Posamezna Številka 20 vinarjev. SICV. 42. V LHDM. r m (ne 20. iciroarja isi Leto EVI. Velja po pošti: as u eala lato aapraj.. K 38-sa Govor ministrskega predsednika. Ministrski predsednik Seidler je izvajal: Vlada je sklenila, da predloži proračun za dobo od 1. marca do 30. junija, ker ni več časa, da bi se rešil izredni proračun. Prosim tudi, da smem najeti 6 milijard kron; predloga se je danes vložila. O notranjem političnem položaju mi bo gotovo prilika, da poročam o notranjem političnem položaju, a danes bi vsi narodi nekaj drugega vprašali: z ozirom na razgovor z zunanjim ministrom poročam o razmerah na severovzhodu: Dve okolnosti ste glede na mir z Ukrajino posebno važni. Pred vsem se mora opozarjati, da tvorijo v smislu člena 9 mirovne pogodbe vsa določila celoto, ki se ne more deliti. Kar pogodba dovoljuje, velja le, če tudi drugi del svoje obveznosti izpolnjuje. Ukrajinska ljudska republika se je predvsem obvezala, da nam prepusti svoj prebitek polje-deljskib pridelkov. (Pritrjevanje.) Pričakujemo, da se bodo vsled te mirovne pogodbe olajšale življenske razmere v monarhiji, ker bomo dobavljali žito in druga živila iz Ukrajine. (Medklici.) Ne more se (dvomiti, da so zaloge žita v Ukrajini neprimerno večje, kolikor moremo zdaj prevoziti. Ukrajina se je v smislu mirovne pogodbe obvezala, da prepusti nam in zaveznikom prebitke. (Medklici.) Od množine žita in od prevoza zavisi, če in koliko žita dobimo od Ukrajine. Upamo, da postanemo še v sedanjem gospodarskem letu deležni dobav iz Ukrajine. Ukrajinski republiki bi zelo koristiio, da nam dobavi tisto množino žita, katero zahtevamo, ker bi sicer tudi ne držali tiste dele zvezne pogodbe, ki obsegajo, kar smo Ukrajini pripoznali. Ne smemo seveda pozabiti, da pretresajo celo Rusijo in tudi Ukrajino krči državljanske vojske, ki skrajno otežuje prevoz. Anarhija v celi Rusiji se, kakor so zadnje čase poročali zunanjemu ministru, trajno množi (medklic opslanca Soukupa): zmeda, boj vseh proti vsem. Naš smoter more in mora biti le, da storimo vse, kar je mogoče človeškim močem: junaškemu našemu prebivalstvu pridobiti tisto množino živil, ki jo upravičeno zahteva in zasluži, ker je trpelo dolgo časa pomanjkanje in ker je vztrajne prebilo. (Živahno pritrjevanje.) Nemogoče je, da bi se prerokovalo: če in v kakšni meri se to posreči, ker v Rusiji vedno bolj napreduje anarhija. (Medklici poslanca Soukupa.) Če se ne posreči, odpadejo tudi ostala določila pogodbe; a na dobrem bomo le, ker smo končali tako z Ukrajino, kakor tudi z petrograjsko vlado vojno stanje. (Pritrjevanje. Medklic poslanca Soukupa.) Drugo važno točko pogodbe tvori klavzula o Holmu* (Klici: Čujte! Medklici.) Zastopnika ukrajinske rade in c, in kr. vlade sta podpisala včeraj izjavo, ki izpopolnjuje in pojasnjuje pogodbo o miru, (Čujte! Čujte!) Po tem dopolnilu holmska gubernija ne pripade ukrajinski republiki, marveč bo o njeni usodi odločevala svoj-čas mešana komisija, ki se bo ozirala na etnografska načela (živahni medklici Poljakov) in ki bo tudi zaslišavala, kaj da žele Prebivalci, (Živahno pritrjevanje. Medklici oljakov") Tozadevni odstavek slove: »Da se izognemo nesporazumu, kadar se tolmači točka 2 člena II. mirovne pogodbe, ki so jo sklenile 9. februarja 1918 v Brestu Litovskem Nemčija, Avstrija, Bolgarija in Turčija z ukrajinsko ljudsko republiko, se pribije: Mešana komisija, o kateri govori drugi odstavek navedenega določila pogodbe, ni vezana, kadar bo določala mejo (živahni klici: čujte, čujte!) na mejno črto, na kateri se nahajajo kraji Bilgoraj — Szczebrzoszyn — Krasnostavv — Puga-szow — Radin — Meszircczie — Sarniki, marveč ji gre pravica, kakor to določa člen II. mirovne pogodbe, da sme določiti z ozirom na etnografske razmere in glede na želje prebivalstva mejo tudi vzhodno (živahni klici: čujte! čujte!) od navedene ceste. (Pritrjevanje. Medklici.) Mešano komisijo bodo sestavljale stranke, ki so sklepale pogodbo in zastopniki Poljakov; vsaka stranka odpošlje enako število odposlancev v komisijo. Pogodbeniki bodo sporazumno določili, kdaj da se bo komisija zbrala. Vprašanje o Holmu, o katerem se bije narodni boj, se ni moglo drugače rešiti, ker bi se bil sicer mir skvaril. (Pritrjevanje.) Rusija je dekretirala za vsa svoja ozemlja samoodločbo narodov do popolne odcepitve. (Medklici.) Sprejeli smo to načelo za zasedena ozemlja; vsa pogajanja v Brestu Litovskem so se vodila na tem temelju. Pripoznali smo pravico samoodločevanja narodom Litve, Kurske in Poljske (pritrjevanje), ni nobenega logičnega ali moralnega razloga, ki naj bi vzel Ukrajincem tisto pravico, ki se je v Rusiji drugim narodom podelila. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Gospodje iz Poljskega kola ne morejo tajiti, da so veliki deli holmske gu-bernije močno z Ukrajinci naseljeni (pritrjevanje) in da gre tudi temu narodu pravica, da ga poslušamo. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) C. in kr. vlada je bila predvsem dolžna, da doseže mir. (Pritrjevanje in ploskanje. — Medklici poslanca Soukupa, proti-klici poslancev Albrechta in Teufla. — Nemir.) Predsednik: Gospod poslanec Soukup, ne motite razprave! (Nemir se nadaljuje.) Gospoda poslanca dr. Soukupa in Teufla prosim, naj ne motita razprave! Seidler nadaljuje: V Brestu se je ustvaril mir ljudsivu (živahno pritrjevanje); avstrijski narodi bi ne bili nikdar razumeli, če bi bili mir razbili, ako bi bili odklonili možnost, da dobimo žito le za to, da pripade holmska gubernija v svoji celoti brezpogojno Poljski. (Pritrjevanje. Medklici Poljakov). Vlada vpraša zbornico, vpraša vso javnost: kaj bi se bilo odgovorilo, če bi se bil vrnil zunanji minister in izjavil: razbil sem mir in pokvaril, ker ni hotel ukrajinskemu delu holmske gubernije pri-poznati pravice, da se ravno tako kakor Poljaki, zasliši. Predsednik Združenih držav (čujte! čujte!) je v svojem javnem izmenjavanju mnenj z nami ustvaril stavek: »naj se narodi in dežele od ene državne oblasti k drugi premikajo, kakor da bi šlo zgolj za reči iz kamna v kaki igri. (Medklici.) Ukrajincem gre tista pravica, kakor drugim narodom, da odločujejo, če se njih državna pripadnost spreminja. (Pritrjevanje.) Če bi bili tako postopali, kakor to danes zahtevajo gospodje iz Poljskega kola, bi ne bili le razbili mir z Ukrajino in raztrgali nežne vesti, ki morebiti privedejo k splošnemu miru; izginili bi bili glasovi, če bi se bili sploh glasili, ki bi tako vlado branili v divjajočem orkanu ogorčenja vseh avstrijskih narodov. (Pritrjevanje. Medklici Poljakov.) Najodločnejše moram tudi odklanjati gotove insinuacije, ki so se čule glede na razmere med Avstrijo in Nemčijo. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.) Zdaj pa o Rusiji. Petrograjska vlada se, kakor je sama izjavila, ne vojskuje več v Avstrijo; vojno stanje se, kakor more človek soditi, ne bo zopet oživilo. (Pritrjevanje in medklici.) Nemčija se je odločila, da glede na klice po pomoči z Estske-ga in iz Livonije koraka v notranjost, (Pritrjevanje na levici. Medklici.) In da ščiti pred gotovim poginom tiste nesrečne svoje zaveznike, ki v tistih deželah žive. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.) V popolnem soglasju z našimi zvestimi zavezniki smo sklenili, da se ne udeležimo tega vojaškega nastopa. Prejkoslej hočemo delati na to, da številnim avstrijskim in ogrskim državljanom, ki se še nahajajo na ruskih tleh, a so, kakor pravi ruska vlada, zdaj svobodni, kolikor hitro mogoče pomagamo. (Pritrjevanje.) Danska vlada, kateri se ne more za njeno požrtvovalno pomoč dovolj zahvaliti stori, kar je človeku mogoče. (Pritrjevanje,) Odkar je izjavila Rusija, da se je vojska končala, je prišlo že nad 20.000 vojnih ujetnikov na mejo. (Pritrjevanje.) Prihajajo še vedno. V kolikor to dopuščajo zmedene razmere v Rusiji, smemo upravičeno upati, da se nam posreči v dogled-nem času zopet pozdraviti naše brate in sinove na domaČih tleh. (Pritrjevanje.) Zunanji minister tudi namerava, da se, kakor hitro mogoče, prične z rusko vlado zopet o izmenjavi vojnih ujetnikov pogajati. (Pritrjevanje.) Vojni ujetniki v Ukrajini, njih število je precej veliko, bodo tako hitro poslani domov, kakor bodo to tamošnje razmere dopuščale. Prosim, naj se moja izvajanja vzamejo na vednost. Nujno vprašanje in interpelacije Jugoslovanskega kluba. V seji dne 19. februarja je stavil Jugoslovanski klub na vlado nujno vprašanje in vložil 42 interpelacij, izmed katerih se nanaša velik del na politična preganjanja Interpelacije se nanašajo po vrsti na: 1. interniranje pisatelja Vladimira Levstika; 2. preganjanje župnika Urha Hafnerja v Ojstrici pri Spodnjem Dravogradu; 3. na preganjanje v Baški na otoku Krku; 4. na preganjanje Mihe Sinovčiča iz Trogira; 5. na rekvizicijo ribiških mrež v Trogiru; 6. na oproščenje ribičev od vojaške službej 7. na rekvizicijo sena po vojaštvu v občini Lastnič na Štajerskem; 8. na gospodarstvo pri aprovizaciji, ki ga je vršil okrajni predstojnik Oton Deutsch v Sanskimo-stu v Bosni; 9. na razmere v vojaških barakah na Brezovici (poslanec Gostinčar); 10. na preganjanje učiteljice Leopoldine Kos v Idriji; 11. na razdelitev pošiljatve moke iz Nemčije; 12. na požig po c. in kr. četah v Ašanji pri Kupinovem; 13. na preganjanje poštnega ekspedienta Antona Brožiča v Plavah; 14. na preganjanje pisatelja dr. Ivana Laha; 15. na nasilnosti ma. žarskih vojakov v Št. Petru v Savinjski dolini; 16. na ravnanje s črnovojniškimi delavci iz Kranjske in Štajerske v Gddin-gu pri tvrdki Signum; 17. na vojrn dajatve v sodnem okraju Brdu; 18. na preganjanje posestnika Martina Černute iz Loga, okraj Tolmin; 19. na vmešavanje dveh častnikov v varnostno službo; 20. na preganjanje učitelja Antona Gaherca v Na-raplah na Spodnjem Štajerskem; 21. na preganjanje Slovencev v Slovenski Bistrici; 22. na ravnanje s 36. maršbataljonom 27. strelskega polka; 23. na preganjanj« Ferdinanda Sekovaniča, bivšega trgovca in posestnika na Bledu; 24. na preganjanje deželnosodnega svetnika Franca Ma-varja iz Rovinja; 25. na preganjanje avs-kultanta dr. Martina Kluniča v Rovinjui 26. na preganjanje učiteljice Marice Tri« najstič v Vrbniku; 27. na preganjanje prebivalstva v sodnem okraju Budvi in obilni Grbalju radi obnašanja prebivalstva med črnogorsko okupacijo; 28. na preganjanje tovarniškega uradnika Frana Bori-ča v Tržiču (Primorsko); 29. na rehabili-tiranje srednješolske mladine v Bosni in Hercegovini; 30. na preganjanje absolvira-nega jurista Henrika Horvata iz Ljubljane; 31. na preganjanje dr. Josipa Boroša v Splitu; 32. na preganjanje Antona Ruži-i ča v Splitu; 33. na preganjanje učiteljice Marice Prodan v Črnici (Istra); 34. na preganjanje srbskega prebivalstva v Drnišu v Dalmaciji; 35; na ravnanje z vojaštvom po nadzdravniku Burianu in naredniku Bau-. erju; 36. na razmere med interniranci nekdanji graničarski trdnjavi v Turonjuj 37. na zlorabo uradne oblasti in na goljufijo nadkomisarja dr. Casapiccola pri c. kr. policiji v Gorici; 38. na preganjanje nadučitelja Radoslava Knafliča v Dobjtf pri Planini; 39. na izplačevanje prispevkov za preživljanje; 40. na postopanje rav-natelja državnih železnic dr. Smitza; 4L na konfiskacijo »Slovenca«; 42. poslanec dr. Lovro Pogačnik je interpeliral domobranskega ministra o odredbah, ki so po. trebne, da se obdela pri nas polje; v ta namen naj se odpuste takoj starejsi letniki od vojakov in dajejo na širši podlagi kot doslej dopusti kmetom in kmetskim de-lavcem. Interpelacija nemških socialnih demokratov. Dunaj, 19, febr. Nemški socialni demokrati so stavili v današnji seji zbornice interpelacijo na vlado, ali je pripravljena, »Sem si mislila,« je rekla Mrs. Hallo-va sama pri sebi. »Zahteva neko samoto. Moje oči so včasih tako slabe in me tako bole, da se moram po cele ure zapreti v temo — zakleniti se. Včasih — sempatje. Zdajle ne, seveda. In v takih časih mi najmanjše motenje, prihod neznanega človeka v sobo, povzroča naravnost mučno škodo in nadlego ,,. Dobro je, da vse te repi razumete,« »Gotovo, gospod,« je rekla Mrs, Hallo-va, »Ali pa smem biti tako drzna, da vprašam ...« »To, mislim, je vse,« je odvrnil tujec z ono mir .o nepremagljivo odločnosto, ki jo je mogel navzeti po volji. Mrs. Hallova je prihranila vprašanje in sočutje za boljšo priliko. Potem ko je Mrs. Hallova zapustila sobo, je neznanec stal še dalje pred ognjem opazujoč popravljanje ure, tako pripoveduje Mr. Henfrey. Ta je delal čisto blizu svetilke in zeleni senčnik mu je razlival sijajno svitlobo po rokah, po urnem ogrodju in kolesju, ostalo sobo pa je puščal mračno. Ko se je ozrl kviško, so mu barvaste megle plavale pred očmi. Ker je bil že po naravi radovednega značaja, je razdrl uro — docela nepotrebno delo — z namenom, da bi zakasnil svoj odhod in morda začel pogovor z neznancem, Pa neznanec je ostal tamkaj povsem tiho in mirno. Tako mirno — da je Mrli, Henfrevu šlo na živce. Bilo mu je, kakor da bi bil čisto sam v sobi, ko pa se je ozrl kviško, je videl tam nejasno sivo obvezano glavo in ogromne, temne leče očal, ki so nepremično strmele vanj, pred njimi pa je plavala megla zelenih lis. To je bilo Mru. Henfreyu tako strašno, da sta nekaj časa strmela drug v drugega. Nato je Henfrey zopet pogledal dol, Jako neprijeten položaj. Rad bi bil nekaj rekel. Ali naj opomni, da je vreme zelo mrzlo za ta letni čas? Ozrl se je kviško, kakor da bi hotel pomeriti za ta uvodni strel. »Vreme —« je pričel. »Zakaj ne končate in ne greste?« se je oglasila nepremična postava, očividno v stanju s težavo potlačene jeze, »Vse, kar imate narediti, je, da pritrdite urni kazalec na njegovo — os. Vi naravnost sleparite.« »Gotovo, gospod — samo še eno minuto, Pregledal sem--« In Mr. Hen- frey je končal ter odšel. Šel pa je silno ozlovoljen. »Za vraga!« je rekel Mr. Henfrey sam pri sehi, tavajoč po snegu skozi vas, »človek mora vendar včasih popraviti uro na vsak način.« In dalje: »Kaj te ne sme človek pogledati? Grdo!« In vendar zopet: »Kakor je videti, ne. Če bi te policija iskala, bi ne mogel biti bolj zavit in obvezan.« Pri Gleesonovem vogalu je ugledal Halla, ki se je nedavno poročil z neznan-čevo gospodinjo »pri konjiču«, in ki je zdaj vozil ljudi iz Ipinga do križne postaje Sid-derbridge; srečal ga je, ravno ko se je vračal odtod. Hali se je bil, soditi po njegovi naglici, očividno »malo ustavil« v Sidderbrid-gen, »Kako pa se kaj imaš, Teddy?« je rekel pri srečanju. »Čudnega človeka si dobil v hiso,« je rekel Teddy, ... . v • Hali je prijazno ustavil konja. »Kaj je?« je vprašal. »Čudni gost se je ustavil ,pn konjiču ,« je rekel Teddy. »Prepleto!« Nato pa je podal Hallu živ popis pre-čudnega gosta njegove žene. »Skoraj da se vidi, kakor da bi bil preoblečen, kali? Jaz bi hotel videti v obraz človeku, ki bi ga imel v svoji hiši na stanovanju,« je rekel Henfrey. »Pa ženske so že tako zaupne — kadar gre za neznance. Sobo si je najel pri tebi, pa ni povedal niti imena, Hali!« »Kaj ne poveš,« je rekel Hali, ki je bil malo počasnega razuma, »Tako je,« je rekel Teddy. »Na teden.* Karkoli naj bo, pred enim tednom se ga ne moreš iznebiti. In jutri dobi polno prtljage, pravi. Upajmo, da v kovče-gih ne bo imel kamenja, Hali.« Pripovedoval je Hallu, kako je njegovo teto v Stashingen opeharil neznan človek s praznimi kovčegi. Sploh je pustil Halla v negotovih sumnjah. »Naprej, klju-sef« je dejal Hali, »Mislim, da si morem to-le ogledati.« Teddy jo je s precej olajšanim srcem mahnil svojo pot. * Na AngleSkem se plačuje najemSčina za sobe s pohištvom in hrano na teden. Mesto pa, da bi si Hali »to-le malo ogledal«, ko je prišel domov, ga je žena ostro oštela, ker je tako dolgo izostal v Sidderbridgen, in na njegova ponižna povpraševanja je odgovarjala pikro in ne posebno stvarno. Ali seme sumnje, ki ga je bil Teddy vsejal, je vzklilo v Mr. Hallovi duši vzlic temu ustrahovanju. »Ve ženske ne veste vsega,« je rekel Mr, Hali, odločen izvedeti več o osebi svojega gosta pri prvi mogoči priložnosti- In potem ko se je neznanec podal k počitku kar se je zgodilo okrog poldesetih — je stopil Mr. Hali prav smelo v posebno sobo in si je natančno ogledal vse pohištvo svoje žene, samo da pokaže, da tujec ni tam gospodar, in je malo zaničljivo ogledoval polo matematičnih računov, ki jih je bil neznanec pustil na mizi. Ko je tudi on odhajal spat, je naročil Mrs. Hallovi, da naj si prav dobro ogleda neznančevo prtljago, ko pride drugi dan. »Ti se brigaj za svoje posle, Hali,« je rekla Mrs. Hallova, »jaz se bom pa za svoje.« Bila je toliko bolj voljna zadirati se nad Halla, ker je bil neznanec brezdvom-no nenavadno čudne vrste človek in ona sama še ni bila nikakor gotova glede njega. Sredi noči se je bila prebudila iz sanj, ki je v njih videla ogromne bele glave, velike kakor zelnate, vrh neskončnih vratov z velikanskimi črnimi očmi, ki so se vlekle za njo. Ker pa je bila razumna ženska, je potlačila strah, se obrnila in iznova zaspala. 'Daliel zastaviti ves svoj ustavni vpliv na skupno vlado v tem smislu 1. da izjavi avstro-ogrska vlada uradno izrecno, da smatra vojno stanje z Rušijo za končano in je pripravljena nemudoma nadaljevati in zaključiti pogajanja z ruskim svetom ljudskih komisarjev glede zopetne ureditve diplomatičnih, pravnih in gospodarskih odnošajev in tako cjoseči dejanski mirovni sklep z Rusijo; 2. da se vsako vporabljanje avstro-ogrskih čet na ukrajinskem ozemlju brezpogojno opusti; 3. da sprejme avstro-ogrska vlada zadnje od Wilsona upostavljeno načelo glede splošnega miru in krepko nadaljuje svoja prizadevanja za neposredna mirovna pogajanja med Avstro-Ogrsko in Združenimi državami, da dosežemo splošen mir; 4. da se končno takoj odpuste vsi oni črnovojniki, ki so že pred začetkom vojne dopolnili petdeseto leto. Novi elekiriii zakon. Minister za javna dela je predložil pred kratkim parlamentu načtt, ki naj za-počne velikopotezno električno gospodarstvo pod državnim vodstvom in državno kontrolo. Sedanje gospodarstvo, označeno po raztresenosti in neenakosti, naj se umakne novemu sistemu, ki bo ustvaril enotnost v preskrbi z elektriko, bo gospodarsko izkoristil vse gorivo in vse moči. Kakor v vseh državah brez državne kontrole vladajo v Avstriji sedaj v polnem pomenu besede mala podjetja v nasprotju z zaželjeno veliko °notnostjo. Dosedanje naprave odgovarjajo le trenotnim potrebam in krajevnim interesom, so torej večinoma le v najmanjšem merilu možnosti enotne preskrbe večjih okrajev ni; ozirati se je treba na razne oblasti in različne skupine krajevnih interesentov, večjih načrtov ni mogoče izpeljati, ker ni razla-stivne pravice, vsaj v splošnem ne. Sedanji čas zahteva večje obrate, združenje manjših naprav v celoto. Raztresene majhne naprave so navadno neekonomične v obratovanju, iamo zapravljanje. Ravno v vojski se je pokazalo, da to ne gre dalje, da se ne d& vzdržati. Vsi so uvideli, da mora vse gorivne snovi vzeti država v nadzorstvo, da je najboljše, če ona razpolaga z njimi po enotnem načrtu. Kakih deset let so debatirali in razpravljali in zedinili so se v glavnih principih; naprava električnih naprav po enotnem načrtu. Kakih deset let so debatirali in razpravljali in zedinili so se v glavnih principih: naprava električnih naprav po enotnem načrtu, istotako napeljava omrežja, zedinjenje že obstoječih obratov, boj proti malenkostim, vodstvo in nadzorstvo države. Za vsako napravo bo potrebna državna koncesija, navadno za dobo 60 let. Javne družbe in pa mešane, torej take, kjer sodelujejo privatniki in javne oblasti, naj dobijo koncesijo za 90 let. V podelitvi koncesije je glavna moč pravic države. Po poteku koncesije postane država lastnica naprave. Kdor ima koncesijo, dobi velike pravice, ki mu gredo zelo na roko. Zlasti pravico napeljave in razlastitve. Napeljal bo lahko tok po javnem posestvu, javnih potih, čez železnice, vode itd., seveda proti primerni odškodnini. Če treba, bo lahko tuje posestvo tudi kupil potom raz-lastivne pravice. Dopolni se koncesija s tem, da omejimo električne okraje, tako da tam ni dopuščena nobena druga naprava. Seveda ima pa koncesijonar tudi dolžnost, da po gotovem načrtu ves okraj preskrbi z električno energijo. Podjetnik mora naprave gospodarsko urediti in uporabiti vse pripomočke v izkoriščenje električnih sil. Seveda se mora ukloniti tudi drugim splošnim predpisom, glede polaganja računov, prepisov, glede načina pre-računjanja dobička itd. Zavezati se mora, da bo obrat tudi'deloval in da bodo odjemalci dobro preskrbljeni. Treba bo napraviti napeljave tudi po krajih, kjer se ne bodo same na sebi izplačale; posredna korist takih javnih naprav bo pa primo-rala k prispevanju stroškov prebivalce dotičnih krajev ali pa državo kot najvišjo javno oblast, ki mora varovati splošno korist. Zato je v načrtu upoštevana tudi možnost državne podpore. Država se bo udeležila bodisi na kapitalu ali bo pa dala predujme, dovolila znižanje davkov itd. Za vse to pa hoče država kot proti-uslugo soudeležbo pri dobičku in pa pravico, da ji po preteku 60 ali 90 let vse take naprave same ob sebi pripadejo. Če prekorači dobiček šest odstotkov naloženega kapitala, zahtpva država tretjino dobička, če pa deset odstotkov, pa polovico. Vrhtega si lasti država pravico, da lahko po 251etni uporabi koncesije podjetje podržavi, seveda proti primerni odškodnini. Druga pravica je nadzorstvo nad tarifi. Pri podelitvi koncesije se tarifi določijo, a se po okolnostih že po dveh letih lahko znižajo ali pa zvišajo. Napravi se tudi posebna knjiga, iz katere se takoj lahko razvidi, kako je s premoženjem podjetja. Če kdo hoče imeti napravo tam zase in ne za druge, dobi 9amo takrat koncesijo, če zahteva od države kako od omenjenih olajšav; to pa zato, da ima država potem večje pravice do podjetja. Napravili bodo neki osrednji urad, ki bo imel vse v rokah in bo vse vodil. Način vlaganja in reševanja prošenj glede koncesije, vodnih sil itd., bodo zelo predru-gačili; do zdaj se je vse zavleklo, v prihodnje se bo vsaka stvar hitro rešila. Ta postava je nekaj posebnega, postavi vse na glavo; kar je bilo včeraj, ne velja danes prav nič. Glavni njeni znaki so: pravice države so dosti večje, vse se osredotoči in gospodarsko bolj izkoristi, gre na splošno korist, vsi naj imajo kaj. Seveda je v načrtu marsikaj, kar temu ali onemu ne bo všeč, dosti bo še treba popraviti. Glasovi sc že oglašajo. Debata v parlamentu bo prinesla popolno jasnost. Splošno pa moramo načrt le pozdraviti, saj je njegov ramen vendarle pomoč vsej javnosti, vsem slojem, načrt je prikrojen splošnemu blagru. Malo pojasni. Večkrat prejema naše uredništvo dopise, popravke in polemike, ki se nanašajo na razne trditve glasila deželnega odbora^ Nismo jih mogli objavljati in razlogov za ter je več. S kom naj se prepiramo? Ali mar z »uredniki«, katerih edini namen je, izzvati zdražbo, šum in krik, ker je samo to njihov element? Ali z deželnim odborom, ki ga drži le sila razmer in ki se ne čuti več nikomur odgovornega, ker ne repre-zentira deželnega zbora in ve, da živi le do dneva obračuna, da pa ta čas lahko nekaznovan dela, kar hoče? Ali z državnima poslancema, ki so jima lastni volilci odrekli zaupanje; čut dostojnosti bi zahteval, da se svoji službi odpovesta, in če tega čuta nimata, kakšna polemika je z njima mogoča? Ne dokazom in pisani besedi, ampak sili in glasovnicam se bosta umaknila, kakor se s silo držita. Ali naj dokazujemo deželnemu glavarju, da je edino pametno, če odloži svojo čast, ker nima ne stranke, ne pristašev, ne večine v deželnem zboru, n^ zaupanja dežele? On to ve, in vendar ne gre. Treba je potrpeti in čakati drugačnih dni. Malenkostne polemike so nepotrebne, treba pa je, da organiziramo naše ljudstvo za kritične čase, ki bodo še prišli, da poglobimo njegovo politično zavest, ki je sijajno prestala v tej dobi svojo prvo preskušnjo, a ne še zadnje. Pisanje glasila deželnega odbora je tudi tako nečedno, prostaško in tako zvesto nadaljuje tradicijo nekdanje podivjane žurnalistike slovenske, da se ni mogoče pečati z njim brez škode za javno dostojnost. Pustiti jih je treba, da se iz-kriče; s svojim delom so dosegli, da so se^ ljudem oči odprle, če pa s svojim pisanjem dosežejo, da jih bodo tudi sovražili, bodo sami odgovorni. Ta teden pa smo prejeli pismo od prijatelja, ki nas prosi, naj pojasnimo, ali je pisal deželni glavar oni zloglasni dopis v »Reicbspošto«, kjer pravi, da so na Kranjskem nastale razmere, podobne razmeram v Sarajevu pred umorom prestolonaslednika Ferdinanda; dalje opozarja na trditev, da so »mladini« bili vzrok razpusta »Slov. Matice« in da se je neki »radikalni mladin udinjal za denar državni policiji« ter povzročil, da je »prof. Ilešič prišel v nesrečo«. Glede tega želi naš prijatelj pojasnila. Druga zadeva je pač malenkostna. Kdo je denunciral Hrvatsko Matico, da je bila med vojsko sistirana? Kdo je denunciral slovenske srednješolske čitanke, da so jih pobrali? Končal jih je nemški vladni sistem, ki je končal tudi -Slov. Matico«. In kdo je ta sistem podpiral na Slovenskem? Če ve glasilo deželnega glavarja, kdo je povzročil razpust »Slov. Matice«, naj tega politika brez pardona imenuje, naj se ne skriva za nevidni plašč svoje plemenitosti. Isto velja o denuncijaciji dr. Ilešiča. Kar imenujejo naj tistega »radikalnega mladina, ki se je udinjal za denar policiji« — potem bomo mogli dalje govoriti. Ne imenovati nikogar in osumiti vse, to in samo to je prečudno plemeniti namen takega pisanja. Važnejša je zadeva dopisovanja v »Reichspošto«. Tisti dopis je bil pravi mon-strum; bil je klic po obsednem stanju na Kranjskem. Zgrozil se je, kdor ga je bral, in vendar ga je pisal ali po svojih navodilih dal pisati deželni glavar kranjski, V tem dopisu so mesta in trditve, ki morejo izhajati samo od deželnega glavarja, od nikogar drugega. Izrabljena in zlorabljena je zasebna korespondenca, ki je bila pisana samo deželnemu glavarju in nikomur drugemu. Dolžnost deželnega glavarja bi bila, da v istem listu popravi tako strašne obdolžitve dežele, kateri načeluje, kakor je to storil nekdo drugi, ki ni deželni glavar, a mu je čast in blagor Kranjske na srcu. Deželni glavar je ta čas, ko je dopis v »Reichspošti« izšel, bil na Dunaju, torej pri viru, a je molčal. Popravil ni lažnivih in hujskajočih trditev dopisa ne v »Reichspošti«, ne v svojem listu. Ko se je vrnil domov, se je zadovoljil s hladno izjavo, da ni z »Reichspostinim« dopisom v nobeni zvezi. A kakor dopis, tako je tudi ta izjava bila neresnična. Da so žalibog mogoče tudi take stvari, nas uči naša politična preteklost. Dne 28. aprila 1917 je objavil »Slovenec« članek, ki je med drugim napadel tudi poslance jugoslovanskega kluba. Ko je radi tega eden poslancev pri prihodnji seji »ožjega sveta« interpeliral deželnega glavarja, je ta odgovoril: »To so zopet pisali ti mladi žurnalisti, ki dobivajo svoje informacije v kavarniškem dimu.« Članka pa niso pisali »mladi žurnalisti«, ampak — dr. Ivan Šusteršič. Ni se torej zgodilo prvič, cla je deželni glavar svoje delo utajil. Iz nobenega drugega razloga, samo v pojasnilo pišemo to. Parlamentarna doba je položaj popolnoma razbislrila, tudi osebni računi so bili končani, preden je izšel dopis v »Reichspošti«. Ta dopis je bil le še končna živa slika politične drame, ki se je pri nas odigrala. vmmM eiiClnsKi svet. Sejo je vodil župan dr. Ivan Tavčar, ki je poclal sledeče predsedstveno poročilo: Dr. Zajec se je opravičil, ker ima opr-.viti pri policiji, ga opravičim. — Maršal Boroevič se je prisrčno zahvalil na mojo častitko, ko je bil povišan v maršala. — Gle''e ra interpelacijo občinskega svetovalca Jegliča o odkladanju smeti se je potrebno ukrenilo. — Poročilo mestnega fizikata objavim o priliki. Kuratorij mestnega dekliškega liceja. Izvoljeni so: Predsednik: dr. Karel Triller. Člani: Jakob Dimnik, Aleksander Hudovernik, Franc Mally, Anton Likozar, Franc Planinšek, Jan Ružička, Franja dr. Tavčarjeva, Marija dr. Kokaljeva. O deklaraciji jugoslovanskih državnih poslancev. Poročal je dr. Novak: Izvajal je: Gospod župan je poslal personalnemu in upravnemu odseku sledeči dopis: Občine na Spodnjem Štajerskem, v kolikor so v rokah Nemcev, sklepajo zadnje čase ostre izjave proti deklaraciji jugoslovanskih državnih poslancev z d:ie 30. maja 1917. V vrstah teh občin opažamo neznatne Brežice, dalje CeJie Pt-ij in Maribor, ki je posebno ostro rcsolviial ter grozil s pouličnimi napadi in z nekako revolucionarno samopomočjo. Kar je dovoljeno tem občinam, katerim se je v zadnjem času pridružila tudi celovška občina, torej glavna občina kronovinc, kjer je slovenski narod itak brezpraven, mora biti dovoljeno tudi glavni občini naše kro-novine, kjer sta nemške narodnosti samo dva procenta prebivalstva in kjer ta narodnost ne more tožiti o kakem zatiranju. Da omenjene nemške občine deklaraciji naših poslancev, kakor tudi nam, ki se navdušujemo za to deklaracijo, očitajo veleizdajstvo in da pri tem zahtevajo nova preganjanja slovenskega naroda, na-pravlja posebno nesim^atičen vtisi Če je nemškemu narodu v Avstriji nabrušeni bajonet zadnji pripomoček, potem je to obžalovanja vredno, morda najbolj za nemški narod sam! Že dolgo vrsto let zalito vajo nemški politiki, cla naj se odklopi Galicija od tostranske državne polovice, in svoj čas so ravno isto zahtevali glede Dalmacije. Najnovejši čas pa zahtevajo, cla naj se od kraljestva Češkega odstrižejo nemške krajine ter iz njih ustvri posebna kronovina. Če nemški politiki kaj takega zaVevajo, je to v interesu države in v korist dinastiji; če pa mi na jugu kaj enakega zahtevamo, jc to veleizdajstvo — odločitev naj se pa da strojnim puškami Slovenska kri je tekla na jugu in na severu in naši polki so prenesli v primeri z nemškimi polki več trpljenja in slovenski narod je imel primeroma več izgub nego jih je imel nemški narod. Če so govorile nemške občine, molčati ne sme občina ljubljanska! Zatorej predlagam, da pravni odsek mestnemu svetu predloži ta-le sklep: M estni občinski svet ljubljanski se v vsakem cziru pridružuie dek-araciji naš'h državnih poslancev z dne 39. maja 1917, ker je prepričan, da bi, ako se uresn:čijo v deklaraciji izrečene zahteve, bilo to v veliko korist države in dinastije. Obenem izreka občinski svet p^l"o zaupanje vsem poslancem Jugoslovanskega državnozborskega kluba ter prestopa preko resolucij nemških občin, posebno celjske, mariborske in celovške, hladnokrvno na svoj dnevni red! Dr. Fran Novak nadaljuje: Tako poročilo g. župana. Častita gospoda! Vse na ljubem, širnem svetu je podvrženo spremembi in razvoju: tudi ustroji in temelji držav ne morejo ostati petrificirani, že celo ne, kadar ne ustrezajo pravicam narodov, njim vtelešenih. Jugoslovani smo bili v tej državi po zaslugi nam neprijaznih vlad, nemških in mažarskih, vedno narod druge vrste. Samo nekaj štatistike naj podam: Dočim pride v našem parlamentu že na 43.000 Nemcev en mandat, pride šele na 56.000 Jugoslovanov en mandat; 120.000 korošlrh Slovencev ima pa sploh samo en mamini; par tisoč kočevskih Nemcev pa tudi .u mandat, V ogr- skem parlamentu imajo nemadžarski narodi 60 odstotkov prebivalstva, pa imajo samo 7 odstotkov vseh mandatov. O absolutizmu, kateremu je izpostavljen naš narod v Bosni in Hercegovini, niti ne govorim. V deželnem zboru koroškem ima ena tretjina prebivalstva, ki je naše narodnosti, samo 2 poslanca; dve tretjini oziroma tri četrtine večine Jugoslovanov v Goriški in Istri dobi le manjšino dežel-no-zborskih poslancev. Na Kranjskem, kjer je 98 odstotkov vseh prebivalcev slovenske narodnosti, ima 53 nemških veleposestnikov eno četrtino vseh poslancev. Kako jc z občinskimi zastopi? Slovenci nimamo ne v Celju, ne v Mariboru, nc v Ptuju, nc v Brežicah itd. pristopa v občinske zastope. Brezpravni smo v tem pogledu in ta položaj je po naziranju naših nemških sodržavljanov »čista in sveta pravica«. V Ljubljani pa, glavnem mestu kranjske dežele, v kateri prebiva vsega skupaj 2 odstotka nemškega prebival* stva, so neznatni nemški manjšini vrata v občinski zastop na široko odprta. Taka ie pravica, kadar gre za nemške manjšine. — To samo, kar se t'če zastopstev v zakonodajne oziroma občinske zastope. Vsa druga statistika, naj si bo na kateremkoli polju, je v še večji meri kričeč dokaz, kako opravičena je naša zahteva po lastnem državnem ozem'iu, kjer naj odločamo rji svoji usodi mi in ne kot doslej le Nemci in Madžari. Razcepljen- v dve državni polovici, razdeljene na razr.-.-. kronovine ;n meje, ste nas potiskali v in obvladovali; združenih nas ne boste več. Zaman so bili vsi dosedanji apeli in klici po enakopravnosti. Usojeno nam ie bilo le prenašati brezmejno gorje in trpljenje. Danes pa čutimo v srcih in vemo, da se bližal konec tudi našemu ponižanju. Naši jugoslovanski zastopniki v državnem zboru sol nam določili program, od katerega ne od-jenjamo niti za las in za katerega se hoče« mo borit' toliko časa. dokler ne dosežemo njegove izpolnitve. Veleizdajniki svojega naroda nočemo biti! Tudi Jugoslovani hočemo biti gospodarji na našem državnem ozemlju. Bela Ljubljana, prestollca s^venskai dviga svoj glas; če smo se dosedaj Jugoslovani vadili v prenašanju trpljenja in gorja, sc bodo naši nasprotniki že morali privaditi, da uživamo pravice tudi mi in ne samo oni. Nasprotnikom jugoslovanske deklaracije pa kliče bela Ljubljana: Na3a vest le čista, Jugoslovani vstajamo, pa najsi bo tudi Vas strah! V tem smislu predlagam v imenu per-sonalno-nravnega odseka, da sprejmete od g. župana predlagane resolucije. (Navdušeno pritrjevanje.) \ Štefe je rekel, da bo za deklaracijo glasoval, re pa za zaupnico Jugoslovanskemu klubu. Občinski svetovalcc Pammer je izvajal: Pred vsem moramo protestirati proti napadom na nemška mesta Brežice, Celje, Ptuj, Maribor in Celovec, ki jih vsebujejo poročila župana z dne 8. februarja t. 1. Sklicevanje na izjave te občine ne more opravičiti zahtevano pritrditev k jugoslovanski deklaraciji, ker je ta izjava obramba proti v 'j deklaraciji se nahajajočim sovražnim ciljem proti državi in Nemcem, ki vsebuje odpravo doseda-r'ih zgodovinskih mej kronovin. Zavrniti pa moramo tudi v poročilu omerjeno trdite., da je v tej vojski rimski narod manj žrtev doprinesel kot slovenski. Mi smo za avstrijsko državo, za nedotakljivost v poštev prihajajočih kronovin, za staroslavno dinastijo, z^to bomo glasovali proti predlagani deklaraciji ju^o^o-vanskih poslancev z dne 30. maja 1917 in to, ker smn prepričani, da bi uresničenje ci'jev, ki jih deklaracija vsebuje, pomenilo uničenje Avstrije in močno oškodovalo našo dinastijo. To prepričanje potrjuje še dejstvo, da so naši sovražniki zelo mdovoljni z Jugoslovansko deklaracijo. Končno protestiramo, da sc sploh stavijo taki predlogi, ki presegajo kompetenco mestnih občinskih svetov in izražamo svo-I je začudenje, da ni vlada preprečila talrih sklepanj. t Občinski svetovalec Mlinar je izjavil, da z deklaracijo soglaša, a glasoval ne b c ne za ne proti. j Dr. Novak in dr. Tavčar sla odgovarjali Pammerju. Pri glasovanju se jc pridružil občinski svet deklaraciji . naših državnih poslancev z dne 30, mfrpn 1917 s 30 glasovi, ostali del se je sprejel s 27 glasovi; od slovenskih občinskih svetovalcev le Kre-gar in Štefe nista glasovala. Izid glasovanja so pozdravili občinski svetovalci S. L. S. in narodno napredne stranke s klici: Živi'o Jugoslavija; ploskalo se jc, tudi galerija je živahno pritrjevala. Poročila odsekov. Občinski svet je pritrdil načelno dopisu dr. Dompicrija v Trstu o njegovem predlogu, naj se zgradi krajša železniška zveza med Dunajem in Trstom. Nameravana železnica bo vodila po Aspanski železnici do Ptuja, od Ptuja bi šla do Ljubljane, iz LJubljane v Trst bi se zgradila pod zcm';o. Brzovlak iz Ljubljane v T-:!, bi vozil tri četrt ure; iz Trsta na Dunaj pa 6 ur. (Poročal je dr. Trillcr.) Odobrila se jc prememba regulačnega načrta v severnem delu mesta Ljubljane. Linhartova ulica bo široka 30 m in bo izpeljana tako, da bo šla od Kolinske tovarne do Večne poti. Od železniškega prelaza južne železnice se bo zidalo na Dupajski proti severu v odprtem cisternu. — Društvoma komisijonarjev in postreščkov sc je dovolilo, da smejo maksimalne tarife za 100 odstotkov zvišati, -r Cena vode se je pri vodomerih za 50 odstotkov povišala, vodovodna naklada se ne spremeni. Dalje se zviša cena električnemu toku pri luči za 3 vin., pri motorjih za obrtnike pa, kakor je predlagal občinski svetovalec Ro-jina, za 2 vin., če se podnevi rabijo. Obč. svetovalec Šerjak jc želel, naj se nadzoruje uporaba toka in vode, da ne pridemo v kako kalamiteto. Aprovizacija. Podžupan dr. Triller je nagla šal, da primanjkuje vsega. Komaj smo dobili moko, je pa nastala mesna kriza. Položaj ie že neznosen. Poroča, kaj da se uki»ene glede na gostilne. Pravi, da če ne bo di^i-gače, se bo meson moralo ravno tako racio-nirati, kakor se je kruh. fižola ni občina dobila še nič; krompirja, ki smp ga armadi odstopili, nam tudi niso vrnili. Državni pravdniki pač kaznujejo kmetico in jo razglase po časopisih, če proda 10 jajc nad najvišjo ceno, a velikih navijalcev ne preganjajo; državni pravdniki imajo namreč preveč posla, da listi ne zastrupljajo javnega mnenja. Pohvalil je centralo za sladkor in žitni prometni zavod, ki v popolni meri stori z a Ljubljano, kar more; ostro jc pa grajal centralo za razdelitev petroleja. Rojina: Kdo je vzrok? Bahovec: Kje se pa nahaia tista mast pod Zelenim hribom? Dr. Triller; Ne morem dati nobenega pojasnila. Naglašal Sc. da tudi mleka j vedno bolj primanjkuje. Položaj je narav- \ nost katastrofalen. Obžaluje, da ljudje gospoda Trdino, ki prostovoljno dela pri aprovizaciji, napadajo. Mestna aprovizacija je storila vse. kar je mogla, da ic tako, nai sc iščejo krivci na Dunaju in Budimpešti, Poroči'o aprovizacijskega odseka se je vzelo z zahvalo (predlog obč. svetovalca Praprotnika) aprovizacijskemu odseku na znanje, nakar je župan javno r».io .z?kl; i-čil. ♦ * * Tajna seja: Dosedanji pomožni uradnik pri »Pogrebnem zavodu- Emil Gher-bac je imenovan staljrim od 1. januarja t. 1. s pravico kak,cr jo imajo drugi magistra tni uradniki. Druge službe se za sedaj ne oddajo. — Brenčič Ivanki, gostilničarki v Sv. Florijiaa ulici sc dovoli prenočevanje tujcev. lana 9 poi Berlin, 19. febr. (K, u.j Glavui odsek nemškega državnega zbora je razpravljal o mirovni pogodbi z Ukrajino, Državni tajnik pl. Kiihlmann je izvajal: Neugodne napovedi o ruski delegaciji v Brestu Litovskem so se, kar obžalujem, uresničile. Zgodovina podobnega nastopa, posebno kar tiče Trockega. ne pozna. Iz nev?dr-žljivega položaja se je hotel s svojo zadnjo izjavo rešiti Duh, ki je preveval rusko delegacijo, je dokazal Radekov nastop: pokazal je, da j« vplivno ruski delegaciji določeval stališče. Radek je že prej napovedoval in izjavljal, da se niti ne more govoriti o tem, da bi nasproti osrednjim j velesilam odnehavali. Pogajanja so poka- I zala, da tudi Trockij ni resno mislil na mir. Časopisje se je o tem temeljito pečalo. Potem, ko ie potekel v ponedeljek rok sedmih dni, fjf. nahajamo i Rusijo zopet v vojnem stanju. Vlada boljševikov zasleduje, kakor kaže njen nastop nasproti Finski, Estski in Livoniji, nasilna, centralistična stremljenje), Kličejo nas na pomoč. Ne moremo več verovati, da Rusija misli o nas prijateljsko; varala je nas, da bi mogli pustiti stvari nerešene. Ne moremo dopustiti, da bi finsko posilili, poskrbeti moramo namreč v sosednih deželah za mir in red. V Petrogradu bo naš nov nastop z vojsko streznil duhove in ukrepil voljo do miru. Se danes smp pripravljeni, da sklenemo mir, ki bi odgovarjal našim koristim. Mir z Ukrajino se je dosegel, ker smo naklonjeni miru. Narodna misel sc je v Ukrajini ustalila: lepo. vzvišeno podobo nam nudi samozavest ukrajinskega plemena. Ukrajinska državna misel bo vedno učinkujoč faktor v Rusiji. Ukrajina je bogata dežela, z velikimi zalogami surovin in živil. Odločilne važnosti so bili seveda gospodarski načrti, ko -se je sklepal mir. Dejstvo, da so osrednje velesile prve pričele z novo državo občevati, ostane trajne vrednosti. Ko so s-" novi državni stvorbi določale meje, so se 'le na holm-sko gubernijo pojavile tež Ukrajina je to ozemlje najodločnejše ;• hfevala; nevarnost je obstajala, da 6e pogajanja raz-bijejc. Nobenega povoda ni misliti, da so se razmere med osrednjimi velesilami poslabšale. Poljaki so užaljeni vsled rešitve vprašanja, kar se je naprej znalo, a ne moglo bi se prevzeti odgovornost, če bi se bila pogajanja z Ukrajino razbila. Avatrii ski ministrski predsednik poda danes v državnem zboru temeljito izjavo. Pojasnil bo, da tvorijo vsa določila pogodbe celoto, ki se ne more deliti. Zaloge v Ukrajini so večje, kolikor jih moremo prevažati. O pošiljatvah smo sc natančno dogovorili. Koristi bomo deležni že letos. Ministrski predsednik dr, pl. Seidler bo danes tudi naglašal, da holmska gubernija ne pripade kar tebi nič, meni nič, Ukrajini, marveč, da bo določila meje mešana komisija. V razpravi je naglašal govornik centra dr. Groher, da bi bili morali k pogajanjem z Ukrajino pritegniti tudi Poljake, posebno glede na poljske dele holmske gubernije. Sicer zatrjuje v celoti mirovni pogodbi z Ukraiino. Vsem katoličanom v Ukrajini naj se zajamči popolna verska svoboda. Poljak Seyda je slovesno protestiral proti načinu, kakor se je postopalo s samoodločbo" narodov in s poljskim re-gentskim svetom. Holmsko ozemlje je pripadalo stoletja Poljski, večinoma stanujejo Poljaki tam. O ukrajinski narodni zavesti se pred vojsko ni nič čulo. Šele cd aprila 1917 so narod pod zaščito vojaških oblasti obdelovali, naj čuti ukrajinsko, Strescinann je odločno ugovarjal, da bi odcepili cd Poljske zahodne dele in jih pridplili Prusiii, Molfia poroc AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19, febr. Uradno: Ob Piav-e in na ozemlju Monte Asolone jc artiljerija živahno delovala. Čete vojne skupine Linsingen sO brez boja zasedle Luck, Načelnik generalnega štaba, NEMŠKO URADNO POROČILO. Bsrlin, i9. febr. Veliki glavni stan: Zspadno bojišče; Ponočne sunke sovražnika. ob gozdu Houthoul smo zavrnili. Vzhodno od Yperna in na obeh straneh Scarpe zvečer povišano streljanje. Ob prekopu Oise - Aisne so pohotni oddelkj uspešno pozvedovali. Jugovzhod no od Tahure so badenske in turinške stotnije napadle jarke, ki so 13. t. m, ostali v sovražnih rokah in privedle 125 ujetnikov. Pridobljeno ozemlje smo vsled močnih sovražnih protinapadov zopet, popustili. V zračnem boju smo včeraj sestrelili 7 letal. Nadporočnik Leerzer je priboril svojo 21., poročnika Udet in Kroll pa svojo 20. zračno zmago. Vzhodno bijjišče: Nemške čete so včeraj zvečer vkorakale v Dvinsk. Našle so le malo odpora, sovražnik je večinoma pobegnil. Pripravljena razstrelba mostov čez Dvino se mu ni posrečila. Na obeh straneh Lučka naše divizije prodirajo, Luck smo brez boja zasedli. Z ostalih bojišč nič novega. Nemško večerno poročilo. Berlin. 19. febr. zvečer: Od Rige do južno od Lučka prodirajo nemške armade proti vzhodu. Z drugih bojišč nič novega. Ludendorff. mnmm vtisu v Mirovna pogodba. Dunaj, 19, febr. (K. u.) Določba člena 2 mirovne pogodbe z Llkrajino, ki gjede novih mej zopet vpostavlja status quo ante, kakor jc vladal z velfltorusko družavo, je sedaj popolnoma izvedena. Včeraj so nase čete brez spopada zasedle celo ozemlje do državne meje. Berlin, 19. febr. (K. u.) Mirovno pogodbo z Ukrajino je danes zvezni svet odobril. Boj boljševikov proti centralni radi. Pariz, 19. febr. Listi poročajo iz Petrograda: Maksimalistična vlada jc izdala zaporno povelje proti članom ukrajinske rade in proti vsem članom ukrajinske mirovne delegacije, Stockholm, 19. febr. Petrograjska brzojavna agentura poroča brez datuma: V Harkov prihajajo močni oddelki rdečih gard. General Erdeli je baje ranjen in so ga kozakj spravili v Taganrpg. Stockholm, 19. febr. (K. u.) V Astra-han odposhane čete so popolnoma premagale kozake. Oblast je prešla v roke sovjeta. Stockholm, 19. febr. (K. u.) Čito so vzele zmagovite revolucijonarne čete. Sovjet je zopet vspostavljen. Rdeča garda je razorožila belo gardo. Proti Semsnovu so odposlali oborožene oddelke. * ♦ • Položaj na Finskem. Petrograd, 19. febr. (K. u.) Agentura poroča: Cela severna Finska od Torneje do Uleaborga je v rokah »Rdeče garde«. Srednji del dežele ima -Bela garda«. Južni okraj Tammersfprs je na strani »Rdeče garde«. Neresnično je poročilo, da je iz Švedske dospela na Finsko municija. Petrograd. 19. febr. (K. u.) Agentura poroča: Tudi cela južna Finska je v rokah »Rdeče garde«. Položaj je vsak dan boljši. Na severu so ogorčeni boji. Zmaga »Rdeče garde« je zagotovljena. Nad polovico finskega prebivalstva je že pod oblastjo »Rde-£e garda«.. Danas sa odpelje vlak z oboro- ženimi oklepnimi avtomobili, topovi in strojnimi puškami na fronto. • • • Začet«* pogajanj z Rumunijo. Dunaj, 19. februarja. Kakor je zvedel c. kr. korespondenčni urad, je rumunska v!f?a. "razila željo, da bi pričela z zastopniki stinzvczc predrazgovore radi sklepa miru V ta namen se bo zunanji minister podal prihodnje dni v Rumunijo, kamor bodo dofflj tudi zastopniki ostalih zaveznikov. Na merodajnem mestu pa nade za sklep miru presojajo pesimistično, ker se da iz doslih poročil spoznati, da Rumunija nikakor še ni zrela za mir, marveč goji se dalekosežne aspiracije, katere je, kakor se zdi, odločena tudi .nadalje zasledovati z oboroženo silo, če bi jih ne dosegla potom pogajanj. Bukarcit, 19. februarja. General Ave-rescu je došel v Bukarešt, da vodi tam pogajanja, ki so v zvezi s sestavo kabineta in s predstoječimi mirovnimi pogajanji, ^ k Pohod Rumimov v Besarabijo. stockholm 19. februarja. (Kor. urad.) etrograjska brzojavna agentura poroča brez datuma: Poročilo o zavzetju Kišineva po Rumunih se Še ni potrdilo, vendar so močne sovražne sile osredotočene na ozemlju Dnjestra. Rusko vrhovno poveljstvo ,e izdalo odločne odredbe, da odvrne napade v vojaškem okraju Odesa in raz-postavlja Čete in artiljerijo ob besarabski meji. Odposlali so rdeče garde. Ruske čete taborijo ob izlivu Donave in na obrežju Črnega morja. Tudi po morju so odposlali pomoč. Mornariška artiljerija naj bi preprečila sovražno ofenzivo. + Javni shod v Trebelncm, ki se je vrsii 13. t. m., je bil zelo dobro obiskan. Poročala sta državna poslanca J. Hladnik in dr. Lovro Pogačnik. Na shodu so bile soglasno sprejete naslednje resolucije: 1. Javni shod v Trebelnem odobrava z navdušenem prizadevanje Jugoslovanskega kluba za samostojno Jugoslavijo pod habsburškim žezlom. 2. Izreka poslancem zdru-zenim v Jugosl, klubu zaupanje in zahvalo. 3. S hvaležnostjo pozdravlja prizadevanje sv. očeta in trud naših poslancev za sko-rajsen mir. 4. Nujno zahteva, da vlada vse potrebno ukrene, da bi delavski sloji dobili toliko potrebno obleko in obuvalo. 5. Ostro obsoja zadnje vladne odredbe, vsled katerih bo nastopilo veliko pomanjkanje živeža in semen. -f Parlament. Dunaj, 19. svečana. Parlamentarna kriza traja dalje. Vlada še vedno nima trdne večine za proračunski provizorij. + Cesar ni sprejel demisije poljskih ministrov. Dunaj, 19. svečana. Cesar ni sprejel demisije poljskih ministrov dr. Twardowskega in dr. Cwiklinskega. ^ -f- Nemški blok. Dunaj. 19. svečana. Načelniki nemško - nacionalnih strank in krščansko - socialnega združenja so imeli danes daljše posvetovanje. Sklenili so, da postopajo v vseh zadevah enotno in pa skupno, -1- Proračunski odsek. Dunaj, 19, febr. Proračunski odsek je razpravljal o zadevi kongrue. Poročala sta poslanca Stojan in Fuchs. Govoril je dr, Zahradnik, Radi nesklepčnosti zaključi predsednik posl. Mi-klas sejo in razprava se odgodi. -f Poljaki odklanjajo novo formulo glede Holma. Dunaj, 19. svečana. Poljaki niso zadovoljni z Seidlerjevim odgovorom glede Holma in odklanjajo tozadevno novo formulo. Holm mora brezpogojno pripadati poljski državi. + Poljsko kolo in Ukrajinci. Dunaj, 19. svečana. Poljsko kolo je imelo danes sejo, v kateri je bila po dolgi debati sprejeta resolucija, v kateri izraža Poljsko ko- lo Ukrajini svoje čestitke glede ustanovitve poljske države in izraža željo, naj se razpravlja o mejnih sporih med Poljsko in Ukrajino samo med tema dvema državama in sicer neposredno brez vmešavanja od tretje strani. rf Nemški državni zbor. Dunaj, 19. svečana. Danes se je sestal nemški državni zbor. Razprava se vrši o mirovnem sklepu z Ukrajino. + »Bog je samo eden.« »Kuryer Illustr, Codzienie« piše: Ni bogov poljskih, nemških, francoskih, ruskih — Bog je samo eden. Eden je Bog, a ta pi v službi poten-tatov. Ta eden Bog ni bog militarizma, On je naznanil mir ljudem, ki so dobre volje. Ta Bog ne zapoveduje, naj krademo in si želimo to, kar ni riaše, ta Bog prepoveduje krivo pričevanje. Eden je Bog in ta je pravičen.. + Proti obdavčenju premoga, ki ga namerava vlada uvesti: 7.8% od vrednosti premoga v gospodarstvu in do 20% od vrednosti premoga v industriji vlada upa, da dobi od novega davka 200 milijonov kron. Seveda se sklicuje na Nemčijo, ki je uvedla pred pol letom davek na premog, Socialno demokratično časopisje pa zdaj zahteva, naj država premogokope po-državi, kateri so vsi v rokah 213. milijonarjev, ki sijajno zaslužijo na račun 28 mi lijonov ljudi. inierpeiacije juooslovBBSKena no. Preganjanje nadučitelja Lorenca Horvat na Koroškem. Interpelacija poslancev dr. Korošca in tovarišev na pravosodnega ministra: Celokupna slovenska inteligenca na Koroškem, posebno pa učiteljstvo je nemško nacionalnemu uradništvu od nekdaj trn v peti. Tistih par slovenskih učiteljev, ki so se še obdržali na Koroškem, neprestano vznemirjajo z nevtemeljenimi premeščanji in vsakovrstnimi malenkostnimi nagajanji deželnega nadzornika in jim s tem prizadevajo škodo. Tako je bil med drugimi nadučitelj Lorenc Horvat brez vsakega povoda iz »službenih ozirov« prestavljen najprej iz Zale v Pontafel in od tam 1. 1913 nenadoma v Globasnico. C. kr. naučnemu ministrstvu se je zljubilo dotič-no nadučiteljevo pritožbo rešiti šele čez dve leti, seveda v negativnem zmislu. Koncem septembra 1916 okoli 8. ure zjutraj sta prišla v šolo v Globasnici dva orožniška stražmojstra z nasajenim bajonetom. Ako bi slučajno ne bil šole prost i-1-- bi bili otroci priča, kako so orožni-nasajenim bajonetom preganjali nad- itelja. Ukazali so mu, naj poka.že svojo knjižnico, v kateri se baje nahaja knjiga ^Balkanska vojska«. Eden stražmojstrov je rekel, da je knjiga velika in zeleno vezana, dočim je drugi trdil, da je majhna in rumeno broširana; naslov knjige da je neznan; vendar da se v njej opisuje balkanska vojna. Nadučitelj je svetoval orožnikoma, naj dobita od ovaditelja natančnejše podatke, nakar se jc eden orožnikov res odpravil k trgovcu Avgustu Paaru v Globasnici, da bi mu povedal naslov dotjčne knjige. Tudi Paar ni vedel nič natančnejšega povedati. Nobeden izmed orožnikov, ki sta prišla na hišno preiskavo, ni znal slovensko. Nadučitelj jima je ponudil Simon Gregorčičeve poezije in rekel, naj do-tičnega sodnika ozir. avditorja opozorita posebno na pesem »Soči«, ter je priložil tudi nemški prevod. Odposlanca pravice sta knjigo dejansko prevzela in od tedaj se več ne sliši o kaki preiskavi. Ob sebi se ume, da je bila ccla vas pokonci in stališče nadučitelja je bilo moralno težko oškodovano. Oblast ni smatrala za svojo častno dolžnost, da bi dala nadučitelju kakoršnekoli zadoščenje, da bi preganjala obrckovalca in občinstvu, n. pr. z dopisom na županstvo, dogodek po.^snila.^ Zato vprašamo dotične justične oblasti oziroma gospode, ki jim je orožništvo odgovorno, t. j. justičnega in domobranskega ministra, ali sta pripravljena, podrejene justične in varnostne organe poučiti, da ne more vsaka nezmiselna ovadba nemškonacionalnih individuov brez vsake presoje opravičiti brezobzirnih hišnih preiskav, da tudi morebitno delo o balkanski vojni še ne sme kratkomalo veljati kot dokaz za veleizdajo in da je dolžnost oblasti, da v slučaju, ako so koga na ugledu oško dovale, mu dajo tudi zadoščenje._ Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L S. Brzojavka pučanstva otoka Soit.e Jugoslovanskemu klubu: »Jugoslavenski klub, parlament, Beč. Grohote. Potpisano sveukupno pučanstvo otoka Šolte največiin oduševljenjem i najčvrščom odlučnošču i potupuno usvaja de-klaraciju Jugoslavenskog kluba u Beču 30. svibnja 1917 videči u njerinom ostvaranju je-dino preuvjet k holjoj budučnosti i blagostanji! rascijepkanog našeg troimenog naroda. Uvicia, da je za to skorije oživotvorenje spomenute deklaracije potrebit složni rad svili narodnih sila, osobito narodnog predstavništva u hrvat-skom saboru. Stoga pozivljenio i zaklinjemo hrvatski sabor, u prvome redu njegovu veci-nu, hrvatskosrpsku koaliciju, neka se u ovin sudbonosnim časovima stavi na odčc narodno stanovište te prihvati bečku deklaraciju kao jedini put. koji vodi do stvancnja našeg idea; li Jugoslavije. Želi što skoriji mir, koji če bit" opči, trajni, nko bude proveden na temelj" pravednih ravnopravnosti slobode i bratstva svih naroda. Izrazuje svoiu najiskreneju za-hvalu sviraa, koji nastoje oko ostvarcnia ova-kovog mira, napose Jugoslavenskomu klubi: i bratskom Českom savezu, kojima ujedno izraze potpuno pouzdanje i priznanje na njihov nesebični rodoljubni rad. Potpisane: Opčinska uprava, 24 društava i do najzadniieg stanov-nika otoka, ukupno 4228 potpisa. Original s i-jedi. Načelnik Mladinov, dr. Ante Iiladinov, u* ječnik; zaupnici: Banič, Grohote; Galvagni. Gornje Selo; Segvič, Srednje selo; Rubigno-ni, Dolnje Selo; Maslinica, Bezič; presjedn'1-Šoltanske sloge; Ema Kalebič rodjena M?rovu-i Vilka Mladinov, za Šoltanske žene i dje- vojke.« 4 Občinski odbor na Vidmu ob Savi ie sklenil pri seji dne 20. januarja 1918 etinglab-no, da se pridružuje deklaraciji Jugoslovan-tkeda kluba z dne 30. maja 1917. Podpisani načelniki vseh podobčin županstva Pomjan pri Kopru (Istra) izjavljamo slovesno, da smo z dušo in srcem za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Pogumno naprej do uresničenja našega ideala v samostojni jugoslovanski državi pod žezlom slavne habsburške dinastije. Občinski odbor občine Lokovec na Goriškem je v svoji seji dne 31. decembra 1917 soglasno in z veliko navdušenostjo sklenil resolucijo, v kateri se pridružuje majniški jugoslovanski deklaraciji naših državnih poslancev, prizadevanju Njegove Svetosti papeža Benedikta in Njega Veličanstva cesarja Karla za skorajšnji mir med vsemi narodi. _ Žu- Eanstvo Lokovec, dne 31. decembra 1917. Le-an Martin, župan. . Podpisane žene in dekleta občine Radeče prt Zidaneni mostu z navdušenjem pozdravljamo majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. S hvaležnostjo za trud za skorajšnji mir se pridružujemo sv. Očetu Benediktu XV., našemu presvetlemu cesarju Karlu I. z željo, naj bi nebo poslalo kmalu angela miru, v procvit in razvoj vseh narodov, tudi slovenskega. Vso vdanost in zvestobo našemu prevzvišenemu knezoškofu Antonu Bonaventuri Jegliču, ki se kot prvoboritelj za uresničenje samostojne Jugoslavije trudi, da se iznebimo tujega jarma. Izrekamo polno zaupanje S. L. b. pod načelstvom č. g. prelata Knlana. Le z združenimi močmi pridemo do naših narodnih pravic. Sledi 456 podpisov. Podpisani begunci, spadajoči v begunsko taborišče v Bruck ob Litvi, izjavljamo, da se vsi pridružujemo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba, to je, da hočemo biti l:ot zavedni Jugoslovani svobodni in samostojni gospodarji in gospodinje na lastni zemlji, da nočemo več tlačaniti tujemu narodu. Prost mora biti, prost naš rod, na svoji zemlji svoj gospod! Jugoslovanska država pod žezlom slavne habsburške vladarske hiše naj živi! Obenem želimo iz dna srca ljubega miru v smislu sv. Očeta Benedikta, toda nc miru sile in krivice, marveč ljubezni in pravice, kakršnega nam more prinesti le zedinjena Jugoslavija. Sled! 37 podpisov. Vaščani iz Reke pri Cerknem se v polnem obsegu pridružujemo majniški deklaraciji; izrekamo polno zaupanje Jugoslovanskemu klubu ter ogorčeno obsojamo vse izdajice, ki so ta klub zapustili v odločilnem trenutku. — Medi 166 podpisov. V Dufovljah na Krasu izjavliajo podpisani možje, žene in dekleta slovesno: Z radp-i'°j p^dravljamo mirovna stremljenja slavno vladajočih: cesarja Karla in papeža Benedikta. Pridružujemo se odločno in s ponosom deklaraciji jugoslovanskih poslancev z dne .30. mai-mka 1917. 1. podano v svrho, da se pod žezlom Habsburžanov na podlagi narodne samoodločbe ujediniio raztrgani udje naše domo- Z!DfiJ'r P^ivajo enokrvni bratje Sloven-'ci, Hrvatje m Srbi. bledi 222 podpisov. Zene in dekleta, možje in fantje vasi Pre-bačevo in Hrastje se navdušeno izjavljajo za svobodno Jugoslavijo pod habsburškim žezlom. f258 podpisov.) — Obenem sa je odpo-slalo za Krekov spomenik 95 kron. Darovali so: občina Hrastje 25 kron, Kmetijsko društvo za Hrastje m okolico 20 kron, Ivan Bro-idar, posestnik s Hrastja, 50 kron. d ./odpisane žene in dcklc-ta vasi Malavas, Podgonca, Podgora, Zagorica in Bruhanjavas, » em' far5 P°brepo!je, podpisujemo tem potom z navdušenjem jugoslovansko de- lS'0 Z Č"* 1917. I. in izrekamo Jugoslovanskemu klubu, njega politiki in taktiki svoje popolno zaupanje, kajti prepričane smo, da se na ta način prej ali slej najuspešneje doseže naša zahteva po jugoslovanski državi, ki je naša najmanjša in največja zahteva obenem. Naši možje, naši sinovi, naši bratje in fantje so prelili potoke krvi za cesarja in domovino, ali nam naj bo Avstrija v zahvalo zato še vnaprej mačeha? To bi bil zgodovinski greh, in naloga nas vseh je, preprečiti to. Zato združijno vse svoje moči, vso svojo ljubezen in delo v dosego enetfa samega cilja: Jugoslavija! Le v tej bodo vhdani nekoč naši m naših otrok otroci pravično, in izginila bo nevarnost zopetnega klanja narodov, Ki je razrušila dela naših dedov in prad-dov in pomorila cvet človeštva. Pustimo naš stari greh, slovensko neslogo, in glejmo nanrej, v bodočnost, ki mora in ki bo tudi prišla vse rf^.V11 d.ost°ineiša kot so prošli dnevi. Na-1 Tr' iVnJlte, nanl naše fante in videli vofkov n^-f b°d° !e"U z.atulili pesem gladnih volkov. Dajte nam prav ce, pravice, pravice! "Z Ji J i — vs.en» zadoščenje in plačilo za prestane krivice m doprinešene žrtve domovini na oltar, bledi 2S1 podpisov. . „f?n.e ,ln dekleta občine Ge.berje pri Ai-dovscini slovesno izjavljamo, da smo z dušo l/rfrCenMZk maIni.?k° deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Želimo si skorajšnjega blago-nosnega miru in smo prepričane, da bode resničen m trajen le oni mir, kateri prinese vsem pfsov) u,edln!en,e ln sv°bodo. (223 pod- «'=„-Iudii ?H.va5čani >,z Skrega Kota in Ped-J" b.lvamo v hnb$ Ob meji hrvatski, nočemo zaostali za drugimi. Zato se z navdu- i m -*11!!!?.? ^slovanski deklaraciji Z dne 30. maj? 19i7. Težko že čakamo, da se uresničijo zelje nas vs«h. da se združimo z našimi brati Hrvati in Srbi v samostojno, neodvisno jugoslovansko kraljevino p0d habsburškim zezlom. Obenem hvaležno pozdravljamo energičen nastop nagega knezoškofa in prizadevanje papeža Benedikta XV. za sko-rajsnji mir. (280 podpisov.) Narodne žene in dekleta iz t. Vida-Gro-be no navdušeno pozdravljajo jugoslovansko deklaracijo m pošiljajo 115 podpisov. si t- re,in delfIeta Poljanske doline nad Skotjo Loko pošiljalo nadaljnih 126 podpisov ... Narodno ženstvo iz Novega mesta-Kan-aije je poslalo še 31 podpisov. . Telo in duša nam kloni pod težo tujine in begunstva. Toda iz srca se pridružujemo jugoslovanski majniški deklaraciji z zavestjo, da ne bo zaman naša bolest in trpljenje. Izrekamo popolno zaupanje in zahvalo našemu Jugoslovanskemu klubu, od katerega želimo, da vztraja pri začrtani deklaraciji in kateri naj nam pribori svobodno Jugoslavijo. Slovenski begunci — žene in dekleta, možie in fantje goriškega Krasa — Doberdoba, Dola, Vrha, sedaj v okraju Oberhollabrunn na Nižje-Avstrijskem. (162 podoisov.) Primorske novice. p Prešeren Jakob, 75 let star, rojen v Kronbergu pri Gorici, stanova! pri «Bajti« žtev. 66, sedaj bivajoč v begunskem taborišču v Brucku ob Litvi bi rad zvedel za sorodnike ali znance, ker je tam popolnoma sam. Če kdo kaj ve, naj piše na naslov: Prešeren Jakob, k. k. Fluchtlingslager, Bar. 56/1., Bruck a. d. Lejtha, Nižje Avstrijsko. p Tiskarja za ponarejanje izkaznic za živila je bila odkrita po tržaški policiji. Zaplenili so priprave in stroje ter aretirali več oseb. p Podjetna mladina. V Trstu so zaprli štiri 16—17 letne fantiče, ki so bili oplenili stanovanje Ane Sbrojavacca v ulici Paolo Dia-cono in odnesli za 20.000 kron vrednosti. Na tatvino jih je našuntala v isti hiši stanujoča 44 letna Alojzija Pippan, ki so jo tudi zaprli. LjBMlsosKo opravizijoT a. Premog na rumene izkaznice za štedilnike se bode oddajal od sobote, dne 23. t. m. naprej. Premog za IV. okraj se bo plačal, kakor običajno, na magistratu v srednji hiši, pritličje, dne 22. februarja. Natančni spored se objavi pravočasno. a Meso za uradniške skupine. Mestna aprovizacija bo oddajala govejo meso uradniškim skupinam v četrtek, dne 21. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od pol 2. do 2. ure prva uradniška skupina štev. 1 do 200, cd 2. do pol 3. ure štev. 201 do konca. Druga uradniška skupina od pol 3. do 3. ure popoldne, tretja uradniška skupina od 3. do pol 4. ure, četrta uradniška skupina od pol 4. do 4. ure popoldne. Ena oseba dobi četrt kilograma, dve osebi pol kilograma, tri in štiri osebe tri četrt kilograma, 5 in 6 oseb 1 kilogram, 7 in 8 oseb 1 in četrt kilograma, več kot 8 oseb 1 in pol kilograma. a Vojni kruh. Nedvomno dobivajo od mestne aprovizacije vse pekarne enotno krušno moko za peko vojnega kruha. Logično bi človek mislil, da je vsled tega tudi povsod enak kruh. Pa ni tako. Celo sedaj, ko so dobili nekoliko boljšo moko in se je kruh za 20 vinarjev pri hlebcu podražil, nimajo nekatere pekarijs skoraj nič boljšega kruha (ali komaj za spoznanje), kakor preje, nekatere pa imajo mnogo boljšega. Da je to resnica, se vidi pri krušnih komisijah, ko se stranke za boljše peke kar trgajo in čakajo že pred izdajo kart cele ure, samo da dobe karte za pekarije, ki pečejo boljši kruh. Kaj je temu krivo? Vrinjuje se mnenje, da nekaternilci kruha peči ne znajo ali pa nočejo, Saj stranke, ki imajo iste številke, morajo pri njih jemati kruh, pa naj bo dober ali slab. Ko so pa ti peki v normalnem času pekli kruh ter si konkurirali, je bil pa njihov kruh če-šče boljši, kakor onih, ki sedaj pečejo iz enake moke mnogo boljšega. Mogoče je pa glede tega občinstvo v zmoti in če je tako, bi bilo potreba pojasnila. Izgovarjanje, da sedaj nimajo pravih moči, ne drži, kajti vsi mojstri sedaj skoraj sami delajo kruh, osobie, večinoma vajenci, je pa le pomožno. Tedaj, kje je napaka? Ali bi se ne dalo teh hib vsaj deloma odnraviti? Nadalje bi bilo tudi zelo priporočljivo, ko bi vsi peki prodajali kruh ne samo dopoldne, marveč tudi, maks.ri samo eno uro, popoldne. Naj bi se te želje, ki so obenem prošnje občinstva, vpcšfevale! novice« lj Predavanje. V četrtek, dne 21, t. m. ob 7. uri zvečer predava v Šentpeterskcm prosvetnem društvu preč. gospod dr. Zde-šar o svojih doživljajih v francoskem ujetništvu. Opozarjamo na to velezanimvo predavanje. lj Pri volitva kuratorija za mestni dekliški lice; se je pravočasno opozorilo, da želi biti zastopan tudi klub S. L. S. • -Temu večina vkljub delni predobljubi ni vdala, o čemer obveščamo javnost. lj Umrl je v deželni bolnišnici tri in polletni sinček g. dr. Roka Jesenko, Bogdan. Pogreb se vrši v četrtek dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne iz deželr.e bolnišnice na Vič na pokopališče. Naše sožalje. lj Hud mraz. Po čisto pomladnem vremenu je nastopil nepričakovano zopet hud mraz. Včeraj zjutraj je kazal toplomer na prostem 14° Celzija pod ničlo, danes pa 16° C. Ljubljanica je v Prulah zamrznila tako, da sta Čolna z drvmi naložena obstala sredi Ljubljanice in jim ni bilo mogoče spraviti v pristan, ki je le par korakov oddaljen. Da pritisne navadno od srede do konca februarja hud mraz, je vzrok ta, ker odriva jug severne mrzle zračne plasti proti jugu. Ko se te plasti oddaljijo, nastane južno pomladno vreme. Lani na primer je bil 16. februarja najhujši mraz 25° C. Zato je tudi pregovor resničen: Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga naredi. Dnevne novice« —- Oprostitve vojaške službe, h poslanskih krogov se nam poroča: Vsled velikega števila dopisov, ki jih prejemajo poslanci glede oprostitev, bi bilo opozoriti javnost na sledeče: Domobransko ministrstvo je razveljavilo vse oprostitve rojstnih letnikov 1899 do vštevši 1894. Za te letnike se principijelno ne dovoli več novih oprostitev. Le v izjemnih slučajih je to mogoče, ako je dotični edini sin, edina deiavna moč pri gospodarstvu, ki so je nikakor ne da nadomestiti. Za dovolitev oprostitev je pristojno domobransko ministrstvo. Prošnje se morajo vlagati potom pristojne politične oblasti (okr. g'a-varstvo ozir. v avtonomnih mestih mestni magistrat). Pošiljati prošnje naravnost na ministrstvo ali kakim posameznim osebam ni umestno, ker jih ministrstvo potem vrača ali zavrne in se tako rešitev zavleče ali pa slabo izpade. Velike težave so s prošnjami za oprostitev takih, ki služijo v fronti. Mnogokrat domobransko ministrstvo reši prošnjo ugodno, izvršitev oprostitve pa zadene na ovire, ker dotičnika ali vrhovno armadno poveljstvo (ki more šele dovoliti odpust iz fronte) ali pa njegov poveljnik kot neobhodno potrebnega Tj se.8'asi — ne spusti iz fronfe. Ako se prosi za pospešitev kake prošnje radi oprostitve pri domobranskem ministrstvu, je potreba vedno navesti rojstni letnik reklamiranega, kraj in občino ter okrajno glavarstvo, kamor je pristojen, njegov natančni vojaški naslov, šarža, dan in po možnosti številka, pod katero je š'a dotična prošnja iz okrajnega glavarstva na domobransko ministrstvo in po možnosti klasifikacijo njegovo (A, B, C). Take ur-gcncc lahko napravijo tudi polit, oblasti, ne samo poslanci. Seveda tudi take ur-gencc nimajo takoj zaželjenega uspeha, ker jih dohaja vsak dan tako ogromno število na ministrstvo, pomagajo pa vendar nekaj. Tudi radi vojaških dopustov je dotične prošnje najbolje nasloviti naravnost na poveljstva. Poslanci na lastno roko ne morejo prositi, ampak naj prosi vojak na raportu ali pa njegovi svojci. Uspešne bodo prošnje najpreje, ako so potrjene m priporočene od politične oblasti (občine ali glavarstva) in orožniškega poveljstva- —- Osebne intervencije poslancev pri ministrih radi oprostitev so'sploh skoraj nemogoče, zlasti še ob dnevih ccj, ko morajo poslanci vršiti svojo dolžnost v zbornici in odsekih. — Vojaška odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči sta dobila poročnik 22. pp. Josip Mlejnik in poročnik 17. pp. Miloš Ry-' bar. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil ritmojster 3. drag. p. Gustav Grahck. — Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili poročnika 4. trd. top. p. Josip Smid in Franc Gcrvo in san. poročnik 97. pp. Roman Kavčič. — Vdru-gič so dobili srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste: praporščak Ledvina Alfred, štabni naredmk Bač Rudolf, narednik Pavlin Vinko, tit. narednik Farnik Karel, četo-vodji Modi Ivan in Zelič Ciril, vsi pri 87. pp.; četovedja 97. pp. .Telušič Josip. — Srebrno hraiprostno svetinjo 1. vr^te so dobili: praporščaka Činibulk Miroslav in Krajnc Alojzij, štabna narednika Mekšič Franc in Lemež Ivan, naredniki Pogorele Anton, Doki Josip in Goleč Franc, tU. naredniki Emeršič Franc, Jurig Marij in Kočnik Josip, čelov. Bezjak Iv., Brunčko Franc, Pavlic- Mihael, Supančič Alojzij in Knez Anton, enol. prost, desetnik Melavc Ivan, desetniki Usar Luka, Doberšek Iv„ Zabavnik Avgust, Viclovič Matej, Lubcj Iv., Kosi Andrej, Črelnik Franc, Konc Vladimir, Košir Alojzij in Žagar Ivan, poddesetniki Horvat Ivan, Klančnik Jakob, Mikše Ferdinand, Lipuš Ivan, Mlakar Lovro in Rauler Alojzij, pešci Janžel Ivan, Ciglarič Štefan, Cvctkovič Josip, Geršak Franc, Gostečnik Gregor, Kosernik Martin, Mast-nak Rihard, Maver Alojzij, Medvenič Iv., Mesarič Franc, Mlinar Josip, Postružnik Viljem, Radovanovlč Slavko in WoK Anton, vsi pri 87. pp.; desetnika Jakob Karel in Žibret Marko in pešec Zalezina Fr., vsi trije pri 87. pp. — Vdrugič so dobili srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste: četo-vodje Jelen Josip, Razboršek Jurij in Za-lokar Ivan, tit. četovodja Moškon Franc, desetniki Masle Anton, Čačkovič Ivan, Homšek Josip, Lemerer Viktor in Kvas Štefan, poddesetnika Prelog Franc in Vo-laj Andrej, pešci Prah Leopold, Kuzman Ignacij, Fišcr Oton, tober Silvester, Bra-tina Josip, Glinšek Leopold, Gomilšck Iv., Huber Franc, Jančar Tomaž, Kink Mart., Korelič Angel, Puh Andrej, Scrt Jurij in fumpcj Štefan in častniški sluga Rak Igu., vsi pri 87. pp. — Hrvatski bančni uradniki prično izdajati svoe glasilo »Vijesnik bankovnih či-novnikac. — Nemško poslaništvo ustanovi Nemčija v Zagrebu. — Imenovanje. Finančne straže inspi-cient Andrej Veble je imenovan finančne straže komisarjem II. razreda. — Zdravniški honorar in kmetje. Nekemu kmetu je zbolela žena. Pošlje po zdravnika v L. Peš je od kmetove hiše do zdravnika 1 uro. Zdravnik pride, pregleda ženo, nobene najmanjše opcracije, samo par dobrih svetov. Računal je 300 K brez voza. Zamudil se je morda poldrugo uro. In ko bi bil zdravnik kak veščak ... ker jemljejo kmetu pšenico po 10 K, je moral dati kmet doktorju honorar, ki je enak vrednosti 30 mernikov pšcnice. In tisoči vpijejo: Kmet je oderuh! Srednji in pa revni slanovi si zdaj zdravnika ne morejo privoščili. — Smrtna nesreča z orož.em. Iz Zg. Kašlja. Dne 17. t. m. Dopoldne med 3. in 4. uro kazal jc v gostilni pri Toninu desetnik Franc Delavetova, od tu nastanjene baterije, brovning-revolver. V revolverju je bil naboj, za katerega mož ni vedel. Revolver je nameril v neprevidnosti proti 721etni užitkarici Jeri Borinc, katero je strel zadel v desno lice; bila je takoj mrtva. Možu je tembolj zameriti, ker je že od začetka vojske pri vojakih, moral bi vendar vedeti, da se mora z orožjem previdno ravnati. M. — Tatvine. Do zdaj nepoznani tatovi so v noči od 9. na 10. t. m. vlomili večkrat pri posestnikih v Lakovnicah, občina Šmi-hel Stopiče in so odnesli veliko špeha, suhega mesa, obleke itd. V Škrjančeh so pokradli več krompirja. Mogoče, da so tatvine izvršilj cigani, kateri gnezdijo po gozdeh v bližini teh vasi. Izključeno pa tudi ni, da so kradli vojaki dezerterji. Videli so namreč omenjeni večer v teh krajih več mož v vojaški obleki. — Iz Rusije. Iskrene pozdrave in srčna voščila k novemu letu pošiljajo iz Jalu-rovska (Tobolsk. gub. Sib.) podpisani enoletni prostovoljci Bogomir Špringer (Novo mesto), Ivan Brezovec (Trst), Fran Grebene (Brezje pri Krškem), Ivan Legan (Gra-denc, p. Žužemberk), Anton Novak (Hoče pri Mariboru), Slavko Ješovnik (Št. Ru-ocrt, Siov. Gor,), Anton Šverko (Vodice, Istra), Joalrim Jurčič (Pazin, Istra). — Iz Rusije smo prejeli dopisnico v francoščini z besedilom: Pozdrave iz ruskega ujetništva pošiljajo vsem svojim znancem ranjeni Slovenci v bolnišnici gimnazije v Volčansku, gubernija Markov: por. Srečko Ferjančič, Lucijan Orel, kad. asp. Anton Mahkota, vsi trije črnovojni-škega pešpolka 27. — Dopisnica je datirana 12. oktobra 1917. — Iz ruskega ujetništva v Sibiriji je ušel žefczničar-četovodja 27. dom. p. p. Janez Fiis iz Lokve pri Zidanem mostu. To poroča iz Lvova z dopisnico dne 7. febr. 1918 sam. — Iz ruskega ujetništva nam je pisal nadpor. Fr. Zupančič (Insar, Gub. Penza) vcc dopisnic, cd katerih smo prejeli samo eno. Ta je oč'vk!no nadaljevanje prejšnjih in sc glasi: »Seveda pa jaz sam vsakega posebej nisem videl. Videl sem le mnogo padlih, a kdo je mrtev, so mi povedali drugi, ki so jih kol mrtve spoznali. Taki so: četovedja Birsa Franc, poddes. Koll-mann Karel (Kočevje), Svetličič Janez (Sp. Idrija, Sonc Andrej (Vel. vas). Pešci: Go-sar Franc (Vodice), Lajcvec Janez (Brezovica, Kamnik), Lemut Janez (Črni vrh), Brega'- Franc (Sv. Križ, Kostanjevica), DcleS Martin (Št. Vid, I.ogatec), Hodnik Matija (Šmarjeta, Krško), Pečjak Janez (krški okraj), Šubic Janez (ljubljanska okolica) in poleg teh zopet več Poljakov, Nekaj jih je prišlo mogoče šc ranjenih v ujetništvo, kdor pa se še ni oglasil oziroma še v kratkem ne oglasi, pa je bil dne 9, avg. 1917 pri 9. komp. 27. črn. dom. pešp. in se tega boja udeležil, tega svojci naj vedo, da počiva njegovo truplo v romunski vasi Ti-festi, tri ure severozapadno od mesta Foc-sani. — Tu v ujetništvu so nas zelo razkropili. Izmed slov. častnikov sem skupaf s poročnikom Špenko Jcs. iz Dola, prap. Petič Ignac (Lju.blana) in prap. Peric is Trsta.« Dopisnica je pisana 14. 10. 1917. Kar natihoma je zdihnil na oni svet, čisto neopaženo. In vendar jc včasih cela Evropa govorila o njem, o bolnem možu ob Bospcru. Najboljši poznavalec Turčije in najbistroumnejši presojevalec razmer Hamidove dobe ze znani Oger V a ni b e r y umrl pred nedavnim časom, Hamid ga je imel posebno rad, ga je uporabljal v raznih važnih evropskih in azijskih političnih zadevah, dokler se mu ni Vambery sam odtegnil, spoznavši, da ni mogoče sultana spraviti na boljša pota. Zato je Varabčry najbolj poklicana eseba, da nam govori o njem. Sledimo mu. Videl sem v orientu marsikako znamenito osebnost, a Abdul Hamid je bil zame vendar najznačilnejši orientalec. Njegova bistroumnost je bila izredna, spomin velikansk, a ravno tako brezmejna je bila strast njegovega temperamenta, njegova vladohlepnost. Žalostna mu je bila mladost, ljubili ga niso, mater mu je kmalu ugrabila smrt. Izobražen je bil zelo malo, pouka ni imel pravzaprav nobenega. Večkrat mi je rekel na moj govor v lepi lurščini: »Govori vendar bolj navadno, sicer te ne razumem.« Že njegova orientalska izobrazba jc bila pomanjkljiva, a šc pomanjkljivejše je bilo njegovo poznanj evropskih razmer, Ker je pa imel velikansk spomin, si je vse zapomnil, kar je enkrat videl ali slišal, še po dolgih letih je vedel za vse ceste in ulice evropskih mest, ki jih je obiskal. Ni ga skoro primera v zgodovini, da bi bil kdo tak absolutist kot jc bil on. Vse je moralo iti skozi njegove roke, vse je hotel sam videti in vedeti. Najvažnejše in naj-neznatnejše stvari je obravnaval in rešil vsevprek, drugo za drugo, brez zbiranja. Ni čuda, da je šlo potem vse navskriž. Važni politični akti so morali čakali mcsece in mesece, da so prišli počasi po redu na vrsto. Vsi uradniki na deželi so bili samo orodje nekaterih sultanovih ljubljencev. Delali so tam kakor se jim je zljubilo, ubogo ljudstvo. (Dalje.) Prosveta. pr Gosp. Viktor Parma, eden najod-ličnejših in najplcdovitejših slovenskih skladateljev, obhaja danes 601etnico svojega rojstva. Njegovo ime je z razvojem slovanske glasbene umetnosti tako tesno zvezano, da bi imeli veliko vrzel, ko bi ne bilo njega. Med skladatelji oper in operet —- Slovenci jih imamo tako malo, da vse te vrste skladatelje našteješ lahko na prstih ene roke — zavzema Parma najodlič-nejše mesto. Zložil je tri opere, in to so: »Urh, grof celjski« (leta 1894.), »Ksenija« (1897), »Stara pesem« (1899). Operete imamo štiri od njega, četrta je najnovejšega datuma in dosedaj še neizvajana. — Poleg tega je Parma zložil veliko plesov, kvadrilj in drugih komadov podobne oblike. Naravnost ljubeznivi so znani njegovi valčki: »Triglavske rože«, »Bela Ljubljana« in »Pozdrav Gorenjski«. Izmed koračnic so najbolj priljubljeni njegovi »Mladi vojaki«, ki so postali skoroda narodna lastnina in njih prijetna melodija je prodrla tudi čez slovenske meje; da, celo pri vojaški godbi italijanske armade si pred vojsko lahko slišal to koračnico. Parma je tudi silno pridno sodeloval v Krekovih »Novih akordih«, ki so dali vsej slovenski glasbi novo smer in jo dvignili na tako višino, da se glede kakovosti zelo lahko merimo z drugimi večjimi narodi, — Par-mova muzika je melodijozna, živa in gladko tekoča, prav kakor slovenska govorica. Zato pa Slovenec to glasbo tako lahko rad posluša, ker je pač v njegovem srcu doma- — Seveda nismo tukaj vsega omenjali, kar je Parma zložil, kajti tudi vrsta njegovih krajših skladb je silno dolga- — Pa ne samo s peresom, tudi praktično se je gospod jubilant udeleževal slovenskega glasbenega življenja- Kjerkoli je služboval povsod je zbiral krog sebe glasbeno nadarjene ljudi, snoval orkestre, sodeloval pri koncertih itd. Gosp. Parma živi sedaj na Dunaju v pokoju, v katerega je prostovoljno stopil leta 1915., potrt radi krivic, ki mu jih je povzročilo nemško sovraštvo v letu 1914. — Odličnemu skladatelju in Slovencu naše naiiskrenejše čestitke! — F. Z. izpred porotnega saiiisca. Preirigana tatica. Angela Mars, 1890 v Trbovljah rojena, je služila pri Jožefu Zavrlu, posestniku v Brezovem. Ker je gospodar nameraval kupiti par volov, je več dni pri sebi nosil 2800 K v bankovcih. Neki večer je doma odložil suknjo, v kateri se je nahajala denarnica z bankovci, ter jo položil na posteljo. Drugi dan pa je zapazil, da mu je bil iz suknje vkraden denar. Zavrlova žena je 25 dni po tem dogodku našla šipo od okna ubito, pod oknom je pa našla bankovec za 1000 K s pismom, v katerem navaja, da storilca vest peče zaradi tatvine, vsled tega mu vrača 1000 kron, ostanek je pa že porabil. To pismo je pisala baje preirigana tatica Angela Mars, da odvrne tako vsako sumničenje od sebe. V bližini Brezovega se je pa zgodila čez kaki mesec po tem dogodku pn Francetu Jevšovarju v Tihaboju druga tatvina. Ko je j namreč ta odšel iz svoje hiše k sosedu ve- j čerjat, pustil je hišo odprto, V hiši se je nahajala nezaklenena omara, v kateri je bila shranjena denarnica s 350 kronami, Jevšo-var je šele po preteku dveh dni zapazil, da mu je bii denar vzet, a o storilcu ni bilo ne duha ne sluha, le slučaj je nanesel, da so tatico obeh tatvin zasačiti v osebi ob-toženke Angele Mars, Ta je bila namreč osumljena. Ca je, ko je še služila za deklo pri Zavrlovih, vzeia tem lastni srp in pra-lico. Pri preiskovanju njenega kovčega je našlo orozništvo na 1650 K gtasečo se hranimo knijžico in neko denarnico, katero je Jevšovar spoznal kot njegovo last. Spočetka je storilka tajila, češ da je v hranilnici naloženi denar n;en prihranek. Ker se ji je pa dokazalo, da je to sploh nemogoče, je obe tatvini orožnikom in pred preiskovalnim sodnikom priznala in izpovedala, da je šia k Jevšovarju po svojo tam shranjeno obleko, ter da |e to priliko porabila in iz omare vzela listnico s 350 K. Pri porotni razpravi obdoiženka vsako krivdo zanika in trdi, da je bila prisiljena k taki izpoved-bi. Ona navaja, da je imela dva nezakon-»ka otroka in da je nezakonski oče da bi ga ne izdala, dal enkrat 40 gld. in drugikrat 500 gld., to je 1000 K, kateri denar je dolgo časa sama hranila, končno ga pa oddala v hranilnico. Taji tudi, da bi bila ona dotično pismo Zavrlovim pisala in skozi razbito šipo okna vrgla bankovec za 1000 kron. V resničnost njenih izjav je navedla več novih prič in neko pismo očeta njenega nezakonskega otroka. Sodišče je na predlog zagovornika sklenilo, da se obravnava preloži v s\rho zaslišbe novih prič; in ugodilo predlogu državnega pravdnika, da sc odda obdoiženka v preiskovalni zapor. _ Mlada tatica. Na zatožni klopi je sedela šele 18 let stara služkinja Emilija Šetinc, pristojna v Ihan, zaradi hudodelstva tatvine. Okoli velike noči minulega leta je služila v Gleisdorfu pri nekem vpo-kojenem polkovniku ter si tam prisvojila nekaj ženskine obleke, ki je bila last pokojne soproge polkovnikove, in 20 K gotovine, na kar je zapustila službo. Služila je potem pri več strankah, a nikjer ne dolgo. Čutila se je vedno osamljena na svetu, in enkrat je poskusila s samoumo-rom, ki se ji pa ni posrečil. Vrnila se je zopet na Kranjsko in prišla slučajno mimo njenega rojstnega kraja Ihan, Šla je mimo neke hiše in videla otroke hišo zaklepali, ključ so pa spravili na oknu, na kar so odšli. Obdoiženka je iz tega sklepala, da ni nikogar v hiši, zato je čakala nekoliko časa, nato pa s ključem odorla vežna vrata in stopila v sobo begunke Katarine Filipič, kateri je vzela črno krilo, par črcvljev, pet predpasnikov, naglavno ruto in nekaj papirja. Vlomila je nato v zaklenjen kovček ter iz njega vzela 2000 kron gotovine v bankovcih. S tem plenom jc prišla v Ljubljano, si vzela stanovanje pri neki Mariji Pajk pod napačnim imenom Emilija Rentel, kier jo je čez nekaj tednov policija aretovala. S tem denarjem si je nakupila obdoiženka več oblek in otroških igrač. Našli so se pri nji vsi ukradeni predmeti in le 9 K denarja. Obdoiženka vse tatvine priznava, le glede ukradenega denarja trdi, da ga ni bilo toliko, kolikor se jo dolži, da ga je vzela, marveč le nekaj čez 1000 K. Sodni zdravniški zvedcnci, ki so dalj časa opazovali obdolženko v zaporu, so prišli do zaključka, da je razburljive narave, duševno manj razvita, vendar pa odgovorna za svoja dejanja. Porotniki so vprašanje ^lede tatvine potrdili. Zanikali pa zadnje vprašanie, da bi storjena škoda znaša'a nad 2000 K. Sodišče je obsodilo Emilijo Šetinc na 10 mescev težke ječe, poostrene s postom. LISTNIC \~LREDNT«TVA. Vojna pošta 426. Sporočili smo Vam že, da »pozdravov« ne moremo več objavljati, ker nam Dedostaja prostora. — Begunci. Ne smete brez dovoljenja žitnega zavoda, ker ste v nevarnosti, da Vam vzamejo. _ Bolečine v hrbtenici, bodljaje v ledjih, bolečine v kriSu in trganje občutimo, čc se vsled pre-htajenja ali okornosti telesa tok krvi spočasni ali zadrži. Če pa kri zopet živahnejše p6lje, bolečine izginejo. To dosežemo z masažo s Fellerjevim blagodejnim, bolečine hladečim rastlinskim esenč-nim fluidom z znamko »Elsa-fluid«, katerega mnogi zdravniki tonlo priporočajo. 12 steklenic franko za 14 K 32 vin. nošlie lekarnar E. V. Feller; Stubica, Elza trg 134, Hrvatsko, Fellerjeve odvajalne rabarberske kroglice z znam. »Elza-kroglice* stanejo franko 7 K 37 vin. (t) £ Sklep čevljarske zadruge v Ljubljani. Na izrednem sestanku dne 10. svečana 1918 ob polni udeležbi članov se je sklenilo: Slavnemu občinstvu uljudno naznanjamo, da ni mogoče v bodoče od tvrdke gospoda K. Pollaka v Ljubljani izdelanih čevljev sprejemati v popravilo, ker isti čevlji niso popolnoma izdelani. Znotraj morajo biti čevlji gladki, da se ne kvarijo nogavice in da se ne zbadajo noge, kar povzroča bolezni na nogah in kar se je že pripetilo. Isto je s prešivom čevljev, ker padajo narazen, ker ne dobimo nobenega sukanca. Od začetka vojske nismo še doslej dobili tiste potrebščine, ne sukanca, ne preje za dreto, ne od trgovske zbornice in ne od obrtno-pospeševalnega urada za malo obrt. Tudi se sukanec za nakup ne dobi in ni vsak rabljiv za čevljarsko obrt. S tem še ni rečeno, da sploh odklanjamo vsako delo; odklanjamo samo čevlje z navedenimi napakami, to so žeblji znotraj in pa prešiv, dokler nimamo na razpolago zgoraj omenjenih priprav. Zakaj bi slavno občinstvo izdelke takih čevljev po dvakrat plačevalo, ker je ta izdelek tako slabo napravljen. Če bi danes čevljarski mojstri tako deio napravili svojim naročnikom, bi je gotovo nihče ne sprejel. Zatorej opozarjamo, naj tvrdka Kari Pollak, ako že izvršuje čevlje po tej ceni, tudi napravi, da ne bode potreba za njo popravljati njenega izdelka. V Ljubljani, dne 19. februarja 1918. Čevljarska zadruga v Ljubljani, Kari Kordelič, načelnik. sžs * Za vsebino je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor zahteva zakon. Po! rti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša dobra, skrbna mama, oziroma sestra in teta, gospa Frančiška Troha roj. Štupfca po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v četrtek, 21. svečana dopoldne v Babnempolju pri Ložu. Svete maše zadugnice se bodo brale v domači cerkvi, Babnopolje pri Ložu, 19. svečana 1918. Alojiij in Viktor Troha, sinov«- Katarina Zaje, sestra. Tri mizarske pomočnike sprejme ANTON ROJINA, mizarstvo, Ljubljana, oa kompletna garnitura iz krasnih lisičjih kož ter moderno izdelana, se proda. Kje, pove uprava lista pod štev, 580, ako znamka. Kili n Mile n i* Palf5y, Prega II., Havlieltovo nam. štev. 32 pri Hcnrikovem stolpu. Sprejmem dva ^j))^ proti dobri hrani in plači, eventualno tudi enega jar- JOT- VAJENCA, -me ^K. AVGUST TERPJNC mlajši, strojar, KAMNIK, kupim vsako množino. Ponudbe z navedbo cene in teže, eventuelno vzorec na trgovino SREČKO TEKAUC, ZAGREB. z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinaini, ali tudi malo hišico z vrtom v mestu ali na periferiji mesta išče v najem za majnikov termin ali tudi preje IVAN ZIRKELBACH, uradnik mestne plinarne. Sprejme tudi administracijo ena ali več hiš. skobelfnik (Hobelbanfc) se kupi. — Ponudbe na Sv, Petra nasip _štev. 59, I. nadstropje, levo, Froda se 6 ZIDANIH POSLOPIJ 7. opeko kritih, ob okrajni cesti, pol ure od kolodvora večjega trga in četrt ure od premogokopa oddaljena, z vrtom in sadonosnikom na Sp. Štajerskem. Poslopja so porabna za trgovino, peka-rijo, gostilno in mesarijo. Plačilni pogoji ugodni. Ponudbe na upravo lista pod štev. 556. strogo zanesljiva in v mešani stroki dobro izurjena moč, se sprejme v večjo trgovino na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe s sliko in zahtevo plače sprejema upravništvo pod Stalna služba št. 550. Kdor namerava prodati še kaj 3263 naj ga takej ponudi tvrdki J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13. KMMMMMMIlMEim; nove in stare vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih. zamaškov najboljše, nestrupene. 50 K 100 zavojev. Od 1000 zavojev naprej po 40 K za 100 zavojev. Trgovci! Zahtevajte cenik drugih predmetov, ki se dnevno rabijo. RUDOLF COTIČ, zastopstvo, VRHNIKA. Št. 2567. Mira a ?oja sirote. Pri mestnem magistratu je za tekoče leto oddati Josip Siihnlovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 90 kron. Pravico do te ustanove ima reven otrok vojaškega rodu, ki je brez očeta, naj bode zakonski ali nezakonski, moškega ali ženskega spola. Vojaškega rodu so le taki prosilci in prosilke, katerih oče si je bil izbral vojaški stan za svoj življenjski poklic; nimajo pa do te ustanove pravice take sirote, katerih oče je vojake služil le vsled postavne brambne oziroma črnovojne dolžnosti. Prošnjam, katere je _ vlagati pri vložaem zapisniku mestnega magistrata (srednja hiša, II. nadstropje) najkasneje do vštetega 9. marca 1918, je priložiti rojstni in krstni list in, če iz njega ni razvidno, da je bil oče po poklicu vojaškega stanu, tudi še posebej dokaz o tem, MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 18. februarja 1918. Sprejme se takoj proti dobri plači in prehrani spreten neoženjen na grajščino v kamniškem okraju. Prednost imajo vojni invalidi. Dobre reference neobhodno potrebne. — Ponudbe na_ upravništvo »Slovenca« pod štev. 557. stare zamaške . , . . kg po K 20'— nove zamaške . . , , kg po K 40-— PAVL BIRNBAUM Einkaufasteile, Dunaj, II., Darvvingasse 39 bei der Nordbahn. — Prevzema tudi po povzetju. jap* OPOZARJAM cenjeno občinstvo, da je dospela večja pošiljatev ŠIVALNIH STROJEV in GALANTERIJE. Prosim torej, kdor je stroj naročil ali se za istega zanimal, da se oglasi čim preje v trgovini JOS. PETELINCA, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 7. Tovarniška zaloga šivalnih strojev. 299 Sprejme se pošten deček v uk, kateri bi imel veselje in poklic za fotografa. Imeti mora potrebno predizobrazbo ter biti zmožen slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe z znamko za odgovor na Andrej Čuler, fotograf, Jesenice na Gorenjskem. sposobna za vsa vrtnarska dela, se sprejmeta proti dobri plači K 180.— do 200.— mesečno in dravinjsko doklado ter prosto stanovanje pri KRANJSKI INDUSTRIJSKI DRUŽBI, JESENICE NA GORENJSKEM. sukesne odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žaklje-vino, odeje, vrvi itd, v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje E, KOTZBEK V KRANJU. Klavirje, pianine M prodaja in izposoja Alfonz &r@Z»gkv Ljubljana, Kongresni trg štev, 15. Prodaja se po zmernih cenah v večji množini oglje, wernmt!i-vmo in milo za pranle v večjih kosih pri tvrdki A. KUŠLAN, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 15, NAROČITE "si, dokler zaloga trajal -^t Kavni nadomestek s sladkorje1" i® »AIDA« v zavojih po % in % kg. — »ADRIA«, pralni prašek, paketiran Ia in tfa. — DIŠAVE, kakon cimet, poper, paprika, kumna, žafran itd. v zavitkih, — Vanillin-sladkor ter vse drago špecerijsko in kolo-nijalno blago, katero jo brez izjeme najbolje kakovosti, vedno v zalogi. Postrežba solidna in točna. Zahtevajte cenik takoj; vzorci stanejo 5 K 50 vin., kateri se na zahtevo pošljejo. Za vsako naročbo zahteva se 15% denarja vnaorej, drugo s povzetjem. FILIP* ŠIBENIK, ZAGREB, Sveučilišini trg 1. 305 Na najvišje povelje Nj. c. in kr. Apost. Veličanstva, III. izredna e. kr. državna loterija za vojnooskrbne namene. Ta denarna loterija vsebuje 21,146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 K. Glavni dobitek znaša 200.000 K. Srečkanje se vrši javno na Dunaju 21, februarja 1918. Srečka stane 4 K. Srečke se dobe pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrafie 5, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od gen, ravnateljstva drž. loterije (oddelek za dobrodelne loterije). sprejme v delo vojna čevljarna v Ljubljani. Plača pa dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Ponudbe naj se pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta it. 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2, ure popoldne. 3244 Kranis : a deželna podružnica n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne ln jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprelema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tndi z vojnim liziko, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen saved. Absolutna varnost. Nizke premije. Prospekti zastonj in poštnino prosto Sposobni zastopniki so sprejomajo pod najugodnejšimi pogoji.