Dopisi. Iz Slov. goric (S1 o v. p o b o t n i c e.) Pred tremi leti sem vam bil razložil svoj položaj, v katerem sem se nahajal v davkariji pri sv. Lenartu. Plačeval sem vojaško takso in tirjal slovensko pobotaico ; a glejte, uradniki so me namerjavali kar iz kože djati in vuu vreči, še pogledali niso na podobo svitlega cesarja Franca Josipa I , ki se nahaja v davkarski uradnici. Moral sem se zadovoljiti — z nemško. Drugo leto potem so že bile slovenskonemške pobotnice, a lani so mi na mojo prošnjo rešili na slovenskej strani. Kako pa letos? Zalibože, nikdo več se ne oglasi v tej reči za slovensko uradovanje. Pri tej priliki bi pač rad vsem S'ovencein, ki hodijo v davkarijo in imajo dobiti pobotuice, na srce položil, da naj le tirjajo rešitev slovenske pobotaice. Recite z menoj: S slovenskimi rokami ia žulji sem si zaslužil ta denar, zatoraj tirjam tudi slovensko pobotnico. — Veseli nas rodoljube vendar ne kaj. Odkar imamo blagega g. K. Wengerja za okr. sodnika, je v našem kraju vse živahneje. Od sodišča dobivamo slovenske ukaze. Moj prijatelj mi pripoveduje: nImel sem obravnavo, g. K. Wenger me vpraša, ako želim imeti slovensko rešeno. Z veseljem sem pritrdil". Tako je prav, prašati se mora stranka, kako želi, s tem se vsem prikupi. G. AVengerja bi pa za to radi nekateri kar živega odrli; ne pomislijo pa, da so si svoje trebuhe odebelili od — Slovencev. Upamo pa, da se vsehvalevredni gosp. ne bo ustrašil vsakega nemškutarskega piša. Slišim, da so g. učitelji pri sv. Lenartu popolnoma zalubljeni v liberalizem in nemškutarijo ter marljivo grdijo slovenske rodoljube. To ni dobro za šolo, za gg. učitelje pa ni — lepo.  iy   Od sv. Križa pri Slatini. (Zahvala.) Tukajšnji nasprotniki Slovencev — nemškutarji - so veliko veselje izrazili, ko so izvedeli, da bodo obče priljubljeni gosp Jožef Dekorti našo faro zapustili. Mi mislimo in smo prepričani, da bo božja previdnost v kratkem zopet iskrenega duhovnega pomočnika nam poslala, na katerega se nasprotniki duhovnikov in sloven skega naroda ne bodo opirali in nemškutarjev veselje bo pri kraju! Naše geslo mora vedno biti: ,,Svoji k svojim"; zlate besede. Mi drugi farani, seveda ogromna večina, obžaljujemo, da se ločijo iz naše sredine gospod, ker so bili neutrudljivi, spretni vodja cecilijanskega petja, in so faro z lepim cerkvenim petjem, kakor s svetnim pri veselicali razveseljevali. Kat. pol. društvo so umeli modro voditi, in se niso bali ne truda ne požrtvovalnosti, zato se jim tukaj zavedni farani prav toplo zahvaljujemo. Iz Rogačkega okraja. (Trgatev. Sadjarstvo) Trgatev so Ijudje začetkom oktobra po nizkih krajih pričeli. Kapljica bo različna. Koder ni bilo preveč toče, n. pr. pri sv. Florijanu in deloma Križevske in Kostrivniške fare, bode precej obilna in dobra. Za jabolka so Ijudje precej dobili, marsikateri po 50, po 100, celo eden kmet 400 gld. Torej kmetje, posestniki na delo, ki imate lego in podnebje ugodno, lotite se pridno sadjerejstva ; trud se viasi obilno povrne. Posebno zdaj se bo treba sadjerejstva poprijeti, ker nam trtna uš od vseh strani preti, in je trsje po mrazu in toči tolikokrat poškodovano. Kdor ve, katere sorte sadja — jabolk — so tukaj najpripravnejše, naj nam po ,,Slov. Gosp." naznani in svetuje, da ne bomo nerodovitnih drevesc sadili, cepili. Prosimo! Iz Brežic. (Odlikovanje.) Dne 28ega septembra je našo podružnico štaj. kmet. družbe s svojim obiskovanjem počastil baron Washington. V svojem govoru je obilao zbranemu občinstvu razložil važnosti kmetijstva, delovanje kmetijske družbe in njenih podružnic. Omenil je potem mnogih zaslug g. Pregl na, najstarejšega kmeta in tajnika tukajšnje podružnice ter mu v priznanje izročil srebrno medalijo. Odlikovavec se ginjen zahvali za veliko čast in obljubi tudi zanaprej po svojih močeh delati za občni blagor. Cestitamo! Prihod in pohvalne besede predsednikove bodo gotovo tnočen nagib za bodoče vspešno delovanje podrnžnice, posebno da enkrat ustanovi šolo za pletenje jerbasev. Naštevati obilne koristi take šole za naš okraj, je odveč. Torej pospešujte domačo obrtnost! Lesotržec in ob enem ljubitelj šnopsov, Stermecki, je liotel svojo hišo, da bi dobil zavaro vano svoto, v pepel spremeniti; v pravem času so ogenj, ki je uničeval kopico drv, zapazili in pogasili. Zdaj imenovani pod ključem premišljuje svoje zločinstvo. Tam počivata od svojega truda pri opekarnici tudi dva delavca, ki sta si hotela s ponarevanjem dvajsetic življenje zboljšati.