Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
36. kos.
V LJUBLJANI, DNE 3. MARCA 1030.
Letnik I.
165. Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita pripravnikov II. in III. kategorije v resortu ministrstva za notranje posle.
166. Naredba o službenih razmerjih, dolžnostih, področju in pooblastitvah za strokovno, administrativno in pomožno osebje centralnega higienskega zavoda.
167. Pojasnilo o taksi po § 149. zakona z dne 25. julija 1871., drž. zak. št. 75 (notarski red).
Vsebina:
168. Pojasnilo, kako je postopati z vinogradniki, ki žele prevoziti svoj pridelek vina za domačo potrebo iz občin, kjer ni njih stalno prebivališče.
169. Odločba, da ob uvozu vina ni treba zavarovati valute.
170. Odločba glede 2o°/0nlh kronskih priznanic, izdanih izven mej današnjega državnega ozemlja.
Razne objave iz »Službenih Novin«.
Uredbe osrednje vlade.
165.
Na podstavi člena 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in Siena 113. zakona o notranji upravi predpisujem
Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita pripravnikov II. in III. kategorije v resortu ministrstva za notranje posle.*
§ L
Starejšine uradov, pri katerih službujejo pripravniki II. ali III. kategorije, morajo zaposlovati te pripravnike v službi tako, da jim da doba pripravništva čim več prilike za spoznavanje službenih predpisov, strokovno izpopolnjevanje in praktično vežbanje v poslih službo.
Starejšine morajo uvajati pripravnike v prakso smotrno ter jih poučevati o veljavnih predpisih in njih pravilnem uporabljanju.
Kolikor se ne bi mogel starejšina osebno posvetiti temu poslu, odredi pripravniku posebnega uradnika, ki skrbi za njegovo vzgajanje.
§ 2.
Starejšine uradov predpišejo načrt za praktično zaposlovanje poedinih pripravnikov v poedinih gra-
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 21. februarja 1930., št. 41/XTV.
nah urada; pri tem gledajo na to, da se jim da prilika tudi za spoznavanje računovodstvenih poslov.
Pripravnikom II. kategorije se mora dati prilika, da se seznanijo tudi z manipulativno pisarniško službo.
Starejšina navaja pripravnike na čim daljše opravljanje one vrste službe, za katero kažejo posebno nagnjenost in sposobnost.
§ 3.
Pravico, opravljati strokovni izpit, pridobi pripravnik, ki je prebil najmanj dve leti v službi notranje uprave.
Pripravniki banovine opravljajo izpit na sedežu banovine pred izpraševalno komisijo, ki jo imenuje ban; pripravniki ministrstva za notranje posle in uprave mesta Beograda pa opravljajo izpit v Beogradu pred komisijo, ki jo imenuje minister za notranje posle.
Po dovršeni dvoletni praksi mora vložiti pripravnik v treh mesecih po službeni poti pri banu, odnosno ministru, prošnjo za opravljanje izpita.
O pripustu k izpitu odloči ban, odnosno minister.
Če priloži kandidat pro'šnji kakšna svoja dela, jih izpraševalna komisija po svojem preudarku in preskusu lahko vzame v poštev pri kandidatovi oceni.
§ 4.
Izpraševalna komisija je sestavljena iz predsednika in dveh članov. Ob začetku vsakega leta postavi ban, odnosno minister, za tekoče leto predsednika in člana izpraševalne komisije, zapisnikarja in njih namestnike.
Predsednik in člana izpraševalne komisije kakor tmli njih namestniki so postavljajo izmed politično-upravnih uradnikov.
Pripravnik opravlja izpit pred izpraševalno komisijo, pristojno za območje, v katerem je služboval na dan, ko je vložil prošnjo za pripust k izpitu.
§ 5.
Člani izpraševalne komisije dobivajo nagrado, hi jo plača kandidat v višini pripadajoče redne dnevnice; če pa stanujejo izven sedeža komisije, dobivajo iz državne blagajne tudi pripadajoče potne stroške po predpisih o povračilu potnih stroškov za službena potovanja.
§ 6.
Redno v mesecih maju in novembru odredi predsednik izpraševalne komisije roke za izpite, razdeli med člana komisije gradivo, ki se bo izpraševalo, ter pozove oba člana, naj odredita vsak za svoj predmet nalogo za pismeni izpit.
Predsednik vodi izpit.
Odrejene izpitne roke objavi predsednik po banski upravi, odnosno po ministrstvu za notranje posle.
Izpit je pismen in usten.
§ 7.
Najprej so opravlja pismeni izpit. Kandidat mora izdelati dve nalogi iz gradiva, označenega v § 10. Nalogi morata biti taki, da ju more izdelati srednje sposoben uradnik v štirih urah in da se d& po nji, a oceniti kandidatova izobrazba.
Kandidat dobi pismeni nalogi na dan pismenega izpita.
§ 8.
Pismeni nalogi se izdelujeta v prikladnih prostorih pod nadzorstvom enega člana komisije, m sie,er na en dan v času od 8. do 12. ure. Kandidatu se dado pri izdelovanju nalog na razpolago službene zbirke zakonov in predpisov. Drugi pripomočki niso dopuščeni. Vsako nodopuščeno občevanje med pisanjem nalog je prepovedano; če pa se vendarle prigodi, odloči komisija, da kandidat izpita ni opravil.
Podpisani in izdelani nalogi se oddasta takoj prisotnemu članu komisije, ki ju izroči predsedniku komisije. Predsednik odda nalogi pristojnima članoma, da ju ocenita in da komisiji referirata o njima.
§9-
Ustni izpit opravlja kandidat na prvi prihodnji delavnik po pismenem izpitu, in sicer vpričo vse komisije. Ustni izpit vsakega kandidata traja primeroma dve uri.
Pri ustnem izpitu se dajo vprašanja v obsegu gradiva, označenega v § 10. Pri odgovorih se ocenja v prvi vrsti pojmovanje in razumevanje upravnih nalog kakor tudi spretnost v izražanju.
§10.
V program za opravljanje strokovnega izpita uradnikov II. kategorije spada:
znanje o osnovnih in za konceptno-pomožno prakso glavnih predpisih, ki se nanašajo na kraljevsko oblast, vrhovno državno upravo, državni svet in upravna sodišča, glavno .kontrolo, občo upravo, razdelitev kraljevine na upravna območja, bansko upravo, sreze, občine, državno uslužbenci', civilno-zasebno pravo s postopanjem, kazensko pravo s postopanjem, državno sodišče za zaščito države, državno tožilstvo, zlorabo v službeni dolžnosti, skrbstvo, državno računovodstvo, takse in manipulativne pisarniške posle; — podrobno znanje o organizaciji kakor tudi o materialnih in formalnih predpisih ono grane obče uprave, v kateri je bil kandidat najdlje zaposlen ali za katero kaže posebno nagnjenost in sposobnost.
V program za opravljanje strokovnega izpita uradnikov 111. kategorije spada:
znanje o občih pojmih iz predpisov, ki se nanašajo na kraljevsko oblast, vrhovno državno upravo, upravno sodstvo, glavno kontrolo, občo upravo in administrativno razdelitev, državne uslužbence, zlorabo v službeni dolžnosti, državno računovodstvo in takse; — podrobno znanje o manipulativnih pisarniških poslih, in sicer: o sprejemanju prispelih aktov, njih uradnem oznamenovanju in vknjiževanju v vložne zapisnike in registre, izločanju obdelanih spisov, prepisovanju in razmnoževanju aktov, odpravljanju rešenih predmetov in voditvi knjig, urejanju in čuvanju aktov; — kakor tudi podrobno znanje o organizaciji in materialnih in formalnih predpisih one grane obče uprave, v kateri je bil kandidat najdlje zaposlen ali za katero kaže posebno nagnjenost in sposobnost.
§11-
Takoj po končanem ustnem izpitu odloči komisija v tajni seji o uspehu celokupnega (pismenega in ustnega) izpita. Ko ocenja uspeh, sme vzeti komisija poleg pismenih nalog in uspeha ustnega izpita v poštev tudi starejšinsko poročilo o kandidatu.
§ 12.
Ko se oconja uspeh, je treba določiti pred glasovanjem, ali je kandidat izpit opravil ali no. Če se mu prizna, da ga je opravil vsaj z večino glasov, se glasi ocena izpita: »opravil* (položio); lahko pa .-e glasi: »opravil z odliko* (položio s odlitkom), če glasujejo za to oceno uspeha oba člana in predsednik izpraševalne komisije. •
Prvi glasuje mlajši po činu; predsednik glasuje poslednji.
Kandidat, ki izpita ni opravil, ga smo opravljati še enkrat čez šest mesecev od dne prvega izpita.
§ 13.
Zapisnik o izpitu vodi zapisnikar. Poleg osebnih podatkov o kandidatu se vpišeta v zapisnik uspeh izpita in razmerje glasov, s katerim jo bil uspeh določen. Zapisnik podpišejo predsednik in. oba člana.
Uspeh izpita se mora kandidatu takoj priobčiti.
Službeno izpričevalo o tem izda ban, pristojen za območje, kjer se je izpit opravljal, odnosno minister. Prepis zapisnika in izipričevala se pošlje ob-lastvu, pri katerem se hrani uslužbenski list, da se vpiše vsebina v uslužbensko liste. Akti se hranijo v arhivu banske uprave, odnosno ministrstva.
Izpričevalo se glasi:
Izpričevalo o opravljenem državnem strokovnem izpitu za uradnika . . . kategorije v resortu ministrstva za notranje posle.
Gospod...............................................  ,
pripravnik . . . kategorije, rojen dne . . . . .
v................................................................ je opravil danes pred
izpraševalno komisijo državni strokovni izpit za uradnika . . . kategorije v resortu ministrstva a
notranje posle z oceno......................................
V dokaz temu se mu daje to izpričevalo po § 14. pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita pripravnikov II. in III. kategorije v resortu ministrstva za notranje posle.
V......................dne......................;
št.............
(L- S.)	.............................
§ 15.
Pripravnik, ki se v roku, določenem v § 3., no prijavi k izpitu in ki ne opravi izpita z uspehom po § 12., se odpusti iz državne službe. — Če pa no opravi izpita II. kategorije po § 12. in izjavi, da ž :i biti uradnik III. kategorije, ter se postavi za pripravnika III. kategorije, se mora prijaviti v prvem prihodnjem roku (§ 6.) po neuspelem izpitu za II' kategorijo k izpitu za III. kategorijo; če takrat no opravi izpita z uspehom, se odpusti iz državne službe.
§ 16.
Iz III. kategorije v II. kategorijo sme prestopiti uradnik, ki je opravil državni strokovni izpit za 111. kategorijo, samo, če ima ali če naknadno pridobi Selško kvalifikacijo, ki se zahteva za II. kategorijo, ter opravi izpit za II. kategorijo, s to olajšavo, da se ne izprašuje iz manipulativnega pisarniškega pose vanja. če pri izpitu ne uspe, se pona^ja po tretjem odstavku § 12. izpit brez te olajšave.
Če se uporablja, četrti odstavek člena 113. zakona o notranji upravi, sc izpit ne opravlja.
§ 17.
Po predpisih tega pravilnika smejo opravljali
skladno s členom 19. zakona o notranji upravi izpite
tudi upravni uradniki, ki so izpolnili pogoje urad-
niškega zakona, predpisane za II.. odnosno III. kategorijo, in ki so službovali kot taki najmanj dve leti
v mestih s pravico občega upravnega oblastva prce stopnje.
Minister za notranje posle sme dopustiti opravljanje izpita po tem pravilniku tudi upravnim pripravnikom II. in 111. kategorije drugih resortov, čo so izpolnili pogoje, predpisane z uradniškim zakonom za II. in 111. kategorijo. V svojem odloku odloči minister obenem, katero službo uvažuje v konkretnem primeru kot predpisno prakso, kakor tudi, kako naj sc šteje kandidatu čas, ki ga je prebil v praksi pri uradu dotičnega resortu.
§ 18.
Upravnim pripravnikom v resortu ministrstev za prosveto, gradbe, poljedelstvo, trgovino in industrijo, šume in rudnike in socialno politiko in narodno zdravje, ki so izpolnili pogoje, zahtevane po uradniškem zakonu za II., odnosno III. kategorijo, in ki so službovali kot toki pri banskih upravah in sreskih načelstvih, so računi, če prestopijo po prehodni odredbi iz člena 201. zakona o notranji upravi v resort ministrstva za notranje posle, za opravljanje izpita čas, ki so ga pjebili v praksi pri dotičnem uradu, za čas, prebit v službi notranje uprave.
§ 19.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah». Tega dne prestanejo veljati pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za uradnike ministrstva za notranje posle U. br. 50.235 z dne 18. decembra 1925.* s programom opravljanja državnega strokovnega, izpita ".a uradnike pripravljalnih skupin U. br. 50.237 z dno 18. decembra 1925.**
Naročam, da je postopati po tem pravilniku.
VBeogradu, dne 8. februarja 1930.;
UT. br. 6679.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general:
Peter Živkovid s. r.
166.
Na podstavi § 10. uredbe o organizaciji in področju centralnega higienskega zavoda predpisujem
Naredbo
o službenih razmerjih, dolžnostih, področju in pooblastitvah za strokovno, administrativno in pomožno osebje centralnega higienskega zavoda.***
Člen 1.
Vsi oddelki in vso ustanove v sestavu centralnega higienskega zavoda vodijo posle v medsebojni
* Uradni list z dno 9. januarja 1926., št. 5/2.
** Uradni list z dne 25. januarja 1926., št. 29/7. *** »Službene Novino kraljevino Jugoslavije* z dne 21. februarja 1930., št. 41/XTV.
soglasnosti. Vsak oddelek in vsaka ustanova mora opravljati posle svojega področja tudi la potrebe drugih oddelkov — ustanov —, tako da se ne opravlja noben posel istočasno na dveh krajih.
Vse, kar se tiče poslovanja izvestnega oddelka — izvestne ustanove — se mora priobčiti v postopanje Sefu tega oddelka — te ustanove.
Člen 2.
Direktor zavoda vodi posle in predstavlja zavod; izdaja odločbe in rešitve o vprašanj ih načelnega značaja in o izdatkih iz odobrenega proračuna; daje iniciativo, naredbe in odobritve za delovanje, skrbi, da je delovanje na znanstveni višini; nadzira delovanje oddelkov in ustanov, vzdržuje skladnost med njimi; dajo sistematična obvestila o šefih in za ostalo osebje po podatkih šefov; kaznuje, postavlja, povišuje vse osebje in podaja predloge zanje v mejah zakonov; predpisuje hišni red; podpisuje pošto načelnega značaja, akte višjega oblastva za ministrstva;' sklicuje seje šefov ter jim predseduje; odreja strokovne sestanke; razporeja oseb j d; poroča ministrstvu o delovanju zavoda; odreja komisijo za oddajanje strokovnih mnenj za potrebe zavoda; odhaja po potrebi sam ali odloči, da odhaja osebje na vse ozemlje proučevat ali izvajat postavljene naloge.
Člen 3.
Direktor zavoda, kadar pa je uradno odsoten, njegov namestnik, podpisuje kot nakazovalec druge stopnje naloge za izplačilo osebnih in materialnih razhodkov v mejah kreditov, ki so mu odobreni, po proračunu pri pristojnih finančnih direkcijah, odnosno pri kasi glavne državne blagajne.
Prav tako sme odobravati direktor zavoda glede na odredbo člena 96. zakona o državnem računovodstvu po predpisih tega zakona licitacijo in neposredno dogovorjene nabave vseh materialnih potrebščin v mejah pravic iz odredbe člena 95. zakona o državnem računovodstvu in naredbe ministra za finance D. R. br. 85.693 z dne 30. junija 1927.
Direktor zavoda dovoljuje osebju I. kategorije odsotstvo za zakonski odmor, po privatni potrebi pa do dveh tednov. Ostalemu osebju daje zakonski odmor in odsotstva v mejah, predpisanih z zakonom.
Del svojih dolžnosti sme prenesti s posebno pooblastitvijo na šefe oddelkov, ustanov ali na po edino uradnike zavoda.
Člen 4.
Administrator je dodeljen direktorju zavoda kot pomožni organ za vse administrativno-računske posle.
Administrator prevzema pošto, referira o njej ter jo predlaga direktorju v podpis; nadzira redno vo ditev vseh knjig administracije in knjigovodstva kakor tudi ekspeditivnost in točnost administrativnega hi računskega osebja in ekspedicije; podpisuje pošto, ki je ni pridržal direktor za svoj podpis; obdeluje in izvaja odločbe administrativnega in gospodarskega značaja; skrbi za izvrševanje hišnega reda; vodi evidenco o dohodkih, arrangementih, nabavah in potrošku kreditov; nadzira pravilno izvrševanje
in trošenje kreditov v vseh oddelkih in ustanovah; podaja direktorju referate o vseh poslih; opravlja vse posle in podpisuje akte z direktorjevo pooblastitvijo.
Člen 5.
Šefi oddelkov in ustanov vodijo strokovne poverjene posle oddelkov, ustanov ter so odgovor ii za njih delovanje; skrbe, da delujejo oddelki strokovno in znanstveno; poročajo najmanj enkrat na teden direktorju zavoda o strokovnem delovanju in poslih svojega oddelka; podpirajo direktorja zavoda v vseh poslih; podpisujejo strokovno pošto svojega oddelka, sodne preglede in strokovna mnenja kakor tudi ostalo pošto, ki je ni pridržal direktor za svoj podpis; podajajo predloge proračuna, predhodne račune kreditov, zahtevke kreditov za svoj oddelek :n svojo ustanovo; nadzirajo pravilno uporabljanje iu trošenje materiala; podajajo direktorju mnenja in predloge o vprašanjih svojega področja in o podrejenem osebju; sestavljajo mesečna in letna poročila o delovanju svojih oddelkov in ustanov ter jih izročajo direktorju z mnenjem in posebe obrazloženimi predlogi; vzdržujejo sporazumno z direktorjem zvezo z ustanovami, ki imajo isto a’i podobno nalogo.
Člen 6.
Zdravniki, kemiki, biologi in drugo strokovno osebje opravljajo posle v oddelku po razporedu in naredbi svojih šefov. Po potrebi podpisujejo vsa poročila strokovnega značaja, ki so jih izdelali.
Pripravniki morajo delovati po direktorjevem razporedu, v sporazumu s šefi, v vseh oddelkih ali odsekih v zavodu, ki so potrebni za njih strokovno izpopolnitev. Vse posle opravljajo pod nadzorstvom svojega šefa ali starejših strokovnjakov.
Člen 7.
Administrativno in računsko osebje je podrejeno administratorju, ostalo pomožno osebje pa šefom oddelkov — ustanov —, v katerih deluje in opravlja odrejene posle po direktorjevi in administratorjevi naredbi, odnosno po naredbi oddelkovnih šefov.
Člen 8.
Če je direktor odsoten, ga nadomešča administrator ali najstarejši šef oddelka. Šefa oddelka in ustanove nadomešča najstarejši strokovnjak oddelka ali ustanove ali šef drugega oddelka in druge ustanove, kakor*pač odredi direktor zavoda.
Člen 9.
Posebne ustanove v sestavu zavoda vodijo svoj posebni vložni zapisnik, inventar in ostale knjige, ki so zahtevajo po zakonu.
Člen 10.
Vsi oddelki in vse ustanove, ki imajo dohodke, morajo voditi vse knjige ter se ravnati po pravilniku o posebnih blagajnah,
Člen 11.
Število odsekov odreja direktor zavoda, ko je zaslišal šefe oddelkov. Odseki imajo pomen samo za pravilnejšo porazdelitev poslov.
Člen 12.
Delovni čas v poedinih oddelkih in ustanovah odreja po značaju in nevarnosti poslov direktor sporazumno s šefi v mejah, odrejenih z zakonom.
člen 13.
Zaradi uspešnega in soglasnega delovanja se sestajajo vsi šefi oddelkov, ustanov občasno po potrebi na -poziv direktorjev in pod njegovim predsedstvom na skupne seje šefov.
Člen 14.
V zavodu se vrše občasno strokovni sestanki, na katerih se navajajo dela in podajajo referati o vsem delovanju zavoda.
Tem konferencam prisostvujejo vsi strokovnjaki; smejo pa jim prisostvovati tudi strokovnjaki izven zavoda kot gostje. Sestankom predseduje direktor ali šef oddelka, ki ga odredi direktor.
Člen 15.
Z direktorjevo odobritvijo smejo delovati v zavodu, kolikor je to tehnično mogoče, tudi strokovnjaki, ki ne pripadajo zavodu. Ravnati se morajo povsem po pravilniku in hišnem redu.
Člen 16.'
Znanstvena dela, ki se žele natisniti kot uspeh delovanja v zavodu, so priobčujejo predhodno na strokovnih sestankih ter se smejo objaviti kot dela iz zavoda po ugodnem uspehu diskusije in z direktorjevo odobritvijo.
V Beogradu, dne 8. februarja 1930.;
S. br. 146.	.
Minister za socialno politiko
in narodno zdravje; dr. M. Drinkovič s. r.
167.
Pojasnilo o taksi po § 149. zakona z dne 25. julija 1871., drž. zak. št. 75 (notarski red).*
Ministrstvu za finance, oddelku za davke, se je - stavilo vprašanje, kako je treba taksirati odpravke, izpiske, prepise in potrdila, tki se izdajajo po § 149. zakona z dne 25. julija 1871., drž. zak. št. 75 (notarski red) glede spisov, shranjenih v notarskih arhivih pri deželnih, odnosno okrožnih sodiščih Slovenije in Dalmacije.
* »Službeno Novino kraljevino Jugoslavije* z dne 21. februarja 1930., št. 41/X1V.
Oddelek za davke daje po predhodnom sporazumu z ministrstvom pravde z dne 2. januarja 1930., št. min. pravde 106.489/IV, na podstavi člena 43., poslednjega odstavka, zakona o taksah to-lo pojasnilo;
Takse za vsa službena dejanja, o katerih govori § 149. zakona z dne 25. julija 1871., drž. zak. št. 75 (notarski red), se morajo pobirati v onih zneskih in na oni način, kakor je to določeno v zakonu o taksah.
Če ni določena za kakšno službeno dejanje v zakonu o taksah nobena taksa, je treba pobirati one takse, ki so določene z naredbo ministra pravde z dne 14. oktobra 1922., št. 43.713, o notarski tarifi za področje višjih deželnih sodišč v Ljubljani in v Splitu,* samo da se morajo pobirati te takse — .a-radi oprostitve poslovanja — izključno v kolkih na dotičnih spisih (zapisnikih).
S tem se razveljavljata naredba ministrstva za pravosodje in za finance kakor tudi najvišjega Jkon-trolnega oblastva z dne 18. oktobra 1859., drž. zak. št. 194, in naredba ministrstva za finance z dne 5. novembra 1859., št. 50.505—3061 (finančni nared-benik, str. 423/1859).
Obenem se izpreminja s tem naredba ministra pravdo z dno 14. oktobra 1922., št. 43.713, o notarski tarifi za področje višjih deželnih sodišč v Ljubljani in v Splitu, kolikor se nanaša na ta predmet.
Iz ministrstva za finance, oddelka za davke, v Beogradu,
dne 31. januarja 1930.; št. 2340.
168.
Pojasnilo, kako je postopati z vinogradniki, ki žele prevoziti svoj pridelek vina za domačo potrebo iz občin, kjer ni njih stalno prebival išče.**
Lastniki vinogradov-vinogradniki, ki obdelujejo vinograde ali sami ali s plačanimi dninarji, a niso pod kontrolo po členu 108. trošariuskega pravilnika, kor niso trgovci z alkoholnimi tekočinami in tudi ne izdelovalci alkoholnih tekočin za trgovino, časih ne; prebivajo v isti občini, kjer so njih vinogradi; ko pa so vino pridelali, žele prevoziti izvesten njegov del v svoje prebivališče za domače potreba
Če žele prevoziti taki vinogradniki med letom i.:-vestne količine vina na dom zaradi porabe, morajo prijaviti, ko so vino pridelali, izza dne 20. novembra, odnosno, če ga pretakajo pozneje, ko ga pretočijo, toda najkasneje do di\e 31. januarja, ves pridelek vina pristojnemu razdelku finančne kontrole. — Razdelek preskusi prijave, ugotovi količino vina, pridelanega pri vsakem vinogradniku, ter osnuje o tein posebno beležnico. — Ti vinogradniki morajo vložiti obenem s prijavo o pridelku vina prošnjo,
* Uradni list z dno 28. oktobra 1922., št. 356/112.
** «Službene Novino kraljevine Jugoslavijo* z dne 25. februarja 1930., št. 45/XVI.
opremljeno s kolkom za 5 Din, naj se jim dovoli, občasno prevažati vino na dom in v koliki množini na mesec.
Razdelek finančne kontrole odpremi to prošnjo k finančni direkciji s poročilom, koliko je dotični vinogradnik v tem letu pridelal vina in .kje ima to vino spravljeno, kakor tudi, kje in v kolikih mn ožinah ga želi prevoziti za domačo potrebo.
Finančna direkcija reši vsako prošnjo nujno ter sme dovoliti prevoz vina iz eno občino v drugo brez plačila državne in oblastne trošarine za vinogradnikovo domačo potrebo do 100 litrov na mesec. Ti količina se sme prevoziti ali vsa obenem ali pa več presledkih med mesecem.
Po rešeni prošnji izda direkcija prosilcu dovolilo, ki ga vpiše v kontrolno knjižico, to pa vroči po pristojnem razdelku prosilcu proti plačilu odrejene ceno za knjižico.
Potrebno število kontrolnih knjižic naj zahteva direkcija od oddelka za davke.
Vinogradnik mora prijaviti vsak prevoz količin ■ vina, dovoljene za domačo potrebo, pristojnemu razdelku finančne kontrole, ki vpiše prevoženo količino vina v kontrolno knjižico.
Prevoziti grozdje ali mošt (sladko mlado vino) med trgatvijo iz občine, kjer so vinogradi, v občino, kjer vinogradnik prebiva, je vsakomur prosto brez prijave in dovolitve, ker grozdje in mošt nista trošu-rinska predmeta. — Prav tako ni zavezano vino iz tako prevoženega grozdja in mošta plačilu državne in oblastne trošarine, če ni lastnik oseba iz točke 22. člena 108. trošarinskega pravilnika.
Vse, kar je zgoraj rečeno, velja tudi za zaprte kraje v Dalmaciji. — Vinogradniki, ki ne prebivajo v isti občini, kjer so njih vinogradi, in nečejo imeti pridelanega vina spravljenega v taki razdalji od prebivališča, smejo prevoziti količino pridelanega vina iz vinograda v prebivališče vso obenem s spremnico brez plačila državne in oblastne trošarine. — Tuui ti vinogradniki ne smejo porabiti za domačo potrebo nad 100 litrov vina na mesec.
Od tega predpisa se izvzemajo vinogradniki, ki prebivajo v zaprtih krajih v Dalmaciji, pa žele vino uvoziti v zaprt kraj.
Potemtakem so vsi zgoraj rečeni vinogradniki pod kontrolo in njih pridelki vina se morajo točno kontrolirati, samo da so jim vračunava določeni iz-gubek pri ležanju vina. Ce se vzporedi količina pridelka s količino odsvojenega (prodanega) vina in s količino vina, potrošenega za domačo potrebo, se mora ujemati z njima. Eventualne manjke in prebit e v kleti mora tak vinogradnik opravičiti po veljavnih predpisih.
Za vinogradnike, ki prebivajo v isti občini, kjer so njih vinogradi, veljajo predpisi člena 108. trošarinskega pravilnika.
S tem razpisom se razveljavlja razpis ministrstva za finance, oddelka za davke, z dne 16. januarja
1030.,	št. 3076.
Direkcija naj obvesti o tem takoj vse interesente, vsa finančna oblastva in vse organe finančne kontrole z naročilom, da je odslej strogo postopati no tem pojasnilu.
Iz ministrstva za finance, oddelka za davke, v Beogradu,
dne 21. februarja 1030.; št. 13.710.
169.
Odločba, da ob izvozu vina ni treba zavarovati valute.*
Ministrski svet je -odločil pod št. 21.650 z dne 12. februarja 1030., da se odslej ob izvozu vina iz naše države ne vrši zavarovanje valute po odredbah pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami.
Iz generalnega inšpektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 21. februarja 1930.; št. 21.650.
170.
Odločba glede 20%nib kronskih priznanic, izdanih izven mej današnjega državnega ozemlja.**
Minister za finance je izdal pod br. II. 26.260 z dne 17. februarja 1930. to-le odločbo:
Imetniki 20%nih kronskih priznanic v naših obmejnih krajih smejo, najsi so bile izdane svoje dni te priznanico izven mej današnjega državnega ozemlja, uporabiti take priznanice, če se glase na njih ime in na stanovališče, ki jo tudi sedaj v sestavu naše države, za plačevanje svojega davka, dolžnega do konca leta 1928., in za plačevanje davka, dolžnega do konca leta 1928. tudi drugih osob, iki stanujejo v istem kraju.
Finančne direkcijo morajo naročiti podrejenim davčnim upravam in onim občinam, ki pobirajo davek, zlasti v obmejnih krajih, naj čiinprej razglase to odločbo, da jo morejo interesenti pravočasno uko-ristiti.
Iz generalnega inšpektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 21. februarja 1930.; br. II. 26.260.
* »Službeno Novino kraljevine Jugoslavijo* z dno 26. februarja 1930., št. 45.
** »Službene Novine kraljevine Jugoslavijo* z dne 24. februarja 1930., št. 43.
............miillllili lin m....
Kazue objave iz «Službomh Novin».
Številka 39 z dne 19. februarja 1930.:
Uka/. Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. januarja 1930.: Postavljen je za veterinarskega inšpektorja pri kraljevskem poslaništvu na Dunaju v 4. skupini 1. kategorije dr. Rajar Janko, veteri narski delegat pri istem poslaništvu v isti skupini iste kategorije.
Odlok	ministra	za	finance	z	dne	6. februarja
1930.: Premeščen je po službeni potrebi k oddelku za državue dolgove in državni kredit S a m ide VValter. knjigovodja v 3. skupini II. kategorije pri dravski finančni direkciji v Ljubljani.
Odlok	ministra	za	finance	z	dne	24. januarja
1930.: Postavljen je po službeni potrebi za finančnega pristava v 8. skupini I. kategorijo drinsko finančne direkcije pri finančnem inšpektoratu v Tuzli B a u e r Egon, finančni konceptni pripravnik v 9. skupini 1. kategorije dravske finančno direkcije.
Odlok	ministra	za	finance	z	dne	24. januarja
1930.: Postavljeni so v	dosedanji	skupini dosedanje
kategorije: za davkarja: pri davčni upravi na Prevaljah A v's i č Ludovik, doslej davkar pri davčni upravi v Gornjem gradu, in pri davčni upravi v Ljubljani (za mesto) Koritnik Viktor, doslej davkar pri davčnem uradu v Ljubljani (za okolico) — oba v
3. skupini II. kategorije (po službeni potrebi); za pomožna davkarja: pri davčni upravi v Kočevju Brunnstcinor Rudolf, do.slej pomožni davkar pri davčni upravi v Dolnji Lendavi, in pri davčni upravi v Škofji Loki K o sol j Jakob, doslej pomožni davkar pri davčni upravi v Litiji — oba v
4. skupini II. kategorije (prvi na prošnjo, drugi po službeni potrebi).
Odloka ministra za finance z dne 11. februarja
1930.,	s katerima sc o t v a r j a j o carinski razdelki: v Gornji Vižingi (carinarnice I. vrste v Dravogradu-Meži), v Svečini (glavne carinarnice v Mariboru) in v Srdici (carinarnice I. vrste v Gornji Radgoni); ukinjajo carinski razdelki: v Marenbergu (carinarnice I. vrste v Dravogradu-Meži), v Plaču (glavne carinarnice v Mariboru) in v Rogaševcih (carinarnice T. vrste v Gornji Radgoni).
Objava oddelka za davke ministrstva za finance z dne 7. februarja 1930.: Boksa Anton, arhivski uradnik pri davčni upravi v Ormožu, je dne 19. januarja 1930. umrl.
Številka 40 z dne 20. februarja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. februarja 1930.: Pomaknjen je iz 3. skupine I. kategorije v 3. a) skupino I. kategorije Krajc Matija, načelnik tehničnega oddelka banske uprave v Ljub-ljani.
Odlok predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle, z dne 30. decembra 1929.: Postav-1 j on je po službeni potrebi za arhivskega uradnika pri komisariatu železniške in obmejne policije na Rakeku v 2. skupini III. kategorije D ž e 1 o b d ž i č Stevan, pomočnik komisarja železniške in obmejne
policije v Mariboru v isti skupini iste kategorije. (S tem se nadomešča po razsodbi državnega sveta z dne 18. oktobra 1929. odlok z dne 21. julija 1928., s katerim je bil postavljen Dželebdžic Stevan za pomočnika komisarju železniške in obmejne policiji na Rakeku v 2. skupini III. kategorije.*)
Objava oddelka za davke ministrstva za finance z dne 25. januarja 1930.: »Kmetijska družba* v Ljubljani jo oproščena plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah.
Številka 41 z dno 21. februarja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. januarja 1930.; Premeščena sta po službeni potrebi v dosedanji skupini dosedanje kategorije: k banski upravi v Nišu Lampe Fran, višji šumarski svetnik v 5. skupini I. kategorije pri velikem županu mariborske oblasti; k šumski upravi na Bledu Rus Alojzij, šumarski svetnik v G. skupini J. kategorije pri šumski upravi na Bohinjski Bistrici.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. januarja 1930.: Pomaknjena sta: iz 3. skupine U. kategorije v 2. skupino 11. kategorije Janša J. Hinko, šumar pri šumski upravi na Bohinjski Bistrici; iz 2. skupine III. kategorije v 1. skupino 1U. kategorije Marčič F. Edvard, pisarniški oficial pri direkciji šum v Ljubljani (obenem postavljen za višjega pisarniškega oficiala). *
Odlok ministra pravde z dne 6. februarja 1930.: Premeščeni so na prošnjo: Merc Anton, izvršilni uradnik v 3. skupini III. kategorije pri okrajnem sodišču v Ptuju, k okrožnemu sodišču v Mariboru; kanclisti v 3. skupini 111. kategorije: L i n d n e r Anton pri okrajnem sodišču na Vranskem k okrožnemu sodišču v Mariboru; F ra s Ljudevit pri okrajnimi sodišču v Kozjem k okrožnemu sodišču v Celju; B o -kalič Fran pri okrajnem sodišču v Kamniku k okrajnemu sodišču v Radovljici; Pu s c h a u e r Štefan pri okrajnem sodišču v Murski Soboti k okrajnemu sodišču pri Sv. Lenartu; višji pisarniški oficial v 3. skupini 11. kategorije Rupnik Ivan pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu k okrajnemu sodišču v Murski Soboti. — Postavljeni so: Kušar Miroslav, kanclist v 3. skupini III. kategorije pri okrajnem sodišču v Kranjski gori, za izvršilnega uradnika v isti skupini iste kategorije pri okrajnem sodišču v rtuju; za kancliste (kanclistinji) v 3. skupini III. kategorije: Hrovat Terezija, doslej zva-ničnica v 2. skupini pri okrajnem sodišču v Kamniku, pri okrajnem sodišču na Vranskem; Briščik Ivan, bivši kanclist pri okrajnem sodišču v Komnu, pri okrajnem sodišču v Kozjem; Pirc Marij, bivši kanclist na otoku Cresu, pri okrajnem sodišču v Kamniku; Bezlaj Alojzij, bivši oficial pri deželnem sodišču v Trstu, pri okrožnem sodišču v Novem mestu; R u d e ž Leopoldina, bivša fcanclistinja pri okrajnem sodišču v Kopru, pri okrajnem sodišču v Ptuju; L a n g e r Fran, doslej zvaničnik v 2. skupini pri upravnem sodišču v Celju, pri okrajnem sodišču
* Uradni list 75 z dne 10. avgusta 1928,
v Krškem; Sisek Ferdinand, doslej orožniški narednik Ii. razreda mariborske orožniško čete, pri okrajnem sodišču v Kranjski gori. -
Številka 42 z dno 22. februarja li>30.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. januarja 1930.: Postavljena sta po službeni potrobi v dosedanji skupini dosedanje kategorije: za načelnika upravnega oddelka kraljevske banske uprave dravske banovine dr. Stare Leon, banski svetnik isle uprave, in za banskega inšpektorja kraljevske banske uprave dravske banovine d r. F erjančič Josip, načelnik upravnega oddelka iste uprave — o! a v 3. skupini I. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. januarja 1930.: Postavljen je za podnačelnika (podžupana) občino mesta Ljubljane Jaro Evgen, profesor v p. v Ljubljani.
Odlok ministra pravde z dno 29. januarja 1930.: Pomaknjeni so (pomaknjena je) iz 3. skupine III. kategorije v 2. skupino lil. kategorije kanelisti (kanrli-stinja) P e r h a v c Fran in M a k u c Josip pri okrožnem sodišču v Mariboru; Sprogar Metod pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici; Kralj Alojzij, pri okrajnem sodišču v Litiji; Webor Minka pri deželnem sodišču v Ljubljani; Selak Jakob pri okrajnem sodišču v Šmarju; Tu m po j l*ran pri okrajnem sodišču v Kranjski g'ori.
*
Knjiga, ki jo je dovoljeno uvažati in razširjati. — Z odlokom ministrstva za notranje posle I. br. 4006 z dne 12. februarja 1930. je dovoljeno, uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo «Lonjin» F. Osendovskega, ki je izšla v italijanskem jeziku v Milanu.
Številka 45 z dne 26. februarja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 6. februarja 1930.: Postavljena sta po službeni potrebi; za davčnega inšpektorja v 1, skupini II. kategorije pri davčni upravi v Ptuju J er še Ladislav, davčni inšpektor v isti skupini iste kategorije pri davčni
upravi v Ormožu; za davčnega kontrolorja, v 2- skupini II. kategorijo pri davčni upravi v Ormožu Žabkar Karel, davčni kontrolor v isti skupini iste kategorije pri davčni upravi v Logatcu.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. februarja 1930.: Postavljen je po službeni potrebi za davčnega kontrolorja v 2. skupini II. kategorije pri ministrstvu za finance, oddelku za davke, Jan Ivan, davčni kontrolor v isti skupini isto kategorije pri davčni upravi v Ljubljani (za mesto).
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. februarja 1930.: Postavljen je po službeni potrebi za davčnega kontrolorja v 2, skupini II. kategorije pri davčni upravi v Blatu V o d 1 a k Ivan, davčni kontrolor v isti skupini iste kategorije pri davčni upravi v Brežicah.
Odlok ministra za finance z dne 15. februarja
1930., s katerim se otvarjajo carinski razdelki: 1.) v logaškem srezu: v Leskovi dolini, Otoški dolini in Hotedršici (carinarnico I. vrste na Rakeku); 2.) v kranjskem srezu: v Sovodnju, Leskovici in Sorici (glavne carinarnice v Ljubljani); 3.) v radovljiškem srezu: v Ratečah (carinarnice I. vrste na Jesenicah);
4.) v murskosoboškem srezu: v Trdkovi. Velikih Dolencih in Domanjševcih (carinarnice 1. vrste v Gornji Radgoni); 5.) v dolnjelendavskem srezu; v Kobilju, Gentcrovcih in Pincah (carinarnice I. vrste v Kotoribi).
Številka 46 z dne 27. februarja 1930.:
Odlok ministra za finance z dne 22. januarja 1930.: Postavljen je za pomožnega knjigovodjo pri dravski finančni direkciji v Ljubljani Bogataj Fran, dosedanji stalni računski pripravnik.
Odlok ministra za finance z dne 31. januarja 1930.: Premeščen je po službeni potrobi Batagelj Ivan, geometrski pomočnik v 4. skupini II. kategorije pri katastrski upravi v Ljubljani, h katastrski upravi v Črnomlju.
Odlok ministra za finance z dno 21. februarja
1930., s katerim se ukinjata carinska oddelka: v Ložu (carinarnice I. vrste na Rakeku) in v Železnikih (glavne carinarnice v Ljubljani).
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani Tiska in zalaga: Delnikka tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.