LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajači
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n, 1919, AT POST CFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879._
'J^fyesloga tlacij
ŠTEV. (No.) 19.
CHICAGO, ILL., TOREK, 14. FEBRUARJA 1922.
LETO (Vol.) VIII.
NOVA ANGLEŠKA INVAZIJA NA VIDIKU.
SOKRIVCI MEKSIKANSKE ZAROTE SE SKRIVAJO.
London, 13. febr. — Domači prepiri na irskem, ki so povzročili, da so pristaši južne Irske pozaprli par pristašev Ulsterja, so dosegli svoj višek in bati se je resne civilne vojne na Irskem. Winston Churchill je danes v svojem govoru v angleški zbornici naznanil, da Anglija ima pripravljeno vojaštvo za vsak slučaj, da se jih pošlje na Irsko, kakor hitro se bo videlo, da domače civilne oblasti ne boao v stanu Obdržati kontrole nad položajem. Vsa zadnja poročila, ki prihajajo iz Londona so najbrže pretirane. To je delo Anglije, katere namen je očrniti uboge Irce kot nesposobne za samosvoje vladanje. Nepristranskim opazovalcem irskega položaja je dalo veliko misliti že tedaj, ko se je zanetil prepir med Collinsom in De Valerom. Vsak je bil mnenja, da je to deio angleške vlade, katera hoče na vsak način obdržati Irsko v svoji sužno-sti, če ne z orožjem, pa s zvijačo. In prav so imeli, njih prerokovanje se uresničuje, irski elementi se lasajo med sabo, — Anglija pa se pripravlja v svoji potuhnjenosti na skok, kakor mačka napram nič hudega sluteči ptici. Ta skok bo izvršila prej ali slej, vzrok bo našla že tak ali tak. Kakor kaže položaj, bo stalo Irsko še mnoga boja, predno bo dosegla svojo popolno svobodo od Anglije.
MESTO CHICAGO SPRAVLJA SKUP PREMOG.
Družbe, ki lastujejo proizvajalni-ce plina in elektrike, so pričele spravljati skupaj premog, ker slutijo daljšo premogarsko stavko prihodnjo spomlad. Dosedaj so ga spravili v svoje skladnice za najmanj 90 dni naprej. Razni gospodarski svetovalci podajajo nasvete vsem industrijskim podjetjam, da naj se dobro založe s premogom, ker prihodnja premogarska stavka, bo ena izmed najvažnejših stavk, ki jih po1-mni naša zgodovina. V tem boju, bosta stala nasproti kapital in največja delavska organizacija v tej deželi. Zahteve in cilji obeh strank so si zelo v navskrižju in odtod tudi napovedavanje dolgotrajne premo-garske stavke.
PARNIK S ŽIVEZOM NA KROVU ZGOREL.
Christiania, 11. febr. — Parnik Lowlands lastnina britske družbe ki je bil na potu v Murmansk na Rusko s živežom na krovu, se je na svojem potu vžgal in ogenj ga je docela uničil. Pomorščaki tega par-nika, ki so se izkrcali v bližini Murmansk na Ruskem pravijo, da vlada med ruskim bivalstvom v tamoš-njem okrožju velikanska lakota. Ljudje se zbirajo okrog, kakor izstradane zveri. Ako ne bo takoišne pomoči, se je bati pravega kanibal-stva, tako izjavljajo pomorščaki ki so se rešili iz ladje Lowlands.
(Nadaijevanie na 3. st^ *
KAJ NISMO POVEDALI? I JUGOSLOVANSKE NOVICE. NOVI PAPEŽ PIJ XI. KRO-
SOKRIVCI MEKSIKANSKE ZAROTE SE HOČEJO SKRITI.
Washington, D. C., 13. febr. —
Meksikansko vprašanje, ki je zadnji teden prišlo v kongresu na dnevni red, zahteva temeljite preiskave sokrivcev, ki so zahrbtno in skrito hoteli organizirati revolucijo proti se-dajni meksikanski vladi. Predsednik Harding baje zahteva tako preiskavo v svojem privatnem pismu, ki ga je naslovil na načelnika pravnega odbora Mr. Campbell-a. Zahteva, da se naj imenuje posebno komisijo sestavljeno iz pravnega odbora in o-beh zbornic in ta naj temljito preišče vso zadevo in potem poroča kongresu in senatu o celi zadevi. Kakor pa razvidno iz raznih publikacij naklonjenih Wall Street«-u, so pridno na delu vse moči, da bi stvar prikrili in mednarodnim bankirjem o-hranili dobro in lepo ime. Tudi se sliši po raznih poročilih, da so general Pablo Gonzales in več drugih meksikanskih častnikov uradno prosili svojo vlado v Meksico City, odpuščanja, ter da stvar nima na sebi toliko resnice, kakor jo ustvarja razno domače in tuje časopisje.
Naj bo že eno ali drugo, dejstvo je, da newyorski bankirji so imeli svoje prste pri zaroti. Do tega koraka jih je gnale sebičnost in pohlepnost po bogatih oljnatih vrelcih v Meksiki. To je temeljito dokazano in nobeno zavijanje jim ne bo odstranilo madeža z njihovih umazanih rok.
Doma v starem kraju potrebujejo katoliškega časopisa, zakaj bi jim ne naročili "Edinosti"?
DUHOVNIK NAPADEN V ŽUP-NIŠČU.
V St. Paulu sta prišla te dni v župnišča Vnebovzetja Marijinega, kjer je bil župnikom naš rojak Rev. Solnce, dopoldne dva človeka, ki sta prosila duhovnika, naj jima zmenja $5.00. Duhovnik Rev. Haas, je ta koj začel odpirati blagajno "Safe". V tem sta pa dva druga človeka po-, trkala zadaj na kuhinjska vrata in koju sta si postrežnici hoteli pahniti ven, sta pahnila ženski od vrat in šla v pisarno. Ko sta pa prva dva v pisarni začula ženski krik, je eden s toliko silo udaril duhovnika po gla vi, da ga je pobil na tla in težko ra nil. Ženski sta mej tem časom planili ven in začeli zunaj kričati. Ker duhovnik rii imel še časa odpreti bla gajne, sta ga preje pobila, in sta ženski preveč kričali zunaj, so vsi štirje zbežali. Policija jih išče. Ti slučaji zadnjih mesecev opozarjajo vse duhovnike, da naj bodo skrajno previdni v svojih župniščih. Seme, katero seieio rdeči osrečevalci naroda, gre v klasje. Ti pa svojim žrtvam naj prej stiskajo v roke revolverje in bo dala. Tako delajo slovenski rdeč karji, razni slovanski in v precejšni meri tudi angleški.
Naši ta-rdeči so pred kratkim nabirali zopet "za sirote" in sicer sedaj za ruske sirote in stradajoče. Toda ali nismo že tedaj povedali, aa naj nihče tem ljudem niti ficka ne zaupa, ker ne zbirajo za "sirote in stradajoče", temveč zopet za skrivne namene, ki so v veliki meri lastni žepi? — Tako se pripravljajo sedaj vsi "Prijatelji Boljševiške Rusije", da bodo po celi Ameriki med vsemi narodi zbirali za te "sirote". Yjeli so na svoje limance celo vrsto senatorjev in kongresnikov, nekaj governerjev in drugih velikašev. Toda vlada je prišla na sled, aa se tukaj prav nič ne gre za kake druge ruske "sirote", kakor za duševne in moralne židovske sirote, more, krvo-sece in morilce ruskega naroda, katerim ni zadosti, da so celo velikansko državo pokradli- in uničili popolnoma, sedaj ko doma ni več kaj pokrasti, sedaj predno odidejo, sedaj naj pa ta nesrečni beraški narod še kot komedijo kažejo svetu, da bodo sočutje vzbudili, nekoliko milijonov še nakolektali in spravili še to v žep. Zato je trgovski tajnik Hoover izdal svarilo vsem. naj bodo previdni, kako stvar hočejo podpirati. Prav tako so y veliki meri nameravali "far-bati" svet in pod napačnimi pretvezami zbirati milodare, kakor naši miljondolarski fondarji v mali meri nas Slovence. Stvar je vzbudila veliko senzacijo po celi Ameriki.
Rojake že naprej opozarjamo na to novo komedijo, da naj bodo previdni. Amerika je poslala v Rusijo svoje poštene ljudi, da dele miloščino in nasitujejo milijone stradajo-čih. Kongres je odglasoval 200 milijonov državne podpore nesrečnemu narodu. Ker pa vlada dela pre-pošteno in ker ne dovoli židovskim dolgoprstnežem rdečkarjem do blagajn, so pa jezni in so ustanovili novo organizacijo 4'Ruski rdeči križ", pod katero krinko hočejo sedaj priti do blagajn.
Tu lahko vidi vsak, kako strašansko divjaški je človek, kako je brez srca, ko se ga prime enkrat rdeča bolezen. Milijoni poginjajo najstrašnejše smrti po ruskih stepah. Milijoni se zvijajo v gladu in mrazu in poginjajo. Dobrosrčna Amerika in celi svet je šel tem sirotam na pomoč. Njih kruti rabeljni, pa še niso siti solza in krvi ubogegr- nesrečnega naroda, nič se jim ne smili in še sedaj bi tem revežem radi spred ust pokradli še to ubogo skorjico kruha, ki ga jim dobri sosedje pošiljajo. Ali si morete misliti večje krutosti, večje zverinske brezsrčnosti?
Slovenski rdeči delavci, in takega gospodarstva si vi želite? Takim krutim zverinskim liudem se hočete vi izročiti na milost in ne milost?
DOLŽNIKI NTMATO S ČIM PLAČATI.
Kakor se poroča iz Washingtona so se iz i a vile Italija, Rumunija in Srbija, da ne moreio plačati dolga Ameriki. Zahtevajo 50 let časa.
Kaj nam bodo prinesle prihodnje volitve? S tem vprašanjem se temeljito bavi hrvaško časopisje in pravi rPrihodnje volitve, seve, če bodo svobodne in brez kacega hudega pritiska od zgoraj, bodo pokazale pravo narodovo voljo, pa prinesle bodo tudi velika iznenadenja, ki pa ne bodo na škodo države in dinastije, ampak le propast poedinih političnih strank, ki so dozdaj zakrivale z de-magoškim pajčolanom narodu oči in so se znale obdržati na političnem površju samo potom biča in zob.
Za tajnika jugoslovanskega poslaništva v Vatikanu je imenovan dr. Moskatello, preje bogoslovni profesor v 2adru. sedaj gimnazijski profesor v Šibeniku.	(Novi čas.)
NAN.
Starši, poslušajte, kako govorijo Sokoli! Od Sv. Marjete na Dravskem polju nam pišejo: Sentjanški nadučitelj Jarc rad hodi pomagat našemu liberalnemu učitelju Kova-čiču sokolska gnezda skupaj znašati. Pri tem pa včasi tudi kakšno 'pametno' pove, včasi g. župnika "peg-Ia", zadnjič pa je zašel med preroke. Rekel je namreč bahate besede: prej bode Rim (to je kat. Cerkev) razpadel ko Sokol. — To imate zdaj! Kristus, ki je prerokoval, da njegove Cerkve peklenska vrata ne bodo premagala, se naj skrije pred g. Jarcom. Ta dični liberalni petelin je torej prepričan, da je Sokol bolj mogočen, ko pekel. Da bi Sokol rad bil tako hudoben ko pekel — pri Orlovskem taboru v Mariboru in drugih prilikah je pokazal, da je v surovosti, podivjanosti in blaznem sovraštvu do Cerkve in vere velik — to mu radi verjamemo; vemo tudi, da bi rad podrl skalo sv. Cerkve, saj pišejo so-kolski listi, da Sokol ne sme biti rimski vernik, da mora Sokol vero v Bo-Jga iz ljudstva iztrebiti. Vse to mu verjamemo, toda dvomimo, da bo res g. Jarc s Sokolom Rim uničil. Rimski cesarji Neron, Dioklecijan in drugi mogočni vladarji. Bismark in drugi taki tiči so se tudi zakleli, da bodo Kristusovo Cerkev iz zemlje strebili. Bili so to, g. Jarcu bo menda to znano, mogočni gospodje, vsaj tako, kakor g. Jarc s svojim Sokolom, tudi neumni niso bili, vsaj bolje ne ko g. Jarc in g. Kovačič, a so bili izginili .njihovi načrti so se izjalovili, Rim pa še stoji! Zato ne verjamemo, da bi Sokoli tako trde glave imeli, da bi z njimi razbili skalo kat. Cerkve. A šalo na stran! Mi krščanski starši si bomo take protiverske hujskače dobro zapomnili. Taki učitelji, ki javno govorijo, da je Sokola namen uničiti Rim, naj vzgojuje-jo deco? Iz tega pa tudi lahko spoznamo, da nobeden pravi kristjan ne sme biti pri Sokolu. Ali se še sme imenovati kristjana, če kdo pristopi v društvo, ki bi rado uničilo kat. Cerkev? Bral sem v katekizmu: Kdor Cerkev ne posluša, nai si bo kakor nevernik in očitni grešnik.
(Slov. gospodar.)
Slavnostne ceremonije IšcT se vršile
pred 260,000 broječo množico v baziliki sv. Petra v Rimu.
Rim, 12. feb. — Danes dne 12. februarja je bil slovesno kronan novi papež, poglavar sv. Katoliške Cerkve Pij XI. v navzočnosti vatikanskih cerkvenih dostojanstvenikov in veliki navzočnosti civilnega prebivalstva. V baziliki je bilo zbranih okoli 60,000 oseb. Zunaj bazilike pa je stala velika množica broječa, ka~ kor zatrjujejo poročevalci nad 200,-r 000, ki je čakala sv. blagoslova od novega poglavarja sv. Cerkve. Pri navzočnosti kronanja sv. Očeta so bili prisotni skoro vsi vladni zastopniki vseh držav, ki se nahajajo v R*. mu.
POLJSKA KATOLIŠKA ZVEZA SV. OČETU.
Poljska katoliška zveza za Ameriko je poslala svetemu Očetu Piju XI. brzojavni pozdrav: "Stotisoč članov Poljske katoliške Zveze se raduje vašega povišanja na tron sv-Petra in zagotavlja Vašo svetost svoje globoke udanosti in spoštovanja. Polonia semper fidelis."
KARDINAL MARTINI UMRL.
Za časa konklave je umrl za "Flu" kardinal Martini, kakor poročajo iz
Londona.
Ker naši rdečkarji ne smejo počenjati, kar bi hoteli s katoliškimi Slovenci, zato bijejo po našem časopisju.
Kdor z menoj ne zbira, ta raztresa. (Kristusove besede.)

DENARNE POŠIUATVE
£ VAŠ DENAR bo na svojem s> mestu najhitrejše, ako ga po-šljete skozi naše podjetje. Dostavimo denar na najbližnjo pošto prejemnika. Izdajamo čeke v kronah in amerikanskih dolarjih. Pošiljamo tudi potom A kabla ali brzojava.
Ob izidu te številke smo računali za jugoslovanske krone:
500	kron	..........$1-95
1,000	kron	........... 3.90
5,000	kron	........... 18.25
io,ozo	kron	........... 35-50
Za italijanske lire:
50 lir ...............$ 3-°°
100 lir ............... 5.50
500 lir ............... 26.00
1000 lir .............. 51-00
Za nakazila v amerikanskih dolarjih do $50.00 računamo po $1.00. Za večja na kazila računamo po 2. centa od vsakega dolarja.
Vse pošiljatve naslovljajte na:
BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", 1849 W. 22nd St., Chicago, IU. »oooeoo o o o o o o B>gQC
EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. __Izhaja trikrat na teden.
Slovenian Franciscan Press
1849 W. 22nd Street,	Chicago, IU.
Telephone: Canal 98.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
1-1 ---—-—- (
Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street. Chicago, IU.
Entered as second-class matter October 11. 1919, at the post office at Chicago. 111.
under the Act of March 3. 1870.
Velikanski pomen tiska.
Piše Andrej Tomic, slovenski rudar/
II.
Zato bi jaz mislil, če mi katoliški Slovenci zmoremo tako lepe cerkve, tako velike šole, če moremo nositi tolike žrtve za svojo vero, da si jo ohranimo, česar bi naši nasprotniki pri vsi svoji moči nikdar ne bi zmogli, ali bi ne zmogli tndi močnejšega svojega tiska? — kakor pa ga zmorejo nasprotniki?
Da, ko bi se mi tako zavedali kolikega pomena je tisk in toliko zanj storili, kakor naši nasprotniki, ali vsaj toliko kolikor bi bila naša dolžnost, mi bi stokrat prekosili svoje nasprotnike tudi v časopisju. In nasprotno, če bi se naši nasprotniki začeli tako malo brigati za svoj tisk, kot se mi, dvomim, če bi zmogli samo en tednik.
Katoličani, samo eno nam je potrebno: razširiti svoj katoliški tisk! Vse drugo bo že ta tisk poskrbel. Tega se zavedajo tudi naši nasprotniki, ki ne kriče toliko: "Proč z duhovniki!" "Proč od cerkve!" "Proč z vero!!" temveč kriče samo: "naročajte, čitajte, podpirajte samo brezverske, "napredne" ''svobodomiselne" liste. Ti listi potem že sami vpijejo proti cerkvi, proti duhovnikom, proti veri itd. Nasprotniki vedo, .če bodo Slovenci čitali njih liste, se bodo z njimi okužili, in ko bodo okuženi, bodo sami od cerkve odpadli.
Zato bi pa morali mi nasprotno misliti. Razširimo najprej katoliške liste po naselbini. Ko bodo ljudje čitali katoliške liste, bodo spoznali resnico, in ko bodo spoznali resnico, jo bodo pa Sami iskali in sami po njo prišli v cerkev in potem bo pa naša cerkev polna.
Zato naši nasprotniki tudi nikogar tako ne s ovražijo, kakor katoliškega časnikarja. To vidimo posebno med nami ameriškimi Slovenci. Naj-•urovejši napad za napadom vidite po nasprotnih listih. Ni tako umazanega sredstva, da bi se ga ne postužili proti katoliškemu časnikarju.
Katoličani, kaj storimo, ako podpiramo katoliški tisk? Branimo svojo vero, svoje katoliške naprave, branimo Kristusa, branimo sami sebe, svoje prepričanje, svoj srčni zaklad, ki nam je tako drag, katerega so nam naši očetje pustili kot najdražjo dedščino, odkupljeno z njih krvjo. Zato branimo svoj katoliški tisk in spolnili smo svojo glavno dolžnost-Ce pa te dolžnosti ne spolnnjemo, pa spolnujmo vse druge Še bolj natančno, nič nismo, nismo pravi katoliki.
In kaj storimo, ako imamo slab list v svoji hiši? Mi napadamo s tem listom našo vero, sramotimo Kristusa in njegovo cerkev, sra-* motimo, zaničujemo vse, kar je božjega in svetega, bojujemo se sami proti sebi, sami sebi vero krademo iz srca, sami sebe pehamo od Boga, od poštenega življenja, preganjamo, sramotimo, zaničujemo sami sebe, največji in najsramotnejši hinavci in izdajalci smo svojega Boga in samega sebe in smo samo v zasmeh in posmeh našim nasprotnikom.
Zato je-pa že skrajni čas, da se zdramimo iz našega dolgega in usode-polnega spanja, kajti med tem, ko mi spimo, je naš sovražnik, če prav zelo majhen po številu čuječ in pridno pri delu proti nam! Pustimo pro-tikatoliški tisk našim nasprotnikom.
Ce hočejo imeti take liste, pa naj si jih sami plačujejo in vzdržujejo. Ce hoče\ nekoliko propalic živeti udobno in lahkoživo na žulje nezavedne mase, pa naj jih podpirajo tisti, ki so z njimi enakega prepričanja in enakih misli. yZato je pa že skrajni čas, da se zdramimo!
Oklenimo se vsi kot en mož s celim srcem okrog naših bojevitih katoliških časnikov. Ta mesec in vsikdar skušajmo vsak po svoji moči. da bomo naše časopisje zanesli v vse slovenske hiše! Ne dajmo se osramoti od naših nasprotnikov, da bi bili oni modrejši in bolj pametni, kot smo mi, da bi se za naše žulje pasli krvosesi med nami. Naša zmaga je mogoča samo z zmago našega časnikarstva!
Andrej Tomec, slovenski premogar.
K tem krasnim besedam slovenske delavske žuljeve roke mi ne pristavljamo drugega, kakor dal Bog, da bi vsak Slovenec, ki bo čital te vrstice, vsaj za trenutek pomislil samo to le vprašanje: Ali ima ta moj sotrpin Andrej prav? Kdor bo namreč le za trenutek to pomislil, bo takoj videl in rekel: Da, prav ima. Res je vse to! Cas je, da se ameriški Slovenci vzdramimo. In dal Bog, da bi se!
Iz slovenskih naselbin.
La Salle, 111. — Obiskal sem, kot potovalni zastopnik za Ave Maria, Edinost in Glasnik P. S. J., krasno Lasallsko slovensko naselbino. Dne 28. januarja zvečer sem srečno dospel v La Salle, ker sem bil prav z veseljem sprejet od častitega gospoda župnika Father Šalovna. Ljubeznivi sprejem č. g. in krasno pripo,-ročilo v cerkvi pri obeh mašah, me je naudušilo, da sem agitiral za naše katoliške liste z dvojnim pogumom, kar pa tudi ni bilo zastonj, kajti dosegel sem vspeh, katerega po pravici povem, nisem nikdar pričakoval. Za ta vspeh sem se tudi dolžan v prvi vrsti prisrčno zahvaliti č. g. Fathru Šalovnu, ki so v prelepih
besedah povdarjali v svojem krasnem priporočilu, da so ti listi še e-dini pravi katoliški listi v Ameriki in da vsled tega si jih je vsak katoličan dolžan naročiti. Naj ne bo slovenske hiše v naši naselbini, da bi bili brez teh koristnih listov ki so v boju za našo katoliško vero. Kaj čuda, da so se rojaki potem tako pridno naročali. Naj povem, da samo Lassalska naselbina je nam dala blizu 60. novih naročnikov. Ce vzamemo k temu še naše prejšne naročnike, se sedaj bere naših listov v La Salle več, kakor katerih drugih.
Dolžan sem se iskreno zahvaliti pa tudi našemu neutrudljivemu za-
stopniku Mr. Frank Mišjaku, ki me je imel, po domače povedano na "jerpergah" in se veliko trudil z mano, ko me je voail okoli slovenskih družin po naselbini. Peljal me je tudi na Oglesby, kjer je tudi na stanjenih veliko Slovencev. Tam sem ostal dva dni in nabral veliko novi naročnikov s pomočjo Mr. Le-gana, sina uglednega rojaka Lega-na. Pri Leganovi družini sem pre-nočeVal in vžival staroslovansko gostoljubnost. Mrs. Les:an so mi dobro in prijazno postregli z vsem. Ker sem upravmstvu priporočal Mr. Legana ml., za tamošnjega zastopnika upam, da ker mu je upravni-štvo že odposlalo vse potrebno, da pridno agitira za naše dobre liste. Mrs. Legan se pa najtopleje zahvaljujem za izborno postrežbo in naklonjenost. Bog Vas živi! Nato sem se zopet vrnil nazaj v La Salle in jo mahnil zopet naravnost nazaj k Mr. Mišjaku, kjer sem se zopet počutil, kakor doma.
Najprvo so me preskrbeli z vsem potrebnim pokrepčilom za želodec, potem sva jo pa mahnila na tako-zvane "Jamrovce" kakor jih Mr. Mi-šjak imenuje. Tam sva bila zopet od tamkajšnih dobrih rojakov prav prijazno sprejeta. Na list sva dobila precej novih naročnikov. Na Jam-rovcih si mi je izvrstno dopadlo. Rojaki imajo po večini svoje lastne domove in poleg domov vsak še nekoliko zemlje, kar jim izvrstno slu ži za zelenjavo iti druge domače pridelke v poletnem času. Tudi ie že bolj na čistem zraku, katerega pa posebno Slovenci radi imamo. Vseir dobrim tamkajšnim rojakom se naj-prisrčneje zahvaljujem za prijaznost in naklonjenost. sZatem ko sva obšla Lasallske Slovence, me je Mr. Mišjak povedel v novo naselbino na "Kozji rep", ali od Amerikancev i-menovan Jonnesville. Tudi tukaj je naseljenih precej naših rojakov, ki so po večini zaposljeni v premogovniku. Tudi tu sva opravila prav izvrstno. Vsem rojakom, ki so naseljeni na slovečem "kozjem repu" se prav lepo zahvaljujem za prijaznost.
Za časa mojega bivanja v LaSalle. se je zgodilo pa tudi več domačih novic, med temi tudi dve žalostni, namreč kruta smrt je pobrala La-sallski naselbini dva ugledna rojaka oba gostilničarja, ki sta umrla, prvi Anton Meznarich je umrl dne 28. januarja in John Počivavšek je pa u-mrl 31. januarja. Oba pogreba sta se vršila ob veliki udeležbi tamkajšnjih Slovencev, v Slovenski cerkvi sv. Roka. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Rev. Francis £a-lo\ *en, kateri je imel pri pogrebnih obredih v cerkvi preganljive govore.
Ravno ko sem dospel v Lasalle, se je vžgal tamkajšni .premogorov, ki ga lastuje LaSalle Coal Co. Zaradi požara, ki je poškodoval več notranjih stvari v premogorovu je delo vstavljeno za dalj časa. Požar ie u-činil veliko škode in pritem je zgorelo tudi več mul, ki so jih rabili v premogorovu za prevažanje premoga. Človeških žrtev ravno ni bilo. zakar se je zahvaliti Bogu in božji previdnosti. Ko sem odhajal iz Lt Salle se niso. kakor sem slišal dobili kontrole nad ognjem, vendar upati je, da se jim bo vkratkem posrečilo pogasiti požar. Drugače so delavske razmere tukaj bolj srednje. Po tovarnah jim strižejo plače, kakor povsod. Na Oglesby so rojaki pa še precej zaposljeni. Ko sem obiskoval tamkajšne rojake, sem le malo kje naletel na brezposeljne, kakor jih je to dobiti po drugih naselbinah. Pritožujejo se pa tudi, da so jim plače že zelo skrajšali. Navadni delavec baje zasluži nekako okoli S2.40 na dan. Kar je še vsekako malo za se-dajne razmere. Seveda delo je pa, kakor pravijo tudi tukaj silno težko dobiti.
Koncem mojega poročila iz Lasallske naselbine izrekam vsem La-sallskim rojakom in rojakinjam prav iskreno in prisrčno zahvalo in jim kličem veseli Adijo!
Leo Mladich, pot. zastopnik.
Katoliški časnik je tvoj služabnik.
Gilbert, Minn. — Cenjeni urednik: — Prosim, da ponatisnete ta moj dopis iz ledene Minnesote. Ker vidim v vsaki številki Edinosti veliko dopisov iz vseh krajev Amerike, zato pa tudi mi Gilbertčanje nikakor nočemo ostati zadaj. Povem Vam, da snega imamo zadosti, tako, da če ga jug kaj zahteva, mu svetujte naj pride po njega kar k nam in dobil ga bo, kolikor ga bo rabil. Ne mislite pa, da sedaj v teh mrzlih dneh sedimo samo za pečjo, posebno ne v tem mesecu, ki je določen za raz-širjevanje katoliškega tiska. Od hiše do hiše gremo in nabiramo nove naročnike za Vaše krasne in za Slovence zlata vredne katoliške liste. Imamo jih že obilo in razočarani boste koncem meseca, ko Vam pošljemo še ostala imena iz naše naselbine.
—	Tudi drugih različnih novic i-mam poročati iz naše naselbine. Fantje in dekleta se prav pridno poslužujejo lepe predpustne prilike in ženijo se kakor še nikoli. Sedaj bo v kratkem poroka naše dobro znane Miss Omerza, ki se bo poročila tudi z dobroznanim fantom Mr. Bradačem. Poročencema želimo obilo blagoslova v novem stanu.
—	Poročati imam tudi, da se bo v naši naselbini na Gilbertu vprizo-rila v nedeljo, dne 19. februarja ob pol 8. uri zvečer krasna in zanimiva igra "Junaške Blejke" s petjem v -tirih dejanjih. Ker bo ta igra v resnici nekaj krasnega in za našo na-sclbino pomenljivega, se slavno občinstvo prosi za obilno vdeležbo. \ sakoo, ki bo šel iz dvorane ta večer ho z igro zadovoljen. Uloge i-majo v rokah najboljše igralske moči v naši naselbini, zato ni nobenega dvoma, da ne bi ista izpadla naj-sijajnejše. Torej rojaki ne pozabite na večer 19. februarja priti na igro.
— Nekaj bi bila pa kmalu pozabila in to je na našega ljubljenega Pavleta. Hej, fantiček kje pa si, naj-brže, da je pri krojaču, da mu dela nov frak. Jaz bi ti pa svetovala da bi kar v ta stari obleki ostaj vsaj do spomlad, in bi si novo obleko naročil potem, ko bo lepše vreme. Sedaj kot razvidno ta predpust se ne boš še osmodil, vsaj slišati ni. V postu pa tudi ne, zato počakaj lepo do velike noči, potem si boš pa nabavil lep poletni "gvant" in postavil se boš da bo kaj. Da pa ne boš mislil, da te nimamo radi ti pošiljam tu par glasov. In sicer za tebe volijo Mr. in Mrs. Preglet, Mrs. Tanko in njena družina, Mr. in Mrs. Marolt, Mr. in Mrs. Maren, Družina* Mr. Praznik, družina Mr. Ulčar, družina Mr. Babich, družina Mr. Pajk in Družina Mrs. Širske. Ti vidiš Pavle so vsi tvoji iskreni prijatelji. Zato lahko si ponosen, ker tako zanimivih volitev se ni bilo med Slovenci v A-meriki. Zahtemo pa, da se oglasiš vsaj po enkrat na teden v Edinosti. Pa glej da ne prezreš te naše zahteve. Sprejmi naše iskrene pozdrave od Gilbertčanov. Koncem moiega dopisa, apeliram na vse naše prijatelja lista Edinosti, da naj pridno agi-tirajo med svojimi prijatelji da si list tekom tega meseca pridobi čim več mogoče novih naročnikov. Pozdravljam vse čitatelje .tega lista, tebi list Edinost pa kličem le krepko in pogumno naprej po začrtani poti. __A. P.
Vse vaše žulje v katoliških društvih in iednotah bodo dobili rdečkarji v roke, ako ne boste imeli obrambencpa močneea časopisja, ki vam bo branilo te vaše žulie. Ali nimate že dovolj žalostnih skušeni?
Rojake in naše prijatelje vnovič opozarjamo na krasen dar. katerega bomo dali vsakemu, ki nam bo poslal dva nova naročnika: Krasni svetlikujoči se križ.
Mesec februarij je mesec katoliškega tiska.


d

f 1
Vsi Slovenci in Slovenke v Chicagi se uljudno vabijo na gledališko prireditev;
Gorje mu, ki pride študentom v roke
in komični prizor
Takih je malo.
ki jo vprizori
'SLOV. PQDP DRUŽBA SV. MOHORJA"
v cerkveni dvorani sv. Štefana V NEDELJO, DNE 19. FEBRUARJA 1922.
Ob 2. uri popoldne in ob pol 8. uri zvečer.
^ VSTOPNINA: za odrastle 35c, za otroke pop. 15c, zvečer 35c
Vspored:
1.	Pozdravni nagovor...............govori tajnik družbe
2.	Duet — "Swanee River Moon" pojeta Miss Albie Kozjek
- ■ Mr. Louis Skala n 3- Igra.........."Gorje mu, ki pride študentom v roke."
Osebe:
Gašper, kmet in krčmar v Zakotju.....Mr. Albin Zakrajšek
Matijče, stari oče.......................Mr> Alojzij Lustik
Janko' )	'........Mr. L. Skala
Vinko, v Študentje iz Ljubljane.......Mr. Frank Bicek
Zdravko, j	Mr. Silvester Hrastar
x- hlapec .............................Mr. Frank Auguštin
2- hlapec ................................Mr. Frank Koren
Zdravnik ................................Mr. John Jeric h
^ Branjec ..................................Mr. John Prah
4. Dvospev "Na tujih tleh".pojete Miss Antoinette Kozjek
Miss Albie Kozjek
5- Sol°......................................poje Miss Albie Kozjek
6. KOMIČNI PRIZOR............"TAKIH JE MALO."
OSE B E:
Ignac Petelin, krčmar .....................Mt\ John Jerich
Jakob Narobe, nepovabljen gost ........Mr. John Gradishar
Jure Prekla, orožniški postaje načelnik. .Mr. Silvester Hrastar
Med dejanji igre proizvajata igranje na piano in gosle Miss Mary Kremesec in Prof. Francis Gortz.
Sledi programu primerna predpustna prosta zabava.


Ker bo ta zabava nekaj izvanrednega v naši naselbini za letošnji predpust, zato se vabi občinstvo k obilni udeležbi. Nikomur ne bo žal, ki bo videl te predstave, ker toliko smeha in veselja, kakor ga bo na tej prireditvi, še ni videla chicaška naselbina.	ODBOR.



V NEDELJO POPOLDNE.
TEDENJSKI KOLEDAR.
19.	Nedelja. — Seksagesima druga predpepelnična ali predpostna ne-tMja. — Evangelij današnjega dne pripoveduje o sejavcu in semenu.
20.	Pondelek. — Sv. Elevterij, škof in muc.
21.	Torek. — Sv. Maksimilijan, škof.
22.	Sreda. — Sv. Marjeta Korton-ska, spokornica.
23.	Četrtek. — Sv. Peter Damijan škof.
24.	Petek. — Sv. Matija, apostol.
25.	Sobota. — Sv. Valburga, opati nja.
26.	Nedelja. — Quinquagesima ali pustna nedelja.
V OBRAMBO!
(Rev. J. C. Smoley.)
Velikanski boj med teizinom in ateizmom, med vero in brezverstvom se vrši ne samo med učenjaki in ''izobraženci", ampak tudi med prostim ljudstvom. Napade na vero bomo našli v vseh slojih ljudstva: v govorih ,v spisih, pri učenjakih in priprostih delavcih.
Kraj in čas pri takih napadih pogosto ne dopuščata daljšega, primernega odgovora; ;pogosto se hoče nasprotnik le bahati s svojim "na-prednjaštvom", hoče se iz vere samo norčevati. Ti napadi so pogosto popolnoma nepričakovani, le prepogosto pride človek v zadrego in ne ve, kn.j bi nasprotniku odgovoril, le prepogosto v sled takih napadov omah-Ijivci odpadejo.
Za take in slične slučaju bomo v kotičku, ki je namenjen za "Nedeljo popoludne" podajali našim čitate-ljem v obrambo orožje iz apologeti-ke. Podajali jim bomo ugovore nasprotnikov in odgovore apologetike. Ko bi katoličani vedno molčali na napade nasprotnikov, bilo bi to pravo izdajstvo naše sv. vere. Gospod sam pravi: "Kdor bo mene spoznal pred ljudmi, tega bom tudi jaz spoznal pred Očetom, ki je v nebesih; kdor bo pa mene zatajil pred ljudmi. tega bom tudi jaz zatajil pred Očetom, ki je v nebesih." (Mat 10 32.)
Vso tvarino hočemo obravnavati v treh poglavjih, in sicer:
r.—o Bogu :
3-
Kristusu;
cerkvi.
* *
1.—Vera.
i-—Vera je dobra za ljudstvo, trdijo nasprotniki.
Za ljudstvo, to je za navadne ljudi brez omike je vera neizogibno potrebna, da jih lahko obdrže v hlapčevstvu. Izobraženci, omikanci ne potrebujejo nikake vere, da žive pošteno.
6dgovor.—i.—Vera je ali resnična ali pa ni resnična. Če je resnična, je resnična tudi za omikance, izobražence, "razsvetljence". Če pa ni resnična, ali samo deloma resnična, potem je pa sramota, če hočejo pri-prosto ljudstvo držati v redu s pomočjo laži in sleparije. To bi se reklo: Namen posvečuje sredstvo.
2.—Kje	pa se pričenja "omika", "izobraženost"? Pri človeku, ki je dovršil high school ali kak college, ali pri pa kakem bogatinu, ki sploh ni videl nikake šole, ampak imel samo srečo, da si je nakopičil dovolj denarja, da sedaj lahko brezskrbno živi? Ali se pričenja "izobrazba" pri ljudeh, ki verjame vsako besedo o-gromnim kapitalističnim angleškim dnevnikom, ali pa pri navadnem delavcu, ki bere socijalistična glasila in iz njih črpa svojo "učenost"?
3.—Kako	zelo potrebujejo vsi ljucjje brez izjeme vero, tudi izobraženci, ali takozvani "omikanci", nam kaže vsakdanje življenje. Kje pa nahajamo moderne škandale, ki jih či-tamo dan za dnevom po listih? Vzemimo na pr. zadnji Arbuckle škandal . . . Niso li vsi ti škandali ravno v krogih "izobražencev" ,omikan-cev? In ravno ti omikanci nimajo vere, in to nam pove dovolj!
2.—Vera—stvar okusa!
Komur ne ugaja godba, petje, naj ga s tem nikdo ne nadleguje. Tako naj pusti vsak tudi mene z vero pri miru. Meni se vera ne dopade.
Odgovor.—Prijatelj, povej mi, kaj pa hočeš s tem reči? Kaj pa razumeš pod vero?—Kaj? Molčiš? Ne veš, kaj je vera, pa hočeš o veri go voriti, o veri soditi? — Glej, prijatelj : Vera je razmerje človeka do Boga ali natačneje: vsebina, obseg vseh resnic in dolžnosti, ki pohajajo iz tega razmerja. Kratko bi tudi lahko rekli: Vera je češčenje Boga.
Mislim, da so verske dolžnosti ravno tako svete, kakor dolžnost plačevanja davka. Ko bi kdo rekel: Na plačevanju davka nimam nikakega okusa, meni se ta stvar ne dopade, naj me puste z davki pri miru, tak bi kaj kmalu imel priliko spoznati razloček med dolžnostjo in "okusom"!
3-—Vera—zadeva žensk.
Vera je dobra za ženske. Mož naj dela, žena pa, če že hoče, naj moli.
Odgovor.—Tudi ženska mora delati; pri njej bi bila lenoba in zani-krnost pričetek vseh pregreh. Pa tudi mož mora moliti. Delo radi Boga je en del vere, molitev in božja služba pa drugi del. Mož in žena morata imeti celotno vero, ne samo kak košček. Moli IN delaj!
4-—Vera—iznajdba duhovnov-
Vero so iznašli duhovni.
Odgovor.—Prijatelj, odkod pa so du.hovni ? Po tvoji trditvi bi bili mo-rafi biti že duhovni, predno je bila kaka vera, in predno so ljudje sploh častili Boga. To bi bilo ravno tako modro, kakor če bi kedo trdil: Železnico so iznašli železniški uradniki!
5-—Vera—business!
Duhovni morajo tako pridigovati in učiti. To ie njihov "business." Vsaj so plačani za to! Ali je pa tudi res, kar duhovni uče?
Odgovor.—Učitelj, profesor mora učiti svoje predmete, ker je za to plačan. Ali pa radi tega njegova veda, predmet, ki ga učitelj, profesor uči ni za nič? Ali ni resničen? Ali
KDi N O S T '
je dvomljiv?
Katoliški duhoven mora seveda tako učiti, toda ne radi "businessa" ne radi denarja, ampak ker ga resnica sili k temu. In učili so tako, ko so morali radi svojega nauka v ječo, vzemimo škofe in duhovne v Nemčiji za čas kulturnega boja 1
NAJNOVEJŠI VESTI
(Nadaljevanje z 1. strani)
HARDING HOČE REZERVACIJ V POGODBI.
Washington, D. S-, 13. febr. — Predsednik Harding je s svojim je drnatim govorom pred senatom zahteval, da naj se pogodba natančno preišče in doda kjer potreba temeljite rezervacije. Povdarjal je, aa ta pogodba med štirimi velesilami ki imajo glavno besedo v Pacifiku, ni nikakor še obvezna in veljavna za Združene Države, dokler ni odobrena od obeh zbornic naše države. Pri-tem delu pa naj se pazi, kaj se bo odobrilo in sprejelo na račun našega naroda.
KU KLUX KLANOVCI ZOPET NA DELU.
Okmulgee, Okla., 11. febr. — Poročila naznanjajo, da Kukluxkla-novci zasledujejo H. R. Christopher sodnika na višjem sodišču v okraju Okmulgee, ki je pred nekolikimi dnevi razpustil porotno zbornico, ki bi imela razmotrivati o obdolžitvi oseb, ki so bili v zvezi s propast jo peterih bank v Okmulgee okraju. Ko so se porotniki razhajali, je nekdo zaklicali "Pojdimo in poiščimo vrv." Sodnik se je tega klica prestrašil in se podal na takojšni beg. Kmalu zatem se je zbralo krdelo K. K. K. in pričelo zasledovanje za pobeglim sodnikom.
Zastonj zidate slovenske cerkve, ako nimate časnikarstva, ki vam jih bo branilo.
VELIKI NEMIRI V INDIJI.
V Indiji divjajo naprej veliki nemiri. Domačini se bore z veliko odločnostjo proti Angliji. V neki vasi se je zbrala velika množica cele pokrajine in je pobila angleške stražnike. dva oficirja in petnajst orožni kov. V Darellv, malem mestecu, je množica razjarjenih domačinov napadla mestno hišo in se je polastila.
KOM P ANI JE SE PRIPRAVLJAJO.
Willkes Barre, Pa. — Tukajšne premogarske kompanije se resno pripravljajo ne velik boj s 1. aprilom, ko bodo nove plače stopile v veljavo. Pripravljajo se na resen boj med delavstvom in se utrjujejo. Tukajš-na Hudson Coal Co. je zagradila vse rove z visoko ograjo in z žico, katera bo polna elektrike, da bo vsakega umorilo, kdor se je bi dotaknil.
NAZNANILO IN PRIPOROČoLO
Cenjenim naročnikom naših li stov, kakor tudi vsem rojakom po slov. naselbinah v državi Pennsylvania, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so
v	zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom ga naj topleje priporočamo in prosimo, da mu grejo na roke pri njegovem delu za naš tisk. Rojaki, pomagajte mu širiti naše liste!
Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J.
ALI PRIDE?
Influenca razsaja v Evropi. V Londonu trpe vsled nje, švedskega kralja Augusta je napadla influenca, papeža Benedikta bolezen se ie pričela s znaki influence. Vse je mogoče, da pride tudi v Ameriko. Najboljše je če se pravočasno zavarujete pred to sitnostjo. Ako bi prišla,
vi	bodete potrebovati Trinerjevo grenko vino in vsled tega si ga kupite sedaj!! Kakor se pojavi nevarnost. vsa uradna naznanila bodo dajala sledeča navodila: Držite vaša čreva čista. Za v svrho tega Trinerjevo grenko vino je izvrstno zdravilo. Tmejte to zdravilo v omarici za zdravila od sedaj in vam ne bo
treba obžalovati ali vzračati krivdo na lekarnarja li trgovca z zdravili kot se je to pripetilo pred tremi leti, ko so bili Trinerjevi Laboratorji tako zaposleni, da jim skoro ni bilo mogoče tako hitro izdelovati naročil kot so prihajala. Kupite si tudi Triner's Angelica Bitter Tonic, ki je izvrstno zdravilo za okrevajoče bolnike.
KDO HOČE?
Kdor nam tekom meseca februarja pošlje dva nova celoletna naroč-
nika na list "Edinost" poslali mu bomo krasen križ, ki po noči sveti
Nekaj novega je ta križ. Ako ga obesite na steno, ko bo temna, boste naenkrat na steni opazili čudno svetlobo. Cela slika presvetega Telesa Križanega se bo začela svetiti da jo boste prav lahko v največji temi prav razločno videli. V resnici nekaj krasnega!
Križ je nekaj dragocenega in stane, ako ga kupite v prodajalni $3, Tu ga dobite zastonj, ako nam pridobite dva naročnika na list "Edinost."
Na delo! Za tako krasen dar se pa že splača, nekoliko se potruditi, vsaj vi dobite nekaj, kar je skoraj toliko vredno.
In to velja za celi mesec februarij.



v

VABILO NA DOMAČO
ZABAVO
katero priredi
SLOVENSKO MLADENIŠKO SAMOSTOJNO PODP. DRUŠTVO "DANICA" dne 18. februarja zvečer
v prostorih kakor preteklo leto to je na 19. cesti in Blue Island avenue.
fVstopnica za člane in ženske je $1.00 za nečlane $2.00. Ples pijača in okusna večerja vse prosto.
^ Zatorej nepozabite v soboto, 18. februarja M	na domačo zabavo.
Za obilno udeležbo se priporoča.
Odhor.
n	p.


& &
w£*
■S
m
■S
&
Hiše in farme.
u Prodajava hiše v različnih krajih mesta in farme v Illinois, Ind., Michigan, in Wisconsin. Zavarujeva hiše, pohištva in avtomobile. Izdelujeva notarska dela za tukaj in za stari kraj. Pošiljava denar v staro domovino. Pregledujeva abstrakte iit druga te vrste dela. — Prodajava bonde in mortgage.
MLADICH & VERDERBAR,
1334 West i8th Street,
sr
sr
r r
r
Chicago, 111. gy



R. F. KOMPARE
SLOVENSKI ODVETNIK Dve Pisarne: v So. Chicago in v Chicago.
Naslov pisarne v So. Chicagi: 9206 Commercial Avenue.
Telephone: So. Chicago 0599.
Uradujemo na So. LaSalle St. Soba: 1101-29.
Telephone: Central 8610.
Za sestanek se obrnite telefonično na So. Chicago 0599.
W. F. KOMPARE
SLOVENSKI NOTAR
*
Prodaja zemljišča. Zavaruje hiše pohištvo in druge stvari proti ognju. Prodaja parobrodne listke in pošilja denar v staro domovino.
9206 Commercial Ave.,	So. Chicago, 111.
Phone: So^ Chicago 0599.

DR. J. V. ŽUPNIK.
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair avenue in Corner E. 62nd Street, nad Sloven.^. Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo.
TISTIM KI SE ZELE NAUČITI ANGLEŠČINE
li
naznanjamo da smo zopet prejeli nekaj
SLOVENSKIH ANGLEŠKIH SLOVNIC".
Knjiga vsebuje razne navadne vsakdanje pogovore, Gla-soslovje, Oblikoslovje in razne vaje. V knjigi je tudi obširen besednjak. Ker smo prejeli le omejeno število teh Slovnic, zato je važno, da si isto naročite takoj dokler ne poide.
Knjiga stane s poštnino $1.00.
SLOVENIAN FRANCISCAN
PRESS.
1849 West 22nd Street CHICAGO, ILL.


win

0F


-E D i H O S TT
urah lahko pridemo v Soro, kjer si lahko privoščimo nekoliko počitka. Če smo enkrat tam, potem smo na varnem. Pa, glej, tam je česar iščemo!"
Mladi vitez da povelje. Hitro so odprgli konje in jih napojili. Vsi so se veselili kratkega počitka.
V trenutku so stali vsi trije pri njem.
"Poslušajte, kako je z nami! Ta stari hinavec in izdajavec ima v hiši skritih do sedemdeset mož, ki nam nameravajo ukrasti Germanikov za-* klad, če bi bilo tudi treba čez naša trupla. Pa so tudi prokleto krepki ljudje poleg, prijatelj Tel, možje iz arene."
"Te sprejmem sam nase", pravi odločno bivši gladijator. ''Imate popolnoma prav, ti so moj naravni delež. Pa tudi enega ne bo med njimi, kateremu ne bi zlomil tilnika, če jih je tudi cel ducat."
"Poglejte te-le", pravi Kerija, vrže svoj sagum nazaj, odkrije svojo roko z mišicami trdimi, kakor bi bile iz železa. "In poglejte to tukaj", in potegne kratek rimski meč iz nožnic.
•"Vem", pravi Pavel, občudujoč velikansko pest, "vem, da sta si ta dva oba prebila skozi živi zid barbarov. Upam pa, da bo tudi nama, prijatelj Longin, kaj dela ostalo. Sicer nas pa ne mislijo napasti v Rimu, kjer bi bila lahko varnost tega starega rokovnjača v nevarnosti in kjer še vedno lahko upamo na pomoč cesarskega namestnika Lucija Pizona. Na oaprti cesti nas bodo napadli. Jula sam si je izgovoril za plačilo za svoje izdajstvo precejšnjo vsoto od tega plena in zraven tega pričakuje še, da mu bo Germanik povrnil celo vsoto z obrestmi vred. To je, kar on imenuje mršavo kupčijo!"
"Imamo dvanajst krepkih konj", pravi Longin, "ali toraj ne bi bilo najbolje, da takoj odrinemo in bi jim na ta način morda ušli?"
"Konje imajo tudi oni", odvrne Pavel, "ki zraven tega še nimajo vleči take težine, kakor naši. Ravno hitrost, ki jo more razviti naša kolona je za nas najslabši in najnevarnejši del, ker telo se ne more premikati hitreje, kakor gre bolna noga. Ali se pa tudi more nas štirinajst mož s pridom poskusiti z sedemdeseterimi obupanimi ljudmi? Poleg tega pa še ne moremo zunaj mesta upati na nobeno pomoč od strani cesarskega namestnika. Lucij Pizo teh par vojakov, kar mu jih je ostalo krvavo potrebuje za mesto samo in nam ne more odstopiti niti enega. Kaj nam je toraj storiti v takih okoliščinah? Povejte mi svoje mnenje."
Eden je predlagal to, drugi zopet drugo.
"Morda", pravi Tel, "bi bilo najbolj pametno eden ali dva dni počakati z odpravo denarja in se ogledati po pomoči."
"Oni bodo tudi čakali in se ojačili", odgovori Pavel. "Gotovo bodo večno na straži in nam morda celo ne bodo dovolili prosto se gibati zunaj hiše."
"Lahko pošljemo Germaniku poslanca, ki naj mu pojasni celo stvar in ga prosi pomoči", svetuje Kerija.
"Seveda lahko", pritrdi Pavel, "ali tako poročilo bi bilo cezarju do skrajnosti neljubo in nam bi vzelo vso slavo. Poznate njegovo vestnost in veste, da želi čim prej dobiti denar."
"Ne", svetuje Longin, "tu bi mogli edinole s zvijačo in prekanjenost-jo kaj doseči. Centurij naj jutri reče Eleazarju, da ga čaka kakih 20 ali 30 milj daleč pred mestom vojaški oddelek, — ali da bo odpotoval še le pojutranjem, mi jo pa že to noč koliko mogoče skrivno popihamo."
"Bojim se, da nam bodo čuječi sovražniki prekrižali ta načrt", odgovori Pavel. "Poslušajte prijatelji, kaj sem si pa jaz izmislil in pomagajte mi, da tudi izpeljem, če vam bo všeč. Oni ne mislijo na naš takojšen odhod. Zaradi tega se moramo zadovoljiti le z dvema urama spanja in skrbeti, da pred jutranjim svitom zapustimo mesto. Na vsak način moramo sovražnike prehiteti. Sami vidite, da zaboj lahko kotamo, ali pa tudi nesemo, kar nam precej pomaga. Toraj ga lahko spravimo mi štirje v bližnji hlev. Tam denar zopet preložimo, t. j. kakor pravi Longin: zvijača proti zvijači. Zložili bomo denar v vreče za oves, zaboj bomo pa napolnili z najtežjimi kameni, ki jih bomo našli v hlevu samem. Da nas pa ne bodo izdali z ropotom, zavijemo jih v slamo in seno — in odidemo s tem dvojnim tovorom proč. Spredaj gre voz z vrečami, za njim pa voz s zabojem. Ko nas bodo napadli, se jim na videz ustavimo — na drugo pa prepustite meni."
"Pri Jupitru", zakliče bivši lanist veselo, "rekel bi skoraj, da niste hodili v šolo v Atenah, ampak pri zvitih Kartažanih samih."
"Ali vam dopade moj načrt?"
"Neizrečeno", odgovorita Kerija in Longin ob enem.
"To tukaj", pravi Kerija smehljaje se in stopi k na mizi stoječemu vrču in kupam nam bo pomagalo dobro izvršiti prvi del načrta."
Napolni kupe in zakliče: "Živijo naš centurijo viteški Pavel Lepid!" Oba prijatelja veselo ponovita ta klic.
Vsi so izpraznili in na novo natočili.
"Jaz prevzamem stražo, ali bolje dolžnost zbuditi vas, centurij". pravi oprezni Tel, "lahko se name zanesete. Predno pretečete dve uri, moramo zajedno z našim zakladom zapustiti to mišjo past."
Mladi vitez se mu zahvali z odobrovalnim pogledom.
Nekaj časa pozneje so ležali vsi štirje možje ob izročenem jim zakladu na blazinah v globokem snu.
II.
Drugi dan se je pomikala majhna karavana počasi po cesti iz Rima proti severu. Zapustila je pred jutrom glavno mesto na nomentanski cesti in je že prepotovala kakih petdeset milj daleč. Zdaj so bili blizu mesteca Sora, kjer so nameravali dalj časa počivati.
Karavana je obstajala iz dveh vozov. Pri vsakem je bilo vpreženo sedem konj in sta bila po vsej priliki težko naložena, zakaj le počasi sta se premikala dalje. Vozovoma sta sledila dva jezdeca na mogočnih konjih, bila sta mladi centurij Pavel in njegov prijatelj Tel, dočim sta Longin in Kerija enako ostalim vojakom zajahala vsak enega vpreženega konja. Dan je obetal, da bo vroč, ker so se konji kadili. Molče se je premikala družba dalje.
"Kaj meniš, prijatelj", vpraša slednjič Pavel Tela, "kako se bo to izšlo? Napravili smo že precejšnjo pot in dozdaj nas še nihče ni nadlegoval. Ali se zdi našim sovražnikom cela stvar prenevarna, ali je pa ne mislijo iz enega ali drugega vzroka izvesti. Skoraj se mi zdi tako."
"Ne vem, mladi gospod, kaj naj bi mislil o tem. Če so napravili dober načrt, potem ga bodo težko opustili. Morda se pa v tem obotavljanju skriva kakšna zvijača. Kdo mi more biti porok, da ne bo vsak trenutek udrla cela četa iz tega grmovja, ki obdaja cesto? Saj vedo, da tu ni nobene druge ceste. Gledati moramo, da kmalu pridemo do vrha in na ravno polje. Na tem klanjcu se nam lahko slabo godi."
"Prav imaš. Čakam le na to, da najdemo kak studenec, da se bo žival napila in bo potem z novo močjo hitela proti vrhu. V eno in pol ali v dveh
DAJE VEČ KOT UPANJE.
Samuel Taylor Coleridge, angleški filozofist in pesnik pravi: "Najbolj i zdravnik je oni, ki polaga u-panje." Trinerjevo grenko vino daje pa več kot le upanje. To zdravilo pomaga vsem, ki trpe na zgubi slasti do jedil, zaprtnici, slabi prebavi, glavobolu in enakih želodčnih nered-nostih. "Jaz sem bil bolan nad II mesecev in nihče mi ni mogel pomagati, potem sem pričel vživati Trinerjevo grenko vino in sedaj se počutim boljše kot„še nikdar preje", nam je pisal Mr. George Megela, 1138 Poland Ave., Youngstown, Ohio, dne 11. dec; 1921. Že 32 let je Trinerjevo grenko vino slavno. Njegove ime je navadno, pove tudi, da zdravilo je narejeno iz grenkih zelišč (cascara sa-grada, etc.) in vina. Varujte se pred vsemi ponarejenimi zdravili in imeni, taka zdravila vam ne bodo pomagala, uprašajte vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili samo po najstarejšem originalnem navadno označenim Trinerjevim grenkim vinu.
Katoliški časnikar izpostavlja svoje prsi, da tvoje varuje.
Ko pride tat v hišo, ne pomaga se skriti v kot. Vse bo odnesel, če ga ne zapodiš. Tat so rdečkarii. Katoliški Slovenci, ne v kot! Na dan! V obran! Pomagajte, da se časnikarstvo razširi!
Tvoj sosed nima še katoliškega časnika. zakaj bi ga mu za nekaj časa ti ne naročil ako pa sam noče.
NAROČNIKI "EDINOSTI" POZOR!
Prosimo vse naše naročnike, da v slučaju preselitve nam takoj nazna nijo svoj novi naslov. Poleg novega pošljite nam tudi svoj stari na slov, stem nam prihranite mnogo nepotrebnega dela.
Mi želimo vsakemu naročniku do staviti vsako številko našega lista Velikokrat se pa kdo oglasi, čez mesec dni po svoji preselitvi in se pri tožuje da lista ni dobival in seveda pri tem pozabi, da nam ni naznanil svojega novega naslova. Zato j* važno za nas i vas, da nam takoj naznanite svoj novi naslov, kadar se preselite in vam bomo dostavili vsako številko našega lista.
Uprava "Edinosti."
Katoliški časnik tebe branil
Katoliški možje in žene boste na stara,, leta morali od kakih rdečkarjev beračiti podpore, ako ne boste s časopisjem o-^ branili te svoje centke, katere ste znesli s tolikimi žulji skupaj. Glejte, saj se ta že nekaterim godi!
Katoliški časnik se za te bori.
*i 1 * ^ft



John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC fN KROJAČ
«•17 ST. CL.AJR AVSNUE CLEVELAND, O.
«• priporoča ca nakup MOŠKK IN DBŽKB OFKAVK. ladaluj« HO ZJt OBLKKK po naročilu tateo in com.

-Ar

-žl £
«3
A
A A A A A
A &
S3
RABA ALI GENA?
Ne bodem kupil, dokler cene ne padejo je današnji pogovor med ljudmi. Ampak cena je že padla, vsaj v naši prodajalni je padla za kakih 25 proc. Ali bodo cene še padale, to je pa za enkrat vprašanje. Gotovo je, da cene ne bodo šle več doli vsaj ne toliko časa, dokler tovarne ne znižajo cene svojim izdelkom. Ko se pa to zgodi, znižali jih bomo i mi. Toda premislite, medtem ko čakate za znižanje cen, koliko rabe izgubite. In dostikrat je ta raba tako poceni, za zgled: En naš kotel stane $6.00. Ako ga potrebujete le enkrat na teden ga boste rabili kakih 5. let in ako izračunate teh $6.00 na mesec, vas bo stal kotel samo ioc na mesec. Torej ali je vredno da čakate in se trudite s kakim starem zaflikanein kotlem, za tako malo ceno ioc na mesec. Zatorej premislite to in boste videli, ako imamo mi prav ali ne.
BENJ. EICHHOLZER
Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street,	Forest City, Pa.
tr r tr er
vr-
ŠT ŠT
r
št
tr
P*
ir
a
a
a &
A
«•5
A
JOHN STAYER.
GROCERY
1952 West 22nd Place,	Chicago, III.
Priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro urejeno groceri-jo. V zalogi imam najboljšo ajdovo moko, fino salatno olje, doma narejeno kislo zeljo, importirani holandski mak, in razne vrste "HOPS IN MALT" za varenje domačega piva. Vsem se najtopleje priporočam.
Telephone Canal 1404.
vr-gr ir


13 r
J. KOSMACH.
18O4 W. 22nd St., Chicago, I1L
Rojakom Se priporočam pri nakupi raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in zno traj, pokladatn stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka I
ZAKAJ TRPETI?
Revmatično, nevralgične in bolečine v hitro odpravljene s primerno
nusict. 11 i>|M.r»lrt
C
PAINEXPELLERJA &
Glejte. Ax dol »te p vt c kot 50 let.
Zahi«»vj»U<»
pn>. ur.
ic;ra - t
iioir« .'o
ko
+ + + + + + + + + +
FRANK TOMAŽICH
SLOVENSKI GROCERIST
Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najboljše salatno olje in pristno ajdovo moko. Ker smo Slovenci prijatelji dobre potice naznanjam cenj. gospodinjam, da sem se preskerbel z vsem potrebnim "materijalom." Pridite in se prepričajte!
1858 W. 22nd Street	Chicago, 111.
Phone: Canal 2910.
* * ♦ * *
X k•*•* **** * •*• * * * 4"* * * <* ** *«	* *
+ +
+ + +
4* 4
FIDELITY ELECTRIC COMPANY
Frank Schonta, lastnik. Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste napeljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ceno. Obiščite našo trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme. Prodajamo tudi pralne stroje, gladilnike. štedilnike, itd. Vsakemu, ki nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave damo $5.00 nagrade.
Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke. 2049 West 22nd Street,	Phone: Canal 5190.
* + * +
4» *
KOLEDAR AVE MARLA za leto 1922.
Je krasna knjiga, obse g-ajoča 224 strani. Poučn članki, povesti in poročila iz raznih naselbin kakoi tudi številne slike krasij< delo. Koledar Ave Mari^ stane s poštnino samo 60c za v stari kraj 75c.
Koledar dobite pri lc kal nemu zastopniku ali p i pi site na:
"Edinost," 1849 W. 22 Street, Chicago, 111.

Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše zenitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
emece
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
Phone: Canal 2534.