne manj primerno: „Pack schlagt sich, Pack vertragt sich." Opazovalec. Iz Klobasnice. Fajmošter Hojnik ne odneha. Poslal nam je drugi .popravek", kateri se ta-ko-le glasi: Sklicujoč se na paragraf 19. tiskovn. zakona dne 17. dec. 1862, drž. zak. štev. 6. ex 1863 zahtevam z ozirom na dopis pod za-glavjem „Iz Klobasnice, v štev. 5 dne 3. febr. 1907 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da bi v Klobasnici, odkar sem kaplanoval jaz, podvojene obč. doklade; res je pa, da se ostale obč. do- klade iste, kakor prej. 2. Ni res, da se je dete baje krstilo še le na Prevaljah. res je pa, da se je dete krstilo v črni. 3. Ni res, da bi bilo dete mrtvo, ko so prišli domu; res je pa, da je'dete bilo živo in umrlo še le dragi dan ob 7. uri zjutraj. V Koprivni, dne 23. februarja 1907. — Ivan Hojnik, župnik v Koprivni. Opomba uredništva: Zanimivo je, da nam je poslal Hojnik pred tedni že »popravek" v tej zadevi. Objavili niemo tisto čečka-rijo, ker je bila popolnoma nepostavna in seveda tudi neumna. Ali Hojnik si ve pomagati. Obrnil se je v Ljubljano na »duhovniško pra-vovarstveno društvo", ki mn je skrpucalo danes ponatisnjeni »popravek". Dokaz tej trditvi je, da ni prišlo Hojnikovo pismo iz Koprivne, temveč iz Ljubljane. No, naj si bode že kakor hoče: župniku je moral pomagati kaplanče Lsmpek. To dejstvo samo ob sebi že označi vrednost Hojnikove čečkarije. V našem dopisu smo trdili, da se brigajo politikujoči farji za svoj posel. In dokazali smo to s slučajem, ki ostane resničen, pa če se Hojnik na tonzurirano svojo glavo postavi: Iskati so morali duhovna, ki naj bi krstil otroka in umrl je otrok vsled mrazu, katerega je prestal! Mesto da bi torej ,,popravljali", Be raje skrijte, ponosni gospod, potrkajte na prsi in — sramujte se! Noyice. Vera in volitve. Pri zadnjih državnih volitvah na Nemškem je poslal neki pošteni katoliški duhovnik listu „Miinchener Neueste Nachrichten" zanircivo piBmo, ki je primerno našim štajersko-koroškim razmeram. V tem pismu pravi dotični duhovnik: „V8aka volitev nam dokazuje, da je klerikalizem kot politično podjetje velika nevarnost za nravnost. Proti javni nravnosti se lahko zagrešimo potom goljufije, tatvine itd. Ali kadar si je ljudstvo priborilo politično pravico, že stoji za vsakim katolikom duhovnik, ki mu hoče to pravico zopet vzeti. Volitev je itak edina ljudska pravica. In zdaj prihaja duhovnik in mu vzame to pravico; zapove mu: ti moras le mojega kandidata voliti, brez da bi vprašal zakaj. Mi duhovni zahtevamo v veri slepo pokorščino, zato pa ta pokorščina za dobrega, kristjana tudi v politiki ne more biti težavna. In takih pokornih kristjjanov je na milijone, v Škodo domovini ! Kajti vsi ti klerikalni volilci se ne vprašajo: kaj rabi domovina, kaj koristi ljudstvu, kako naj skrbim za bodočnost naših otrok, — temveč za te volilce velja le fajmošlrova zapoved in „dobri" nauki kaplanovi. Pač pravimo mi duhovniki: „Ednaka pravica za vse. Ako smejo liberalci in socialisti agitirati, zakaj bi to naša stranka ne smela?" In to verujejo celo pametni ljudje! Kakor da bi delali liberalci in socialisti svoje volitve v imenu Boga in kot namestniki Boga! Klerikalci pa grejo v volilni boj z geslom „Za Boga in vero ter cerkev!" In to je S vin del, veliki Svindel, veliko ogoljufanje celega naroda. Za resničnost tega zastavim svojo duhovniško čast. Ako bi bili mi vsi pravi božji duhovniki, ne odtegnili bi svojemu bližnjemu pravice, — ako bi bili pravi duSni pastirji, skrbeli bi morali v prvi vrsti za dušni blagor, ne pa da preklinjamo ljudi, ki se ne pustijo od nas za nos voditi. Ako bi bili mi duhovni ulu-žabniki prave vere, ne hrepeneli bi z rokami in nogami po mandatih in časti, ne teptali bi z mrzlo krvjo čast in eksistenco svojih bližnjih v blato. Ako bi mi bili resnični namestniki Boga, za katere se izdajamo tako radi pri volitvah, potem bi se mogli priučiti ponižnosti od našega mojstra, ki pravi: „Učite se od mene, kajti jaz sem ponižnega in miroljubnega srca!" Ali je kdo že ponižnega klerikalca videl? Tacega ni, kajti pravo krščanstvo in volilno hujskanje, božja zapoved in duhovniška vladohlepnost, evangelij in volilni listek ne spadajo skupaj. Prava nravnost se pa tudi ne strinja z načinom, kako delajo nasi duhovni volitve ..." Možate so te besede, možate in resnične. Verjeti jim mora vsaki naprednjak, ki pozna naše razmere, verjeti jim mora vsak pošteni človek, verjeti jim pa mora tudi vsak katoličan, ker jih je izpregovoril katoliški duhovnik. Volilna borba se je tudi že pri nas začela. Kaj pravite, vi štajersko-koroški klerikalci k temu? Pravo, krščanstvo in volilno hujskanje ne spadata skupaj! Staro kopito . . . Da, po starem, zastarelem kopitu so začeli zopet proti nam delati 1 Ko je bil ..Stajerc" pred več kot 7. leti ustanovljen, vprizorilo je klerikalno časopisje takoj nedoseženo gonjo. Laž in obrekovanje sta postali primerni sredstvi teh listov. Osebni boj je zavladal in bojkotiranje naprednjakov se je pri-digovalo, kakor so pridigovali aaši pradedje sveto vojsko proti Tarkn. Ali laž zmaga za trenutek, potem pa zopet propade. In ljudstvo se je vkljob prvaškemu hujskanju družilo okoli „Štajerca" in se borilo z občudovanja vrednim junaštvom proti politikujočemu farštvu in prvaški sebičnosti . . . Leta so minula. Prvaki so uvideli, da ne morejo zamašiti odkritosrčno usta „Štajerca" s svojimi bedastimi lažmi. In pričeli so cerkev, prižnico ter spovednico izrabljati, pričeli so hujskati pričo Najsvetejšega. Na drugi strani pa so napravili fabriko t. zv. „po-pravkov" po § 19 tisk. zakona ... In zopet bo leta minula! Odnehali so ti prvaški gospodje od nazaslišane gonje proti „Stajercu", — odae-hali za spoznanje od gonje, ki bode vedno sramotni spomenik v zgodbi tega izstradanega ljudstva, ki pa bode na drugi strani tndi vzrok vedno naraščajoči ljudski bedi, vzrok proklet-stva tega ljudstva. Odnehali so za spoznanje . . Ali ko je pričel z novim letom „Stajerc" izhajati kot tednik, zaprisegli so se naši divji, strupeni sovražniki, da nas uničijo. In pričeli so zopet — po staremu kopitu! Iz vseh krajev nam prihajajo dopisi, da izrabljajo duhovniki prižnico in spovednico v politične namene. Ali nismo dovolj povedali o župniku v Girkoycib? In „mi8ijoni", baje sveta uredba katoliške cerkve, — ali jih nismo dovolj označili? Kaj sta napravila misijona v Št. Vidu pri Ptuju in v sv. Miklavžu pri Ormužu? Prihajajo nam pa tudi slavnoznani „popravki" po § 19. Velecenjeni naši nasprotniki, bodite prepričani, da so nam ti »popravki" deveta briga. Res je, da jih moramo deloma objaviti, ker to zahteva neumestna postava. Ali med našimi čitatelji je pač malo takih tepcov, ki bi verjeli takim „popravkom." In zato se le smešiti . . . Ljudstvo razume, da je pričel novi boj proti tedniku ,,Štajercu" ali ljudstvo razume tudi, da se pelje ta boj po — staremu, ničvrednemu kopitu! Iz Spodnje-Štajerskega. Kdo izgubi vsled Kaiserjevega konkurza? Prvaški listi, na čeln jim zdaj celjski ,,Narodni list", nadaljujejo svojo umazano borbo proti ptujski šparkasi. Vedno se ponavlja vse stare neumnosti in laži. Zdaj je iztaknil Spindlerjev list neumnost, da izgubi šparkasa tisočake zato, ker mora plačati premije za zavarovalne police. To je modro! Ali zlagano je. Kaiser je plačal svoje zavarovalne premije do konca leta 1906. Dve polici se izplačati že letos, ena pa 1. 1909. Torej bode plačala šparkasa tako malenkostno svoto na premiji, da ni vredno govoriti. „Na-rodni list" pa je zopet lažnik! Razprodaja Kai-serjevih posestij napreduje sicer izredno lepo. Cenilna vrednost dosedaj prodanih posestev je znašala K 304 508; skupilo se je pa K 370 841; torej seje dobilo K 66.333 čezcenilno vrednost!!! Le eno klet blizo šparkase so cenili na 19.137 K, prodali pa za 40.000 K; drugo so cenili na K 24 605, prodali pa za K 32.160 itd. Le pri 3 razprodajah se je dobilo skupila pod cenjeno svoto, to pa zlasti zato, ker je graščina v Halozah (Gut Neustift) jako velika, druge dve posesti pa ležita slabo. Sicer je pa zanimivo, da je ravno prvaška posojilnica nakupila graščino v Halozah za 68.000 K!!! Kaj neki bode z njo ? Kmet, ali zastopiš špekulacije, katere delajo ti prvaki s tvojim denarjem? Ali vidiš, kam vodi prvaštvo tebe in tovariše? Torej prvaki, le pometajte pred lastnimi durmi! Hijene I Druzega imena pač nimamo za časnikarske brezvestneže, ki izlivajo celo na mrliče svoj strup. Ljubljanski škofov list in glavno glasilo vseh farških podrepnikov se roga v 53. štev. pokojnemu gospodarju Pogatschnigu iz Brega pri Ptuju. Res, za take kraljeve kaplanske hijene bi bil pač edini odgovor — pasji bič. Dr. Brumen postal Nemec. Od tega gospoda smo sprejeli tudi sledeči „ »opravek": — Z ozirom na dopis v štev. 9. Štajerca z dne 2. sušca 1907. pod zaglavjem „Dr. Brumen postal Nemec", v katerem se med drugim trdi: »Zakaj neki je izpremenil na starem selu imevši napis ,odvetnik" v „advokat?" Zahtevam, da v smislu zakona sprejmete sledeči popravek v Vaš list: Ni res, da sem izpremenil na starem selu imevši slovenski napi3 „odvetnik" v „advokat". Istotako ni res, da bi bil jaz sploh kaj izpre- — 4 — menil zavoljo tega na svojem napisu, da bi se prikupil mestjanom. NI res, da sem jaz zaradi zislužka to storil. Ni res, da sem storil sploh kako izpremenbo za to, da bi tudi Nemci zahajali k meni, ker me sploh Slovenci ne marajo več. Ras pa je, da je moj napis že od po-četka moje odvokature, to je od leta 1895., ostal neizpremenjen. Ptuj. dne 4. BUšca 1907. — Dr. Antun Brumen. Opomba uredništva. R?s je, da smo poročali napačno, da je Brumen spremenil svojo firmo. Popravili bi to tudi sami brez § 19. Ali mi bi dr. Brumena le vprašali: Zakaj ste na eni strani zagrizen sovražnik nemštva ia nemške šole, na drugi strani pa imate niti dvojezični temveč čisto nemški napis?! Pravite, da ne zaradi zaslužka, ne zaradi mestjanor, — ja vraga zakaj pa? „Erklaret mir" sicer pa itak vemo, da sta dr. Brumen in resničnost dva nasprotujoča si pojma in zato — adijo, gospodi ne doktor! Es war1 so schon gewesen... Poročali smo že o prvaških modrijanih v Pobrežju pri Sv. Vidu nad Ptujem. Stiskali so skupaj svoje težke glavica in premišljevali, kako obvarovati Pobrežje pred naraščajočim vplivom napredne stranke. In našli so sredttvo. Imenovali so celi koš .častnih občanov", ki bi naj tvorili zanesljivo večino za prvaške občinske zastopnike. Pa kakšne junake so si izbrali! Miheta Bren-čiča, znanega po manevrih z lesno kupčijo; Bren-čičovega zvestega hoflakaja Zelenika; krčmarja Franceljna Mahoriča; — nadpridigarja bojkota dr. Jurtelo; — iu naposled deviško čistega hof-rata Miroslava Ploja... Torej same .odrešenike" dobrih Slovencev, same take ljudi, ki so postali bogati vsled svojega nevstrašenega .dela za narod"... In gospodje bo že vriskali, žvižgali, .živio" vpili. Pri Mahoriču so ae zbrali ti novo pečeni .častni občani" in so pili drug drugemu „na zdravlje" in nosili nosove še par decimetrov višje... Ali —■ ,es hat nicht sollen sein"! Ljudje namreč ne vedo ničesar o Jurtelovih .zaslugah" za Pobrežje in so imenovali to po-čenjanje prvaških neveduežev navadni politični švindel. Občinarji so napravili vsled tega priziv na glavarstvo. In glavarstvo je poslalo lepo pisemce, ki je prestrašilo .častne občane" tako, da so padli na zadnji del svojih teles. Glavarstvo je namreč razveljavilo imenovanje teh častnih članov in — prvaški gospodje so sneli raz zida lepe častne diplome in jih poslali nazaj v Pobrežje. Zbrali bo se zopet pri Mahoriču, ali .živio" niso več vpili in glave so jim padle na prša. Nič ni! O ti hudobni svet, ki nočeš priznati Plojeve in Jurte-love in Brenčičove .zasluge"! Nič ni! Es war' so schon gewesen, es hat nicht sollen sein... Štajerska vzhodna železnica. Vsi okrajni zastopi med Feldbahom in Brežicam, kakor tndi vsa mesta in trgi teh krajev razven Radgone in Fehrniga so vložili na deželni zbor spomenico glede zgradbe železnico Foldbaoh, Gleichenberg, Purkla, Ptuj, Rogatec, Brežice. Železnica je proračunjena kot potrebna vez med nami in okupacijsko deželo ter do Raguze v Dalmaciji. Klerikalni shod v Slov. Bistrici. Prvaški modrijan France Mlakar nam je poslal po vzorcu politikujočih jezuvitov sledeči .popravek" : Sklicujem se na § 19. tisk. zakona z dne 17. dec. 1862. ter z ozirom na članek „Kleri-kalni shod v Slov. Bistrici", ki se nahaja v 8. štev. „Štajerca" od dne 24. februarja 1907., zahtevam, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami sledeči popravek: 1. Ni res, da sem v svojem govoru nesramno obrekoval in lagal, ampak res je, da sem govoril le resnico. 2. Ni res, da sem očital Štigerju, da je napravil okraju 200.000 K dolga; res pa je, da sem rekel: Stiger je napravil okraju 180.000 K dolga. 3. Ni res, da bi ne bil povedal, kako in na kakšen način se je denar porabil, res pa je, da sem rekel: 100.000 K se je izdalo za ceste, 80.000 K pa je Stiger izdal po nepotrebnem. 4. Ni res, da sem bil leta in leta v okrajnem odboru, ampak res je, da sem bil v okrajnem zastopu. 5. Ni res, da sem dobil od okraja za cestno zgradbo v Laporje izplačanih gold. 28.000, tako da bi bil tretji del velikanske svote romal v moj žep; res pa je, da sem za vožnjo kamenja in za ničesar druzega sprejel 11.000 Kron. — Fršič Hošnica, dne 2. marca 1907. — Franc Mlielati. Urš Opomba uredništva. Vprašamaprej. resne čitatelje, kaj je ta prvaški laži „Svoji I Mlakar pravzaprav ,,popravil"? Ničeaai.r. Pipuš v 1 Mi vzdržujemo svojo trditev iieela ..Svoji navijamo, da je Mlakar na dotičnem shodmreč: S kme sramno lagal in obrekoval. Meki posestn da se ta prvaški hujskač v zastopu sans kupil po ni upal niti U3ta odpreti, da pa razgraja ipeke. Zmen g. Štigerju na gostilniških shodih. Res je, ca 1000 kon prosjačil ta prvaški hujskač sam pri g. Stil) denar poš za zgradbe, proti katerim zdaj rogovili in a je zdaj Res je, da je ravno on tisočake goldimr. Pipuša p v svoj žep vtaknil; saj sam prizna, da je £ 38 prema 11.000 K. Odgovorili bodemo na to jeza« K 40 h zi zvijačo tega sebičnika še obširneje. Za Ha. ta način imenujemo Franceka Mlakarja predrzna se ne zi 1 a ž n i k a in prosimo, da nas toži. svoji k sva Značaj prvaškega boja! Iz Brežic senpujejo po piše, da mlada krška cunja, tako zvana aj se ogiblj savska straža", v vsaki svoji številki naštet IKIaribOH imenuje vse v Brežicah bivajoče protesiroj letni ob najbrže radi pomanjkanja drugih novic. V bsga izborne; zalogi Brezovega mlina pa so si postavili IVi milijon-prvaki, katerih ud in sovodja je tudi naš i, več kot l nik, židovskega dekleta kot prodajek. Stanje Morda pričakujejo veči uspeh že jako poza%ou 23,068 zaloge, ako bo njena moka imela poslej pt 1. 1905. vaško-židovski duh. Namen poaiiparkasa K pač sredstva! bč, čistega Kakšni so prvaški ,,kmetje"! Svoj &?*)• Glavni prinesla krška cunja novico, da je bil kaz* 2,143.061 neki „kmet" v Brežicah zaradi žaljeuja £2 838; od katerega je zaprečil v pisarni dr. Janeschi9 693; tor« kakšen je bil ta „kmet"? To je organi«»_ 2 milijo' mežnar France Berložnik, desna roka brežiWJ*jo. Misl fajmoštra. Dobil je pred okrajno sodnijo iM1 '6 ce8ti globe odnoBno 7 dnij zapora in je to raz« Spod. F že potrjeno. Pravijo, da bi šel Berložnik np'jek due 1 dnij v luknjo „orgljati", kakor da plača wrinski seje Ali teden ima 7 dnij in farani bi ee pri*o, tudi le deljski maši začudeno po organistu oziri Suženjs Torej bode trpel mošnjiček! ra nadalje Maziljeni parklji. Prijatelj našega U marca je dobri kristjan nam piše: Po opravkih p^tarini Ko Ijala me je pretočeno jesen pot tudi r ILK plačal rojstni kraj Brežice. Vreme je bilo prav'^aka, kajt in ko opravim svoj posel, grem kar peš favomočna. kolodvoru. Mimoidoč pri pokopališču spon občinskim se mojih dobrih Btarišev, katere krije #m°i ^ < majka črna zemlja. Čas mi je dopuščal in*1* pa je i nem jo na pokopališče. Ali kaj zapazim?* »meti ns veda se je pasla na grobih! Vprašam £*■ Popol starčka-pastirja, čigava je ta živina in pof°8>mo: 1. mi je, da župnikova . . . Obrišem si solfst'u. 2. očij in zapustim s žalostnim srcem postil prizivt kraj ter se spomnim, zakaj vera peša . . . 7 8 8*'° P dirja! Ako ste vi, g. župnik, maziljen?c, mi Svečana morda, da so tudi parklji vaših krav masiroJ0 uradu da smejo teptati gomilo, kjer počivajo P»ek, ki z naših predragih rajnih? . . . Vera peša, — a° ° temu ne bi? Raz prižnice se politikuje, pri spove* |a človel agitira za volitve, kaplani bo ponočnjaki, ("*je na m nijske kuharice igrajo vlogo „soprog", župni Utonil krave pa se pasejo po grobeh . . . make okol Iz Neuhausa (Doberna) se nam poročanje bila Maria Crep dne 27. p. m. oproSA Obesil Znano je, da je lažnjivi ,.Fihpos" ženo bB. Žumer. grdil in obrekoval. Umrl j« Poštna zveza Ormuž-sv. Tomaž. S 1. ttachnig n se je vpeljalo med sv. Tomažom in Ormdlbljenega tedensko 6-kratno peš-pošto (vsaki dan rUfcro vzela, nedelje). Odhod sv. Tomaž 12'/» uri, pilmljica lah v Ormuž 3*/« uri; odhod od Ormuža 4'-i Pazite prihod v bv. Tomaž 7 V« uri. a 2-letna Od trboveljske »Marijine družbe" se i vsled op« poroča: dve „devici"-odbornici kažejo po di Jzpred vsemu svetu svojo grozno pobožnost in naravnavalo žnost. Ali ob nedeljah zvečer se pa zbig že poro fantje po njunih sobah in srkajo sladko «a Janko pozno v noč ter uganjajo svoje burke. Le toka in g naprej, — morda se pokaže kmalu „nedolžn 3 leta t pobožnih teh devičič. Kaplanče Lončarii, ponaredil pravite k temu? ko nerodr Pijanec Uršič divja naprej. Iz Trbovej sagovarj* nam poroča, da divja pijani lažnik in pol da je l Uršič zopet naprej. Te dni je sunil mladegiga zanika darja Reško zopet s sabljo v nogo ia ga tjroščen. -ranil. Čuje se, da bode fant umrl in da to 22-letr ubijalec krčevito priče. Res, na Turškem sofrršil nad razmere nemogoče. V Trbovljah pa se smel je obso, — 5 »liti. Uršič in Roš, obadva lažnika, vladata aprej. ..Svoji k svojim'' in dr. Pipuš. Prvaški Jr. Pipn5 v Maribora je znan kot velik kričač »sla ..Svoji k svojim". To geslo pomeni na- preč: S kmetskega žepa v dohtarjev žakelj . . . leki poRestnik iz sv. Urbana nad Miriborom kopil po agentu opekarne v Račjem več Zmenil se je z agentom, da plača 38 K 1000 komadov ia je dobil tudi potrdilo, da enar pošteno odračanil. Posestnik je menil, je zdaj vse v reda. Ali nakrat dobi od Pipnša pismo, v katerem mu pravi, da je 8 premalo, da mora še 2 K za opeko in 40 h za pismo plačati, to pa v 8 dneh. , ta način galijo prvaški doktorji vboge kmete, | se ne znajo pomagati. Ia potem vpijejo roji k svojim". Opozarjamo kmete, naj ne pajejo po agentih, temveč le pri lastniku in se ogibljejo prvaških kričačev. Mariborska občinska šparkasa je izdala ^ij letni obračan za 1. 1806. Denarni promet izboruega zavoda je znašal lani okroglo }l, milijonov kron; povišal ee je v tem letu [Teč kot 5 milijonov, kar znači lepi napre- Stanje vložb je znašalo koncem 1. 1906 23,068.251, to je za čez 300.000 K več ; 1. 1905. Kosmatega dobička je napravila pkasa K 256.438, to je zopet za K 11 482 ja pa pa K 152.883 (za K 7.011 i). Glavni rezervni sklad je znašal 1. 1905 2,143.068; k temu pride še dobiček K !83d; odtegne se pa za mestno občino K (693; torej ostane glavnega rezervnega sklada 1 2 milijona in 196.000 K. Te številke zado- kijejo. Mislimo, da se mora mariborski špar- le čestitati k njenemu lepemu razvitku. . Poljskava. (Živinski sejem). V pone- lek due 11 marca je v Sp. Polskavi velik finski sejem. Sliši se, da pride, kakor vsako tudi letos veliko kupcev. Suženjstvo V Središču. Prvaški župan pre- nadalje vse postave in jih tepta v blato. narca je prišel občinski sluga k posestnici »rini Kočevar in je vprašal, kedaj misli globo DK plačati. Posestnica je odgovorila, naj se aka, kajti vložila je priziv in kazen ni bila »vomočna. 2. marca pa je prišel cenilni mož občinskim slugom, ki je prinesil županovo češ da ni bil priziv vložen. Pokazalo se je recepis o vloženem prizivu. Hotela imeti na vsak način pismo, pa ga nista do- ia. Popoldne sta potem zarubila konja!!! limo: 1. marca je odposlal župan priziv gla- tvu. 2. marca pa je uradno lagal, da ni bil priziva. Razvidno je, da je hotel župan pri- s silo preprečiti. Dobil je priziv namreč že svečana v roke! Župan je torej zlorabil uradno moč, je lagal v nradu in je torej ek, ki zaslnži najhujšo grajo. Govorili bode- o temu soženstvu še naprej. Ali misli men- ta človek, da je turški sultan in da so mu lje na milost in nemilost izročeni! Utonil je 27. p. m. kočar Vogrin iz rad-aake okolice v kislem studenci posestnika Zla- Obesfl se je 27. p. m. v Podovi posestnik Žomer. Bil je malo na duhu bolan. Umrl je obče spoštovani posestnik Jos. Po- hnig na Brega pri Ptuju. Pokopali so pri- )ijenega moža, ki ga je nemila smrt tako vzela, v nedeljo popoldne. Naj mu bode iljica lahka! Pazite na otroke! V sv. Trojici se je po- 2-letna Marija Kaučič z vrelim kropom in [vsled opeklin umrla. Jzpred mariborske porote. 4. t. m. se je tvnavalo o detomoru, o katerem smo svoj že poročali. 25-Ietna ledična kuharica Ma- Jaoko iz Maribora je porodila 1. svečana ka in ga takoj zadavila. Obsojena je bila 3 leta težke ječe. — 64-letni Franc Legan [ponaredil na Mati 2-kronski komad, to pa ko nerodna, da so ga takoj zasačili. Mož se agovarjal.s tem, da je bil v veliki revščini je hotel biti zaprt. Porotniki so vsled zanikali stavljeno vprašanje in je bil mož en. — 5. sušca se je zagovarjal pred po- 22-letni Matej Vogler vz Rospoha, ker je lil nad neki 13-letni šolarki zločin po § 127. !je obsojen na 15 mesecev težke ječe. Iz Koroškega. Klerikalci in mladina. V jeseni lanskega leta se je pričelo govoriti, da vlada v knezoškofij-skem zavodu „Marianutn" difteritis. Ravnatelj tega zavoda duhovnik Pirker je pustil prepeljati 12. okrobra obolelega učenca Joh. Borgmanna v bolnico v št. Vid. Vbogi fant je ležal v napol pokritem vozu in je umrl v bolnici. To je „ krščanska" vzgoja in ljubezen do mladine! Najprve se agitira z najgršimi sredstvi za take farške zavode in potem se pusti otroke ljudstva v zanemarjenosti umirati 1 Državni pravdnik je vložil vsled tega obtožbo proti ravnatelju Pir-kerju Prva obravnava se je izvršila 12. prosinca pred celovško okrajno sodnijo; sodnik je toženega duhovnika oprostil. Ali državni pravdnik je vložil pritožbo in tako je prišlo do druge razprave dae 15. svečana. Sjdižče je obsodilo Pirkarja na 20 K globe, odnosno 48 ur zapora in na povrnitev troškov. Pač mila kazen za človeka, ki ima smrt mladega bitja na vesti. Ali vsekakor označi ta slučaj, kakšne so farške šole! Kranjski agentje za zavarovanje proti ognju delujejo v zadnjem času posebno pridno V Tschorau n. p. je prevzel klerikalni kmet Job. Laurič zastopstvo kranjske zavarovalnice proti ognju. Mož govori tudi proti deželni zavarovalnici marsikaj nespametnega. Naprednjaki, ne pustite se zapeljavati od teh kranjskih hujskače v! Pametna beseda. Iz Metnice se nam poroča: Kmalu bode leto, odkar je umrl obče priljubljeni posestnik Franc Fercher. Stara navada je, da se pusti na dnevu obletnice sv. mašo citati. Naslednik pokojnika pa je pustil razglasiti, da bode dajal na dnevu obletnice občinskim revežem jedi in pijače, mesto da bi plača val druge stvari. Pametno je to! Kajti verska dolžnost je pač, da se pomaga revežem, Duhovniki imajo pač itak lepe dohodke in ne bodo čutili pomanjkanje teh maš. Sicer pa je to menda le posledica dejstva, da je metniški župnik Auernig več politik nego duhoven. Mi pa pozdravljamo novi sklep in menimo, da ne bi škodovalo, ako bi se tudi drugje posnemal! Iz Zgornjih Trušinj so prinesli prvaških listi notico, v kateri Be norčujejo iz zasluženega g. Nagele. Res, vsako stvar privlečejo prvaške cunje na osebno polje. In kadar ne morejo človeku ničesar nečastnega očitati, takrat se delajo norce iz njegovih osebnih lastnosti. Ali tako grdo pisarenje listov, ki bo tako malo pošteni, da se ne upajo niti pred porotnike, taka nesramnost bode naprednemu kandidatu le pomagala. Več prebivalcev iz Trnšinj nam piše, da se bodo zdaj še živahneje za kandidaturo g. Nagele zavzemali in z njo adelali. Iz Rožne doline. Neki prvaški „hopi", ki ge letos v svoji politični paranojani kot predsednik ..krompirjeve republike" predstavlja, si je pu3til svoje ime v novem mestu Dobrova prepisati, tako da se od pustnega torka na vsako podmazano „Vollmacht': A. Starinjak podpiše. Njegovi podrepniki trdijo, da je on novo zato na se vzel, da bi se po dokončanih občinskih in državnih volitvah vklub vstrajnega pa brezvspešnega 25 letnega snubenja vendarle enkrat srečno in na vselej pri kakšni bogati prvaški frajlici oženiti mogel. Štrajk v Borovljah je bil vsekakor nepremišljen in je delavcem gotovo veliko več škodoval nego koristil. Mi gotovo nismo nasprotniki pametnega razvitka, nismo nasprotniki tega, da si pridobijo tudi delavci boljše razmere. Ali grajati mora vsak pošteni človek, ako se nahujska brez vzroka cele vrste delavcev v nesrečni boj, ki mora zanje le z velikansko Škodo končati. In zdi se nam, da se je to napako ravno v štrajku v Borovljah napravilo. Pomisliti se mora, da je delavstvo v tej stavki popolnoma propadlo in da se zdaj pač marsikdo misli — ta svoje. Čudno je le, da so zunanji socialisti, ki ne poznajo boroveljskih razmer, celo zadevo v napačni tir zavozili. Ali hujska-rija se širi tudi od tistega župnika Arnuša, ki laže v švindlerskem „Miru" na vse pretege in ki hoče ustanoviti neko „krščansko-socialno društvo", da vodi potem delavce za nos. Torej k stvari. 7. svečana ni prišlo veliko stavbinskih delavcev na delo. To pa, brez da bi predložili preje kakšno spomenico ali svoje zahteve. Že to dejstvo dokazuje, da je bila stavka le plod nerazumevanja razmer. Pred vsakim štrajkom morajo delavci vendar svoje zahteve staviti. Ali na to so gotovo gospodje — pozabili. Seveda se zato ni hotelo obravnavati z delavci in nesrečni boj se je pričel. In uspeh tega boja? Za delavce res ničeven! Vsi delavci so dobili in sprejeli svoj obračun ter delavske knjižice, kajti družba je hotela dotična dela sploh ostaviti. Ali več kot 90% delavcev se je potem zopet oglasilo in je izjavilo, da so s prejšnjimi pogoji zadovoljni ter se jih je v stavko prisililo; prosimo, to nismo mi iznašli, temveč to je delavstvo samo izjavilo. „Mir" je tudi lagal, da se je odtegnilo delavcem po 22% od plače. Seveda je to laž, kakor je sploh vse laž, kar piše ta cunja. Res je, da se delavcem sploh ni ničesar odtegnilo. Stvar je bila, kakor je dokazano, sledeča: Pri 5 delavcih se je pojavila pri obračunu napaka v znesku 3—7 K; skupaj je znašala ta računska napaka nekaj čez 25 K. Take napake se pojavijo pri velikih podjetjah vsakokrat. Doslej so se delavci redno pri obračunu pritožili, potem se je knjige pregledalo in stvar razjasnila ter delavcem dotične zneske izplačalo. In taki malenkostni vzroki so dali hujskačem povod, povzročiti nesrečno stavko. Res, tako početje je več kot brezvestno! Sicer pa razumemo, zakaj se grč! Karavanska železnica je odprla pot vsem prvaškim kranjskim hujskačem v Rožno dolino. Boj je ljut, kajti ti ljudje hujskajo brez izbere poštenih sredstev. Enkrat nasprotujejo delavcem v pravični borbi za boljši grižljej kruha, drugič pa hujskajo iste delavce v nesrečne boje. To so dokazali štrajki v Jesenicah in dragih krajih. Tudi boroveljska stavka je le posledica neizobrazbe revnega delavstva. Pomisliti je pri temu, da je Koroška jako revna na industriji; veliko je trpela koroška železna industrija in s tem cela dežela. Boroveljsko podjetje je obstalo le vsled velikih žrtev lastnika g. A. Voigta. Sedanji akcijonarji morajo računiti, da ne dobijo leta ia leta nobenih obrestij svojega kapitala. Komur je torej za blagor Koroške, ta mora biti odločni nasprotnik takih hujskarij! Kaj ko bi to podjetje sploh ponehalo? L. 1906. je izplačalo delavcem za plače K v 00.000, letos pa bode ta svota narasla gotovo na 1 milijon kron. Torej tako podjetje ni igrača in zatorej — roke proč, vi vsi, ki živite od hnjskarije! Kravo S trojički. Krava posestnika Andreja Fritza v Silberegu je vrgla 3 teleta, ki so vsi zdravi in močno razviti. Pač redka prikazen! Po nesreči ustrelil je 27. p. m. v Wolfs- rargu huzar Molnar svojega tovariša Jos. Da-jezca. Čistil je revolver ki se je sprožil; krogla be šla v glavo nesrečnika, ki je takoj umrl. Po svetu. Bankovce po 5 in 50 goldinarjev se izmenja, le še do 31. avgusta tega leta. Potem izgubijo vrednost. Kdor ima torej še kaj tega starega denarja, naj ga nemudoma zamenja. Ljubi „otajerc"! Devetletno Nežiko vpraša učiteljica o življenju kralja^Ludovika. Dekletce pripoveduje: „Kralj Ludovik je porodil tri sinove". — Učiteljica pravi: „Ne Nežika, ti misliš pač, da jih je porodila kraljica?" Nežika odgovori: „Ne, to so bili fantje, kralj jih je porodil." — Učiteljica: „MotiS se, drage Nežika, mati dobi oboje, fante in dekleta." — Nežika zakriči razjarjena: „Na, potem pa ne potrebujemo nobenega ateka!" Napredek na agrikulturnem polju. Spisal Frane Elmer, zimska Sola Andritz.*) Neovrgljiva je trditev, da je prva naloga vsake dežele, preživeti svoje prebivalstvo. To nalogo ni še moglo poljedelstvo doslej rešiti. Ali to dokazuje veliki pomen poljedelstva v deželi in državi in pametni človek ne bode niti v sanjah temu ugovarjal. Ali kmetijstvo se mora tega svojega pomena tudi zavedati. Porabiti mora vse pridobitve znanosti na polju gospodarskega proizvajanja, da zamore zadoščati zahtevam, ki se mu dandanes stavijo. V prejšnjih časih je bilo število prebivalstva razmeroma nizko. Stavilo se je vsled tega na kmetijstvo manjše zahteve; velike dežele so imele le redko prebivalstvo in so zamogle po- *) .Bauerabuadler" od 3. t, m. kriti potrebščine prebivalstva tudi pri slabej-šemu delu. Polagoma pa je naraslo število prebivalstva. Samo umevno je, da je z vedno naraščajočim številom prebivalstva narasla tadi življenska potrebščina istega. Zomljišča bo postala vsled tega slabejša, nosila so. veliko manj, tako zvana. »stara sila" ni mogla več veliko napraviti. Bila je to čisto naravna posledica dosedanjega načina gospodarstva: zemlji se je odvzelo vedno več, dalo se ji je pa malo ali ničesar nazaj. Pravo ni uspešno gnojenje se ni vpeljalo, kajti nikdo in imel pravi pojem o rastlinah in o redilnih snovib, katere potrebujejo rastline. Takratno gnojenje je bilo čisto mehanično; gnojilo se je brez načrta in cilja s slabim hlevnim gnojem, kajti o razumnem ravnanja z gnojem ni nikdo ničesar vedel. Umetno ali mineralno gnojenje je bilo izključeno in to iz ednostav-nega vzroka, ker ni nikdo za tako gnojenje vedel. Gnojilo se je, kakor rečeno, z organičnim (hlevnim) gnojem; mislilo se je, da je „humus" redilnega vpliva za rastline. Ta nauk pa je preknenil nakrat mož, ki je bil največji kemik preteklega stoletja, namreč Jus L pl. Liebig. Ta učenjak je dokazal, da osiromašijo zemljo vsi tisti plodovi, katere ne porabi kmet sam, temveč jih proda, kakor n. p. žitje, krma, meso itd. Z vsakim .mecnom" žitja proda kmet kos svojega posestva; in prodal bode polagoma vse, ako ne daje zemlji to nazaj in sicer v obliki primernega gnojenja. Obenem je popisal Liebig pravi nauk o življenju rastlin in je spremenil ta nauk tudi v prakso. Naravnost krasni uspehi so dokazali resničnost njegovih trditev. Zdaj, ko se je vedlo, iz katerih snovi obstoji rastlina in katere redil-ne snovi potrebuje, ter katere jemlje iz zemlje in tla, — zdaj se je pričelo lahko pametno, premišljeno obdelovanje zemlje. Uspehi znanstvenega dela na polju izreje rastlin in napredek v gnojni industriji sta napravila velik preobrat v kmetijskem podjetju. Znanost je napravila torej kmetijstvu mejni kamen; napravila sta kmeta pametnejšega in neodvisnejšega od lokalnih razmer. Izobraženi kmet stoji danes prost tukaj, ker pozna dobro bistvo in delo naturo. Iz izstradane, revne zemlje napravi s primernim gnojenjem in primerno vrsto rastlin plodovito zemljišče. Uspešne lokalne razmere zemlje porabi popolnoma s tem, da sadi le rastline, ki se na tej zemlji dobro razvijejo. Res presenečeni smo, ako pogledamo razmere prejšnega in sedanjega časa na polju kmetijskega proizvajanja. Stanje kulturnih rastlin v prejšnih časih je bilo slabo, ker je primanjkovalo redilnih snovij, in vsled tega so bile slabe letine na dnevnem redu. Danes pa opazujemo lepo napredovanje. Dandanes dobimo od primerno obdelanih travnikov še enkrat toliko kakor preje. Istotako in s tem napreduje živinoreja. Njive in paše imajo vse drugo lice. Na mestu slabih rastlin vidiš temnozeleno pašo, bogato žitje. Slabejšo travo smo nadomestili z boljšo. Proti škodljivcem in slabemu vremenu se borimo tudi z zdravimi, močnimi rastlinami! Torej: ako hoče danes kmet napredovati, imeti mora veliko znanja le potom znanja bode razumel današnji čas in si delal koristi. Slabo znanje je opetovano povod podjetjam, ki napravijo kmetu veliko škode. Iu potem pravijo taki kmetje, da je vse škodljivo, kar prinese novi čas. Zato tudi je velik del kmetov nasprotnik boljše izobrazbe. V korist državi je torej ako delujemo za večjo izobrazbo kmetov. Ako bodo kmetje izobraženi, potem stop jo dobitki in uspehi znanosti na kmetijskem polju tudi pri mali in srednji posesti v velj»vn. Gospodarsko. Sejmi na Štajerskem. Dne 11. marca: Sv. Ana na Aigenu v okraju Fehring (letni); — Deutsch-Landsberg (kramarski in živinski); — — Dol v okraju Laško (letni); — Feldbach (letni in važni živinski); — Friedberg (letni in živinski); — Garrach v okraju Weiz (letni in živinski); Sv. Jurij na taboru v okraju Vransko (živinski); — Kainach v okraju Voitsberg (letni in živinski); — Kapela v okraiu Brežice (letni); — Lemberg v okraju Šmarje; Šmarje pri Jelšah — 6 — (živinski); — Ščavnica (letni in živinski); — Strass v okraju Lipnica (letni in živinski); — Sp. Pulskava v okraju Maribor (živinski); — Waltersdorf (letni in živinski); — Vohret ] v okraju Marenberg (živinski); — Klein v okraju Lipnica (prašičji); — Stubenberg (letni); — dne 12. marca: Ormuž (svinjski); — Fering (letni in živinski); — Sv. Jurij južna železnica v okraju Celje (letni in živinski); — St. Ožbald v okraju Eibiswald (živinski); — Salla v okraju Voitsberg (živinski); — Ubelbach (letni in živinski); — Celnica pri Mariboru (živinski); — Preding v okraju Wildon (letni in živinski); — 13. marca: Gradec (sejem z žitjem, mrvo in slamo ter lesom); — Maribor (živinski); — Ptuj (veliki svinjski); — 14. marca: Gradec (goveji); — Breg pri Ptuju (svinjski). Stlačen gnoj. če hočeš imeti dober gnoj, ga moraš tlačiti. To je glavno pravilo za dobro ravnanje z gnojem. Le žal, da se naši gospodarji taco malo zmenijo za tlačenje gnoja. Navadno ga puste v razkopanih kupih, kakor ga tja namečejo. Na ta način se ga prijema škod* ljiva plesnoba, na ta način ga dež bolj izpira. in na ta način vhajajo tudi veliko lažje vse tiste snovi, ki pnhto iz gnoja v zrak. Gnoj sr bolj suši in kvari. Vse to vedo tndi naši gospodarji. Oni tudi vedo, da je med plesnivim in izpranim gnojem in med mastnim gnojem velika razlika, ali vendar jih ne pripraviš do tega, da bi gnoj poravnali in tlačili! Ali ni to čudno? Po drugih naprednih deželah najdeš povsod na kmetih skrbno napravljeno in stlačene kupe gnoja, pri nas pa povsod razkopane, kakor da bi ne poznali vrednosti gnoja. Kdor z gnojem slabo ravna, dela pri gnoju ravno tako škodo, kakor bi jo delal s senom, ako bi ga spravljal pod streho, ki ne drži vode. Zapomnimo si to! v Laškem: Plačano do 15. svečana 1908. Sušnik, M8rs: Za »/« leta 375 kron. Po: V. K. Jeruzalem: Plačano do 1. prosinca Poljana p. Podčetrtek: Sprejeli smo 6 K. Plal 1. decembra 1906. ' Loterijske številke. Gradec, dne 23. februarja: 51, 59, 88, Trat, dne 2. marca: 14, 66, 7, „Stajerc" Za dom in družino. Za vodo neprodorno plahto dobiš, če na-mažeš s čopičem navadno platno na obeh straneh z lanenim oljem in ga potem 8 dni razobesiš v senci, da se posuši. Potem je namazati platno v drugič,,in sušiti 14 dni. Taka plahta traja lahko tudi 10 let. Stroški za olje znašajo okoli 10 vin. za 1 štirjaški meter. Po „Prim. Gosp." Mrzle noge. Neki naturni zdravnik priporoča sledeče sredstvo proti mrzlim nogem: Ovij nogo s polo papirja in obleči potem šele nogavico. Tudi pdnoči pomsga papir proti mrzli nogi bolj kakor vsako drugo sredstvo. ,.Paprika-šnicel.-' Za 1 kilo telečjega „šni-celjna" vzemi v kaserolo 100 gramov putra in 100 gramov razrezanega špeha. To pustiš kratki čas na ognju, da se razpusti, dodaš nožovo špico paprike in nekaj seaekane čebule in položiš v to soljeni ter zdrobljeni „šnicel.'' V to pomešaš 2 žlici moke in dodaš malo juhe. V< ure pred pojedinjo dodaš še nekaj kisle | smetane. Za vse to rabiš manj kot 1 uro. Terpentinovo Olje naj bi bilo vedno v vsaki hiši, kajti porabiti se da vedno. Jako dober je za varstvo proti moljem; treba je le kraje, kjer se molji nahajajo, poškropiti. Tudi proti stenicam pomaga in ravno tako proti mravljam. Tudi je terpentinovo olje izborno sredstvo proti opeklinam ; že par kapljic odstrani bolečine. Ako te noge bolijo (ali pri kurjih očesih) obvezi jih z conjo, ki je namočena v terpentinu. Ako imaš revmatizem, namazi se s terpentinom. Oljnate slike očistiš najbolje s terpentinom v gorki vodi; oljnate fleke v obleki odstraniš tudi z njim. Poslano. Neki , šmirfink" me napada v ljubljanskem „Slovencu", da sem napadal na nekem zborovanju duhovne. Za svoje aastopanje sicer nisem nikomur odgovoren, zlasti pa takim lažnikom ne. Ali vkljub temu izjavim, da je očitanje v „Slovencu" nesramna laž in poživljam dopisuna, naj pove svoje ime, da se mu lahko drngače odgovori. Za svojo trgovino pa bodem sam skrbel in ne potrebujem „dobrih naukov" take strahopetne fakinaže. V Ptuju, sušča 1907. Leopold Sla-witsch. | Listnica uredništva in uprav-ništva. Loke pri Zužniu. Prihodnjič! — G. Apnar,-Neumiilil: Plačano do 1. prosinca 1907. — Gostilničar! je najprimernejši list za inzerate. V objavljena oznanila o trgovskih zadevah, o obrtniških st prodaji in nakupu zemljišč, hiš itd. splo oznanilo, ki se naj čimbolj v javnosti: imajo polni uspeh, kajti nŠtajerc" je najcenejši in bolj razširjeni list na Šta>«rski Koro&kem. Vsakdo inzeriraj v .Štajercu" Krepki, mladi delavci zemljška dela ^ 86 sprejmejo za dobro plačo pri „bager"-podjetju (Bagger- und Abraumbi firme IE3ofo_ BeznrLd.' v Voitsbergu-Zungtalu. Redka priložnost za kupiti! Ha^' Posestvo 12 oralov skupaj, obstoji iz sad^k, 8re nikov (krme za tri krave) njiv. vinograd, dgona bukov, hrastov in smrekov gozd za podiratiyrniJa, iz vsem gospodarskim in vinogradnim poslej, veli in spravo, vse v dobrem stanu. Oddaljeno £ nut od komisiake ceste in 40 minut od oki glavarstva, se zavoljo starosti posestni! 2000 gold, proda in lahko vstane 1500! vknjiženih. Bližnejša poročila da Vincenc F posestnik v Poličanah na Spod. štajen_______ ——---------------------------'— VBle( Gostilna z mesarijo ^ca m prodajalna žganja, na glavni cesti, v večjem kraju marnčna t: okolice, živinski in svinjski hlevi, sobe za luice, vrtovi, ^p;nn £>lja se takoj dajev najem ali proda. Potrebni B 000 do 8000 gold., drugo cstane lahko vknjiženo. P, obrok« vprašanje na „F. fiOO" nnsio re^tanlf. Maribor. A mar* ~-<^ano; n ^ N^strijski Jim bp. mmkmjmimuc! SiS m Mm Lupo- dddili k%tLu, \, £a mn TlimXa doM*animi lah Pristna samo v Izvirnih zavojih z imenom Kathreiner. Pod odjer lžbova Ali nakl isedanj /»mu ol S- Nihče naj bi ne pil močno razbuijajoče zrnate kave nemešane! Kathreinerjeva 3 Kneippova sladna kava sama se je obnesla za najokusnejšo primes, ki lahko prebavna, redilna in krvotvorna speSi zdravje. Mak r Otroke bi bilo samo Se navajati Kathreinerjeve kave. Bilanca hranilnice (šparkase) v Radgoni 1906. tiva. P Pasiva. .1 i —— Konto hotelorcga pohištva..... inventarja ........ posojil brez hipotek .... posojila na vrednostne efekte razno.......... hipotečoih posojil..... posojilne blagajne . . . . . obresti od posojil brez hipotek efektov.......... (vrednostni) realitet .... obresti od efektov..... ne obresti od hipotečnih posojil . . . „ „ posojil ua vredn. efekte -korrent . . • ....... menic (Wechsel)....... posojilno aseknrančna-premije . o. kr. poštno-hranilničnega urada Aktiva. Skupno . K 3058 5305 240769 1496 15 4140915 50800 1152 2350557 398421 17017 51667 67052 48 340 188220 30850 114 1448 .549251 81 39 53 70 03 77 82 10 09 10 98 51 73 30 Za konto obrestij od posojil brez hipotek .... » , , menic.......... „ pridobitka iz realitet......... , obrestij od hipotečnih posojil..... „ » ,, posojil na vredn. efekte . . . „ vložb interesentov.......... „ glavnega rezervnega sklada...... a) neobiačeno povrnilo (nnverstenerte Rucklage......K 56360726 b) obdačeno......., 68521 67 ., posebnega rezervnega sklada neobdačena „ penzijskega sklada.......... Skupno . 12 77 301 833 19496 2 6723195 632128 83715 7549251 97 34 37 69 24 93 52 81 Bilanca posojilnega oddelka. Passiva. Ka blagajniškem preostanku koncom 1906 , posojilah na menice (Wechsel) .... , posojilah na dolžna pisma..... , stanju obresti koncom 1906 . . . Skupno K 1667 16570 33467 41 94 Per dotacija iz rezervnega fonda šparkase v Radgoni K "gena in Zg. Radgona posojilno blagajno na osebni kredit in ' to ne le zaradi nizkega obrestovanja temveč tudi zaradi lahkega mila. Pri tema oddelku dana posojila se zgodi ureditev brezplačna iti se jih na intabnlira v zemljiški knjigi; tako Be prosilcem v vsakem aliko-treškov prihrani. Vsa nadaljna pojasinla se pri šparkasi radovoljno poda. ^^^^^^ Radgona, 31. grudna 1906. Ravnateljstvo. Slev.: 1H4 Oblastveno varovano! Oznanilo. Valed namestniškega ukaza z dne 28. pro- 1907, št. I3™ se sledeče naznanja: da je Jna trgovina P. Fayen 8 Co v Amheimu na ion, ki se peča zlaRti z razpečavanjem sričk obroke, le filialka „Holandske Krediet-Banke1' ^Amsterdama, katere sleparsko postopanje je ano; nadalje da je ustanovil pred nekai tedni r:tiijaki državljan Simon Halamek v Haagu, gelenburgstraat 173, pod firmo „Haagsche ndels-Bank" podjetje, ki zasleduje iste smeri, » Vsake ponarejanje kaznivo! Edino pristen je Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnaiih steklenic ali velika specijalna steklenica s patentnim zaklopom K 5'—. Thierryjevo centifolijsko mazilo za vse Se za tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3'60. Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot najboljši sploSnoznani iu staroslavni. Nabavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi Zaloga po akoro vseh lekarnah. Knjižice s tisočiizvrnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto. trgovina s Specerijo, materijalom, barvnim blagom, skladišče Šampanjske kleti W. Hintze v Ptuju in pivovarne oratov Ueinm .'liaus v SteinMdn; c. kr glavna in mala zaloga tobaka; zastopUvo c kr priv. splošne zavarovalnice proti ognju in vlomu ter za življenje v Trstn in I. avslr. zavarovalne družbe pruti nezgolom na Dunajn. — Osnovana 1876. — Priporočam Za velikonoč: najfinejše moke, rozine, Weinbeeren, orehe, med, maslo, kvas. Za pomladno setev: vse vrste semena za deteljo, travo, repo in druga semena. Peljem le dobro blago po najnižjih cenah in zagotavljam vedno reelno, dobro postrežbo; omenim še, da se nahaja moja trgovina le v lastni hiši, kjer je bila preje glavna tobačna trafika. Pričakujoč obilni obisk beležim z vsem spoštovanjem 130 • Jos. K8simir. Viktorija-dijamantni prstan 6*° r pristnem zlatem dnblu pun- ciran — zlato je na srebru - K 2 40 v pravem zlatem kovanju K 5.— nadomešča do-zdaj še najbolje pristne bri-Ijante. Dobiva so pri Hanns Konradu, juvelirju v Mosta (Brlix) St. 876 na Češkem. Bogato ilustriran cenik z nad 3000 slikami se dopošlje na zahtevo zastonj in franko. •••••••O« Kupim vodno žago z malim posestvom v kraju, ker je več gozda, ali dobro idoča gostilna. Naslov. Jos. Kepe, Karlovska cesta 32, Ljubljana 143 Prložnostni nakupi Do 1. julija prodajam harmonike najboljšega izdelka (Bombardon, pase itd.) za 20 K ceneje kakor povsod drugje. S spoštovanjem Franc Bukšek, izdelovatelj harmonik na Brtgu pri Ptuju. 138 Mladi trg. pomočnik dobro izveščen mešane trgovine vojaščine prost želi službo spremeniti. Naslov pove uprav- oistvo „Stajerca". 121 Stanoval« a hiša enonastropna, v najboljšem stanju v Sevnici se proda; ?aleg je vrt, vse po ceni. praSa se pri G. Hafenrichter v Oplotnicah na Staj. 133 Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pis-inal.), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neumann, Prag, Karolinental štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. 145 Redka prilika Nikdar več v življenja se ne ponndi tako priložnost 600 komadov za K 3.— Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča preči sanker ura s se-kundim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 teta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (beren-Šteinom), 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno že p nO toaletno zrcalo, 1 usnjat moS-njiček, 1 žepni nožič s pripravo, 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz dublezlata s patentiranim zaklepom, krasen album za slike, v katerim je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korespondenco in Se 400 drugih različnih stvar, katere se rabijo pri lilfti in za vsakogar potrebne, vae to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo K 3.— Razpošilja se proti povzetju ali Če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpoSiljalnico Ch. Jangwirth, Krakau A/l 4; NB. Za neugajajoče se denar vrne 63 Rujavipes (Dachshund) ki čuje na ima „Gigerl" se je izgubil. Odda se proti dobri plači pri gespej Popi na Bregu pri Ptuju St, 4. 146 NAJBOLJŠA in NAJCENEJŠA SEMENA VSCH VRST SAMO PR| Adolf p** vPTUJ« ' » Stanovalna hiša enonastropna, v najboljšem stanju v Sevnici 8e proda; poleg je vrl, \se po ceni. Vpraša se pri G. Hafenrichter v Oplotnici na Staj. 133 Pozor mlinarji! Več dobro ohranjenega mlinskega orodja, kakor grode, mlinske štajnge, 2 cilindra, 2 stroja za čistiti jriz«, ,čureka' stroj za čistiti zrnja in posebno veliki mlatilni stroj še skoraj novi, ki snopje mlati, slamo preteple in zrnje čisti vse ob enem — ima po nizki ceni na prodaj Alois Kukovec, posestnik umetnega mlina v Ptuju. Trgovski učenec iz boljše hiše, zmožen nemškega in slovenskega jezika, krepek fant, sprejme so takoj v večjo trgovioo s mešanim blagom. Kje? pove uprav-ništvo „Slajerca"- 150 — 8 — . 5K^r.Xry^8oKonkureiična budilnica p« amerikanskem tistemu, tet«, naj se položi kakor hoče. 2>-.nesljiva, dobre vrste; 8 triletnim pismenim jamstvom, da bo dobro in ločno tekla K 2.90, tri komadi K 8.—, » ciferni«, ki po nori sveti, za komad K 3.30, tri komadi K 9-Soben ritiko. Ura se lahka «-menja ta dnino ali se vre« denar. Po postnem povzetju ali če se denar pošlje naprej razpošilja prva tovarna za nre Hanns Konrad v Mostu (Brdx) St. 876 >a Češkem. Bogato ilustrovan cenit, ki oDsega nad 8000 slik raznih ur, zlat« in srebrne robe, se na sahtevanje vsakomur doposlje brezplačno in poštnine orosto. M8 WT Jajca "IB knpnje po prav dobri ceni And. Suppanz, naku- povalec jajc v Ptuju (Rossmanova hiša blizo po- Bojilnice) in v »Središču (Dečkova hiša). 25 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju craven klalnice in plinarake hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Ytakemu ae les hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Vsakdo pa ime tudi sam oblati, vrtati in •pahati i. t. d. 68 V ptujskem mestnem soparnem kopališču m dobijo odmlimal kopele s hiaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob V.ll uri predpoldan za 60 vin.,*, (30 krajcarjev.) 878 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). Pozor! Ce želite trgovino, obrt ali realijo kakor hotel, vilo, gostilno, graščino, opekarno, zdra-višče prodati, ali ako iščete na posodo ali sodelovanja pri kakem podjetju, ae obrnite zaupno do velezaane firme „Intern. GeBcbafts-courier"; Centrale Graz, Elisabethstr. 6. Podjetje je prvo v tej stroki. Glavni zastopnik pride te dni sem. Ce se hočete z njim brezplačno posvetovati, prosimo da nas takoj obvestite. 31 Najhitrejša vožnja po morjn 5 dni, 7 ur, 38 minut. Red-nadirektnazve-za z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, Hamburka do New-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Hatančnejša pojasnila daje Generalna agentura zt štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10, »Osterr. Hof." 7* Ura na perpendikelj 2 bilom (Schlagwerk)K10.60 v lepo poliranem kostnn .z orehovega lesa, 30 ur idoča, z belo cifernico, 61 cm visoka K 10.50. Ista, 14 dnjj idoca, z bilom (Sehlaewerk) na nro in na pol ure . . . .K 1 i-20 Bilo slično zvonenja v stolpu zviša ceno pri prvi uri za K 1.—, pri drugi za K 1-50. Te ure so vsled svoje vrednosti in krasot« elegantni predmet v pohištvu. Za vsako uro S Uta pismene garancije. Razpošilja po povzetju HANNS KONRAD Prva tovarna nr v Mostu (Brilx) St. 876 (Češko). Bogato ilnstrovani ceniki z nad 3000 podobami se pošljejo _________po zahtevi vsakomur zastonj in franku. 549 Poljedelska, zeliščna in cvetlična semen od EDMUND MAUTHNER-ja v Budimpešti prodaja po izvirnih cenah glavnega kataloga samo Adolf ^ellinschegg trgovina pri »zelenem vencu'1 nasproti gledališču v Ptuju. Vsakovrstna deteljna semena: Štajerska Sletna, lucernska 71etna, rudeče cvetoča 1 letna, predenice prosta, Esparset, lOOletna hmeljska Sotska, švedska vund ali tanen detelja, bela travniška detelja. Krmilna pesna semen: Mamuh dolga, rudeča velika (Riehen), ekerndorfska rumena in rodeča velika podolgasta, ebernporfska rumena ogrogla sladkorna pesa velika za krmljenje, podzemska koloraba za krmljenje, veliki koren za klajo, nove velike buče z jedrami brez lupin za olje dobivati, graSČica, solnčne rože, mak, konoplje, lan, ogršfiica, ženof in repna semena, sadna čebula (luk), malo in rudeča. Vrsta travnih semen: Travna mafinica za mokra in suha tla, Raygras, Honiggras, Kammgras, Knaulgras, Fioriengras, Goldhafer, Ripsengras, Wiesenschwingcl, Wiesenfuchs, nizka trava, Thimoteusgras. Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, 671 vinom in žganjem ■*• v Poličanih *®® priporoča p. t. občinstvu svojo bogato zalogo izbornega špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo manufakturnega blaga, štofi, druki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup jn prodaja dobra pristna naturna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. Red Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- fljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel na Dunaji ali Franc Dolenc, konc. ag-ent v Ijubljani. Kolodvorske ulice štev 4J Šivalni stroji (Nahmaschinen) se kopujejo zanesljivo dobro in zelo po nizki ceni v trgovini bratov Slawitsch v Ptujr Ker nimam agentov je cena zaradi tega tako nizka. Vsak se naj pripriča in zabteva pismeno ali ustmeno cenik (Preiskurant). Proda se zanesljivim kupcem na mesečne rate. 27 Za "Velik-onoč! Rdeči papir za barvanje jajc pola 4 h; velikonočne in druge karte v največi izberi najceneje, tudi za prodajalne pri VV. Blanke v Ptuju. Brez učitelja, brez uka, brez not lahko vsakdo igra pesmi, plese in koračnice (marše) na mej f ak6rdeon in fletofdn. Za gostije, izlete, zabavne večer* i. t. d. Poleg vsakega istrumenta je sola. Hanns Konrad Brilx No. 876 I Nr. 366 akordeon z 10 tip. kam i, 20 glasovi, 2 basi dolg 46 cm. K 2-50 S komadi K 7-I Nr. 2087 fletofon z 10 tip-I kami, 20 glasovi, 3 basi dolg 40 cm K *•—, 3 komadi .... ii K M— ilajerc' tek, da nasled Nr. 366 Cenik z 3000 slikami zastonj. Umetni mlin in . . .....črna peka na Sp. Štajerskem se radi drnzega podjeljB ceni in pod ugodnimi pogoji proda; poje primerno za druge industrijske namene. ^_]f ima vodne sile in je okolica bogata Da xeiiii ki Vpraša se pri upravi tega lista. Natakar na rac oženjen, brez otrok ali z odraSeriimi, ltiujkovati položiti kavcijo, zmožen nemščine in sloveiplošnos< v govoru, se sprejme takoj v dobro idoči goovih, n Sp. Štajerske, sšamo taki naj se naznanrolilcev upravniŠtvu tega lista. Boj BF Dobri delaH proti lepi plači dobijo trajuo delo v kamnih d0| RUDOLF HOLZlf v Sv. Lovrenci nad Mariborom. glflC* Prodajalci dobijo kupce!!! OVPKft za prodaje vseb vrst, fabrike, vile, Penz'knarierr posestva, mline, ceglarne, hotele, S?oat!'nei \Teca l ska posestva itd. samo po prvorazrednem, k ug reeinem in kulantnem podjetju ter trt-l . realitetami Centrala: Dunaj V. Schonbrunnerstncaj p Zahtevajte brezplačni obisk glede razgovora in ogleda, krijo. Ti nas zaatoonik itak v kratkem tukaj. NB. Opozarjamo p. l,JQjeJ0 stvo zlasti nato, da nas ne zamenja z drujimi manj iT • » podjetji. rezirati ■ ibrani t: Mešana trgovina z kr8*> hoč novo zidana biSa, 13 stanovalnih sob, 2 prodaj«!: p * kala, 1 magacin, 2 kleti, vse s pohištvom, vodovij i v 1, nadstropju, travniki, vrti, gozd (okoli 10 orsiedati i trgu Grifen na Koroškem se vsled družinskih ono. Ni proda ali daje v najem. Jako dobro stališče, ki likdo si merno za poletne izletnike, tudi za zgradbo >