Leto VIII., ötev. 119, Celje, sobota 23. o&fobra 1926. Pošfnina plačana v gotoulni. Izhafa v torekp ietrtek in soboto. Stane mesečno Din 7" — za inozemstvo Din 20'—. Posamcjctta števiika I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. MTAYffl ft 111! ~ NOTA DOB a Urednt&tvo :-» tuprav.iiStvo s 'ica lj Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tariffu. Telefon int. štev. 65. Itiilijansko delo. Ni še minulo leto dni, ko j-e italiw janska vlada izdala zakon, ki ran ni primere v civilizifanem svetu. Vlada je z amenjenini zäkonoM dobita pravi- co, da izpremeni vsa imena, ki se }\> zde premal'o ilalijanska tor jim naderte italijansko obliko. Ni clovolj, da se mo- rajo imena našili ljudi že od okupacijo pisäti sluibono v italijanski ortografiji' (Kozulic — Gosulirh); novi zakon da- je prefektu celo pravico, da poljubno izpreminja rodbinska imena, n. pr. Goričan v Goriziano, Hrvat v Croato, Kovač v Fabbro in podobno. Prizadetl je o izpremembi svojega priimka slu- žbeno ol>\ ošocn s pristavkom. da bo, če ne upošteva vladne odredbe, kaznovan z gl'obo 500 do 5000 lir. Začetkoma' se je zdelo, da se je vlada vendar zavedla gorostasnosti iz- danega zakona. Tod a optianisti so so motili. Nedavno je i'zsla naxedba, ki vsebuje točen pravilnik omenjienega zakona. Zakon velja doslej samo za južno Titrolsko, a. v posebnem (Menu se navn- ja, da. se labko razsiri tudi na druge pokrajine. Razlika mod Tirol'sko in Jn- lijisko krajino pa ne da mini tržaški • ma listöma »Piccolu« in »Popolo di Trieste«. • i (lim je izšel pravilnik, je »Picco- lo« zahteva!, da zakon razširi tüdi na Julijsko krajiino. Nedavno je zopet ob- javil clan ok, v katerem ponavrja staro pesem 0 siovam skill duhovnikih, ki so izpremenili rimska in italijamska ime- na v slovahska. Vsi občinski nradi morajo zamenjati imena in jim nadeti italijanske oblike: Kakanjo v Cica- gno, Colic v Zottichitd. Enaka odred- ba bo prizadeln tudi vse javne urade in sole, kajti italijanski pravopivs je ob- vezeii, Ker novi zakon še ni razširjen na Julijsko krajino, ])i ve.i'jale za I tali ja- ne, ki imajo slovanska knena in S6 srnnnijejo svojega prvotnega rodu, p> sebne olajšave: na njih željo še jim namree- ime takoj izpromeni. To je iidj- brže žolja lastnika lista, ki se še vedno pise Theodor Mayer, all pa pisca član- ka Marijana Druškovica, ki ga menda ime v resnici moti. RazšiTjenje /akona zahteva tudi fašistovski »Popolo di Trieste«. Pisec clanka g. Perracio Borri, prinaša Slo- venom ninogo imen. vendar zahteva. | i'a se vsi ti priimki zamenjajo, kar i opravieuje na jako čuden način. Dija ivkt, fupononiaslika in rodbinska ime- na so po h'jegovein mnenju tesno zdru- ženi. Dijalekt v Julij.ski krajini je zanj btnežki, pozablja pa, da govori večina prebivaJ.stva slo\ensko all hrvaško. lnw?.n.ä ki'ajev so iitaiiijaiiLska, seveda, odkar j'ih je vlada z zakonom poitali- janiL'iJa, zato pa morajo biti tudi rod- binska imena italijanska. Prr iizmenja-vi pa jo treba ohra- niti beneški izraz pokrajine, zato j# proti ukinitvi končnic -ic, kajiti tudi Furlani iimajo knena, ki .se končujejo na -ig. Radi tega zahteva, da se imena Lzpremene š strogim upoŠtevanjem lo- kaJiiO'ga diijalekta, ne pa v italijanšči- no. Ivančic in j ova no vie v Zanetti hi i Zanidii, ne pa mogoce v Giovanini ali Giova^iitoli, Amtonovic v An t on in i ali Tonclli, PetroA'ic v Depiero. i Predlog za raxsirjenjje zakona o jioitalijancevanju imen v Julijski kra- jini je sprožen, razpoloženje med Ita- ! lijani je uigodno, manjka samo še sklej) kako fa.šist.oAT|ske organiiza,cije ali pa mnenje kakega fašislovskega komisar- ja, ki je šele včeraj prižel v Trst in izvedel, da v Italiji žive tudii Slovani ', iui vi'a'dni blagosloiv bo podeljen. i Imena krajev so poUaliijanili, do- mat-a krstna imena pa sploh niso do- ' voljena. Pred dneri je bill odpuščen ne- ' ki sodni ura.ilnik, ker je lastnega otro- : ka krstil za Dusaiia, sedaj so l)o<.lo iz- pfeme-nila še slovanska rodbiinska ime- na in naša krajina — Juliifska kraji- i na — bo dobila popolnoma itari'jainski 1 značaj in italijansko lice. M. P. ! p ÜGIßANJE O NOVIH KOM- | ' 13INAGIJAH. V sredo je bil ministrski ' i prodsedni'k Uzunovič dalj casa pri mi- ; [ nislrti dvora Jaiiikovic'ii. Ministrski predsednik tekoin popoldne^a ni bil v • svojem kabinetu. Ka>kor javfjajo vesti ; ! jt} obolel in leži, vendar pa domnevajo, [ : da je nj'egova bolezen le pblitična in \ \ si.cer radi tega, ker ni spt'ojol Pašičn. ! na kolodvbru. Sploh pa je pasivno za- J : držanje vlade vzbudilo veliko revorto | ; ioi aiiitfigoilizeiii v radikalskem klubu. ' : V Si-eidti je Nikola Pašic' s])rejel svoje ¦ prijatMje, ni pa zapustil svojega sta- ¦ novanja in ga za nekoliko dni tudi ne | bo. ker š^ hoče docela odpočiti. Zani^- mivo je, da niti eden miinister se ni zatrdil, da bi bii'a vlada staJjilna. Vsi politicni krogi se zanimajo za sniiijoče se malenkostne politične dogodke, ki, ako jiJi spravimo v medsebojno zvezo, se bodo zakljucili z novo in odločilno vltidno krizo. lAadi tega ni izkljiučeno, da Li prisi'o do vladne koalicije Pašic- Itadič-Korošec. Ta koalicija pa bi pri- šla \ poštev le ako ugodi SLS zahte- vani radikalov: ako prizna ustavo. — Yendar pa vse vesti o tej novi koaJiciji člani Jugoisl. kluba odločno zauiikii- jt'jo. p NOVO VODSTVO P0SLAN- SKEGA KLUBA SDS. Na zadiiji seji kluba SDS v Beogradu se je konstitu- iiralo. vodstvo kluba. Za predsednika je bii' izvoljon Svetozax I'rihicevic, za jjodpredsediiika dr. Grisogono, za taj- nika dr. Ljudevit Pivko; v finančni od- I)or so bili izvioljeni Popovk', Demetro- vic in dr. Piivko. Nato so posamezni. ])os]anci porocali o svoji akciji med narodoin. p NAMKRE SLOVENSKE LJUD- SKE STRANKE. Stjepan Radio je iz- jn.vil noyinarjem, da ostane v Beogra- du do petka zvečer. Stjepana Radica zanima sestava finančnega odbora, ki bo i,zvoljen na petkovi seji Narodne skupšcine. »Nerodno je samo to. da se je g. UfcunoyJc prehladil in da je obo- lel.« Radic je nato izjavil noviüiai-jVm na vprašaiije, kaj je z vstopemi SLS v vlado: »To vprašanje bo sedaj mato od- loženo. ('e bi se govorilo o vstopu SLS v vlado, bi javnost dobila vtis, kakor da gre za novo vladino krizo, kar pa je sedajj iizklj.uceno. Radi tega je brio vprasanje vstopa SLS v vlado odlože- )io na poznejši cas.« — V četrtek se je vrnil iz Topole kurir vtade, ki je pri- nesr-i kraljeiv ukaz o otvori.tvi rednega jesen-skega zascdanja Narodne skup- ščine. Po konferenci s predsednikom vlade Nikolo Uzunovicem je izjiavil podpi-odseduik skupšcime dr. Subotic, da bo sklical sku])šriusko sejo za pefek ob il. dopoldne. p ŠKOFJE GO YORE. \ *n*\o ju ! bila zaključena osem dni trajajoca ; konferenca jiiigosi'ovonskega katoliske- ; ga episkopata v Zagrebu. Na dnevincin | redu konference so bila vsa aktualna ! vprašanja katoJičanov v Jugoslaviji. ; Skofje so sprejeli resolucijo, v kateri. izrazaj'o svojo nezadovoljuiost z rešit- vijo in iÄvajanjein agrarne reform© v I Dalmaciji in v ostalih krajih države nad oerkvoihim prcmoženjein. V drugi tpcki'se zavzemaio za zasciito katoli- ske'g'a vei'onauka v šolah, ki je baje ogrozen. V posebni tocki protest i.rajo proti fa\ orizii'anju starokatolikov in proti zaziganj'U mrličev, ki se v zad- njem ca^su zelo propagixa. Nadalje ob- sojaj'0 jugosloveiiski skofje nemoral.no modo in nošo ter odklanjajo tudi nuko noinuralne plese, ki povzročajo podiv- janost mladine. Rasolucija vsebuje tu- di ob'tozbe na račun pravoslavnih sve- čeniikov. ki nastopajo baje z državnor pomočj'0 proti katofiškijn duhovnikom. Na koncu zahtevajo slovenski. škofje, naj bi se proračun ministrstva za vere v interesu verskih ustanov povečal p FAŠIZEM IN MIL1CA. Fa- šistovski »linpero« smatra refonno statiita faišistovvske stranke in spra- memJje v poveTjis-tvu fašisLovske inil'ico za velik preokret v fašizmu. Ta pre- okrel bo imel kakor smalrajo tudi dru- gi riiinski listi, za posledi^o, da ena mWXkl 6lM\h organiziranjh ustanov, t. j. iasststovskä strarikä in fa«istov«ska mi- lica. ödpäde. Lria ckl obeh je namrec post'ala odvec. Ali izgine stranka in bo odsloj prihajala v postev le se milieu, alj pa oAMopi nVil'itea, in bo odslej tvo- rila tašistbvsko mast) nekaka oböro- žena stranka. »Impero« zakljucuje svoja i'zvajanja s temi-le besedami: In tli.ko bo italija. dobivala vse bolj značaj l.irx'ip^itega in gaspodarskega naroda. Obotožena s svetliim mečem nma in je- kla bo pripravljena na sleherno pre- izkusnjo. In to preizkušnjo nestrpno pvitfaktiife.« — Drugi ultrafašistovski list, »Tevere«, pu "smatra za najivečjo zaslugo reformiranega statuta, da je ifcginil iz prejSnjega staituta eden iz- med najvecjjh naisprotnikov fašizma v Itali'ji, naniTuč volilno liačolo, ki je bilo veiiika ničla. Zakaj glausovnica je, ka- koT pravi »Tove.re«, ]e gla.sovnica, pa cotudi je fasistovska. t Beno Serajnik. Iz Ljubljane priliaja tužua vest, da je v javni bolnici v cetrtek dne 21. 1. m. dopoldne po daljšem tcžkem trp- ljeaiju preminul g. Beno Sorajnik, rav- natelj deske mescawske sole v Gelju. Truplo prepei'jejo v sobotö v Konjice, kjer ga položijo k vecnemu poeitku. Pokojmik k bil rojen dne 2. febru- arja 1876 v Svabeku na Koroškem. Učiteljišče je dovršil v Mariboru. Nato se je podal na Dunaj, kjer je obiskoval 15 K R 0 N I K A TRGA M0Z1RJE OD NAJSTAREJŠIH DOB DO ZADNJEGA ČASA» Spisal Žlga Lajäkov-Mozirski. 1881—1886 Anton Goričar (1882 združitev okolico s trgom). 1880—-1888 Jurij Skruiba. 1888—1890 Joža Li'pold (t 1890). 1890—1893 Marko Lipold. .1893—1895 Franc Gori-čar. 1895—1900 Anton Goričar. 190Ö-------Anton Mlinar. 1907—1911 Franc Kos. 1911—1914 Janez Ovčjak. 1914--------dr. Jože Goričar. 1921—1924 Rudolf Pevec. 1924—1927 Malija Goričar. B) IMENIK TRŽANOV PO DAVČ- NEM REG1STRU IZ LETA 1685. Juriij Tevž (Povšetovo — Ralhs- buirger). Urban Jezerčndk. Jakob Pišorn. Ja'kob Husar (Usar). Juriij Kriižiiii\k. : Andrej K ozamiiTnik. Kašper Klančnik. Filip Gostecnik. Adam Krajniik (Matija Goričar). Jakob Povh. Ju.rij Dreža. Hans Greiiff (na »Vavpatovem«). Matija Siivec (oštir). Filip Freudehschilss.* Juritj Pešanec. Matija Bukovčnik. Jakob Povh. Adam Razpadovnik. Andrei,]' Kos. Anton Jak op im. Adam Hrešan (Rathwsbuirger). Jurij A pat, Adam Vi-voda. Luka Mul'ej (Hreaan). Jiiirij Navodnik. Urbain Jurič, Kasper Sraionič. Kap] anii ja. Župndšče. Adam Hmsar (Usar). Sinnen Maurer. Janez Piišorn. Maitevž Janko. Urban Arh. Adam Schlaiier. Jurij Arh. KriÄtof Freundt. Matiija Goličnik. Dvopodložniki: Matevž Lep. * Istodobno je zi'vel v Ljnbljani prost z znacilnim itmenom Gasper Freudensohuss, kura't cerkve sv. Afar- tina pri Kranju, ki je bil iz pToštije prognan za.radi »slabega zivJ'jenjü*. Po knenu sodLti sorodnik tega! Matija. Lesnik. j Kasper Venšek (Veninšek). Kasper Zavratnlik (Završnik?). Gerkev Radiigundska. Luika Kračnik. Ma'tcvz Sorn (Pißorn?). Adam Gelin&ek. Jakob Harie. Siim^n, Zä^ar. Matija Sečnik. ! Nečitljivo iime. E) IMENIK TRŽANOV LETA 1801. PO STARI HIŠNI NUMERAGIJI. //. U. Iniß in preckme 1 Jožef Klenienak (Brezovnik). 2 Jožef Ki'einenak (Rrezovnik). 3 Valentin Usair (»Maktajnarjeva«) artaxa sola — kupii Matija Go- riiear. * 4 Rotovž. 5 Prazno. 6 Andrej Podforštnik. 7 Janez Roblok. 8 Ma/tevz Marvime. 9 Luka CiOkan. 10 Jakob Frejžun (Fažun). 11 oiiiien Velani. 12 Ursa Prazniik (mož Jurij, flo«ir). 13 (52) Jurij: Migič. 14 (53) Blaz Vodicnik. 15 Jakob Ogrin'. 16 (56) Anton Šedina. 17 (58) Martin Jaz goslanja. Prva leta je služboval v raznih krajih bivše Spod- j nje Štajerske, potem pa osem let y \ Voitsbergu in Fürstenfeldu. Bivši de^ i želnošofski svet štajerski ga je nekaj : mesecev pred prevratom imenoval za j ravnatelja takrat ustanovljene prve slovenske meščanske sole na Štajer- j skem v Žalcu. Po prevratu je prevzel g. Serajnik vodstvo deške mešcanske . sole v Gelju, za katero si je stekel s ; svojo požrtvovalnostjo neventjiivih za- | slug. Vodil je tudi obrtno-nadaljevalno ; in hotelirsko solo v Celju z velikim uspehom. G. Serajinik je bil tudi odii- ; čen društven delavec. Bit je podpred- sed-nik Glasbene Matice in Ljudskega ; vseuoilišča, odbornik Lovskega dru- stva itd. Pokojmik je bil tudi znan kot od- ličen viiijoli'nist in je nastopal na mno- gih koncerti'h kot solist. Njegov vijo- ,: liiiski pouk je pripomogel marsikatere- nra talentu do napredka iin uspehov. G. Serajmdk je bil izvrsten pedagog ter vzor značajnega in ptemenitega moža. Njeigovo zlato srce je poznalo ; le iiskrenost in dobroto, vsled cesar ga | je moral vzljubiti vsak, kdor ga je po- i znal. Proslava 50-letnice, ki jo je ob- i hajal letos 2. februarja, je pokazala, | kotiko priljubljenost in spostovanj-e je užival v gostih vrstah svojih prijateljev in znancev. j V svojiih srcih mu postavimo spo- \ menJik ljubezni in spoštovanja. Zaislu- žil ga je. Celjska kronika- c BENA SERAJNIKA ZADNJA ' POT. V soboto due 23. t. m. priipeljejo truplo rajnega Bena Serajnika s fur- gonom v Celje. Voz pride pred mestni maigistrat nekako ob desetih dopoldne in se mstavi le za malo časa. Pred ma- gistratom napravi šolska mfadina raj- niku špalir, in tu se od njega poelovi- jo njegovi minogi priijatelji in znanci. , K slovesu pridejo rajnikovi stanovskL | tovardši, lovci, ri'bici in vsi, ki so ga ! radi imeli. Zadnjd pozdirav mu izpre- govori v imenu uičiteljstva in mestnega šolskega sveta, katerega clan je bil, g. šotski nadzornik Cernej. Pevci pa mu zapojejo. 48 Luka Podbregar. 49 Franc Hofbauer. 50 Jožef Kaigovnik. 51 Andrej Klančnik. 52 Pavel Long. 53 (30) Župnišče. 54 Kaplanija. 55 Blaž Maxcinko. 56 Franc Napotnik. 57 Anton Predovnik (padar). 58 Janez Dellea. 59 Tüvzevka. 60 Jožef Spendo. 61 Šimen Ermenc, pek. 62 Valentiai Krainer (Žekar na turnu). Zunanji trški podložniki: H. št. Ime in predime 71 Stari Čokan (,Turi>). 72 Florjan Brložnik. 73 Jajiez Brezovnik (Hudicec). 74 Poransek. 18 Zavodi'can. 19 Pankraciij Jereb. 27 Jožef Jereb. 18 Miha Pečnik (Pod^rušnik). 29 Matevž Pesic (Brezovsek). 66 Martin Jeric. 78 Jainez KaTlin. V hišnein seznaniu iiz lota 1837. ima graščinia Brdec št. 66, med tern ko se v seznaniu iz 1. 1834. še no nahajki koi v trg inkorporirana. 1834 se je mo- rala nova zemljuška knjiga u«tvari,ti'. (Konec.) c DIJAŠTVO OBEH MEŠGAN- : SKIH SOL se zbere v soboto dne 23. | t. m. o pol desetili dopoldne v razredih, i da se pripravi za, slovo od svojega rav- natela g. Bena Serajnika, cegax truplo pripeljejo iz Ljubljane. I c VSI PEVGI GPD in drugi so • vabljeni, da se udeleže v petek dne 22. ; t. m. ob osmih zvečer v Narodnem do- mu pevske vaje radi pogreba ravna- i telja Bena Serajmika. c DEMOKRATSKI SHODI V CE- | LJU. Samostojna demokratska stran- ka priiredi v soboto 30. t. m. ob 20. v . malij dvorani Celj'skega donia strankin '; zbor, ria katerem bodeta poročala o I poliiticnem položaju gg. min. na r. dr. ; Albert Kramer iai narodni poslanec dr Ljudevit Pi^vko. Čiani im somislje- ' niki SDS iz Celja in bližnje in daljne okokolice se udeleže slioda polnošte- ! vilno. c POMAGAJTE POPLAVLJEN- CEM! Kolo jugoslovenskih sester v Ži- reh je naprosilo seat re v Celjw za po- moč tamošiijiim poplarvljencem. Odbor ; se je že osebno obrnil na-nekatere go- spe in nasel povsod razumovanje. Po- slati hočemo staro obfeko, perilo in obutev ter prosimo vse, ki morejo kaj darova.tis naj pošljejo darove ge. Ma- . rici Sernečevii, Gregoreičeva uliica 1. I c NOVA BRIVNICA SE OTVORI i v Vodnikovi ulici v dosedanjih prosto- I rih socijalističnega tajnJšha te dni. I c DOVOLJ HUMOR J A. Dočira iz- hajajo »Mube« že dalje časa, začne v Geljiu. -iizhaiati še eden h-umoristi/čen ! list. To bi bil »Martin Krpan«. Izhajal ]: bo dvakrat na mesec. Neverj-etno je, koliiko humorja je v teh resnih casi'h. c GLEDALIŠKA PREDÖTAVA. Narodna čitalnica v Celju priredi v nedeljo. 24. t. m., ob osmili zvečer v va- j liki dvorani Narodnega doma Finž- garjevo iigro »Veri'go«^ ljudsko zgodbo v treh dejanjiiih. »Veriiga« je eno naj- boljsih Finžgarjevili del in nam kažo našo lj'udsko dušo v vseh njenih st ra- st eh. Igra je dobro naštiidirana. Čisti dobiček je nanienjen ljudski knjižnici, ki je potrebna spopolnitve. Obcinstvo se prasi, da poseti to prireditev in na- • polni dvorano. j c ZLATKO BALOKOVIÖ V GE- ! LJU? Glasom časopisnih vesti bi imel nastopiiti dne 26. nov. v Celju -virtuoz na vijiolimi Zlatko Balokovič. Omenjeni' je koncerüral pred kšestiimi leiti z veli- . kirn uspehom v Geljiu. c SEJMSKO POR0ČIL0. Glede kramarskega in živinskega sejima, ki se je vršil v Gelju dne 21. oktobra 1926, se nam poroöa sledeče: Kramarski se- jem je bil od trgovcev in kupcev prav dobro obiskan. Bifo je skupaj na sei- mu 200 trgovcev. Na živinski sejem je biJo prignano iz van redn o veliko živine. Prišlo jie 262 glav in sicer: 79 volov, 147 krav, 43 glav mlade živine, 4 tele- ta, 3 ovce in 6 konj. Kupčija je bila na. živimskem sejmu precej živahna; pro- dano je bilo kakih 100 glav živine. Ce- na žiiviini je bila: Vofi 1 kg žive teže 7—8.50 Din, telice 6—7 Dm. krave 3 do 5 Dim. Na krainarskem sejmu je bila tudi precej živahna kupčija; posebuo se je kupovalo veliko obuvala in obleke. Na pristoj'binah se je nabralo: na kra- marskem sejmu 2408 Din, na živin- skem sejmu pa 1231 Din; skupaj 3639 dimarjev. Red in mir se na seimu v no- benem slučaju ni kalil. Izvršenih je bilo 5 matin tatvin, med temi 4 žepne. c ŽIVINSKI SEJEM. Ker je prvi pondeljek v mesecu novembru praz- niik, se bo vršil inesečni živiaiski öejem v Gelju drug dan, to je v torek dne 2. novembra t. 1. c NAJDENA JE BILA v restav- racijii Narodnega doma listnica z manjšo vsoto denarja. Lastn ik se naj zglasi v restavraciji. c ODLIKOVANJE. Na I. jugoslo- venski razstavi foto^rafov-amaterjev v Spliitu sta bila odlikovana Geljana g. Ivo Kvac, prokurist pvi lesni dru- žbi >Triglav« in g. Ivo J«!rhartic, abs. techm., s častno diptomo im prizna- njiem. c DRAŽBA LISTJA V PARKU se bo vršila v nedeijo 24. oktobra ob 9. uiri dopoldne pri vremenski hisLci. V sLučaju dežja pa pri vrtnariji. c »OPILITE GLADKO MU Rü- JO . . . !« Zadnjic smo nekoliko ošvrk- nili spakedrano slovenščino na nekem lepaku, ki je nalepljen po celjskih uli- cah. Danes smo pa zopet dobili podo- ben unikum v roke Neka tvrdka pri- poroča svojo novo trgoviino »Ljubljan- ski magacin« v taki latovšeini, da por grabi čtoveka sveta jeza, ko vidi, da se izvestni ljudje z našim jezikom tako norcujiejo. Mnenja smo, da bi tTebalo v kak magaci'n zapreti tega stülsta to- liko časa, da bi se mu jezik boljse obracal. c SMRTNE NESREČE PRI DE- LU. Smrtno ponesrecil se je 17-letni Franc Spider w. Trbovelj, kleparski va- jenec pri kteparjn Taiškerjai v Gelj-u. Gaspod Tašker ima delo v Dobovi, kjer popravlja cerkveno streho. V sredo do- poldne je delal na strehi Špiler, ne da bi bil priivezan. Ker mu je spodrsnilo, je padel 15 m globoko in se pri priči ubM. Mojstra ne zadene kriivda, ker je preskrbel vsa predpiisana sredstva za varnast del'avcev in jiim zabičal njiih upcxi'abo. Na žalost pa Öpüer ni uva- ževal nasveta. c PLES PRIVATNIH NAME- ŠČENGEV. Kak or čujemo, bo Zveza 'privatnih nameščencev, podružniica v Gelj,u, prirejala tudi letos plesne vaje za svoje Clane in njihove goste. Za plesnega uiuLtelja je angaiirala gosp. Trošta i« Ljubljane, ki bo podučevat redno vsak četrtek. Prva plesna vaja se je vrsila že v četrtok 21. oktobra v veliiki dvorani »Narodnega doma« ob osmiiJr zvečer. Prkeditev tega društva, ki bo v. znatno korist razvitku dru- žabnosti med Geljani, toplo pozdrav-' ljamo. c ZAPOSLITEV INVALIDOV. V minisfcrstTu za socijalno politiko je iz- delan nov praviinik gtede zaposlitve mivalidov v smdslu clena 32. invalid- skega zakona. Po tem pravilniku bodo invalidi zaposleni zlasti v vseh držav- niili iji samoupravniili zavodih in usta- novali, kakor tudi pri vseli od države priveligiranih im subvencijoniranih podjetjiih. Ministrstvo bo tudi pozvaio vse trgovske, obrtne in in/duistrijske korporaciije, da zaposte invalide. Ko- mimiike ministrstva za socijalno poli- tiko o zaposlitvi invalidov navaja, da je v naši državi 33 oblasti, okoli 400 sre- zov in skoraj 5000 obcin. Samo tu bi se zamoglo zaposliti okoli 25% invali- dov, s čemur bi se napravila invalidom vetika usluga. Poleg tega pravilnika izda ministrstvo tudi praviinik glede odpravnine invalidom. MESTNI KINO, Danes, v petek, in joitri v soboto se še predvaja senza- cijonelni in do zdaj edimi lovski film »7/orido«. Film bo zanimal ne samo lovce, ki vidijo lov na razno divjiačrao v stiriili letnih ča.sili (na jetene, diivje | svinje, koze, srne, lisice in zajce), tem- i več bo interesiral vsakega priijatelja narave in sploh obiskovalce kina, ker je tudi drama v fiilrnu prvovrstna. Na ! žalost inter es za ta film ne odgovarja '' njegovi izvanredni kvaliteti. Film naj- , topleje priporocamo. Ker je film »Ho- , rido« zaradi svöjih krasnih naravnih ! slik zelo priporocl|lv za mladino, se vrši za isto predstaiva v nedefcjio ob pol 3. uTL pop. — V nedelöo pa ob 4., 6. in 8.15 pride nojvečji orijentalski film »Orient« s Harryjem LieiUtejeni v glavni vjogi. Koloßalml naTavni posnet- ki iz Oriij/enta in ogramne mnoaice so- \ delujocih. ; KINO GABERJE. V petek in so- boto ob 8. urii zvečer, v nedeLjio ab pol 4. in pol 6. uri vMimo Ljubljenca kino- občinstva Buster Keatona v ori'ginatni burki »Hoče?n samo njo«. V nedeljo ob 8. uri zvečer se predvaja še »Princ in koketa*. Mestno gledališče. Torek 26. oktobra ob 20.: *Drugi breg*. Gostovainje ljubljanske drame. ¦ i V torek dne 26. t. m. se vrši drugo gostovanje ljubljanske drame v celj- skem Mestnem gledališču in steer se vprizori Hi'lbertova drama »Drugi breg« v režiji g. M. Skrbimška. PrŽ predstavi sodeluje malone ves ansam- bel ljubljanske drame. Gfavne vloge igrata gg. Levar in Jan. Poleg teh na- stopijo ga. Šaričeva, gdč. Ježkova ter gg. Damilo, Cesar, Peček, Sancin, Li- pah, Kralj, Gregorin, Drenovec in dru- gi. Ta moderni češki komad je imel v Ljiubljiani vsled prvovrstne režije in posrečene zasedbe neobičajen uspeh in je napravil na gledalce gtobok utis. Opozarjanio, da po dolgom času zopet nastopata poleg drug.in priljublijena ljubljanska umetnika ga. .Sariiceva in g. Liivar ter nestor slovenskih igralcev g. ttanilo. Ker bo ta predstava brez- dvomno prvovrsten užitek, je pricako- vati., da bo gtedališče bolj obiskano kot je bilo v torek. Vstopnice se dobe v predprodaji'. Gledalisce bo zakrnjeno. Okoliški obc. odbor. Celje, 22. oktobra. Sitnöci se je vršila rzredna seja okoliškega občinskega sveta, namenje- na noveinu občinskemu proračunu. Župan g. Glktšek je otvoril sejo ob 19.30 z zamudo pol ure. Na,vzocih je i bilo 27 ol)č. odbornikov. Namesto obc. odb. g. Zal'oznika, ki je vsled preselii- ve odložil «voj niandat, je bil poklican v obc. svet g. Jakob Gajsek, posestnilt in gostilnitčar. Po ci'tanjii zapisnika zadmje sejo je vprašal obč. odb. Petschucli žujmna, zakaj ni bila ponovno sklicana sej-a fi- nančnega odseka. Župan mu je pojas- nil, da so se obč. odborniki na zadnji plenarni seji, ki je postala nesklepčna, dogovoril'i, da se bo vršila prihodnja seja V'cetrtek 21. t. m. Sprejet je bil nato predlog obč. odb. Plankar ja (soc), da se obč. seja za nekaj časa prekine in da se med tem še enkrat se- stame fiinanciii odsek, ki naj pretresa moznost spremembe proračuna. Odmor je trajal eno uro. Po zo- petni otvoritvi obč. seje je župan spo- ročil. da je bil namesto obč. odb. Baeb- lerja izvoljen za predsednika fiiianč- nega odseka obič. odb. Miihielčič, za podpredsednika pa obč. odb. Fazarimc. Finančni odsek ni mogel spremeniti nobene proračunske postavke; znižal je samo prvotno dolocen.o 357-odstotno doklado na vino na 300 odstotkov. Ob- činski odbor si je v princiipu osvojil predlog socijali'sticnega kluba, naj se uvede davek na stanovanjske prostore, denar pa naj se porabi za zidanje ce- neniih staniovanjskiih hi.. Oböinski proračun za leto 1927, predvideva 168.000 Din dohodkov (brez doklad) in 901.100 Din izdatkov. Najivečja postavka med iadatki je na- menjena za amortizacijo posojila za novo osnovno solo im znaša za piTo leto 495.795.48 Dim. Primanjkljaj 733.100 Din se bo kril z obč. doklada- mi na vse direktne davke razen hišne najmarine, ki se poviša od 300 na 450 odstotkov, in z dokfado na vino, ki se povisa od 260 na 300 odstotkov. Pro- račun je bil sprejet od točke do tocke» j predlog za kritje priwanjkljaja pa z 18 proti 4 glasovom. Oböinski odbor- nik Petschuch se je izjavil proti pro- riičumu in predlagal spremembe, ni pa iznesel niti enega stvarnega predloga. Gostilničarjem se radi vsušehja vima v sodih popusti pet odstotkov vimske do- klade za 100 titrov vina. Predlog obč. odb. Šlandra, naj bi se v svrho kritja primanjkljaja v proračunu uvedel na- jemninßki novčič, je bil odklonjen. Slučajnosti. ObčLni Frankolovo se je dovolila obnoviitev žiiv-inski-h in kra- t* Ste v. 119. »N OVA :j) QBA« ___Stran 3. marskili sejmov, Končno je še obč. od- bor odobril obracun občinske blagajne za 3.. oeitrtfetje 1926, nakar je župau ob 22.30 zaklj,učil sejo. — rp -r Violinski koncert Saše Popova v Celju. Koncertna posredovalnica Glasbene ,. Matice v Celju je otvorila letošnjo ¦ sezijo s krepko umetniško osebnos.tjo. , Violinski virtuoz g. Saša Popov, pro- fesor na konservatoriju v Sofiji, je umetnik, ki ima v svoji igri le malo vrstnikov in tekmecev. Njegova umet- nost je zmagovita, tako da posluSalca na mah pridobi in ga vklene z ne- vzdržno siio v svoje spone. Kantilena mu je mehka, da sega v dušo, iz gosli pa mu vro, kipijo in se deobijo biserni toni. Vsakogar mora osupniti njegova nenädkriljiva tehnika, tako da komaj sled's igri. Vsak prijem na goslih je čisto zlato. Brahmsova a-dur sonata, jeskladba, ki gre za splošnim glasbenim učinkom in daje klavirskemu partu večjo vlogo nego violinskemu. G. Popov pa nam jo je podal s svojim izvajanjem in z interpretacijo tako muzikalno dovršeno, da je bila ta toČka izmed najlepših vsega koncertnega vsporeda. lzvajal jo je do največje eksaktnonsti in dovrše- nosti. Pri pianissimih v andante tran- quillo stavku pa si človek niti dihati ne upa. — Vso grandiozno tehniko nam je mojster Popov pokazal v E. Chausonovem «Poemu», ki mu je sle- dilo viharno odobravanie. Klavirske solo točke je izpolnil pianist g. Fred Grone, ki je bil tudi ves čas zelo diskreten spremljevalec na klavirju. Lepo in smiselno je za- igral Jos. Marx ov «Preludij» nakar so sledite Schulz Evler-jeva arabeska na temo Straussovega valčka «Na lepi modri Donavi.» Priznati moramo, da je bilo podajanje ritmično in tehnično prav dobro, smo pa mnenja, da valčki, če tudi v taki obdelavi, nikakor ne spadajo na tako seriozen koncert. Se- veda je žel g. Fred Grone dolgo tra- jajoče ploskanie, k ponovitvi pavendar ni prišlo. — Po odmoru se je program toliko izpremenil, da je izva;al g. Popov namesto Glazunovega koncerta, Respighijev gregorijanski koncert. Kom- pozicija je moderne smeri in je bila vsekakor najzanimivejša točka koncerta. Skladba je tehnično, dinamično in rit- mično zelo težka iz zahteva popotnega umetnika. G. Popov jo je mojstersko podal, da si bi bil lahko v začetnetn stavku tempo malo počasnejši. Škoda je tudi, da nismo čuli kndence, ki tvori prehod od prvega k drugemu stavku. — M. de Falejeva «Yota» bi se dala po svojem značaju vsporediti s Poemom in je g. Popov pokazal, da posebno ljubi vratolomno tehniko. Zanimanje je vzbudila Vladigerova rapsodija «Vardar», zložena po bolgar- skih narodnth motivih, ki jo je odigral temperamentno in globoko občuteno.— Ako je narodna glasba izraz narodne duše, potem je pač od nas do Vardarja toliko, kakorjz Bolgarije do Vardarja. Po dovršenem koncertnem vsporedu ni hotelo občinstvo s sedežev in je dodal umetnik Se Debussy-jevi skladbi «En bateau» in valček. Po daljšem odmoru smo imeli zopet prvovrsten glasben užitek, ki si jih y tekpči seziji želimo še veČ, saj je ta koncert dokazal, da ima naše mesto ninogo hvaležnega in zrelega koncertnega občinstva in bi se ga morda našlo še kaj več. — in — Solcolsfvo. 0TVORITVE NOTRANJIH PRO-. STOROV" »SOKOL. DOMA« V LJU- TOMERU dne. 10. t. m. se je udeiežilo Sokol. drustvo -v GeHjiu po veččlanski deputaciji ä društvenim praporom. —- Udeležba »Geljskega Sokola« pri tej priredit.vi je bil'a predwsem pomcmbna' zato, kersje bil prapor»Celjskega So- kola« prvi iznied sokolskih prapomv, ki je zaviihral ob ustanovitvi »Ljiito- merskega Sokola« v. nekdaj nemsku- tarskem.Ljutomeru. Otvoriitvene slav- nostise je udeležil tudi JSS po bratu Smertniku. S0K0LSKT PEVSKI KR0ŽEK se.osnuje pri Sokolskem društvu v Ge- lju in prične v. kratkem z vajami pod vodstvom br. Kovaca. Ponovmo se je pokazalo, kako zel*o bi potreboval »Celjski Sokol« tak krožek, ki bo sedaj i lah'ko mnogo pripomogel k družahnosti j in bratskemu obpevanjiu med celjskimi 1 sokoli. > ¦ ¦¦<: : • "¦' ¦'},';" NAGÖV0IÜ 0 OSNOVNIH POJ- MIH SÖKOLSTVA še bodo vrsili red- nq.pri.yseh oddellgh v.telovadnici, po- sebno še pri elanih, kjer jcobisk pri r tolovattbi dosegel* casino Mevilo in je med temi člani veliiko novin.cev. Dplž- nost v*;eli bratov'in sester jo, da sedaj redno priJiajajo v telovadnico, da jim bo dana prilidca spoznati, da nain je te-lovadba le sredstvo V doseffo velikega nam nairaena. AKADEMIJA »CELJSKEGA SO- KOLA« se bo vršila 30. nowm-bra 1926 ob 20. uri'v Mestnem ¦gledališču v pro- sfevo praznika Ujedinjenja. Spored ob- javimo v kratkem. SOKOLSKI STARIŠI, POŠILJAJ- TE REDNO SVOJO DECO k sokolskL telovadbi, bratje in sestre, drzite d'iisci- pliiiio im prihajajte točno v telovadnico! Pred sodnikii Zdravo! Jaz sem Joža Belc, tape- tanski pomočnrk v Za'grt'bu, star 30 let. Ker so me v Zagrebu že večkrat kazno- vali radi predolgih prstov, so me iz- gnali, iiz mesta. Jaz vendax ne morem nič za to, da uide moja roka tako rada v tuj žep in da se mojih prstov vse rado prime. Že nad 8 let sem presedel radi tega v ječi in &em trdno skfenil, da1 se poboljišam. — Lepo od Vas, da ste to sklenili. Sedaj mini povejle, za- kaji ste ponaredili potni list za Prago uz Lj;ubiice Kovačevič na Lj'ubomir Ko- vačevic? A za to, da bi videli vsesokol- skii zlet. Tako, ste dober narodnjak, da ste hoteli biti z našiani brati Sokoli skii'pa'j. Lepo od Vas, pa mMim, da Vas lüso bili prav wsefi. Smo Vas tudi mi malo veseli in želimo, da bi1 ostali kar lepo d'onia doli na Hrvaskem. Za enkrat pojdete za 13 mesecev v Mari- bor. potem pa v prisilno delavnico. * France sem, doina iz Boštanja, v Trbovljcth pa delam, kar mi pa te vča- si diši, saij; se pride laMo tudi drugače do denarja. Trgovci namreč zelo radi, prodajo na bukvke, saano ee ianas slu- žbo. Ker je ravno nisem imel.— go- spodje, bom vse od kraja povedal — sem šel h Korinsku in ga nalagal, da jo i.mam.; pa še kakšno, še pros'to sia- novaiije na Toreziji. Ua je bolj držalo, sem hodil v Trbovlje vedno od te strani. tudi h/čerka je šla od te strani. Pra.vi- te, ce nisem imel denarja? Seveda ne, ko sem pa porodnino in bolnino še isti dan zapil. Da sem bil že veckrat radi enake zadeve kaznovan? Go^podje, ča- kajo naj, da povem. Nečejo? Pa me mi- lostno obsodiite, saj ve.ste, da iniam oti'oke. En mesec pra-vijo? Hvala lepa, sem več pricakoval. Joza, 50 let ste stari im bi.morali vedeti, da ni pri nas take prostostii ka- kor v Aineriki. Kar z nožem ste hoteli pehniti žvipana.; saj Vam vendar ni 'nie storil*. Ste rekli, da mora bitj smrt. Cegava pa? Ja, sedaj se ne sponitnja.te vec, ker ste bill pijani. Z Gerlovičem da sta govoriJa. samo o komisjonu? Ja, ja, domov bi šli k zend;; bi bil boljši ko- liiisjon. Vam ne bi' bilo treba sem ho- ditii. Za enkrat Vain verjamemo, da ste bili od pijače zmesftai in Vas ne bomo kaznovaJi, drugič pa pustite litre pri mii'u'in držite jezik za zobmi. Ste raz- umeli? Z Boigoni! Väs je pa cela kompanija! Vi trije, ki ste imeri večje šarže, se ysedite bolj zadaj,'p_ridete zadnji na vrsto! Poslu- šajie obtožbo In. resnico goyorite; bo kazen milej'sa,! Torej, leta 1918. dne 3. novembra ste se zbrali v tolpo in vdrli v zidanicb Ivana Gota v Skalcah. V sobi na peči je ležala viničarka, katero ste z grožnjami, da jo vstrelite, prisUili, da je bil'a tilio. Iz kleti ste zvaliJi dva soda vina, jiabrali kuhinjsko posodo iai-stek'kvnicd. Pobrali ste tudi vwe pe- . riilo, obleko, ziiyila iaijedilno orodje ter bdpfeljäir vse1 nä" vozii; v katerega ste v])i'egli viničarkino kravo. ŽelezničaT- ja,ki je prisel mimo, ste obst relili. Kaj va:m je vendär v glavo padlo? Kaj je bilo? »Ereiiheit«? A tako, vi md&lirte, da ker je bil prewat, ste smeli ropati po lastni volji, kolikor se vain je zljubilo. Kaj pa, ce bi kdo' k vam prises v ime- nu svobode iin vam vse pobral. Sedaj pa liLolciie, kaj ne?" In Vi Ivan, še si- | nancar ste bili, pa greste kaj takega de- lat. Sreča vaša, da je preteklo že toliko let in da so bili takrat res izjemni casi, :-9 - v:, ¦;;' drugace bi vas vse salamensko zašili. Ker yäs pä ne moremo pxnstiiti popol- noBiä brez. kazni, boste prišili vsi za tri tedne k nam. Bo tudi »Freiheiit« ob vodi in i'uci po dnevu. Vi trije, ki ste , inieli vecjo šaržo, boste pa za dya ted- | na- dajje uzivajli iiaše dobrote. Vsi sku- pa'j ni'orate plačati Cotu 3O(K1 dinarjev odškodnine. Ste lahko zadovoljrii. In priidite, ko dobite liwstek bel. * Vi, Matija iz Šmartnega, ste pa grd človek. Vas opisujejo, da radi pi^ jete in razgrajate. Ste bili že večkrat kaznovani radi takih stvari. Veste, Ma- tija, tako grdo preklinjati Boga in ma- ter božjiCi ni samo greh, ainpak je tudi kaznjiiao dejanjie. Paragraf 122 A je «elo-h'ud in pravi, da boste mora si priti' k nam na tlako za en mesec. Pobblj- šajte se, ce ne, boste prišli tj«a,vk|er_ je jok in stok in škriipanje z zobtni. Ljudska prosveta. 1 GLEDALIŠKA UNIVERZA V RUSlJI. Sovjetska vlada v Moskvi se že daljie čaisa bavi z načrtom ustano- viti univerzo za gledališko umetnost. Potrebo lustanoviti tak zavod motiivi- raj'O s tern, da je dandanes, ko je gle- dališka tehnika na višku, treba dviigni- tit tiuli ni^o igraLske umetnosti. Resna izobrazba igralca je nujna stvar. Uni- verai bo ianela tri oddelke: organiiza- toričnougCKS.podars.kega, kjier se bodo slušatelji seznairjafi z upravniani za- devarni; v tern oddelku se bodo izobra- ževali kandidati za gledališke ra.vna- telje. Reaisersko-instruktorska fakul- teta bo.usposabljiala slušatelje za reži- j.o, pedagoški oddel'ek pa bo skrbel za iizobraizbo odrskega narascaja;. Reai- serska fakulteta bo imela dva oddelka, drama-tskega in glasbenega. Gledališko iiniLverzo bodo smeli poliajati samo ab- solventi gledalieke srednje sole. 1 PRAŠKA UNIVERZA KOT SLOVANSKA UNIVERZA. Od letoš- nje-ga zimskega semestra je pražka univerza edina uniiverza na saTetu, ki ima stolice za vse slovanske jezike. Le- tas začne na novo predavati prof. dr. Kolena o zgodovini ukraiinske knjižov- • rioslfi, s čimer se bo popolnoma sklenila vrsta slovanskih jiezikov na glavnem c'eskenn vseučifiišču. 0 ruski li'teraturi pred.avata poleg prof. PolLvke tudi pro- fessor Francev in Ljaickij, o poljski pre- davä prof. Szyjkowski, o juigoslovenski prof. Murko, o slovenski Skrbinšek, o hiižiško-srbski pa dr. Pata poleg lek- torja dr. Krječmara. Tako je praška univerza postala z letošnjiiim letoin pra- va slovanska uniiverza.. 1 MANJŠINSKI INSTITUT NA DUNAJSKI UNIVERZI. V dohi, ko ne morejo ljubljanski visokošolci pTo- :,spevatii s '-svojo podruzn.ico »Jugoslo- venske Matice« in ko je zanimanje vse-1 učLlišonikov ,s])loli za narod-no-obra.inb- no d!elo-;m.m.imalno, ne bo odvee, če s par bescdami omenimo vse druga.cvno- agilnost njihovih kol'egov na dunajski univerzi. Tarn je iistanovila juridična faikulteta popolnoma v svojem delo- krogu manjšinski seminar, ki ga vodi prof. Winkler. V seminarju skušajo podäiti sicer objektivno stanje v>seh na- rodnih manjšin, toda popolnoinä na- ravno in razumljivo je, da je svrha in cilj soiiiimarja predvsem proučevanje neinskih manjšin v inozemstvu. Semi- nar, ki ima znathe finančne vire na razpolago, prireja predavanja in "rftz- stave, Hi jih poseča publika. Vsakemu studentu na Dimajiii je tudi znattCJ, da si more pridobiiti cast in nasTöV ^l6k-*v torja: z \ disertacijo o manjšinskem'' vprašanjn. Menda ni naroda v Evfö-^ pi, ki bi-iinel' razmeronm toliike kose • svojega telesa izven mej svoje matice kakor naš. In pri vsem teni je nasai akadeanska mladina tako cudovito1 hladna pri zanimanjru za te probleme! GospodartfvOn g ÖDLIK0VANJE NAŠIH TVRDK. Medn,arodna razstava v Rimu je odli- koval'a sledeče tvrdke: Ivan Adamite, tovarna vrvi v Ljubljana z zlato me- daljö in grboin velike casti; Franc I)o- linar, parna pekarna v Ljubljani, z zlAito medaljo im z grbom velike casti; J. Noivotny, tovarna biškotov in slašči- čania v Ljubsjani, z zla,to medaljo in križein velike nagrade; Miroslav Ur- ! bavs, izdelovaiec pristnih kranjskih klo- bas, z zlato meda:ljo in s križem vcliko na'grade ter BesterLn »Helios«, fotogr. atelje, Ljubljana, z zlalo medaJ'jo in s Za snazenje športnih joplčeu, plefenin in volnencga perila sploh ni boljšega sredstoa kakorje „Persil". Biti pa mora pravi „Persil". raztopina mora biti mhdna ter po navodi/u praoilno pripraoljena* in upo- rabljena. * Za oofneno perllo vzami 1/s od Ptr- siloue nmožine. katero rabiŠ za bclo uerllo, to je razano jedilno zlico na 3 litre vode. kri^em velike nagrade. Zdi se, da tvrd- ke.:.iz,ven Ljiubljane sploh ne razstav- ijaj'O.. g VPRAŠANJE JADRANSKI ŽE- LEZNICE. Zdi se, da bo ponudba skupine nasih iizseljencev iz Južne Amerike za zgradbo jadranske proge Beograd—Sarajevo—Split odklonjena, ker nočejo gotovi krogi imeti progo na Kot or, dasi bi ta imela manj izgledov na skorajšnjo rentabifnost. V promet- nem mimistrstvu se je sestaviila komi- sija, ki ima proučiti vse zasebne po- nudbe za zgradbe raznih prog. Za se- daj se v prometnem ministrstru naha- ja poleg ponudbe za progo Beograid— Sarajevo—Split še ponudba zastopni- ka nekega tujega konzorciija v Beogra- du Mac Daniela za zgradbo proge Kra- ljevo—Kosovska Mitrovica. Kakor se trdi, je za Mac Danielom podjetjo »Da- nica«, odnosno dunajska tvrdka Re- lan und Neffe, ki je glavni delničar tehničnega pod jet ja »Damica« in ki je predložila ponudbo za zgradbo pan- čevskega mostu. Kar se tiče gradbe ja- dranske proge po dolimi Driini na Boko Kotorsko, je podoba, da sg namerava napraviiti aranzman z Bl'airovo skupi- no, ki je bila predvidela gradbo te pro- ge, in sicer na ta način, da bi Mac Da- niel, odnosno skupima, ki jo on zasto- pa, pristopila k Blairovi skupini. Pa- javlja se tudi misel, da bi se zgradila unska proga, ki je kratka, a bi vezalai Split in Šibeniik z Beogradom mnogo bolje kakor po liški zel'eznici Sif*oin domovine. S 30. OKTOBER V N-AŠIH ŠO- LAH. Minitstr.stvo prosvete je odredilo, da se dne 30. oktobra letos po vseh os- novtnih in srednjiili šolah vr&e pvedava- njia o za.sluzn.iih možeh, katerih posnirt- ni ostanki se omenjenega dne iz ino- zemstva preneso v domovino. s ZANIMIVA Š0LSKA STATI- STIKA. Glasom statistike,. izdelanö zadnji čas v prosvetnem miniistrstvti, je v Srbijii, Južni Srbiji, Clrni gori In. Voj'.vodi-ni celokupno 3907 osnovnih šol, na katerih je namoščenih 9321 učirtesjiev in učiteljic. Od teh učiteljev je 8179 s polno kvalifikacijo, 528 brez uci'teljiske mature in 619 dnevniearjev. š ANGLEŠKI JEZIK NA NAŠIH TRGOVSKIH ŠDLAH. Beograjska in- dustrijska zbornica je v sporazumu s trgovsko zbornico in cenlralb indu- strijiskidi korporacij sklonila, "d'elovati na to, da se v. vseh naših trgovskih šo- lah uvede angleški jezik kot obligateji predmet. š NEMŠKI UNIVERZITETNI PROFESOR 0 NAŠI NARODNT PES- MlAProfesor univerze v Bonnu dr. Karl Götz je predaval te dni v Zagre- bu, še preje pa v Beogradu o rjuhezen- skih motivih jaigoslovenske narodne pesmi. Podtal je lepo in točno analiza jugoslovenske psihe ter podčrtal viii- ne, ki ločijio jiigoslovensko narodno pesein od narodnih pesmi drugih na- rodov. Učenjtak pripravlja svoja znan- stven+i nogranja za natis in njegovo obširno delo o ju^oslovenski naTodini pesmi bo kinai'u v knjigarnah na- prodaj. Š PRENOS ZEMSKIH OSTAN- j KOV ZA NAROD ZASLUŽNIII M0Ž ! V DOMOVINO. V Pa.riz je odpotovala 1 pod vodstvom general a g. Gjure Lazi- ča delegacija naše države, ki bo spre- Straii 4. »NOVA DOHA* Stp>-, 1 19. niila VL Francije posmrtne oslanke na- šiJi vi'li'ka.uov i>n zaslužnih nioz vojivo- de Radiomira Putnika, bivsega pred- sednika Narodne skupščinre Andre Ni- količa in nasega rojaka Mihaela Voe- njaka v doinovino. Truplo pokojnega Vosnjiaka se pripelje v Ljubljano kon- cem tega meseca, nakar ga odpeljejo v St. Itj pri Velenjfu, kjer bo slovesen pogret). š ZIMSKA OBLEKA ZA PO&TNE USLUŽBENCE. Ministrstvo poste in brzojava j.e ppštni.m direkcijani dovo- lilo potrebne kredite za nabavo zimske obleke ter kožuiiov za delavce na tele- grafičnih in telefonskih linijwh. s STANJE NASE T1IGOVSKE M0RNAR1CE. Po start iistieni-h podat- kili di'rekcije poniorskega prometa je na.sa trgovska mornariica kon.cem lan- skega lota iuiiebi 10.578 ladi'j, bark in čolnov na jadra i'n vasl'a v skmpni to- naži 28.958 ton ter 25.705 posadkje. Parobrodov je bilo koncom decembra 1925 skupa.j 147 s tonažo 97.597 ton ler 11.^53 mož posadke. Na dolgo plovHbo odpade 37 parubrodov s skii'pno tona- zo 81.059 ton. š IZPLACTLO HONORARJEV PR0FES0.1UEM. M "nistrstvo prosvete je v zadnjiGin easn zbralo račune o ne- izplačaiiiih honorarj'ih za prekoštevilnc lire do septeimbra t. I. ter bo, cim ngo- tovi; pravilnost računov im dožene celo- kupno vsoto dolžnib lionorarjev, od fi- lianenega minislrstva, zabtevafo po- trebni krediit za i&placilo ten honor ar-- jev. s NOV UPRAVNIK LUKE NA SUŠAKU. Z ukazom prometnaga mi- ni'strstva jo b:^o te dni imenovanih več upravmikov naših morskih pristanišc. Na Sušaku je imenovan za upravnika p\ Albin Goligoj. š TJRADNIŠKE LEGITIMAGIJE ZA DUHOVNIKE. Pronietni minister je ocU'edil, da morejo vporabljaii du- hovniki isto vozno ugodnost v izmeri 50% popuista, kakor ostali državni uslnžbenci, to pa le oni duliovniki, ki prejemajo drzavno draginjsko doklado. 5 SMRT MAJORJA NIKOLE VU- LIČ-VUClNA. To dni je premiwul v visoki starosti 84 let eden najistarejših meščanov Beograda in najslavnejših ofi'cirjev srbske vojßke, častni major Niikola Viijiic-Vučki, čigar junaška de- la so zal>eležena zlasti i>z onih dob, ko se je prieelo veliko in uspešno delo na- rodnoga osvobojeiija in ujedinjenja. V zadnjih vojnab pa je polkovnik daro- val na žrtvenik domovine dva si'na — ofitirja. š LADJA DVIGNJENA IZ M0R- SKE GLOBINE. Kakor snio bili svoje- dobno poroča.li, je v Wizini Komize v Dalmaciji vihar prevrnil luk&usno lad- jo >Ti'taniijia«, ki se je na meslu poto- pila. Ukreni;lo se je vsc potrebno, da se ladja dvigne z morskih tal, kar se ?e te dni končno posrecilo. Ladja je dvig- njena cela in je bila odpravl*jena v Split na popravilo. k UNTTOR M IRAN JE DLTA I\ 0V. Ravnatelji l>eograj!skih srednjiih šol so imeli te dni konferenco, na kateri so razpravljali o n.niformiiranjai diiaštva srednjih sol', s tieiner bi bila omogoee- na boijša kontrola učencev izven solo. Prosveln.o niLnistrstvo je ta predlog sprejelo i:n bo v kratkem izdalo toza- devni odlok, ki se bo nanasal na vse srednje sole v drža.vi. Ali bo predpisa- na posebna obi oka ali samo primer« o pokrwal'o (co|)ii"e). so ni dnkwVno. Š USTANOVITEV NOVIH ME- TE0R.OLOŠKII[ POSTAJ. Kakor jav- ljajiO VL Beograda je vlada od finanč- uega minißtrsiva zahtevala večji kredit za ustajiovitev in opremo meteorolo- škjJi pQstaj po doloceiiiem načrtu. Pro- jektirane nove meteorološke postaje so potrebne z ozirom na razvoj naše avi- jatiike in na smor naših zra,čniib linij. š JUGOSLOVEN CLAN AKADE- MIJE UMETNOSTI V FIRENGI. — Akadernski slikar Milj.utin P. Mihaj- lovu; je iavoljen za j'odne/ga, član.a Aka- dGniije umetnostj, v Firenci. Od Jugo- sfovenov je bil clan te Akademije doslej le kipar Mestrovic". Š DAN PO 24 UR ZA VSO EVRO- PO. Kakor javljajo i« Berlin a je nied- naro(Jni kongres za vozne rede sklenil uvesti v vsej Evropi s 1. ma.jem 1927 stir Lind vajsetii mi čas. Š GASILSKA SLAVNOST V ŽAL- CU. Mimolo nedeljio se je vršila v Žalcu \ gasilska slavnost, ki jo je priredilo do- ; mace gasiTno dništvo o pr'nliki. blago- slovitve nove motorne brizgalne. Ob tej priliki se je vršil dopoldne vaditelj- ski tPt-aj Gasilske župe žalske na dvo- rižčn občinske liiše i>red ni.oštveno sobo članov prostovoljnega gasilnega dru- štva v Zalcu. Na tem tečaju so preda- yati gg.: župni načelnik Gologranc in žiipni prisednük Venigust i.z Celja, Še- tar iiz Št. Pavla in dr. Jost i:Z Žalca. Na dnevnem redu je bila orgamizaeija, redovne va]e, polaganje iin konservk'a- nje cevi, prva pomoč, reševalno delo. .signali in re.ševalne priprave. Biila so aktualna vprasanja, kojim so slediti iDJiQgi delegati šestintridesetili društev z vulikiun zanknanjem. Po skupnem kosiilu župnih delegatov v gostMni gasp. Fra.n.a lJikla je prlredila želczničarska godba iiz (^elja na trgu promenadni koncert, ob pol štirMi pa se je vrsiJ'o pred občinsko bišo blagoslovljenje no- ve inotorne brizgalne, koji. ji kumovala gospa Nada Hrasoviceva. Po konča- nem cerkveneni obredu, ki ga je imel duh. svet. c. g. Veternik, je le-ta govoril o pomenu gasilstva. Domači župan g. Vabiic je pozdravil goste in gasilce v imorui ti'ske oJjčine, povdarjal' važnost. gavsiJske orga.niizaciije ter se spominjal najiboljisega organizatorja gasilstva, preminulega g. dr. Rihard Bergmaiia. V mrienu gasilske župe ju govoril nje padpredstvdnik g. Yenguwt iz Celja:. — Nato so je foriniral in ]3omaknil spre- vod z železničarsko godbo na celu. IJdcl'ezilo se ga je 40 gaßiilcev. Po spre- vodu je bila na dvorišru bivse pivo- varne kratka vaja z motorno brizgal- no, ki je iz dveh cevi izborno delovala. Nato se je vrsila v vseh prostorih bivs\j kaliilnice žalske pLvovarne ljudska ve- selica. š NEDELJSKI POCMTKK. .Mini- strstvo za soeijalno polUiko je razpo- slalo vseni velikim županom okrožnico, v kateri zaliteva minister od velikih županov, da ukrenejo iiajisli'ozje od- redbe, da se izvrsujejo zakanski prod- pLsi o nedeljskein počitku. Na mi/ni.str- stvo za soeijalno politi'ko so zadnji čas prišle mnagoštevilne pritozbe od de- lavskib organizaciij in korporacij, ka- kor tutli od trgpyskill in obi'lniii zbor- niic. ^ SKAVTIZPM NA ŠO^AH ZO- PET D0V0LJEN! Župa skavtov za Slovenijo je prejela od svojega gliKyne- ga stana obvestilo, da je miinistrstvo prosvete s svoj'im odlokom S. N. br. 12.151 z dne 12. oktobra 1926 dovoli- lo, da sinejo skavtske župe in njiiii podrejeni stegi zopet zapoceti svoje vz- gojno delo mod solsjco mladiino. š CENTHALNA ČARINSKA BLA- GAJNA V MARIBORIT UKINJENA. Financ-iii minister je odrediii', da so centralna cariirstta blagajna v Mari- bor u s 1. novennbroim nkine, kstotako tudi kolegij pri omenjeni blagajni;. Vsi posli maribot'ske' centralne carinske blagajne se preneso na bhigajno ljub- lj.ajiske ca rinarn ice. Š NEZGOPA NA MANEYRIH. Pretekle dneve se je pripeti'la pri vo- jaškiih manevrib nesreca, ki> pa k sreci ni imefa hujših posledic. Nekemu pod- poroeniku je pri pregledovanju muni- cije eksplodirala v rokah petarda, ko jo j,e ravno položil na tla. Petarda je precej moeno oj)ekla des no roko pod- poroenika. Š MUMIJA GR0FA HADIKA. Iz Dolnje Lendave porocajo, da mumija grofa Mihala Hadika, ni biüa ukrade- liji, marvBČ da mirno počiva v kapelici sv. Trpjici1 in čuva narod prekiunrsk.'. Tozadevne alarmantne vesti, ki so se širjle ppkaj dni, sp se izkazale za ne- psnovane, kar je sedaj tudi nradno ugotovljeno. Š OPAvSEN P0ŽAR. V škednju posestnika Murkovica v Gezanjevcib ppi Ljiatomeru je te dni izbruhn-il po- žar. Na pompß je pribitelo 7 pozarnih bramb, katerim se je posrejčHp rešiti vso ži.vimo in ohrapiiti staTiovanjsko bi- SQ tev spse4na poslopja. Uniceni pa so vsi gospodarski pridelki in ima lastnik volika.nsko skodo. Tekom dveh tednov je v toj vasi že tretjič gorelo im je toroj uleniioljen sum, da jß ogenj podtaknila ¦ zlobna roka. V nevarnosti je bil'a vsa vas, ker je gorelo sredi vasi. š PRTJET GOLJUF. Svoječasno smo poročali, da so v Maribotui ogo- Ij.ufali neznani moški dve trafiki za vecj'O vsoto denarja oziroma kolekov ter znamk i>n da so bili prijeti v Solno- gradu noki vlomilci, ki so na sumu, da ! so izvrsili goljufije v Mariboru. Na ; podsagi slik se je konstatiralo, da je bil res eden prijetih, Karl SpLoss. oni, ki je ogoljufal dve mariborski trafiki za velike zneske. Sedaj poizveduje še po- licija, pod kakšnim i-menom je Spiess bival po mariborski h hot ei ib. ; iš »1TO« pasta za zobe — najbolja. ' Š itEVMATIZEM. (Zabvalna iz- java.) Spoštovani gospod doktor! Le- j tos meseca junija sein dobil dve ste- kl'enici leka proti revma.tiamu »Radio Balsamika«, ki ste mi ga na mojo za- ! htovo poslali; emo sem dal mojemu to- varišu. Dosežen je zelo dol>er uspeli — sedaj se počuOm zelo dobro, iistotako moj tovariš. Zato Vas prosim, da mi pošljete še pet steklenic, ker imam tö- varise, ki trpe na revmatiizmu, pa tu- di sam hočem še nastaviiti z zdravlje- njem. Spostljivp Vas ppzdraivlja Peter Mladenovic, podnarednik, 33. granič- na četa, KrLva Pai'a.nka (Macedonija), 11. dec. 1925. — Lek »Radip Balsami- ka« JzdeLuje, prodaja in razpošilja po povzelju laboratorij Radio Balsamika dr. I. i M. Ralüejev, Beograd, Kosov- ska ul. 43, pritllčje 0. r NUMERUS CLAUSUS ZA DU- HOVNIKE V MEH1KI. Prodsednik niehikaiiske republike general Cal'les je predložii kongresu zakonski naert, .ki predndeva toeno omej*itev števila duiiovnikav i'aznih ver v Mehiki. š 1JRV1 8 PO ME NIK GR0FU TISZ1 so odkrili v nedeljo v Debreczi- nu. Slavnosti so prisostvovaü tudi dr- žavni upravitelj Horthy in več mini- strov. r 15 ZVEZANIH DEKLIG NA DNU PARN1KA. V Galacu so odkrili na dnu parmika »Ismaole« 15 zveza- nili doklic, ki so sl'e na Ptriljentalski trg z iK'linii sužnjaiiii. Bi!le so slovaske in madjarske dcklice, ki so jiiih zvabi'li v mreže in prodali kupcevalci z dekleti. j- JUŽN0T1R0LSKI NEMGI BO- DO MORALI ITALIJANIZIRATI öVOJE P1Ü1MKE. Glede tega fašisli že dolgo pritiiskajo na otblasti, vendar pa dosi'ej še ni biil iztlan strikten ukaz. Državni naineščenci pa so d ob ili okrož- liiico, da naj prostovoljno poitalijan- cijio svoje prihnke. l^ašisti bodo žo pre- skrljeli, da se bo to »pravilno« tolma- cilo: če ne bo Koffer postal Offino, ga bodo \rgli w. službe. Nedvonuio je, da bodo tudi naše priiniorske rojake »asre,- čili« s to histeriijio »dvatksočletne kul- tui'e«. r KRIM V NEVARNOSTL Mo- skovski oasopisi poroca'jiO, da pi'eti vRii/skem domn.«. General Wrangel, ki i se je trajmo naselil v Bruxelfe.su, se je pri tej priliki poslovi-1 od svojkh bivših ofirl ziatem < ngelu". I Svir„ i vrstnh «vdba šra el. , I Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta. I Zelo dobra kuhinja. Domače peči-ne I in prekajene klobase. Dobra vina in I pivo. Specialiteta: Zelo fini pekrčan. I Prjjazno vabi I Luiza Savpdnik, gostilmčaika. Za y^e svet© dobite nagrobne uence ii> t.r>a>6«e xa. vence v največji izberi od najnižie cene nav- zgor in vse žalne predmete v I. 1892. ustanovljeni modni in manufakturni trjjovini »Pri čebeh« 2—1 Fr.HafbeutZ,CElJBjrBljaFetraF.3. Stev. 11Q. »NOVA DQBA« Stran 5. Zvezna tiskarna v Celju lasvršiije vsa v fiskarsko §froko spadajoca delaL so lid no, okusno in najliitreje C ene sLmerne! Propričajte «e sami! Hajmocleriieje urejena knjigoveznica Kriätof Kolninb in Amerika. Najnovejše »naiistvene raziskave bodo najbrže docela razbliniile glorijo Kristofa Koluinba. Sicer bo vedno ve- ljalo dejistvo, da se je po njegovi poti v Ameritko zaicelo uspešno prodiranje Evropejcev v Ameriko, ki je imelo ve- lik vpliv na evrapske razmere, ali trd- no clrži tudi drugo de.jst.vo, da so bill Evroijejei že daivno pred Kolumboin 11 a ameriskih tleli. Nedavmo se je posrečilo nekemu norve.ško-ameriškemu učenjaku raz- brati v Spokani runasti napis na neki skali. ki zaznamiije, da je že 1. 1010. pri.spei'a tja norvežka ekspedicija, ki je stela 28 rnoških in 8 žensk, ki pa so jo ondotni TncliijVi.nci .skoraj docela ugo- noJjili. Neinški učenjak Richard Hennig pise, da je bila Amerika razen 1. 1010. odkrita že 10-krait pred Krkštofom Ko- luinboni in sLcer: V Ameriko so pri- speli že v starem. veku prebivalci vz- hodno Az\JQ, kar clokaÄiijejo ziiaki Miongolske rase na Indijancih in es- kiiuskih plemenih. 2. V G.—8. stoletjii so se pojaivili v Anieriki irski mornar- ji. 3. Prispefi so v Ameriko spanski Baski. 4. L. 982. je odkrid Ameriko jNoivc« Ari Manson. 5. L. 990. jo je zo- pet odkril Norvež Björn Asbradson. 0. Leta J000 Norvež Leif Eri'cson. 7. Leta 1190. Walezau Madoc. 8. Leta 1325. Norvežan Adalbrand in Thor- ¦\vald. 9. Leta 1380. ribiči iz Ovčjiiih oto- kov in Benečan Zeno in 10. Leta 1472. PortugaJec Gorreal in mornar v dan- ski .sluzbi Scohvus. Rtifciskovalci trde, da so Irci os- novali v Ameriki prvo krščansko dr- žavo Hviitraanennaland, ki je trajala baje tri stotetja. Ni pa dvonia, da so Norvezi prodrlii na obrežje sedanje dfžavc Masaclmssets na poti čez Is- land in Gi'önland, ploveč v smeri na; •ju'g. Skajidinaiv.ske narodne povesti »sagy« pripovedujejo o deželi Vinn- ^and. ki pomeni pokrajino vinogradov, kar &e baje nanaša le na Ameriko. Polna pustolovščin je bila pot Be- ruecami Zonona. Zeno je obiiskal na svoji ladjj Fkndriijo in Anglijo. Mor- .ski viJiar ga je pognal do Ovčjili oto- kov, kjer ga je sprejel v službo neki diiliovnik. Sedaj je Zeno večkrat po- toval do Grönlanda. Ondi se je sezna,- nil z ribicein, ki se je vrnil s 26-letnoga blvunja v deželi, ki leži južno od Grön- landa. Po njegovih navodißn je Zeno krenil na pot in je dosp-el v neznano ¦dezelo, ki je mogia h\H Stimo Amerika. Ameri-ko so poznali že davno pred Kri- štofom kolumbom tudi bretanjiski ri- -biči, si)a drzni in pogumni morjeplav- ci. ki so zahajali v daljno prekocean- sko deželo foviit ribe, niso pa hoteli nikomur iizdati sicer dolge in nepopis- lio trudapolne poti. Ali sie že ^oravnali 2a Nova Dobo 7 Proda se ceä&fna gosfilniška opreina z büjardom, pohištvo in ra^.ne pre- L mičnine. Vilko Kukec, Žalec 1 Pohišfvo elegantno v for mi, najfine^še v kvaliteii, zmei'ito v ceni 10 priporoča Is Martin Stojan misarski mojster, Teharje pri Celju Cenj. damam se najtopleje priporoča 3 modni salon 3 ZLATA MÄRN Celje, Kralja Petra cesta St. 29. Zakonca brez otrok iščeta v mestu ali bližini eno ali dve sobi s kuhinjo. Naslov pove uprava. 2-2 v Sivilje za delo na domu se sprejmejo. »INKRA«, industrija kravat, 3 D. Cerlini&Comp, Celje. 3 Preis iMwk \MM in 12 vseli drngib rndnikou dobavlja in ddstaulja n im o mesta ..._______________inkilici Franjo lost, CELJE, Aleksandroya ul. 4 Sprejme se takoj pehovshi vojenec Matevž Zadravec, pekovski mojster, Teharje pri Celju PLETARNA Martin Babin CELJE, Gosposkct ul. 24. Priporoča pletarske izdclke vseh vrst, sobne in vrtne garniture. Stoli se samo pri meni opletajo. Celjey Narodni dorn. Ure, zlatnina, srebrnina in optika po najnižji konkurenčni ceni. PRVOVRSTNl HONCEHT se vrši vsako soboto innedeljo zvečer od 1/29. ure naprej v i.ütelu „PRI POŠTI" 2 Vstopnina prosta. 4 Za obilen obisk se priporoča Franc Hebeuschegg, hotEh-, celje. Sprejme se hišnica s 15. novembrom 1926. VpraSa se v pi:>arni tvrtJke Z. Krajnc, Cel;e, Cankarjeva ul. 7. Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica priporoča novo dospelo jesensko blago, pri katerem za vsak par čevljev jamči. lzdeluje tudi po meri. Popravila se izvršujejo naj- hitreje. Oddaja tudi na obroke. Čevljarska dclavnica je ustanovljena 1. 1875. Uajenec (piholo) se takoj sprejme. 2 Kolodvorska restavracija, Celje. 1 ' BRIVNICA na Kralja Petra cesti Stev. 27, Celje Dobra in snažna postrežba. Lastnik : Mat. Bukovčan. Za dijake in otroke za striženje polovične cene. Sprejme tudi britve v bruSenje. JSftizanski pomočnih vešč stavbnega in pohi$tvenega mi- zarstva, išČe primerne službe. Cenj. ponudbe na upravo pod značko »M izar«. iBjpONvtiORlQGCR t Ant. Lečnik | urar, juvelir, optik I Celje, Glavni trg I Kupuje zlato in srebro. I i |36-29 Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju javlja tužno vest, da je ravnatelj in učitelj njene gostilničarske sole, gospod Eeno Serajnih ravnatelj deške meščanske Sole v Celju dne 21. oktobra t. 1. v Ljubljani umrl. Vzornemu\ičitelju našega naraščaja bomo ohranili časten spomin- V Celju, 22. oktobra 1926. Stram 6 >NOVA DOBA< Stev. 119. ,v o x Velika izbira na novo |J B 11 M f| p fl M fi Iff došlih najnovejgih MlmfimtirUHlUll Samoprodaja gramofonskih plošč i,VOX"^najnovej3i posnetek, komad Din 40"— pri Fo KOI! iQT^ Celje trgovina z i«račaml In gafanterijo. Dfllmatinskii domain vino nudl v vsakft rnnoztni najceneje tvrdka 50-36 I. ]R. Matkovic, Slo^kskov t*»g X Za obilen obisk se priporoča 50—27 mesarija, delikatesna trgovina ter za jutrko- vahuca JOSIP GORENJAK, Celje, Kralja Petra c. Novo do&lo blacjoponajnižjih cenah. Za moške in ženske plašče in obleke, bar- hent, perilo, 2empere, svitre, volno v vseh barvah, nogavice, rokavice, perje zapodzglav- nike sita za mlinarje in dežne plašče vam nudi manufakturna in modna trgovina so Fr. Karbeutz, Celjef 39 »Pri čebeli«, Kralja Petra c. 3. Gospodinje, pozor! Prtspeli so kozarcl za vkuhavanje sa- dja, zveleDjavo,mesa ltd. Že line svetov- noznane znainke „RKX" Jamil za največjo solldnost, trpežiiost inVztrajnost. Ogled Inpredvajanjebrez- obvezno v vele- trgOYlnl stekla In porcelana 1H. Rauch, Celje, Prešerncua ul. ? Zunanja narocita se izvršujejo najkuJantneje. Josip KOS, Celje, * Ljubljanska cesta 10 Izdelovalnica useihoupstnift moškh, 50 žcnskih in otroštiih čbvIibv. 38 Izdelujc vsakovrstne gornje dele. Vsa v stroko spadajočo popravila po znižani ceni. Postrežba solidna. Podružniai Žalec št. 29. ===== Priporo&a se ===== izdelovalnica in trgovina moškeg» in ženskcga ¦¦......».'' p e r i I a ======= kakor tudi Čipk. Predtiskatija, entlanje na stroj .itd. Najnovejši vzorci na razpolago. 35 Cene konkurenčne. 23 Postrežba točna in solidna. — Zaloga to- vame ženskega peiiia »Leda«, Ljubljana. NL Šribar, C^Bje, Gosposka ul. 27" Elegantni moške pblike In lepi bareti od Din 80 — naprej. Velitea izbira baršunastih klo- bukov v vseh cenah pri 46 Nl»ry Smolniker, modistinja, 16s Celje, palnča Pr»© hrw. štedionlce^ ElEiitrotclinično padjetje KeifQl Florjoiičič i! CeU <-, Csnkarjeua cesta st. Z (poleg davčnega uradaj. InStalacIja elektriinih napravza luč in po- flon, telt-fonov, zvonccv, radio aparatov. Popravljönje elektromotorjev in vsako- vr8tnih električniit aparatov. V zalogi: lestenoi. svetiiko, likalniki, mo- torji, Itevci, žarnice itd. in ves efektro- mntcrijaf. Totna poairežbal Cone nlzket Proračnnl brezplačnol i Dober glas gre v mesta in dežeie, Ter tudi k nam so novice te prispele, Da kupiš manufakturna blago dobro in poceni, V mestu Celju, tarn pri nemški cerkvi Ako nisi bil tarn še osebno, Glej, da zapomnis si za vedno, Da v Celju je mnogo raznih trgovin, A najceneje kupiš edino-ie pri Weil it Celje, Prešernova ul. zraven nemske cerkve. 10 s Pozor! jPoacor! RaVno doslc najmodcrnsjsc oblige datnsHib filc-klobukov V Vseh bsr^Jah 5u~42 od 80 Din naprej« Sprejmejo se popravila po najnižji ceni. Se priporoča Frnnc Cerar, Celje, Gaspasha ul. 8 Lpntan, Celje NOVA DQBAt Štev. 119. Glasbena Alatica v Celju naznanja, da je njen dolgoletni odbornik in podpredsednik, gospod Bend Serajeiik ravnatelj de&ke meščanske sole v Celfu dne 21. oktobra v Ljubljani umrl. ldealnemu, vzornemu možu ohranimo hva- ležen spomin. CELJE, dnc 22. oktobra 1926. Naznanjamo v globoki žalosti tužno vest, da je naš ljubi brat, svak in stric, gospod Beno Serajnik i*avnate8| «Jeftke me&čanske Sole v Celju po dolgotrajni, mučni bolezni danes dne 21. oktobra, v starosti 51 let, v javni bolnici v Ljubljani preminul. Pogreb blagopokojnega se vrši v soboto, dne 23. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Konjicah na ondotno pokopališče. Maše zadušnice se bodo darovale v pondeljek ob 8. uri v farni cerkvi v Celju in v Konjicah. Priporocamo ga vsem znancem v blag spomin ! Konjice-Celje-ljubljana, 21. oktobra 1926. Žalujoči ostali. Obrtne *ad»*