IfTf

• shaja vsak četrtek. Cena mu ie i K na leto. (Za Aeirti.it> * h. rt Ameriko in drupe tn e države f K). — 1'uflnrnezne Alevilke Re prodajalo ■	po 10 vinnr'ev. ———
prilogama:
Spisi in dopisi eepočiljajot Uredniftlvu uljuba'*. Liubliana. Kopitarieva ulica. Naročnina, reklamacije in in-
.Kaš kmečki dom" in Ja<a gospodinja".
perf!ti pa: UpravniStvu „l)omoliuba". — Mubiiana, Kopitarieva ulica.——
Štev. 9.
l-' —■—---—
■I
Kranjsko deželno gospodarstvo.
Dežela varuje kmeta!
Deželni odbor kranjski je predložil deželnemu zboru končni načrt za popolno iiredilev deželnega gospodarstva. Skozi leta in leta so vse dežele trpele na pomanjkanju dohodkov in niso mogle izvrševati svojih poglavitnih nalog. Sedaj, ko se je po neutrudnem delu naših držav-ih poslancev posrečilo, da so se dosegli žavni preodkazi deželam, je prišel čas, a tudi dežele od svoje strani store vse, a pride gospodarstvo v popolno ravnotežje. Dosedaj se ni vedelo, koliko dobi Vsaka dežela od države dohodkov; za-raditega je manjkala podlaga, na kateri bi se izračunala prava deželna potrebščina. Sedaj je ta podlaga dana, in tudi kranjska dežela ima svoj gotov finančni načrt.
Največje važnosti je, po katerem na-(celu hoče deželni odbor to izpeljati. Iz načrta, ki ga je deželni odbor predložil, vidimo, da hoče deželni zastop predvsem varovati kmeta in malega obrtnika, težja bremena pa nalaga gospodskim stanovom in kapitalistom. To je nekaj čisto novega, kar se dosedaj še v nobeni deželi ni uveljavilo. Le po dolgotrajnih obravnavah je | deželni glavar dr. Šusteršič od finančnega ministra dobil zagotovilo, da bo tak zakon predložil cesarju v sankcijo.
Z novim cestnim zakonom so se razbremenili kmečki okraji in zato so cestne doklade na deželi padle. Vsled tega se mora zvišati deželna doklada, in sicer pride tukaj na zemljiški, hišnorazredni in hišnonajemninski davek 15%, in k tem se privzame tudi najnižja (to je 4.) stopinja plošne pridobnine. To je tista cestna do-[lada, katero je deželni odbor napovedal tot potrebno že takrat, ko je prišel s pred-
V Ljubljani, dne 26. februarja 1914.
Leto XXVII.
logom novega cestnega zakona in prevzel večino bremen za cestno gospodarstvo na deželni zaklad. Sedaj pa je treba pokriti ogromne stroške za šolstvo, za bolnice, za hiralslvo, razne dobrodelne namene itd. Zato pa predlaga deželni odbor 35% zvišanje deželne doklade na osebne davke brez splošne pridobnine 4. razreda. Teh 35% bi se torej naložilo na splošno pri-dobnino 1., 2. in 3. razreda, na pridobnino javnih podjetij, na rentnino in plačarino.
Sedaj pa pride vprašanje, kako urediti doklade na užitninske davke. Doklade na užitnino se morajo na vsak način zvišati, ker bi se sicer moral pritegniti zemljiški davek, česar ravno deželni zastop neče. Zvišati se pa more pri davku na vino doklada samo na ta način, da se izvrši zvišanje po plačilnih in točilnih enotah. Plačilna enota je danes še vedno krajcar, ker nihče ne plačuje z vinarjem, točilna pa '/i litra vina, Zaraditega ni mogoče urediti doklade drugače, kakor da se cena pri 1li litru vina zviša za en krajcar. Če bi se doklada zaračunala drugače, potem bi ali potrebna doklada ne prišla v deželno blagajno, ampak ostala gostilničarju, ali pa bi se zvišala cena za x/4 litra vina za 2 krajcarja. Torej en krajcar na litra vina!
Deželni odbor je pa tudi varoval našega vinogradnika in zato nikakor ni hotel sprejeli v deželni finančni načrt splošnega davka na vino, proti kateremu se S. L. S. sedaj s tako silo bori na Goriškem. Zanimivo je, da je v seji dež. odbora zastopnik narodno-napredne stranke dr, Triller izrekel željo, da naj bi se mesto doklade na užitnino vpeljal splošni vinski davek tudi na privatno vino. Dr. Lampe je izjavil, da lega nikakor ne stori.
Pri mesu je povišek tako malenkosten, da ne igra prav nobene vloge, kajti ako se sorazmerno zviša doklada na užitnino na meso tako kakor pri vinu (po isti številki odstotka), potem se podraži kilogram |
mesa pri močnem volu za 1 vinar, pri slabem volu za 11/„ vinarja. Iz tega naslova torej mesarji ne bodo imeli prav nobenega vzroka zaradi nove ureditve deželne užitninske doklade zvišati cene mesu, kajti iz-premembe mesnih cen, kakor nas skušnja uči, se gibljejo vedno v veliko večji meri, kakor bi jo pa moglo povzročiti tako malenkostno zvišanje, kakor ga deželni odbor predlaga.
To je v glavnih potezah, kar predlaga deželni odbor. S tem se pa tudi dobi toliko dohodkov, da je deželno gospodarstvo v popolnem ravnotežju ne samo za sedaj, ampak za dolgo vrsto let, ako se bo gibalo deželno gospodarstvo v tem okviru, kakršen mu je sedaj začrtan.
Čakanje na državne preodkaze je seveda prisililo deželo, da se ji je nabralo precej visečega nepokritega dolga. Ta dolg je bil najet ves v domačih zakladih in torej deželnega gospodarstva ni oslabil na zunaj. Vse to se sedaj uredi na ta način, da deželna banka izda deželne obligacije, s katerimi se ta dolg amortizira. To je velika ugodnost, da se bo ta finančna operacija izpeljala po deželnem zavodu, tako da niti en vinar deželnega denarja ne pride v zgubo.
Ta načela, kalerih se je držal predlog deželnega odbora, morajo naši zemliiški posestniki in obrtniki z največjim veseljem pozdraviti. Liberalci so grozili, da se bo zvišala deželna doklada za 100%. Sedaj se jim lahko reče, da je bilo vse njihovo vpitje daleč pretirano, in ravno tisti, katere so liberalci največ strašili z visokimi dokla-dami, so po modrem preudarku deželnega odbora kranjskega — najbolj varovani.
Liberalna hinavščina.
Par sej je imel šele kranjski deželni zbor. Pa že v teh so našli liberalci dovolj prilike, da. so se zopet izkazali kot sovraž-
nikc kmečkih koristi. Naj pribijemo nekaj važnih reči v tem oziru:
1. Pos'anec Z ure je vložil predlog, naj sc črez Savo pri Krškem zgradi namesto sedanjega lesenega, ki je slab in silno drag, ker vedno popravljanje zelo mnogo stane, nov betonski most in sicer na takem prostoru, da bo imelo okoliško ljudstvo čim najbližjo zvezo z železniško postajo v Vidmu. Ko sc je ta predlog obravnaval v zbornici, je vstal liberalni poslanac M a z z c 1 e in je zagovarjal les. most, češ da je popolnoma dober. V resnici mu je pa šlo samo za to, da bi sc most ne prestavil bližje za ljudstvo, nekoliko proč od Krškega. ker bi s tem par krčmarjev, ki so v bližini sedan:ega mosta, nekaj manj iztočilo. Pcs'anec Zurc je krepko pobil te trditve in poudarjal, da se mora pri gradnji mostu gledati edino le na splošne koristi. In te zahtevao, da se most zgradi čim najbolj naravnost proti kolodvoru. Par liberalnih krčmarjev ne sme odločevati na škodo tisočem kmečkega ljudstva.
2.	D r. K r e k je predlagal, naj se osnuje deželna delavska posredovalnica. Pokazal je v številkah, kako b!agode:no delujejo drugod take posredovalnice. Na Češkem se je po ti poti samo v petih letih posredovalo nad 450.000 poljedelskih poslov in delavcev. Po mestih tarnajo, da ni de'a, na kmetih na ni ne poslov, ne delavcev. Čc je bilo na Češkem v korist kmečkega ljudstva mogoče doseči važnih uspehov, dasi je tam vse polno tovaren in velikih mest, je to pri nas še bolj mogoče. Brezposelnost se ne da drugače premagati, nego da se preskrbi priložnost za delo. Deželni posredovalnici jvaj,bi .pomagale druž6 javne posredovalnice, pa razna društva in občine. Izpeljati se da reč na splošno korist. Liberalni poslanec R i b n i k a r re je vzdignil ob ti priliki proti zavarovalnici in je trdil, da bi bila v škodo malemu kmetu. Predlagatelj ga je zavrnil in imenoval njegovo dokazovanje bedasto: Če kdo danes išče posla, ali delavca, ne ve, kam bi se obrnil. Ko bi se ustanovila deželna posredovalnica, bi se tako iska.re uredilo in bi gotovo v mnogo slučajih ne bilo brez uspeha. Rib-nikar je trdil, naj bi se ljubljanska mestna posredovalnica raztegnila za celo deželo. To bi bilo čudno zdravilo! Mestna posredovalnica skrbi za mesto in bi izvabljala ljudi le še bolj v mestne službe, kakor se ; to že danes godi. Bila bi res samo na škodo kmečkemu stanu. — Liberalci so pač vedno in povsod sovražni vsaki ustanovi, ki naj bi se ž njo kmetu pomagalo.
3.	Po predlogu poslancev Drobni-č a i n d r. P e g a n a naj bi se odpomoglo pomanjkanju krnit na Notranjskem, in naj bi se za to prepovedal izvoz sena iz reške doline. R i b n i k a r se je tudi tu vtaknil vmes in je govoril o pomenu živinoreje in zanjo potrebne krme — reči, ki jih vsak pastir ve. Tožil je o nizkih živinskih cenah in zabavljal ne zoper oderuške prekupce, ki derejo kmeta, ko kupujejo seno od njega, marveč zoper Gospodarsko zvezo, ki je s svojim delovanjem cene dvignila in precej zamašila vir oderuških dobičkov. Ta hinav-ščina je dobila primeren odgovor. D r. P e -g a n je v krepkih besedah povedal, da odreka človeku pravico govoriti o ti reči, ki ie s svoio stranko vred zahteval, naj se me-
2»
jc za živo živino z Balkana in za meso iz Argentinije odpro. Če so še zdaj nizke cene, kaj bi bilo še Ie potem, ko bi se bila ta zahteva izpolnila. R i b n i k a r tudi za to nima pravice govoriti o izboljšanju živinoreje in se štuliti za prijatelja kmetu, ker je ravno on z vso silo pobijal živinozdravni-ške tečaje in tako nahujskal živinozdrav-niške študente na Dunaju, da slovenski vi-sokošolci, ki so doslej dobivali podporo od : deželnega odbora, te podpore niti sprejeti več ne smejo, če hočejo mirno dalje študi-1 rati. Nova liberalna kmečka stranka se j snuje in zato hočejo liberalci zdaj igrati ! ulogo kmečkih prijateljev. Toda če le zine-' jo, se pokaže vsa njihova hinavščina. Po-J slanec D r o b n i č je iz prejšniega deželnega zbora prebral v odgovor liberalcem, ki zdaj govore o nizkih cenah, kaj so govorili vzbornici 1. 1910. Takrat so rekli, da je vse draginje kriva agrarska politika, češ da se v naši državi de^ samo kmetom v korist; dejali so, da se kmetu dobro godi, da ! je on kriv visokih cen mesa, danes pa vidimo, da je živina po ceni in meso vseeno 1 drago. — Sramotno so pogoreli liberalci s svojimi zvijačami. Na njihove limanice ne bo sedel noben pameten kmet.
Kranjski deželni zbor.
Seja dne 19. in 20. februarja. Samostalni predlogi poslancev S. L. S.
Poslanci S. L. S. so tudi topot vložili polno predlogov v deželnem zboru. Iz vseh predlogov se jasno vidi, da imajo zastopniki naših volilcev povsod svoje oči, da so dobro podučeni o težnjah in potrebah naših ljudi in da skušajo s svojimi predlogi uresničiti najbolj kričeče potrebe kranjskega prebivalstva.
Pot ob Savi.
Poslanec Povše, dr. Lampe in tovariši prosijo, naj se pot za vlako ob Savi popravi in izpremeni v primerno cesto. Po tej poti se je tovorilo blago po ladjah, ki so vozile blago od zaloga pri Ljubljani po Savi proti Zidanemu mostu in dalje v Zagreb in Sisek in nazaj po tej poti. Ta cesta bi služila vsemu prebivalstvu kumskega pogorja in bi bila najkrajša in najprimernejša zveza Hrvaške z Ljubljano.
Gospodarske potrebe na Notranjskem.
Poslanec dr. Pegan, Perhavec, Drob-nič in tovariši so vložili predloge: Naj bi se v postojnskem okrajnem glavarstvu podpirala v posameznih krajih ovčja reja. — Naj bi uravnali vodi Pivka in Nanošica, ki vedno svet preplavljata in delata veliko škodo na travnikih in senožetih. Kdaj se bo začelo z uravnavo Pivke? — Zgradi naj se čimpreje važna gospodarska železnica Ajdovščina — Postojna. — Med Vipavo in Colom naj se uvede redna vožna poštna zveza, da se na ta način zveže Vipava z idrijskim sodnim okrajem. — Brzo-vlak Trst—Dunaj št. 4, ki vozi zvečer iz Trsta, naj se ustavlja tudi v Postojni skozi celo leto, da bodo mogli potniki, ki se pripeljejo zvečer z avtomobilom v Postojno,
lahko dalje potovati. — Hudournik Močil, nik v vipavski dolini, ki provzroča poplave, naj se regulira in uravna. — Posl, Perhavec vpraša, kaj je z novim mostom čez Soro v Žireh.
Cestne zadeve na Dolenjskem.
Posl. Lovšin, Jaklič, Škulj in tovariši povprašajo, kaj je z znižanjem klanca na Vinicah in uravnavo Bistrice v ribniški dolini. Kaj je s cesto Lazeč—Stari in Novi kot—Prezid. — Naj se pospeši zgradba ceste Rob—Lužarje v velikolaškem okraju in popravi cesta Kočevje—Fara.
Poslanci Mihelčič, Dermastia, Jarc, Zurc vprašajo, kaj je s preložitvijo klancev na okrajni cesti Metlika—Radovica. — V Št. Petru pri Novem mestu naj se napravi črez reko Krko brod, ker ni nobenega javnega prevoza.
Za vzdrževanje živinoreje vsled pomanjkanja krmil.
Poslanec Piber je stavil sledeči predlog:
Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, naj se obrne na c. kr. vlado s pozivom, da z ozirom na ponanj-kanje krme radi suše zadnjih let ter opustošenja po črvu izposluje pri ministrstvu za notranje zadeve izdatno državno podporo za nakup krmil, zlasti močnih krmil revnim in malim živinorejcem, da bodo mogli preživiti živino vsaj do poletja. Pri tozadevnih podporah naj se v prvi vrsti ozira na živinorejske zadrogc in kmetijske podružnice.
Sprejeti sklepi.
Deželni zbor je nato sprejel sledeče sklepe: Vodovod v Novem mestu se razširi na okolico. Podgorski okraji (Gorjanci) naj se preskrbe s pitno vodo. Napravi naj se nov most čez Savo pri Krškem. — Napravi naj se nov most pri Lipah črez Ljubljanico. — Naj se študira izrabljanje vodnih moči v Krki in naj se izvrše predpriprave za vodovod v Žužemberku. — Zgradba deželne ceste Litija—Polšnik— Mirna naj se pospeši. — Izgotove se predpriprave za deželno cesto Otavec—Rodi-ne—Plavina. — Izdela se načrt za osuševanje travnikov v Krakovem pri Kostanjevici. — V vremski dolini na Notranjskem naj se osnujejo sadjerejske zadruge. — Vlada naj izposluje občinam, kjer vlada pomanjkanje krme, izdatno pomoč.
Razni predlogi poslancev S. L. S.
Izven omenjenih predlogov so sta'ili poslanci S. L. S. še sledeče: Napravi naj se nov zakon za občinske ubožce in za upravo ubožnega premoženja. — Preloži naj se deželna cesta Mlaka—Tenlše in znižajo klanci Hraše—Smlednik. — Na Dolenjskem naj se napravijo ob železnici zatvor-nice. — Pri izvozu silarskili izdelkov v tuje države naj se zniža carina. — V Beli Krajini naj se napravi prašičorejska po* staja in uvede »pikasto pleme« (turo-poljsko). — Vas Rctjc pri Loškem potoku naj se oskrbi z dobro pitno vodo
Moderna Rusija.
Znano je, da se Rusija po vojski z Japonsko in revoluciji, ki ji je sledila, z naglimi koraki presnavlja. Vzrok revolucije so bile slabe agrarne razmere, zato so se najprej lotili reform na tem polju in danes dela v Rusiji ogromen aparat na temeljitem izboljšanju kmetijstva. Francoski kapital pa dviga zlasti industrijo. Ta reformni proces, ki ga motijo žal še vedno neurejene ustavne in upravne razmere, je tudi vzrok, da zasleduje Rusija zadnji čas .bolj energično politiko nazunaj. O napredku Rusije se v zadnjih letih, zlasti pa lani in letos, zelo veliko piše, največ v angleškem, francoskem in nekaj tudi v nemškem jeziku. Na podlagi najboljših publikacij bomo od časa do časa iz tega ogromnega materiala priobčevali poglavitne reči.
POLJEDELSKE RAZMERE.
Znano je, da je precejšen del ruskega jzemlja nesposoben za obdelovanje. Na severu se razprostirajo ogromni gozdovi, močvirja in tundre, na jugu puščave, v nekaterih delih pa orjaška gorovja.
Tudi te pokrajine skušajo z uspehom obvladati za poljedelstvo. Tako se je posrečilo v napol polarnih krajih okrog Arh-angelska dobiti tekom kratkega poletja dobro travo, zelenjavo, špargeljne in rajska jabolka.
Kakor kaže zadnje ljudsko štetje, se žive tri četrtine ruskega prebivalstva od poljedelstva. Rusija zavzema med poljedelskimi državami zelo odlično mesto in njena poljedelska produkcija silno hitro narašča. Leta 1895. je znašala vrednost poljskih pridelkov štiri tisoč miljonov rubljev, 1910 pa že nad devet tisoč miljonov. Samo žito je bilo vredno 1. 1910. skoraj 5 tisoč milijonov rubljev. Ceni se, da pridela Rusija 51 odstotkov rži, 25 odstotkov ovsa, 33 odstotkov ječmena in 22 odstotkov pšenice celega sveta.
Drug dokaz neizmerne važnosti poljedelstva na Ruskem nudi dejstvo, da so poljedelske surovine vredne dva tisoč miljonov rubljev od onih pet tisoč miljonov, na katere se ceni vsa poljedelska produkcija v deželi.
Te odlične važnosti se v polni meri zavedajo odločilni činitelji na Ruskem. Tekom poslednjih let so našli nekako postavno razrešitev zemljiščnega vprašanja kmetov, s katero je slednjim omogočeno oprostiti se srenje (s skupno posestjo zemlje) ter si pridobiti svojo lastno kmetijo.
Po starem sislemu srenjskih zemljišč z vednimi zopetnimi razdelitvami zemlje je bilo povsem nemogoče lotiti sc racijo-nelnega kmetovanja, ker noben srenjski član ni bil gotov, da bodo od njega vpeljane izboljšave njemu v korist.
Pa s samo postavodajo še ni mogoče izboljšati kmetovanja. Ljudstvo je bilo nevedno, strokovnih učiteljev malo. Da sc tinomore tem nedostatkom, so sc združili vlada, zemstva (nekaki deželni zbori) in obstoječe kmetijske družbe. Začeli so snovali poljedelske šole, kojih število rapidno narašča. Po celi državi so organizirali po-je.delska predavanja, razstave, poizkusne <metiie in demonstracije. Država in zem-
stva so razposlala celo armado strokovnjakov po deželi, da pomagajo in svetujejo kmetom in izselnikom. Samo med leti 1909. in 1911. se je število teh kmetijskih učiteljev pomnožilo za 100 odstotkov.
Istodobno so razširili in izboljšali organizacijo poljedelskega ministrstva. Otvo-rili so celo vrsto raznih uradov za poljedelske stroje, za uničevanje škodljivih živali in žuželk, za znanstveno raziskavanje, za meteorologijo itd. in vse te urade opremili z laboratoriji. Zemstva in kmetijske družbe pa so otvorile eksperimentalne kmetije in polja, laboratorije in muzeje.
To delo in napori so že obrodili vidni sad. Srenje začenjajo opuščati zastareli triletni sistem (to je, da leži polje eno leto izmed treh neobdelano) ter se oprijemljejo modernejšega štiriletnega s sejanjem trave, in njihova preprosta poljska orodja se umikajo izboljšanim in strojem. Kolika iz-prememba se je zgodila v tem oziru, se more posneti iz dejstva, da so ruski kmetje tekom poslednjih 15 let nakupili za več nego tisoč miljonov rubljev izboljšanega poljskega orodja. V zvezi s tem napredkom je narastla tudi najemninska vrednost zemlie, in sicer v isti dobi za 25 odstotkov.
Izboljšave obsegajo vse panoge poljedelstva, vendar v nekaterih ozirih še niso zadostne, zlasti glede živinoreje; zahteve mesnega trga daleč presegajo dobavo.
Zanimivo je dejstvo, da število kmetijskih družb silno raste. L. 1898. jih je bilo 296, med njimi mnogo le na papirju. Začetkom letošnjega leta so jih našteli 3700 živahno delujočih, in nove se snujejo tako-rekoč vsaki dan, Nadalje se v svrho po-cnotnenja delovanja krajevnih družb snuje Vseruska poljedelska zbornica, za katero so člani obeh zbornic že sestavili pravila.
Zemljiški davek.
Najprvo obravnavajmo davek od zemljišč (zemljiški davek), ki je nekako po svoti določen za celo državo po dosedanji glavni svoti letnih 70 milijonov kron. Davek se računa od čistega donosa vsake parcele, oziroma zemljišč, ki se kmetijsko-gospodarsko obdelujejo, oziroma so pogoz-dovana. Čisti donos zemljišča se določa po gotovem klasifikacijskem (razrednem) ta-rifu potom zemljiško-katasterskih revizij. Raditega jč cela država, oziroma vse dežele, okraji in davčne občine razmerjene in na krajepisnih mapah narisane in te mape (tudi škice ■—■ načrti) so takozvani zemljiški kataster. Tega vodijo ter upravljajo za to posebno določeni uradniki zem-ljemcrci (geometrij; na svojih letnih službenih pohodih v posameznih davčnih občinah pregledujejo vse spremembe v parcelah glede mere ali kulturne (obdelovalne) vrste ter tako dopolnjujejo vedno zemljiški kataster, da je po raznih spremembah pravilen. Čisti donos se ravna po kulturni vrsti ter v vsaki teh po kakovosti (dobrosti). Postava določuje sedaj 10 kulturnih vrst: njive, travnike, vrtove, vinograde, pašnike, planine, gozdove, jezera — močvirja, — (bajerje) ribnjake, parifikate (površine, katere se rabijo za druge na-
mene kakor za zemeljske pridelke, kakor apneniki, jame za pesek, ilovino, šoto, potem skladni in delavni prostori, zasebna pota itd.) ter nerodovitna tla. — O tem, koliko posamezne parcele merijo ter koliko znaša čisti donos, se natančno vodijo za vsakega posestnika v vsaki davčni občini zapiski — takozvani posestni listi (pole, gruntna pola). To vse je pa natančno v zvezi z zemljiško knjigo, katera se vodi, kakor je že znano, pri okrajnih sodnijah (oziroma deželnih deskah, knjigah). — Torej čisti donos se določuje po tarifih, sestavljenih natančno po cenitvah za posamezne okraje s klasifikacijo. Postavno se mora od časa do časa izvršiti nova cenitev posameznih kulturnih vrst, tako da se potem izravnajo kolikorlemogoče velike napake, pomote ter druge nerednosti v isti.
Od tako določenega čistega donosa se potem računa 22 in 7/,0 odstotkov državnega davka. Letno proračunanje tega davka preskrbijo c. kr. davčni uradi, in sicer natančno za vsakega posameznega posestnika v vsaki davčni občini v tako-zvane glavne knjige za ^erpljiški.davek. V tej knjigi se tudi proračuna hišnorazredni davek, o katerem bodemo pozneje obravnavali, skupno z zemljiškim davkom. — Na podlagi določil postave o osebnih davkih se zniža zemljiški davek vsako leto za 15% davčne postavke; recimo da znaša čisti donos 100 K, od te svote bi se računalo davka 22'7......K 22'70
popust zemljiškega davka, t. j.
15% od 22 K 70 vin.....»> 3"41
•....... ^trnuiimsin« V	li.iaia_0
znaša torej čišti držaVrii "zemljiški davek........K 1929
Razne d o k 1 a d e se pa morajo seveda od prvotnega zneska, t. j. od 22 K 70 vin, računati.
Ta davek ima postavno zastavno pravico na dotičnem zemljišču ter prednjačijo zadnji triletni zaostanki pred vsako drugo zemljiškozastavno tirjatvijo.
Glede preračunanja odstotkov je sedaj enostavneje, določeno, da, se računa končno le 19:,/,0 (namesto 227/10 manj 15% davčnega postavka).
Posestniki zemljišč so dolžni po zakonu vse spremembe tekom šestih (6) tednov naznaniti, in sicer: 1. pri spremembi posestnika (osebe), kar se tako vedno uredi pri vlogah na zemljiško knjigo (pri sodnijah). 2. Pri premembah zemljiškega dela (predmeta). 3. Premembe kulturne (obdelovalne) vrste. Omenjena naznanila treba (razen pod točko 1. navedenih pre-memb) pogojno pri c. kr. davčnih uradih ali pa ob uradnih dneh (navadno četrtletno) pri c. kr. zemljemercih naznaniti; seveda mora vsekakor všikdo dotična naznanila natančno dokazati, oziroma zem-ljemernemu uradniku, ko je ob priliki ura-dovanja v davčni občini navzoč, razložiti. — Navadno je c. kr. zemljemerec navzoč od 1. maja do konca oktobra mcseca, kar se vsakokrat na občinskih deskah najmanj osem dni prej razglaša; ravno tako je oglas tudi pri vseh c. kr. davčnih uradih razviden. Vsake tri leta pa mora c. kr. zemljemerec vsako davčno občino, neglede na okolnost, je li za isto kaka izpremem-ba naznanjena ali ne, natančno pregledati.
Strun 1.'»2
Domoljub 1911.
S te v. 9
— Za vsn tnkn prepisna dela so po natančnem tarifu plačati takozvano prepisne In zemljemerske pristojbine, ki se ravnajo po tem, je li bilo potrebno kako merjenje ali nc.
Ako bi se kak posestnik no odzval vabilu k uradovnnju c. kr. zemljomerca neopravičen, ga slednji lahko kaznuje z denarno kaznijo dveh (2) kron; tc kazni pripadejo uboJnomu zakladu dotične občino.
\' kataslralno in razvidnostno spise smo pri o. kr. davčnih, oziroma zemljemerskih uradih vsakdo glodati. Prepise teh spisov in odtiskov dobi lahko proti plačili' tarifnih postavk potom naročila pri c. kr. davčnih in zemljemerskih uradih, oziroma mapnih arhivih.
Davčne oprostitve glede zemljiškega davka sto dvojno trajno in začasno 1 rajno oproščeno površine so nerodovitna tla, ribnjakt. močvirja, io.-ora, v kolikor so jih poljedelsko no obdeluje tor niso po ribištvu ali sočenju trstja ali Joto dobička-nosni, daljo javna pota. javna pokopališča, dokler imajo ta namen, stavbišča, dvorišča. kakor tudi površino, na katerih so pridobiva morska sol Začasna opro-ščenja so lahko radi obdelavama ali začasnega neobdolav ania jcmeliskc grude. Zomhiš. a. katera so vsled ujm postala popolnoma nerodovitna tor so iih začenja ;opol obdelovati. o;ironia so preuredijo dosoiianio puščavo v rodovitna tla. so deset lot. i.-.vvuiši od po končani prourodbi prihodmega lota daljo, pri pogozdovanju (visoki go?d) pa 25 let Oalio so oprošča pri po \-.iiv.?.f\ lako polkodcvvivmh icmlii-Ikih	. .i e.r.ih; • v. a o .-goraišnia
plast ':$!) popolnoma s peskom ali gra-mo.-or.- poplav '. c::.\ in siccr toliko časa. deklo-. so popolnem* :opot no uredijo rom-i času pa šo dv o
!•.:>.-a -o<> lom času pa šo dvo loti nad to . o bo m sioor lo pn mivah. travnikih. vrtovih in vinogradih; pri pašnikih pa samo
eno loto.
Pri
v •.notgradih v c.ljajo posebna dolo-:ii začasnega oprolč-cnja — Trlr.i nasadi *k vto.ii ifith sa,	nanw*.nje 1
če tri okla(tiara mera kvadratnih klafier) \ površju o k r.i cm po trtni uši. ca p;, niso oddaljeni 25 kikmetrov od okuženih nasadov in če -jih posestnik vslc-d la-htovc v to peklu-ano oh; a <'..-, ali pa pro.slo-vo/.no uniči potem pa zopet z novimi trtami nasadi, d c s o 1 )cl davka opro-šoor.i. Seveda vc.l-ia opiv>stit«T o>d onega časa dabc ko so nas-i-da popolnoma dokončan,. \ j.1 ači.-jn, da novi trtni nasadi no ijspevajo tor sc jih mora docela ali v večjem delo nanovo s-asaditi, so podaljš-a davka prosta doba 10 Je» za 5 lot. (To do-ločnjcie p«itun -z dne 15. junija IS90, drž, zak. It. 143 iti a dno 4 aprila 190 2.' drL **k. It. 87.)	(Dalje pritrodnp&)
najnovejše vesti.
SVOBODOMISELNE VE&INE T XEM-
&KEM DR* A VNEM ZBOR V" XI VEfc.
liberalci in samim dnvnVkr.ri le Sleli po	^rtovruv/K-rskrh v«v
v ncvnJJko-ui	n-cm s-.biirn
1 • "» r '•.?••«
čil«
skupno lHi) poslancev in so tvorili absolutno večino, ki se seveda ni uveljavljala. Dne 20. februarja t. 1. je pa bil izvoljen v okraju Jeriliov konservativec, vsled česar so svobodoniiselci izgubili absolutno večino.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj. Zasedanje državnega zbora se prične dne 5. marca.
NEMŠKA NESTRPNOST PREPREČILA SPRAVNA POGAJANJA MED ČEHI IN NEMCI.
Vodstvo nemške napredne stranke na Češkem je sklcni'o, da sc ne bo več udeleževalo spravnih konferenc med Čehi in Nemci. O tem sklepu je dvorni svetnik profesor Bachniann pismeno obvestil min. predsednika grofa Stiirgkha. V pismu izvaja Bachniann, da so vlada naravnost ne-čuveno ozira na žol'o Čehov.
DALMACIJA STO LET POD AVSTRIJO.
Spliit. Spiiitski škof dr. Gjevoje jc daroval 22. t. m. slovesno sveto mašo ob stoletnici, ko pripada Dalmaciji naši državi.
STRAHOVITA EKSPLOZIJA V ŠKOFIJSKI PALAČI.
Debrecin. Vsled pomanjkljivosti pli-nove napeljave se je v palači škofa Miklo-isvja v ponedeljek dogodila strašna eksplozija, ki je palačo opustošila. Škofovski ga tajnika in dvo slugi so mrtve potegnili iz razvalin, dve drugi osebi sto smrtno-novarno ran:eni, baje pa ie šo nekaj drugih oseb pod razvalinami. Škof, ki že nekaj tednov leži bolan, jc ostal, kakor bi se zgodil čudo*, nepoškodovan. Stanovanje in sploh vso poslopje io razdejano. Eksplozija to bila tako silna, da so mize in j stoli leteli na ulico.
PRINC WIFD PREVZEL OFICIELNO ALBANSKI PRESTOL.
Vprašan V albanskega vladarja ie zdaj tudi formelno rešeno. Dno 21. t. m. so sc zbrali v Kolinu albanski določati, na čelu jim Essad paša, ki so sc odpeliali v Ncis-wicd. kjer jih jc čakal princ \Viod. Ko s.i došli, jc nagovoril Esad paša Wicda albansko. mu ponudil albanski prestol in ga r.a-lotovil. da K-vdo Albanci rvcs'i njegovi podaniki Sv o* nagovor e končal /.mo ti■■(•£-c-vo veličanstvo krili albanski. Novi iihm-ski kralj o odgovori? dctnnacrn neanifco. da sprejme albanski prešlo' F.sstd paši io po-čfli- novi vladar naslov cksc-clcnci Albanska dei>wtaoHa «:o jc ob pfj Til. rvc-oor vrnila * Ko"Hn. Prodno e>ar'Mttic princ VkJ v Drač. ox3.po1iiV It kake,j pc.roč* »B 2. ara x Pcic.rbnrg. da m	avj ra-
skerm: tarin.
ODHOD PRINCA WIEDA V ALBANIJO.
Nm	Pnnc Wjc-£l m jc $ soprogo
odivlja! cd ta. Na cestni jc princa m n o-gevo spoprotfift T»ftwibrat'l ih šolska mladina in mnogo ij-odslva. »Btsrfefar Ta.gcblatt/. pravi, da jc^ doslej nc.rckmt bc $<c;siava prvega albanskega kalvrnclt. F.s;f.a4 sc jc izjavil, d* porlf-clja vojn^a minjslra nikakor nc r»rcv7.smc. on hoČT imeti nekaj časa ahs.-.lnten mir.
JUŽNA ALBANIJA.
Valona. Grške čete so pričele zapuščati južno Albanijo.
MEDVED RAZTRGAL STO GLAV ŽIVINE.
Sibinj. V okolici Vrhpoljca je medved raztrgal do 100 glav živine.
IZDAJALČEVA SMRT.
Carigrad. V nedeljo so izvršili smrtno obsodbo nad topničarskim poročnikom Kcmalom, ki jc med obleganjem Janine dezertiral in dal Grkom podatke o janin-skili utrdbah.
SMRTNA OBSODBA ŠPIONA.
Nadporočnik Čedomil Jandrič, brat Aleksandra, obtožen spionaže, ko je še bil go:cnec vojne šole, je obsojen na smrt potom obglavljenja, kakor poroča Zcit . Pu-blicirala se razsodba ni.
STRADALNA STAVKA V RUSKEM ZAPORU.
Peterburg. V bakuškem zaporu sc pričeli pred nekaj dnevi politični jetniki izvajati stradalno stavko. Boje se, da nekaj jetnikov radi gladu umre. Mestni glavar jc ukazal, da morajo s silo jetnike prehranjevati. Jetniki stavkajo zato. da bi bil odstavljen načelnik ječe, ki z jetniki zelo grdo postopa.
MESTO MONOPOLA NA ŽGANJE NA ŽITO.
Perterbnrg. Novi finančni minister Bark namerava monopol na žganje odpraviti in ga nadomestiti z monopolom na žito.
VIHARJI NA FRANCOSKEM.
Pariz. Iz raznih delov Franci e poročajo o silnih viharjih. V St. Etienne je vihar preobračal telegrafske drogove, v Lvcnu c vihar napravil škode 1 milijon irankov.
IHTSirI
§ -
V deveti deželi.
Is hzrtiMizt pa Riier lUjtgardu prevel I M.
Dalje.) XXIII.
Govoril sem.
Btuk">> jc }<t-ccm dni po Niloptinom obiske. kfi m :.učtI oknvg p«>Min>v«» ie ma--i:>i;ko nu io doi'.. .<il Vojno-
sp: :•:>£,jo da piipolio o »>(Hildne So-
• • ■ ' pre^soKv kial|ie«s. kjo.i jo bodo >..-.. se rac prosi, d a bi ti.,1, t>i! navzoč, ic ~v. ic le -lojiočo \ olika i .-ulov o d nos t me tc gnala, da bi šo onkiat videl »o nesrečno ic.n.s.ko.	kiatjioo Soi a>o m s pomoč-t«v toga malog.-i Altonsa. ki mi i* v reanici pravi aaktad. m siiviniov	i>dšcl v prvdsolnv
lia iMišedii sti« ivaš<-l sjnw nekaj dvomih d#t«MBslvwiik«iv, Kmuajj im sem
se usedel, je straža pripeljala Sorajo; bila je lepa in kljubovalna kakor po navadi, Samo malo utrujena je bila videti. Nosila je običano oblačilo s podobo solnca in v desnici je še vedno držala majhno srebrno Sulico. Občudovanje in sočutje me je navdalo, ko sem jo uzrl v takem položaju; s težavo sem vstal, se globoko priklonil ter izrazil obžalovanje, da mi vsled mojega stanja ni mogoče še dalje stati pred njo.
Ona je pa malce zardela in se otožno nasmejala. »Makumazan,« je rekla, » s svojimi besedami pozabljaš, da nisem več kra-■"Ijica; prognanka sem in ujetnica, ki jo mora vsakdo zaničevati, ne pa ji izkazovati spoštovanje.«
»Še vedno pa si odlična gospa,« sem .odvrnil, »in že iz tega vzroka sem dolžan "^izkazovati sooštovanje. Vrh tega si v neugodnem položaju, in zbok tega ti spoštovanje še bolj pristoja.«
»A vzlic temu tudi pozabljaš,« je odgovorila nasmehnivši se, »da bi te bila jaz dala zaviti v z'ato, pa obesiti na angelovo trobento vrh templja.«
»Bodi zagotovljena,« sem odvrnil, »da nisem pozabil na to, ig priznavam, da sem pogosto mislil na to, ko je kazalo, da je tojna sreča proti nam. A trobenta je še vedno tam in jaz sem tukaj, dasi bržčas ne za doMo, čemu bi potem še naprej govorili o tem?«
»Res, ta bilka,« je nadaljevala, »ta bilka! O, da bi bi'a vsai še enkrat kraljica, " vsaj za eno uro. Tako bi se maščevala nad J tistimi vražjimi strahopetci, ki so me zapu-i stili v sili, da bi se ljudje samo šepetaje upali razgovarjati o tem. Te babe, ti boja-zljivci, ki so sc dali premagati!«
»In tisti mali strahopetec zraven tebe,« ie nadaljevala ter pokazala na Alfonza, »je pobegnil in izdal moie načrte. Hotela sem ga narediti generalom in zatrie-vala vojakom, da je Bougvan, in mu z bičem utepala pogum« — pri teh besedah se je Alfonz kar zganil, bržčas ob kakem neprijetnem spominu — »a vse ni nič pomagalo. Skril se je pod nekim praporiem v mojem taboru in tako slučaino slišal moje načrte. Rada bi, da bi ga bila umorila, pa, Žal, sem raje zadržala roko.
Pa tudi o tebi, Makumazan, sem slišala, kaj si storil. Vrl možak si in udano srce imaš. In oni črni, tudi on je bil pravi možak, kako rada bi ga bila videla, ko je vrgel Nasto s stopnic.
»Čudna ženska si, Soraja,« sem rekel; »prosim te, obrni se do kraljice Nilepte, znabifi se ti izkaže usmiljeno.«
Ona pa se je glasno nasmejala.
»Jaz da bi prosila milosti!« je rekla. Tisti trenutek pa je vstopila kraljica v spremstvu Vojnoviča in Tomiča in se malomarno usedla na svoj prestol.
»Pozdravljena, Soraja!« je rekla Nilepta čez nekaj trenutkov. »Raztrgala si kraljestvo kakor cunio, poslala tisoče in tisoče mojih ljudi v smrt, dvakrat si kovala podlo zaroto zoper moje življenje, prisegla si, da mi umoriš mojega gospoda in njegove tovariše in da vržeš mene s stopnic v globo-čino. Kaj moreš povedati v svoje opravi-čenje. da ne umrješ? Govori, Soraja!«
»Dozdeva se mi, da je moja sestra, kraljica, pozabila na g'avno stvar pri obtožbi.« je odgovorila Soraja počasi. »In ta
se glasi: skušala si pridobiti ljubezen mojega gospoda Inkuba. To je tisti vzrok, da me hoče moja sestra umoriti, in ne radi tega, ker sem začela vojsko. Dobro je bržčas zate, Nilepta, da sem prepozno začela misliti na to ljubezen.«
»Poslušaj me,« je nadaljevala, povzdig-nivši svoj glas. »Drugega odgovora nimam kakor to, da bi rada, da bi bila zmagala, namesto da bi izgubila bitko. Stori z menoj, kar ti je drago, o kraljica, in daj, da kralj, moj gospod — zdaj namreč postane kralj — izvrši sodbo, kakor mu pristoja. Ker je on začetek zla, naj bo tudi konec.« In visoko se je vzravnala, ga srdito pogledala, nato pa se je začela igrati s svojo su-ličico.
Vojnovič se je nagnil k Nilepti in ji je nekaj zašepetal, kar nisem mogel vjeti. Nato pa se je oglasila kraljica.
»Soraja, vedno sem ti bila dobra sestra. Ko je po smrti našega očeta nastalo veliko govorjenje po deželi, ali naj tudi ti sedeš na prestol poleg mene, ki sem starejša, sem oddala svoj glas za tebe ter rekla: »Naj prisede k meni; moja dvojka je, skoraj istočasno sva prišli na svet; zakaj bi torej imela ena prednost pred drugo?« In tako je bilo vedno med menoj in teboj, sestra. Dobro veš, kako si mi poplačala mojo dobroto, a jaz sem zmagala in tvoje življenje je zapadlo, Soraja. AH moja sestra si, rojena pri istem rojstvu, in igrali sva se skupaj, ko sva bili še majhni; vedno sva se radi imeli, skupaj sva soali, in tako se celo zdaj moje srce nagibPe k tebi.
Vendar iz tega vzroka ti še ne bi dala življenje, kajti tvoja krivda je prevelika; tudi ne bo nikdar miru v deželi, dokler boš živa.
A vendar ne boš umrla, Soraja, ker je moj dragi gospod prosil za te; izpolnim mu prošnjo in mu darujem tvoje življenje kot poročno darilo, da stori s teboj, kakor ga je volja; vem namreč dobro, da, dasi ga ti ljubiš, on tebe pri vsej tvoji lepoti ne ljubi. Dasi si krasna kot noč z vsemi njenimi zvezdami, on vendar ljubi mene, in radi tega darujem tvoje življenje njemu.«
Soraja je zardela do ušes in ni ničesar odgovorila, pa tudi Vojnovič je bil v veliki zadregi, kar se mu je dobro poznalo na obrazu. Kajti Nileptina razsodba ni bila posebno prijetna, dasi je bila dobrosrčna in ganljiva.
»Slišal sem,« je jecljal Vojnovič in pogledal Tomiča, »pravili so, da si bil naklonjen — e, kar na kratko povem — e — da ne vem, kakšna so tvoja čutila zdajle. Če je znabiti tako, kot je bilo, mi je prišlo na misel — no, da, no, da lo neprijetno zadevo vsaj povoljno končamo. Ona kraljica ima obširna posestva, kjer bi nedvomno lahko povsem nemoteno živela, kolikor se namreč naju tiče, e, Nilepta? Seveda, jaz samo predlagam.«
»Kolikor se mene tiče,« je rekel Tomič in zardel, »sem docela voljan pozabiti preteklost, in ako me kraljica noči smatra vrednega, se poročim ž njo jutri ali pa ke-dar je njej po volji, in poizkusim postati dober mož.?
Vse oči so se zdaj obrnile v Sorajo, ki je stala tam z istim rahlim nasmehljajem na svojem lepem obrazu, kakor sem ga bil opazil, ko sem jo prvič videl. Nekaj časa
je molčala, se odkašljevala, se trikrat priklonila kraljici, enkrat Vojnoviču in enkrat Tomiču, nato pa je začela govoriti umerjeno:
»Hvala ti, milostiva kraljica in kraljevska sestra, za ljubeznjivo prijaznost, ki ki si mi jo izkazovala od mladih let in zlasti, ker si blagovolila darovati mojo osebo in usodo kot poročni dar gospodu Inkubu — bodočemu kralju. Blagor, mir in sreča naj ti posipajo pot tvojega življenja, ko si tako usmiljena in nežna. Dolgo kraljuj, velika in slavna kraljica, ob strani tvojega ljubečega soproga, in mnogo bodi enako lepih sinov in hčera. Tudi tebi hvala, gospod Inkubu, bodoči kralj, tisočera hvala, ker si blagovolil sprejeti ta dar ter ga izročiti svojemu bojnemu tovarišu in prijatelju, gospodu Bougvanu. Tvoj čin je vreden tvoje velikosti, gospod Inkubu.
Konečna hvala pa tudi tebi, gospod Bougvan, ki si izvolil sprejeti mene in mojo borno lepoto, tisočera hvala. Naj še pristavim, da si dober in vrl možak poštenjak. Svojo roko polagam na srce in prisegam, da bi iz srca rada, da bi mogla reči: da. In zdaj, ko sem izrekla zahvalo vsem, naj pri. stavim še eno kratko besedo.
Ne poznate me, kraljica Nilepta in gospodje, ako ne veste, da zame ni srednje poti, da preziram vaše usmiljenje in vas sovražim radi tega, da vržem vaše odpuščanje proč, kakor kačji pik, Stoječ tukaj pred vami izdana, zapuščena, žaljena in sama, vseeno triumfiram nad vami, se vam rogam, vam kljubujem. In tak je moj odgovor!«
In predno so uganili, kaj namerava, si je, kakor bi trenil, zasadila malo srebrno suličico s tako močjo v prsr, 'da' se je prikazala na hrbtu in da se je pri tej priči zgrudila na tla.
Nilepta je zakričala, ubogi Tomič je malone padel v omedlevico, mi drugi pa smo priskočili. Pa Soraja, kraljica noči, se je vzdignila na roko, uprla svoje krasne oči na Vojnovičev obraz, kakor da bi hotela nekaj izpregovoriti. Nato pa je nagnila glavo, vzdihnila in izdahnila svojo temno dušo.	.....V
No, priredili so ji kraljevski pogreb — in ni je bilo več.
Bilo ie mesec dni po zadnjem dejanju Sorajine žaloigre, ko se je vršila v cvetličnem tempelju velika slavnost: Vojnovič je bil namreč proglašen kraljem zuvendske-ga kraljestva. Jaz sem bil preveč bolan, da bi se bil mogel slavnosti udeležiti; vrh tega v resnici sovražim vse take reči z velikimi množicami, trobentanjem in prapori. Tomič pa, ki je bil kajpada navzoč v polni uniformi, je prišel ves navdušen nazaj ter mi je povedal, da je bila Nilepta res krasna, da se je Vojnovič obnašal kot pravi kralj in da ga je ljudstvo s silnim navdušenjem sprejelo. Povedal mi je tudi, da je ljudstvo, ko so pripeljali Zora na katerem sva z Umslopogasom naredila tisto grozovito pot, vpilo »Makumazan! Makumazan!«, da so bili vsi hripavi, in da jih je bilo šele tedaj mogoče pomiriti, ko jim je Tomič povedal, da sem preveč bolan, da bi se bil mogel udeležiti slavlja.
Pozneje me je prišel tudi Vojnovič, to <e kralj, obiskat. Bil je videti jako utrujen
5«
ter mi je zatrjeval, da se v celem svojem življenju ni tako silno in močno dolgočasil kot pri tej priliki kar je gotovo malo pretiraval. To pač ni v človeški naravi, da bi se č'ovek dolgočasil pri tako izvanredni priliki. Dokazoval sem mu, da je naravnost čudovito, da možak, ki je komaj pred dobrini letom prišel v deželo kot nepoznan popotnik, poroči danes tako krasno in lju-beznjivo kra'jico in postane sam kralj. Šel sem celo tako daleč, da sem ga opominjal, da ga ponos in kraljevska moč ne zapelje na kriva pota, da naj se predvsem zaveda, da je v prvi vrsti kristjan in potem še'e javni služabnik, ki ga je božja previdnost poklicala na tako odgovorno mesto. Te opazke, ki bi jih bil prav lahko v zlo štel, je v svoji dobrovoljnosti potroežljivo spre jel ter me je celo zahvalil zanje.
Kmalu po tei s^vesnosti sc je zgodilo, da sem ukrenil, da so me prenesli v hišo, k:er pišem le vrstice. Kaj prrazen gradič je fo, ki <?Ieda profi Mi'ozi. To se ie zgodilo pred petimi meseci, in ves ta čas, ko sem bil primoran 'ežati na nekaki postelji, sem porabil, da popišem naša potovania na podlatfi moiega dnevnika in zapiskov in seve tudi no snominu. Kaj mogoče je, da ni^do ne bo rila! teh vrstic, a zame je pre-cei vseeno, ali iih bo a'i ne bo. Vsekakor mi :e to de'o precej cla!ša!o trpljenje zadnjih časov. Hvala Bogu pa ne bo treba dosti več prenašati.
Teden dni je tega, kar sem napisal gorenje vrstice, in zdaj jemljem pos'ednjikrat pero v roke, ker dobro vem, da je konec blizu. Glava mi je še vedno bistra in morem pisali; 'dit&fnialo Ifežko'. Bolečine v prsih, ki so bi e pretekli leden jako velike, so iznenada prenehale, sledila pa iim je neka omamljenost, koje pomena nc morem krivo razumeti. In kakor so minule te bolečine, tako je ž njimi tudi izgini'a vsa bojazen, da ne bi za jetiko umrl, in zdi se mi le, kak r da bi se imel v kratkem zgruditi v naročje neizrekljivega počitka.
Srečen, zadovoljen in v zavesti varnosti, s kakršno zaspi dete v materinem naročju, legam v naročje angelja smrti. Ves trepet, vse pretres'iive bo;azni, ki so me strašile v življenju, ki je videti dolgo, ako se oziram nazaj, vse to me je zdaj minulo. Viharji so minu'i in zvezda našega večnega upanja mi svitlo sveti na obzorju, ki se zdi tako da'eč, ki pa mi je vendarle tako blizu to noč.
Tak je torej konec — kratka doba kri-žev in težav, malo neumornih, mrzličnih, strahu po'nih let, pofem pa čaka človeka naročie tistega angelja smrti. Mnogokrat sem im bi! že prav blizu in marsikateri tovariš je prešel vanie ob moji strani, zdaj pa je navsezadnje prišla vrsta tudi name, in to je dobro. Se kakih štiriindvajset ur, in sveta ne b0 več zame, in ž n;im tudi ne njegovih nad, njegovih bojazni. Zrak se si me nad prostorom, ki sem ga bil zavzemal; za meno. bo le nekaj soomina, potem pa bo izbrisan tudi ta in tedaj bom prav v resnici mrlev.
Tako ie z nami vsemi. Koliko milijonov je ležalo kot jaz ležim, ki so imeli iste mis'i in so zdaj pozabljeni. Pred sto in sto leti so š.c take misli po glavi ljudem v po-<ji
dobnem položaju, in sto in sto let po tem se bodo iznova porajale in pozabljale.
Ta svet pač ni drugega kot solzna dolina; nikdo ne more reči kaj drugega, če izvzamem tiste, ki sami sebe slepijo. Kako more sploh biti ta svet dober, ko je zgolj denar sveta vladar in je sebičnost vodilna zvezda? Čudno ni, da je tako slab, ampak da je vzlic temu še najti kreposti na zemlji.
Zdaj, ko je moje življenje pri kraju, sem vseeno vesel, da sem živel, da sem živel tako, kot sem, da sem spoznal dih ženske ljubezni in tisto pravo prijateljstvo, ki more celo žensko ljubezen prekositi; vesel sem, da sem čul veseli smeh majhnih otrok, da sem videl solnce in mesec in zvezde; da sem občutil poljub slanega morja na svojem obrazu ter gledal divjačino, ki je hodila v mesečini na vodo. Vendar pa ne bi želel, da bi še enkrat živel!
Vse se mi izoreminja; tema se bliža; vseeno pa se mi dozdeva, da morem skozi to temo videti dobrodošli pozdrav marsikaterega že davno izgubl'enega obraza. Harry ie tu in drugi, pred vsemi pa najboljša in najpopolnejša ženska, kar jih je kdaj razvesel'evalo to sivo zem'jo. A o njej sem bi! že pisal podrobne'e drugje, čemu zato govoriti o njej zdaj? Čemu govorili o njej po tem dolgem molku, ko je zdaj zopet tako blizu mene, zdaj ko grem tja, kamor je bila odšla ona, zdaj, ko sc zopet vidiva?
Zahajajoče solnce sije na zlato streho velikega templja, da je vsa v ognju, in moja roka ie utrujena.
Tako podajam roko vsem. ki se dobrohotno soo^Jniajo na starega lovca ter jim '-'ičem; 2 Bogom!
Zdaj pa izročam svo'o dušo Vsegamo-gočnemu, ki mi jo je bil dal.
XXX
»Govoril sem!« kakor pravi Zu" (Dalje prih.)
Sreča.
(Dalje.)
III.
Prešli so meseci in leta in Marič-ka je bila vedno lepša. Na cesti, v gledišču, na plesih, koderkoli je hodila, povsod je šla za njo tropa podrepnih muli, kajti drugega imena ne zaslužijo vsi tisti sitni komarji, ki brenčijo okrog lepe ženske, ki jo vidijo morda prvič.
Marsikdo ji je razodel svojo ljubezen; ali ni je vzela za res, deloma, ker se je zanašala na cigankino prerokovanje, katero je imela vedno pred očmi in v katero je čedalje bolj verjela-deloma, ker tiste besede niso bile izgovorjene v tako slovesni obliki, kakor mora vsako pametno in pošteno dekle zahtevati.
Neki eleganten in postaven mladenič je na nekem koncertu, kamor ste prišli z Marijano, spregovoril ž njo nekaj besedi, prav nič zaljubljenih, samo uljudnih. Drugi dan pa je dobila od njega pismo, v katerem jo je čisto
resno zasnubil in ji povedal, da je g0. spodar ene izmed najboljših trgovin v Madridu.
Marička in Marijana ste napravili posebno sejo, da se posvetujeti o tej važni zadevi s tisto zbranostjo, ki j0 je zaslužila. Sklenili pa ste, da ne po. kličeta zraven gospoda župnika; kajti on ni vedel za cigankino prerokovanje, On bi brez vsakega pretresovanja odločil, da naj Marička trgovcu takoj svojo roko obljubi. In to vendar na gre!
Zaprli ste se v sobo in sedli; ko je Marička prečitala pisanje, za katero ste se prišli posvetovat, je vprašala Marijano:
»Torej kaj sc vam zdi?"'
Ali ti je fant všeč?"
»Seveda mi jc, ker je fin in dob« človek."
„Pa bi vendar slabo storila, če ga vzameš."
„Zakaj ?"
„Ker si ti več vredna kakor pa trgovca."
„Kaj pa če nc dobim drugega boljšega ženina?"
„Toda stvar božja, če pa veš, kaj te čaka, če pa veš, da dobiš moža, ki bo imel najvišjo službo v kraljevem mestu, kar je ravno tako. kakor če bi rekel, da dobiš najmanj ministra za moža!"
„Prav pravite, tako mi je bilo rečeno "
„ln ti ne verjameš?"
„ Verjamem."
„Torej toliko časa ne boš čisto zares verjela, dokler ne skleneš, da vse snubačo razen obljubljenega ne zapodiš."
„Ali vi čisto do pičice verjamete, kar nam je ciganka povedala?"
»Verjamem, tako kakor da bom umrla. Ako bi bila na srečo verjela, ko sem bila še mlada, kakor zdaj verjamem, ne bi bila tako ostala. Neka ciganka mi jc metala karte in pogledala roko in rekla: Da veš, navilianka, župana dobiš za snubača. Daj mu roko in besedo, takoj ko pride, ker to je ženin, ki ti ga ciganka obljubi. Cez por dni me pride nekdo snubit, ki ga po imenu nisem poznala; toda ker ni bil noben župan, niti policaj ne, ampak samo ubog čevljar in nič več, sem mu dala košarico in sem mislila, da me je ciganka osleparila. Prešlo je vsaj eno leto, ko sem zvedela, da se je neka prijateljica poročila; in kaj misliš! njen mož je bil ravno tisti, ki je mene zasnubil, in pisal se je Janez Župan. Od tistega časa me ni pa nihče več vprašal in ostala sem samica, samo zato, ker nisem do pičice verjela, kar mi je ciganka pravila."
„Jaz pa ne maram, da bi se mi tako zgodilo kakor vam. Jaz verjamem, kar mi je ciganka povedala in odločim se, da ga ne vzamem. To bi bil" neumna, če bi vzela kramarja, ko pa moram dobiti vsaj ministra."
„Dobro si naredila, dekle!"
Marička je dala trgovcu košarico, kakor jo je prej dala krojaču.
Prešli ste dve leti in Marička je odbila dva druga snubača samo zato, ker nista bila več kakor trgovca, ona pa je čakala najmanj na ministra.
Neki dan pride župnik domov: obraz mu je žarel od veselje in ponosa; povedal je, da ima veliko novico za Maričko.
Maričko in Marijano je to oznanilo in to veselje zbegalo in vprašali ste čUpnika.
„E ti častihlepnica," reče Marički, „iiazadnje ti je pa obveljala, da dobiš moža, ki bo sto klafter višje kakor so kt-ojači."
„Kaj naj to pomeni, stric?"
„Nič drugega kakor to, da me je neki grof, tisti grof Visočki, saj ga poznaš po obrazu, prosil za tvojo roko."
Marička in Marijana ste se spogledali kakor bi hoteli reči: Koliko še manjka, da se izpolni cigankino prerokovanje?"
»Stric, kaj ste mu pa odgovorili?"
„Da te moram vprašati, in če si ti s tem zadovoljna, da bom jaz že čez VSe mere. Dekle, jaz tako vem, da mu boš od vsega srca pritrdila; toda jaz niu nisem mogel reči, ko je komaj zinil."
„Stric, prav ste storili, da mu niste rekli da, kajti odkrito rečeno . . . . grof jc dober človek in bogat, a jaz mislim takega dobiti, ki bo šc več kakor ,grof."
,V imenu Očeta in Sina! Ženska ali noriš ali se šališ?"
„Nič gospod," se oglasi Marijana, „(}ekle ne nori in se ne šali. Grof Visočki je imeniten in bogat, Marička pa je drugega še višjega vredna, in drugega še višjega bo dobila."
»Marijana, za božjo voljo, molčite in ne govorite budalosti! Kam boste pa spravili dekle s svojo neumnostjo?"
»Vidite gospod, tisti, ki naj molči, ste vi, ki znate komaj svojo mašo brati ... "
»Kako se predrznete," je zavpil gospod župnik jezen, »delati opazke, kako jaz svojo službo izpolnjujem?"
: »Toda gospod, saj o tem nič ne rečem, jaz samo pravim ... kar je vaša sestra rekla, Bog ji daj nebesa, da bo Marička kneza dobila."
»Eh, nehajte! Saj sem že rekel, vas DfUstiti ali pa ubiti!. . . Marička, ti govori, ti si bolj pametna. Ali ne zgrabiš te neumne sreče, ki ti jo Bog moli?"
»Stric, pustite me, da premislim, Saj ne gori voda."
»Torej dobro, premišljuj od zdaj do jutra, kajti jutri zjutraj moram odgovoriti grofu, da ali ne."
Tisto noč ste imeli Marička in Ma-jana zopet sejo in obe ste bili nazad-je ene misli, da grof ni izpolnil po-ojev, ki jih je napovedala ciganka; ajti nazadnje: bil je bolj ali manj meniten gospod, ki ni imel višje služ-e, kakor da pojeda svoje premože-je.
Drugo jutro je gospod župnik, rdeč d jeze in sramote, prinesel grofu Vi-očkemu košaro, ki mu jo je pokloni-a Marička.
IV.
Od tega časa, kar je grof Visočki Maričko snubil, ste Marička in njena svetovalka Marijana pričakovali vsak dan, da stopi kraljevo poslanstvo v hišo gospoda župnika svetokrižkega in zasnubi Maričko za kakega kneza; toda prešli so meseci in meseci in leta in leta, in Marčka je šla že proti petindvajsetemu, toda ministra ni bilo.
To ji je prizadelo veliko slabe volje; začela je veneti in z veliko žalostjo v srcu je sprevidela, da postaja število častilcev čedalje manjše, in bili so dnevi, ko je pol mesta preletela, pa se niti eden ni ozrl za njo.
Marijani je začela vera v cigankino prerokovanje pojemati.
»Le korajžo dekle, še zmeraj nisi za v šupo," ji je govorila. »Res da me ženske, ko pridemo do petindvajset, gremo nizdol; toda vranča saj pravijo: Kdor čaka, pričaka. To ni, da bi si srce podirala, ampak ravno narobe, kar drži se kakor si se dozdaj."
Marička se je kar mogoče prikup-ljivo približala stricu neki dan, ko se ji je zdel pri volji ter mu rekla:
»Stric, ali je že dolgo, kar niste bili pri grofu Visočkemu?"
»Par dni je, kar sem bil tam."
»Pa je še zmeraj samski?"
„Da."
»Moj Bog, kakšno neumnost sem storila, da ga nisem vzela."
»Tiho, ne govori mi o tem, ker mi je preveč hudo, če se na to spomnim."
»In grof, ali ni nikoli več zaradi mene vprašal?"
»Še besedice ne. On je preveč Visočki, da ne bi bil zaradi take krivice razžaljen."
»Prav pravite, krivično je bilo."
»To se pravi, da ga danes ne bi odbila."
»Jaz se vam kar spovem, da ne. Ljubi stric, ki me imate tako radi in ki toliko mislite na mojo srečo, ali ne bi vi hoteli govoriti z grofom, tako .. . spretno in bistroumno, kakor vi znate."
»Dekle! Kaj govoriš? Ali se ti zdi lepo, da mu te grem ponujat?"
»Ne gospod, tega ne; ampak vi bi lahko poskušali, če bi bil pri volji mene še enkrat snubiti. Pojdite gospod vam gre to lahko od rok."
»Bog mi pomagaj! Te ženske bi še svetnika v greh pripravile! Dobro, že dobro, dekle: grem h grofu, bomo videli, kako se stvar obnese."
Drugi dan je šel gospod župnik h grofu.
„0, gospod župnik," ga grof veselo pozdravi. »Vesel sem, da pridete k meni. Bavno sem kupil dragoceno podobo Jezuščka za domačo kapelico in rad bi, da mi poveste vi svoje mnenje o njegovi umetniški vrednosti."
„0d srca rad, gospod grof. Pojdimo pogledat to lepo rezbarijo. Saj veste, kar se tiče podob, imamo mi cerkveni ljudje besedo."
Gospod župnik je Jezuščka hvalil; bilo je res lepo delo; toda pri vsem tem dobri gospod ni našel prilike, da
omeni grofu svojo stričnico, in to mu je delalo skrbi in nevoljo.
»Torej," mu reče grof, »danes ostanete pri meni na kosilu?"
»To bi bilo veliko veselje za me in velika čast, gospod grof; toda nimam navade, da bi bil zunaj pri kosilu. Moja stričnica tako drži na red in je taka gospodinja, da izrecno zahteva, da vedno vsa družina skupaj obeduje. To je nekoliko sužnjosti za me, toda ta odločnost je pri ženski toliko vredna, posebno dandanes, ko so prave gospodinje tako redke, da prav rad potr-pim."
Ko je grof slišal to hvalo o Marički, tako za lase privlečeno, je postal nekoliko resen; toda zasmehljal se je ljubeznjivo in rekel:
»Gotovo je Marička vsega spoštovanja vredna ženska."
»Hvala vam, gospod grof," mu odgovori gospod župnik, ki je bil že ves iz sebe od veselja in ves zadovoljen s svojo politiko. »Zagotovim vas, da moja stričnica kar želi dobiti priliko, da bi vam mogla izkazati svojo hvaležnost za dobro sodbo, ki jo imate o njej ..."	lf
»Jaz bi bil tako prost, da zlorabim njeno ljubeznjivost."
»Kaj zlorabim, kaj čenče, gospod grof!"
»Prosil bi Maričko, ki je tako pripravna in tako bistroumna, da bi si vzela trud in naredila za tega Jezuščka oblačilce."
»Stokrat rada, gospod grof," vzklikne župnik "ves1 vesel. »Slučajno je moja stričnica za take rteči kakor nalašč. Kakšno mojsterco je pa imela, Marijano!"
Župnik je trenutek pozneje odšel proti domu in občudoval svojo spretnost za spletke in diplomacijo ter komaj čakal, da pride domov in svoji stričnici sporoči veselo novico, da grof ne čuti niti najmanjše užaljen osti zaradi košarice, ki mu jo je Marička dala. - lft 9$oiBft ......
»Marička, živio, živio, zmaga!" je zaklical, ko jo je zagledal. »Moja diplomacija je zmagala."
»Kaj, stric? Ali je grof snubitev ponovil," ga vpraša Marička v strahu.
»Vse se bo naredilo, vse se bo naredilo, dete. Za zdaj te prosi za neko uslugo, za neko fineso ..."
»Kakšno fineso, stric?"
»Da mu narediš oblačilce za prelepega Jezuščka." —
»Sramota! ... Grobost! ..." je kričala Marička, in se razjokala od togo-te. »Tako se nad menoj maščevati, da me hoče za mojškro!" ..."
(Konec prih.)
Dom in svet.
Duhovske vesti. Župnija Ribnica je podeljena gospodu Antonu Skubicu, župniku na Jesenicah. Umrl je gospod Janez Karet, župnik v Nemški loki,
7i
star 72 lot. Imenovana sta bila: g. Rudolf Kapš, kaplan v Vipavi, za pomožnega upravitelja na Slapu; gospod Matej Dagarin, upravitelj v Ledinah, za pomožnega upravitelja na Gorah pri Idriji. Upokojena sta gospod Janez Molj. župnik v Sostrem in gospod Jakob Ferjančič, župnik v Zavraou. Razpisane so naslednje župnije: Sostro v ljubljanski. Gore nad Idrijo in Zavrac v idrijski, Slap v vipavski, Gora pri Sodražici v ribniški, Jesenice v radovljiški dekaniji. Sostro, Gore nad Idrijo in Zavrac podeljuje vlada, Slap, Jesenice in Goro pri Sodražici pa knezo-škofijski ordinarijat.
Pastirski list za ljubljansko škofijo je pravkar izdal presvetli gospod knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič. Pastirski list obravnava družino in krščansko družinsko življenje.
Deželni glavar kranjski pri cesarju. V ponedeljek je poklical cesar deželnega glavarja dr. Šusteršiča k sebi v avdijenco.
Deželna elektrarna na Ljubljanici. Poljedelsko ministrstvo je dalo kranjski deželi dovoljenje za zgradbo elektrarne na Lubljanici v ljubljanskem mestu.
Lepe reči so to. Na ljubljanskem liberalnem magistratu so odkrili zopet zelo lepe reči. Prišli so na sled, da so ljubljanskim hišnim posestnikom leta in leta preveč zaračunali za nastanje-nje vojakov. Hišni posestniki bi bili potemtakem oškodovani za več desetti- 1 sočakov. Komisija, poslana od dežel- 1 nega odbora na ljubljanski magistrat, j preiskuje že več mesecev, celo gospo- I darstvo in ,bo,splavila vse tc reči na dati. Komisija .ie dognala tak nered, da utegne spraviti ljubljansko liberalno gospodo z magistrata.
Poročil se je v Ljubljani g. Franc Košak, sin deželnega poslanca in žu- ! pana na Grosupljem, z gospodično ' Maričko Javomikovo iz Zal j ne.
Pokončavanje vran. Deželni odbor kranjski je izdal na županstva posel)- j no okrožnico glede pokončevanja vran. Zupanom in drugim zanesljivim posestnikom, ki se izkažejo z nabavnim dovoljenjem političnega oblastva, oddaja v to svrho brezplačno strupeno zmes, katero se primeša krvi in vranam nastavlja. Za deset litrov krvi zadostuje 125 g te zmesi, ki obstoji iz bolusa, glicerina in 25 g fosforja. Zupani in lovci, prav pridno nastavljajte tem občutnim škodliivkam kmetijstva in lova!
Otvoritev Belokranjske železnice. Belokranjska železnica se bo otvorila prve dni meseca ma-a 1.1. Poskuševalni vlaki bodo •'.ačeli kmalu voziti.
Letošnji nabori za fonfe so odloženi na nedoločen čas. Fantje, ki žele odpraviti letošnji nabor iz kakega vzroka meseca marca ali aprila, na) se javi i o pristojni politični oblasti.
Velika rihoreja. Idrijco je kupil za 12 000 kron gospod župnik Klein-dienst na Gorenjskem. Dosedaj so njegova last sledeče vode na Goriškem: Bača o J Grahovega do iztoka v Sočo s pritoki Kneža, Koritnica itd., Soča od Sv. Lucije do Ročinja ter Idrijca. V 8i
Hudijužni ima ta prijatelj riboreje veliko ribje bivališče in betonski rezervat- za velike ribe. Vsa naprava je zelo zanimiva. Kranjci so sploh za riborejo premalo zanimamo in vendar je stvar zelo dobičkanosna. I Zastrupljene ribe v Ljubljanici. Kakor smo že poročali, je zastrupila Vevška papirnica dne 1. t. m. s klorovim apnom veliko rib v Ljubljanici. Da je velikansko število rib uničenih, dokazuje to, da se še sedaj vidijo na dnu vode v zatišjih mrtve ribe. Pred dvema dnema sem šel ob vodi pri Kašcljškem mostu in sem videl 25 velikih mren ležati v vodi. Čuje se, da so : mrtve ribe opazovali v vodi notri do Litije.
Iz seje deželnega šolskega sveta dne 23. februarja 1914. Imenovani so bili: učit. v Stari Lipi Mencinger Lucija, učit. v Pod-stenju Penko Justina, nadučit. v Podbrezji I.ovše Anton, učit. v Bukovščini Papler Marija, učit. v Dob'ičah Završan Frančiška, nadučit. v Fara vasi Peterlin Alojzii, učit. j v Grahovem Miseli Angela, učit. v Dobre-: poljah Schvveiger Viktor, učit. na dekliški nem. ljudski šoli v Ljubljani Palme Marija, učil. v Loškem potoku Janežič Fran, učit. v Dovjem Bizjak Jerica, učit. v Mihovem Draksler Ivana, učit. v Vrhpolju pri Vipavi Vrhunec Frančiška, učit. v Olševku Slapar Jakob, učit. v Po'ici Šeme Helena, naduč. v Prcmu Vadnial Ivan, učit. v Radovljici Zupane Apoloni'a, učit. v Rakitni Kavčič Feliks, učit. v Retečah Vidic Eduard, učit, v Rožnem dolu Premk Marija, učit. v Se-lih pri Žumberku Škufca Ivan, naduč. v Štu-rije Šuličoj Ivan, učit. v Dragi Jarh Josip, — Še enkrat se razniše naduči'eljsko mesto v Ambrusu, v Št. Jurju in Loškem potoku, in iičite'jsko mesto v Gotenici, v Šmihelu pri Žužemberku. — Albreht Luka se premesti v Cerklie, učit. v Stopičah Zurc Pavla, učit. v Šiški Berglez Avgust, Hubad Se-rafina, Krakar Ange'a, nadučit. v Vremah Vizjak Ciril, učit. v Vremah Vizjak Marija, učit. v Topli rebri Štravs Josip, učit. v Starem kotu Blenkuš Alo:zij. — Volitev uči-lebev strokovnjakov v mestni šolski svet ljubl:anski se razveljavi. — Član kraj. šolsk. sveta na Gorah Fran Hladnik se odstavi od članstva. — Glavno letno poročilo o ljudskih šo'ah se bo izdaia'o v obeh jezikih. — Razširi se ljudski šeli v Boštanju in Litiji na štiri razrede, v Vojskem na dva razreda; ustanovi se nova ljudska šola v Golem. — Tnterpeliralo se 'e, če je šo'sko vodstvo v Dragi poročalo, da je iz liudske šo'e v Dragi izostalo 36 učencev in se otvorila nova »šu'ferojnska« šo'a, in kaj je okrajni šoH<i svet v tem oziru ukrenil, — Počitnice na ljudskih šolali v krajih, kjer je meščanska šola, ob sklenu prvega semesta, se dovolilo in nri Urš"1inkah v Ljub1-'ani se sme:o mesto tega veli^r-nočne počitnice pričeti že s cvetno nemilo. _ Rekurz nadučitelja v Žireh Leop. Bablerja zoper discio'inira-nje se zavrne in se ^restavi kazenskim polom v Grahovo. — Ustanovi se še eno učno mesto te'ovadnega učiteHa na II. državni gimnaziji v Ljub'jani. — Obisk kinematografov se učencem liudskih šol sploh prepove, le na'^šč za mladino prireiene predstave sme ob'skati. toda lastnik kinematografa mora spored ponrej predložiti uči-teVstvu, — Mosrhe Alfred se nastavi za prof. suplenta v Novem mestu. Namestoval
bo g. dr. Perneta v Kranju dr. Jakob Kotnik.
Osebna vest. Cesar je podelil veletržcu, komerčnemu svetniku Antonu Jurca v Ptuju vitežki križ Franc Jožefovega reda. — Tajnik okrajnega glavarstva v Ptuju, Jožef Požun, ki je prestavljen v stalni pokoj, je bil te dni dekoriran z zlatim zaslužnim križcem. Omenjeni je 32 let deloval v ptujskem okraju. — Kancelijski oficijal mariborsko okrajne sodnije Alojzij Skaza je povodom upokojitve dobil naslov »kancelijski ravnatelj«.
Pomološčeni kaznjenci. Cesar je po-milostil 84 kaznjencev, od katerih jih je 8 v moški kaznilnici v Mariboru, 7 v moški kaznilnici v Kopru, 4 v moški kazni'nici v Gradiški in 4 v ženski kaznilnici v Begunjah.
100 letnica največjega sina Hrvatske in gotovo tudi največjega moža med Jugoslovani, znanega celemu svetu, škofa Josipa Juraja Stross-mayerja, se bo slavila prihodnje leto. Strossmayer je bil rojen lota 1815 v Osieku. Gotovo bodo Hrvati stoletnico kar najslovesnejše obhajali in se jim bomo tudi Slovenci po svojih skromnih močeh pridružili.
Umrl je v Selcih nadučitelj gospod Jožef Jeglič.
Vojaštvo na Tolminskem in Ko« bariškem. Čuje se, da bo bataljon ogrskih vojakov iz Kobarida premeščen v Tolmin in da pridejo v Kobarid »Planinci«, ki bodo tudi pozimi ondi. Med Kobaridom in Mlinskem pri znamenju se bo zidala baje šc ena vojašnica, ki bo za topničarje, ki pridejo tudi tjekaj. Na ta način bodo v Kobaridu kar štiri vojašnico; prava trdnjava!
Umrl jc v Trstu c. kr. dvorni svetnik v pokoju Anton vitez Klodič pl. Sabladolski.
Cigani v medvedjem brlogu. V bližini Kolpe pri Osilnici so se v neki skalnati votlini nastanili cigani, zakurili pred vhodom velik ogenj, obesili nad njim kotel in kuhali polento. Vsa družba je štela 15 glav. Sedeli so ravno pri pojedini, ko je veter začel pihati dim v votlino. Naenkrat so začuli cigani nenavadno zdehanje, mrmranje in grčanje, šumenje suhega lista, težke korake in — predno so se zavedli, je stal pred njimi velikansk medved, ki jc prilezel iz notranjosti votline. Prestrašeni so začeli cigani begati, otroci so z bosimi nogami skakali po žarečem pepelu, pri čemur so se precej opekli in s svojim kričanjem še povečali zmešnjavo. Končno so dospeli skozi odprtino votline na prosto in kričaje pribežali v bližnjo vas. Kmetje so se oborožili z raznim orožjem in s starimi puškami ter odšli na boj proti divji zverini. Z veliko previdnostjo so obkrožili votlino, pred katero so zakurili nov ogenj ter naložili nanj svežega lesa, da bi bilo čimveč dima. Čakali so uro za uro, a medveda ni bilo iz luknje. Nato so začeli iskati po snegu sledi za medvedom, ki so jih tudi našli, ki pa so vse peljale iz votline. To jih je opogumilo, vsled česar so udrli v votlino in jo z vso previdnostjo preiskali. Našli so sicer medvedovo ležišče, a ne medveda, ki jo je popihal na prosto. Med-
ed je pred svojim odhodom tudi popolno-ja izpraznil ciganski kotel in v zahvalo ca pripravljeno pojedino pustil na licu Jtaesta velik spominski list.
Defravdant. V Gorici so aretirali bančnega uradnika Leopolda Kodriča. Ponevei-il je baje okoli 60.000 K.
Koliko je stal tiskarski štrajk. Zadnji štrajk v avstrijskih tiskarnah je stal stavkujoče veliko denarja. Socialno demokraški dunajski poslanec Renner je povedal, da so izdale blagajne štrajkujočih društev svojim članom | 4,000.000 K podpore tekom štrajka. Na 'mezdi, oziroma na zaslužku so pa iz-^.gubiii člani gotovo nad 10 milijonov %kron. Seveda so trpele precejšnjo škodo tudi tiskarne.
Bosanci napravljajo vodovode. Bosanski deželni zbor je sklenil postavo, po kateri bodo sezidali za 6 milijonov kron vodovodov. V Bosni imajo namreč tudi velike sitnosti z vodo, kakor pri nas. Je namreč veliko kra-kega sveta, podzemeljskih votlin, pa alo vode.
Turki napadli katoliškega škofa. Iz Carigrada poročajo, da so bulgarski krogi dobili vesti o napadu Turkov na katoliškega bulgarskega škofa v Odri-nu msgr. Petkova. Ko se je pred nekaj dnevi peljal Petkov iz vladne palače v svoje poslopje, so ustavili Turki njegov voz in ga dejansko napadli. Petkov, ki jc že star mož, mora vsled tega napada ostati v postelji. Vzrok napadu jc menda to, da je škof svetoval katoliškim Bulgarom, naj se ne izseljujejo.
Gorenjske novice
g Dob. Prav zanimivo predavanje iiapravi izobraževalno društvo prihodnjo nedeljo, dne 1. marca. Zato naj bi bila tudi udeležba prav obilna! — List pogorelih kandidatov so pri nas naročili večidel njihovi agitatorji. Si bodo z njim vsaj čevlje poflikali.
g Krtina. Kakor pripovedujejo, zmerja učitelj Šmajdek v šoli otroke tistih staršev, ki niso volili po njegovi ^vsemogočni besedi, s psovko »čuki«, aj takega si enkrat za vselej prepo-edujemo.
g Koprivnik v Bohinju. Dne 15.
svečana je priredil deželni odbor dvoje predavanj. Prvo je bilo po deseti maši. Dobro in temeljito je govoril gospod dr. L. Pogačnik o zadružništvu, popoldne po litanijah pa nadzornik Leg-vart o živinoreji in prešičjereji. Odraslih poslušalcev je bilo obakrat zelo ve-iko, ki so z veseljem in zanimanjem oslušali. Da bi bilo zopet kmalu kaj odobnega, morebiti o sadjarstvu! — r e m e imamo letos prav posebno le-o in toplo, pa tudi sanenec je bil to imo dober, da so ljudje z vožnjo lesa 1'ecej zaslužili.
g Litija. V soboto, dne 14. februar-a, je vlak povozil 161etno dekle Nežo ordan, ko je šla z mlekom če,z prehod.
Nevarno poškodovano so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, .kjer je umrla. — Dne 15. februarja je bil v župnišču celodnevni socialni tečaj J. S. Z. Udeležba dobra. Dopoldne okrog 70, popoldne nad 60 ljudi. Dopoldne je govoril gospod urednik Kerhne o zgodovini in položaju delavstva; popoldne gospod urednik Moškerc o zgodovini delavskega zavarovanja in pa gospod župan. — Dne 18. februarja jc obiskal naše izobraževalno društvo gospod dr. Lovro Pogačnik, ki je obdelal tvarino o brezsrčnem kapitalizmu, kartelih, trustih in monopolih. — Trg je dobil krasno svetilko na sredi trga.
g Moravče. Podpisani zakupnik lova občine Peče izrecno izjavljam za vedno, da ima dovoljenje loviti v mojem lovu samo tisti, ki ima od podpisanega pismeno dovoljenje, ali gre s podpisanim na lov in pa seveda zapriseženi lovci. — Anton Demšar, kaplan v Moravčah. — Prvi gospodinjski tečaj se je končal s krasnim uspehom. Veseli, živahni, samozavestni odgovori deklet so pričali, koliko dobrega so sc dekleta v tako kratkem času naučila. Drugi tečaj se je začel dne 18. t. m., obiskuje ga 16 deklet.
g Tržič. Pustna štirideseturna pobožnost se je obhajala tudi letos ob veliki udeležbi. Bil je obenem tudi spomin na obletnico sv. misijona. Pri-digovali so gospodje p. Kamil, kapu-cin iz Škofje Loke, kaplan Martin Dimnik iz Šmartna pri Kranju in župnik Franc Pokorn iz Besnice.
g Iz Poljan nad Škot j o Loko. Tudi pri nas smo se začeli gibati, da ne bomo med zadnjimi na svetu. V nedeljo, dne 15. t. m. smo ustanovili »Slovensko katoliško izobraževalno društvo«, katerega smo zelo pogrešali, saj ima tako društvo že skoraj vsaka tudi najmanjša fara. Ustanovni občni zbor je v kaplani j i ot.voril gospod svetnik Jernej Ramoveš, ki je prav z mladeni-škem ognjem navduševal navzoče, naj pristopijo k društvu, ki je tako potrebno za našo faro, če hočemo, da bo zlasti mladina obvarovana raznih nevarnosti. Da se je društvo res pogrešalo, so navzoči pokazali s tem, da je takoj pristopilo k društvu 40 članov. V odbor novega društva so bili izvoljeni sledeči: gospod duhovni svetnik Jernej Ramoveš, predsednik, ki je obenem postal tudi ustanovni član društva; za to in pa za njegovo požrtvovalnost in ljubezen do društva mu bodi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala; gospod Anton Pintar, podpredsednik; gospod kaplan Fr. Hiti, tajnik; njegov namestnik g. Jožef Jelovčan; g. Andrej Mrak, blagajnik, njegov namestnik g. Fran Lukman, organist; knjižničar g. Fran Peternel. — Mnogi, ki so bili na občnem zboru navzoči, se sicer niso mogli odločiti, da bi pristopili k društvu; mislimo, da jo bil poglavitni vzrok temu še strah, ki ga imajo nekateri pred gotovimi ljudmi. Fantje in možje, ako se gre za pošteno stvar, se ni treba nikogar bati! Vemo, da bo naše izobraževalno društvo nekaterim
trn v peti, a ravno tako upamo, da se poljansko ljudstvo za to ne bo zmenilo, ampak da bodo tudi oni, ki so bili do sedaj še neodločni in še mnogi drugi pristopili k društvu, da bo rastlo, cvetelo in prineslo mnogo lepih sadov za poljansko faro.
g šmartin pri Kranju. Tukajšnje izobraževalno društvo in skupina J. S. Z. ste izgubili dne 16. t. m. vrlega člana Lovro Tepina, ki je zadet od kapi ta dan v 59. letu svoje starosti umrl. Pokojni je bil miren in tih človek ter navdušen pristaš S. L. S. in zvest član obeh društev od prvega početka. Društveni zbor izobraževalnega društva mu je zapel pred hišo žalosti in na pokopališču dve lepi nagrobnici. Tudi bo za pokojnim društvena maša za-dušnica, katere se udeleže udje društva skupno. — V nedeljo, dne 1. marca ima tukajšnja skupina J. S. Z. svoj letni občni zbor ob 3. uri popoldne v stari šoli. Na občnem zboru bo predaval odnoslanec J. S. Z. iz Ljubljane.
g V Št. Vidu nad Ljubl.ano priredi socialni tečaj J. S. Z. dne 8. marca 1914. Pre-dava'o se bo od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Tečaj bo v mež-nariji.
g Zasavje. Na Savi je v nedeljo popoldne, dne 22. t. m., predaval dež. živinorejski nadzornik gospod Raclo , Legvart o živinoreji. Obenem se je j ustanovila Kmetijska podružnica za i župniji Sava in Št. Lampert. — Isto nedeljo je v izobraževalnem društvu j na Vačah predaval o zavarovanju in ' zavarovalnicah gospod Sajov.ec, uradnik »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani. Govoril je 'tudi' društveni' 'predsednik gospod Fr. Majdič. — »Kmet-ska zveza v Zasavju« se ustanovi v ; kratkem času. — Na Slemšku bo v po-| stu vsak petek ob 9. uri običajna post-! na pobožnost. Pota na hrib so popravljena. Na koru bodo peli s spremljeva-njem harmonija. — S Sv. Gore prihajajo najbolj umazani dopisi v liberalni listič, ki so vsi enega kova. Ce se učitelj Gorišek s polnim imenom podpisuje, se to z zadovoljstvom vzame na znanje. Obžalujemo.
Dolenjske novice
d Iz Dobrniča. Težko pričakovani jug je vendar enkrat prišel ter nam sneg iz-premenil v vodo. Snega je bilo pol metra, vode pa malo, da so jo morale voziti nekatere vasi, skoro dva meseca, iz zelo oddaljene Temenice. Zdaj jim je jug prihranil veliko dela. — Tukajšnje »mirovno« sodišče izvrstno deluje, izmed 40 tožb se jih je poravnalo 27, ki bi bile drugače zahtevale velike denarne žrtve, — Pri nas je bilo v predpustu oklicanih pet parov ter ravno toliko poročenih. Malo za tako veliko faro j krivo je temu najbrž debel sneg in hud mraz, katerega je bilo do 29° C. — »Domoljubov« je letos pri nas 110, torej od lanskega leta več 27, Dovoli naj nam g,
82
urednik, da se tudi Dobrničani včasih kaj oglasimo, da bodo vedeli »Domoljubovi« bralci, da je tudi Dobrnič na svetu.
d Krški okraj. Krški »dimnikar« hudo zdihuje, da so ljudje revni. Čudno, da tega takrat ne ve, kadar piše mastne račune. Te pa tako zasoli, da se še Julki preveč zdi! — Mrtvice. Okoli naše vasi je Jurkas silno agitiral za liberalce. Zdaj pa »ruči« ričet ta »pošteni« prijatelj krškega dimnikarja!
d Grablje pri Šentjerneju. Deželni odbor in agrarsko operacijo že več časa prosimo, naj nam pomagata zboljšati skupni pašnik, ki meri 60 oralov. Nahaja se v žalostnem stanju; toliko zemljišča je skupaj, pa nimamo skoro nobene koristi od njega. Lansko leto so nam gospodje obljubili, da si ga pridejo ogledat. Upamo, da bodo prišli v kratkem. — Na naših cestah švigajo avtomobili dan na dan. Pripeti se tudi tuintam kaka nezgoda. Največje križe pa imamo z mlado živino, zlasti z mladimi konji, s katerimi si komaj upamo na cesto. Če ne bo šlo drugače, bo treba za avtomobile drugo cesto.
d Novomeški torbar. V mirnopeški fari prihaja precej kmetov na boben. V vasi Jablana bodo prišli kar trije v kratkem, ker so se podpisovali za druge, pa bodo morali sami plačati. Možje kmetje, ne podpisujte se za vsakega pijančka, ampak dobro premislite, zakaj in komu sc bodele podkrižali. — V Prečni so ustanovili novo mlekarno; prvi dan so dobili 83 litrov mleka; kaže, da bo šlo dobro naprei. Možje, le korajžo, čim več boste mleka oddali, tem več denarja boste dobili!
d Iz krškega okraja. Meščansko šolo v Krškem je obiskovalo na primer leta 1908. v StirlH razredih 118 učencev. Iz Krškega 14, iz drugih krajev krškega okr. glavarstva 22, od drugod s Kranjskega 30, s Štajerskega in drugih dežel 40 + 12 = 52. Kdo je kriv, da mora edino krški okraj sam plačevati to šolo, ki ima skoro polovico učencev iz drugih dežel, iz okraja samega (razen Krčanov) le eno petino! In sicer skoro najrevnejši okraj! ki nima skoro nič železnic in tovarn, ki drugod veliko prispevajo k dokladam. Čast poslancu Hladniku, ki si je upal to reč sprožiti v deželnem zboru.
d Popotnik iz mirenske doline. Huda zima me je bila zadržala, da me nekaj časa ni bilo na izpregled; pa jug in solnce sta me zopet izvabila na plan. Zvončki, trobentice in teloh že oznanjajo bližajočo se pomlad. Mahnem jo proti Šentjanžu, lam sem zadel na predstavo v društvenem domu. Lepo je bilo, le galerija je štraj-kala pod težo gledalcev ter se podrla. No, nesreče ni bilo nobene, le nekoliko smeha. Drugič bo treba bolj zares narediti. Hotel sem iti v gostilno, da se pokrepčam. Pa zvedel sem, da so tu vse gostilne liberalno pofarbane, zalo sem šel naprej v Tržišče, No, tu sem zvedel še več novic. Ena je ta-le: Dva liberalna bratca grdo napadata domače duhovnike, ker sama nič ne opravita, kličeta »vraga in hudiča« na pomoč v »Slovenskem Domu«, Pa vse zastonj. Jetični liberalizem gine tudi v Tržišču, Njegovo smrt liberalni dopisnik takole popiše v »Slovenskem Domu«; »V Tržišču sem videl pred šolskim poslopjem iz snega 72
narejeno piramido, ki je izgledala kakor bi bila iz finega, gladkega mramorja. Padlo mi je v glavo: Ali ni tak liberalizem? Sedaj izgleda lep, kakor snežena piramida, toda zasijalo je svitlo solnce, ljudstvo se je iz-pametovalo, liberalizem se taja, grd, umazan postaja, manj in manj ga je, kmalu ga ne bo nič. Prav res! Kmetje so pustili »Slovenski Dom«, le še par nadutih možakarjev ga je obdržalo, da ga polagajo na svoje srčne rane, katere so jim vsekali ti preklicani klerikalci. — »Domoljubov« pa je okrog 120, »Bogoljubov« nad 50. — Pridem v Mokronog. Tam izvem, da je umrl veliki copernik Hitež; kam bodo sedaj ljudje hodili za »odgovarjanje«? V Martinji vasi naznanjajo šnopsarji žalostno vest, da je umrla njihova gospodinja Grmovščovka. Odkar se je špirit podražil, se ga le malo pije. — Te dni je hudobna oseba zastrupila v trgu dva lepa psa. — Kurjorejo v velikem obsegu je začel živinozdravnik Si-mcnthal; v bajerjih pa redi karpe, sedaj jih bo odposlal na tisoče. — Naše ceste so posuli v jeseni, gramoz štrli in sedaj je blata do kolen. Spomladi naj bi se nasulo, da gre gramoz v zemljo, potem drži. Novi odbor bodi v tem napreden! — G. Penca namerava postaviti zopet novo parno žago.
—	Vina je dosti na prodaj, kupcev pa ni.
—	Prašički so zelo dragi.
d Metlika. Občni zbor Kmet. društva v Metliki se vrši dne 8. marca 1914 ob pol 9. uri dopoldne v dvorani hranilnice in posojilnice v Metliki v I. nadstropju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računa za leto 1913. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Prcmemba pravil. 7. Slučajnosti.
d Št. Peter pri Novem nestu. Dne 8. februarja nam je predaval v izobraževalnem društvu dr. Ogrizek iz Novega mesta. Govoril je o postanku in razvoju denarja. Težko umljivo tvarino je obdelal zanimivo. Veselila nas jc obljuba gospoda doktorja, češ: še pridem med vas. — Drugo postno nedeljo bomo ustanovili za žene in dekleta »Bogomilo«. To pot bo predaval domači župnik. — SI. marcem dobimo društveno sobo. Tu notri bodo na razpolago društvenikom razni časopisi. Upamo, da bo članom, zlasti oddaljenejšim, ustreženo že radi tega, ker bodo imeli prostor, kjer bodo lahko ob nedeljah čakali na poi>oldansko službo božjo; obenem bodo tu notri vedno tudi kaj poučnega zvedeli. Tudi knjižnica se bo z mesecem marcem preselila iz župnišča v društveno sobo. — Liberalni »Naš Glas« bi tudi pri nas rad zavzdignil svoj hripavi glas. Pa menda ne bo šlo, ker ga naši ljudje prepridno pošiljajo nazaj. ,TC že prav tako. Kdor ga dobi, naj ga vrne! Se bodo že naveličali.
d Radeče pri Zidanem mostu. De-
žolnia odbor priredi dne 1. in 2. marca t. 1. v »Narodnem domu« v Radečah kmetijski poučni tečaj po sledečem sporedu: V nedeljo, dne 1. marca, bo dvojno predavanje: ob pol 8. uri zjutraj po maši o kmetijskih zadrugah in občinskih posredovalnih uradih; ob
pol 3. uri popoldne po litanijah o prvi pomoči pri živini. V ponedeljek, dne 2. marca, ob 8. uri zjutraj bo pouk o sadjarstvu; ob 10. uri dopoldne o govedo-reji in prešičjereji.
d Velike Lašče. Znano je, da si g. Hočevar (Lenček), g. Scrpan, ga. Hočevar (Matijeva) in še nekateri drugi la-ste javne občinske prostore in jih žo delj časa brez odškodnine uživajo. Toda, čeprav ima občina dolg, za katerega mora na leto plačevati 180 kron obresti, še dosedaj ni župan poskrbel, ' da bi tisti, ki občinski svet uživajo, saj v pokritje dolga nekaj dali. Bivši naš župan gospod Ivane je pustil 1400 K v blagajni občinskega denarja; zdaj pa imamo 4100 kron dolga in poti si moramo večidel sami popravljati, če ho-1 čomo po njih voziti. To so nekatere »dobroto«, ki jih imajo Lašče od liberalnih mož; prihodnjič jim lahko še nekatere v oslabeli spomin pokličemo. Bomo že poskrbeli, tla se bodo Lašče bolj nepristransko vladale. Dokler bomo laškim birtom, štacnarjem in mesarjem svoje groše nosili, hočemo tudi saj toliko besede kakor oni pri občinskem gospodarstvu imeti.
d Občni zbor Kmečke zveze v Škoci-janu pri Mokronogu je bil v nedeljo, dne 15. februarja. Izvoljen je bil stari odbor. Letno poročilo je pokazalo lepo vrsto koristnih sk'epov. Iz teh sklepov in nasvetov bo polagoma nastal popoln gospodarski načrt za naše kraje. Zvezi jc šel na roko deželni odbor, tudi c. kr. okrajno glavarstvo, ne pa domače županstvo, ki je nasprotova- , lo tudi najpotrebnejšim rečem, kakor n. pr. streljanju vran. — Shod se jc izrekel za načelo, da se odpravi po kmečkih krajih celodnevni šolski pouk in se ne množijo po neootrebnem šolski razredi. Deklic naj ne sili šola preveč s pletenjem in vezenjem, seznani pa naj jih z gospodinjskimi rečmi. Šolska bremena so neznosna. Zato naj sc ne večajo, ampak zlajšajo. Shod je izrekel zaupnico vodstvu Slov. Ljudske Stranke, deželnemu odboru, poslancem S. L. S.,' oso-bito svojemu poslancu Janezu Hladniku.
d Šmartno pri Litiji. Gospodinjski tečaj, ki je trajal pod vodstvom voditeljice gdčne. Jakličeve sedem tednov, smo zaključili dne 18. t. m. z javno skušnjo, ki je pokazala, da so gojenke dobro porabile čas in pouk tečaja. Deželni odbor je zastopal g. dr. Lovro Pogačnik, glavarstvo pa g. vladni tajnik Grasseli iz Litije. Upamo, da bodo dekleta svoje znanje porabile v domačih družinah, pa obrnile tudi drugim v korist. — Občni zbor obsav-skega okrožja »Orel« bo v nedeljo, dne 1. marca ob pol treh popoldne v »mali dvorani« Društvenega doma. Menda po-časti zborovanje g. dr. Adlešič. Torej bodi udeležba častna! — Predavanje o s v i n j e r e j i, namenjeno pred vsem gospodinjam, poučno pa tudi za živinorejce sploh, bo imel 15. marca popoldne v »Društvenem domu« ravnatelj kmetijske šole na Grmu g. Viljem Rohrmann. Naj nobena gospodinja in noben gospodar ne ostane ta dan doma! — Okrajni cestni odbor litijski je imel sejo v ponedeljek, 16. februarja. Določile so se ceste, ki pridejo po novem cestnem za-
konu v drugo vrsto deželnih cest. Na dnevnem redu je bil tudi proračun, pri katerem se je določila cestna doklada v posedanji višini, namreč 20%. Določila se |e podpora za preložitev ceste od Vagen-"*perka proti Javorju in iz Renk v Konjšico, kamor doslej ni bilo dovozne poti iz doline. Na razgovoru je bila tudi cesta iz Čemšenika proti Zagorju in cesta proti Polšniku ter v Št. Lambert. Vidi se, da bo cestni odbor imel še mnogo posla, predno bo nekoliko nadomestil, kar se je v prejšnjih desetletjih zanemarilo. Kajti ni ga ^okraja, v katerem bi bile cestne zveze ' tako slabe, kakor je litijski. — Naši poslanci so se močno zavzeli tudi za cesto pb strugi Save, ki naj bi vezala Ljubljano z Zagrebom in ki bi bila za vse kraje ob Savi velikanskega pomena. Istotako so se Zavzeli naši poslanci za državno podporo ljudstvu v litijskem okraju, v katerem so ujme zadnjih let prizadele mnogo škode. Upajmo, da bo prizadevanje naših poslancev imelo letos večji uspeh kot lansko leto, ker bi bil sicer propad mnogih družin neizogiben, zlasti v onih krajih, kjer so bili Ivinogradi zadnja leta po raznih boleznih ■docela uničeni. — Dobro je izpadla igra i»Zaklad« na puotno nedeljo. Priznanje igralcem.
d Vavta vas. Cigani so ukradli v Jurki vasi pri M. Hudale sani. Prišli s j k njemu pod pretvezo, da bodo peljali bolno ciganko v bolnišnico, pa so jo udarili proti [Žužemberku, za njimi pa orožniki. — Po-[ ciganil se je železniški delavec R. Čondič iz Dalmacije, Doma ima ženo in dva otroka. Pri ciganih ima pa tudi dva otroka. Zaradi tega ima veliko opravka pri oblasti v Novem mestu. On pa pravi, da magari če vse bukve popišejo z njegovim imenom, ciganov ne bo zapustil. Tako »fajn« ljudje se mu zde cigani. — Umrla je previder.a ciganka Ančka. V mladosti je služila 12 let. A cigani je niso pozabili; ko je od-rastla, so prišli po njo in jo vzeli s seboj. Mrliča niso nesli v mrtvašnico, ampak v tfozdu so zabili štiri rogovile v zemljo, položili črez kole in veje, in »pare« so bile jotove. Na veje so položili Ančko in na Vsak vogal nataknili po eno svečo. Kupili io nato tudi špirita, da lažje čujejo. Kmalu (ie je začulo iz gozda petje in vriskanje.
d Zagorje ob Savi. V sredo, 18. februarja se je vršil komisijonelni ogled za novo $olo. Zastopniki kotredeške občine so se Izrekli proti zidanju šole in podali izjavo, ■da bodo za otroke iz njih občine rajši do-ma v občini zidali šolo, kakor pa prispe-'vali k zidanju zagorske šole. Vsled te izjave in izjave rudniškega zastopnika, da bo rudnik svoja dela v Kisovcu v par letih za tretjino zmanjšal, odpade potreba zidati novo šolo. Ko sezida Kotredež svojo šolo, bo tudi sedanja šola zadostovala, in če rudnik obrat zmanjša, bo tako na top-liški šoli preveč praznega prostora, ker je še sedaj, ko ima rudnik veliko delavcev, en; učna soba prazna in se torej lahko otroci v bližini topliške šole, ki sedaj obiskujejo zagorsko šolo, priklopijo k top-liški. Zagorska občina ima že sedaj 80% doklad; rudniški zastopnik je izpovedal, da bo že prihodnje leto rudnik okrog 8000 kron državnega davka manj plačal; torej i bo tudi občinskih doklad odpadlo en par
tisoč kron, v katerih pokritje bodo gospodje zopet doklade zvišali. Nova šola je proračunana na okroglo 100.000 K, beri: sto tisoč kron. Kdo bo pa plačal? Novo šolo v Zagorju naj si kar izbijejo iz glave.
d Žužemberk. Dne 11. februarja je umrla Ana Hrovat v starosti 73 let. Vse dni svojega življenja je bila tiha, skromna in ponižna. Poznala ni druzega kakor delo in cerkev. Naj v miru počiva!
^>888888888S88888SS8828§8888888888888S88888888888888888888	<>
| Notranjske novice	S
O JSS3SS§S8SfBSg8g888S88888888888888888888888888888888888?	0
n Seja cestnega okrajnega odbora v
Idriji se je vršila v ponedeljek, dne 16. februarja t. 1. v hotelu Didič ob navzočnosti g. Iv. Sbrizaja, deželnega stavbnega svetnika in vseh 12 članov cestnega odbora. V tej seji so se dosedanje okrajne ceste: Idrija — Žiri — Selo, Podroteja — Idcrski Log — Črni vrh in Godovič — Črni vrh — Cene for-melno prevzele med deželne ceste II. vrste. — Ugotovil sc je tudi proračun cestnega okrajnega odbora za leto 1914. Potrebščina sc razdeli: 1. v redno za vzdrževanje deželnih cest v znesku 47.000 kron, od katerega poravna deželni odbor tri petine z 28.200 K, tako da ostane potrebščine samo 18.000 K na cestni ekrajni odbor. 2. Izredna potrebščina obsega: posojilo pri deželnem odboru s 30.000 K; povrnitev predplačil in dolga (amortizacija in obrestovanje) za cesto Žiri — Rovte 8406 K, odplačilo in obrestovanje posojila pri deželnem odboru 1800 Iv, skupaj 10.206 K; podporo občinam za vzdrževanje obstoječih cest 2000 kron, od tega zneska plača dežela 800 kron, odpade torej na cestni okraj 1200 kron; sklad za novi most v Žireh s 1600 K in neprevidni stroški radi pričetja novo ceste po Konomlji in druge potrebščine 8794 K. Pokritje obsega: 1. Državno podporo, odnosno posojilo 30.000 kron in 2. 20odstotno cestno - okrajno doklado na direktni davek v znesku 225 000 K z odnosom 45 tisoč kron; skupaj torej 75.000 kron. — Poleg tega so je obravnavalo pri seji tudi še nekaj drugih stvari, ki so manjšega pomena.
n Iz košanske doline. V voli'nem boju smo zopet. Posebno liberalci so pridni. Am-brožičev Korl ima zopet dela in skrbi čez glavo. Škoda, da njega niso postavili za kandidata. Za sedaj je zadovoljen, da je general liberalnih agitatorjev. Pa kake bratce si je izbral. Med Kotovci brihtnega Pavla, ki ima menda vseh osem šol in še eno po vrhu. Na Novisušici največjega bogatina, ki je z britofškimi ogradami rešil svoj grun-tec. Tam v Gorenji Košani znanega kupca petrole:skih sodov. Neizogibni Joža iz Buj sme ob času volitev, če je priden, včasih izpod ognjišča, da kot zvesta trobenta prvakov ob vodi pove, kako lepi časi so bi'i, ko so oni živeli kot koritarji. Ako omenim še našega dohtara iz Brda in botegarjevega sina iz Suhorja, ki sta se v potu svojega obraza potrudila, da bi tudi Iiudje na ne preveč dobrem glasu dobili volilno pravico, sem prepričan, da vsak ve, kaka lepa druž-
ba je to, ki bo vse »moči« porabila, da zmaga neodvisen liberalec. Za predpust privoščimo liberalcem Urbančiča, 12, marca bo pa vsa košanska do'ina zopet potrdila, da je liberalcem pri nas že kdaj zadnja ura odbila, zakaj volili bomo vrednega naslednika ranjcega dr. Žitnika, državnega poslanca Josipa Gostinčarja.
n Iz Knežaka. V ponedeljek sta bi'a tukaj poročena Josip Milavc in Pepca Čes-nik, oba iz uglednih naših rodbin. Zakaj to javno sporočimo? Zato, ker pri tej ženitnini ni bilo ne godca, ne plesa, ampak oba sta bila pri skupnem sv. obhajilu, k^r je pri nas redko. Zatorej; posnemajte!
n Socialni tečaj J. S. Z., na Vrhniki se je vršil 22. febr, 1914. Dopoldne sta predavala dr, Jakob Mohorič (Temelji strokovne organizacije), in M, Moškerc (Slovenska katoliška demokracija); popoldne je pa predaval prof. Sušnik (Stavke). Tečaj je posetil tudi g. dekan Honigmann. Vodil ga je tovariš Jezeršek.
n Vrhnika. V nedeljo, dne 1, marca, ima naša hranilnica in posojilnica svoj redni občni zbor. Pogled v letni zaključek za leto 1913. nam priča, da zadruga lepo napreduje. Polagoma, a sigurno raste rezervni zaklad, ki je s preteklim letom dosegel 21.000 K. Bi'anca izkazuje lepo stan:e zadruge, saj znaša imetje zadruge po bilanci za leto 1913. 787,177 K 5 h, iz denarnega prometa pa je razvidno, da je dala zadruga v preteklem letu od svojega tekočega denarja precejšnje podpore v znesku 1340 K, katere podpore so se razdale obče koristnim društvom, v prvi vrsti prav domačim gasilnim društvom. Tako dela zadruga brez vpitja in posebne reklame za gospodarski napredek,n?šQf{a liud^tva«,,,^ dfiJo naša hrani'nica vrši že skttii dobo 1'3 let. Kdo se ne spominja še onih časov vrhniškega libe-ra'izma, ki je kruto pritiskal ob steno tudi gosDcdarsko naše liudstvo, samo da je polnil žene posameznikom. Bili so časi, ko so bile obresti po 7 od 100, da celo po osem, ljudstvo 'e ječalo pod težo teh neznosnih razmer. In tu je naša stranka ustanovila denarni zavod Hranilnico in posoiHnico ter reši'a ljudstvo iz libera^ih krempljev v gospodarskem ozirU. Vs'ed novoustanovljenega našega denarnega zavoda prisil'eni, so zač"'i tudi liberalci zniževati obrestno mero. To dejstvo pojasnuje in kaže, kako velik pomen, koliko zaslugo ima za gospodarsko osamosvojitev iz rok liberalizma prav naša hranfnica in posojilnica. Na tem mestu pribnemo še eno dejstvo. Hranilnica in posojilnica na ie tudi ed"'ni od vseh morebitnih po'itičnih sprememb popolnoma neodvisni denarni zavod pristašev S, L. S. na Vrhniki, česar ne ve'ja o nobenpm drugem denarnem zavodu na Vrhniki, Zato pa :e dolžnost vsakega zavednega pristaša naše stranke, da podnira in vsestransko dela za vedno večji napredek tega, za s^anko tako važnega zavoda. Da imajo vložniki nri naši hranilnici in posojilnici popolnoma varno naložen svo' denar, brez vsake nevarnost kake izg"be, zato to-le v pojasniM: 1. Nikomur odbor, ki so v n;em možie, ki drbro poznajo naše ljudstvo in premoženjsko stanje posamnikov, ne da posoTa, ?1'o ni ponolnoma varno; 2. zadruga je knt č1*-nica Zadružne zveze v LiuVani nod nadzorstvom imenovane zveze, ki pošilja svo-
jega zapriseženega revizorja redno zadrugo nadzirat; 3. kot članica Zadružne zveze pa jc obenem tudi pod nadzorstvom deželnega odbora. Pred vsem pa jamčijo za popolno varnost vlog vsi člani zadruge, vsak s cc-lim svojim premoženjem. Poleg posojil pa nalaga zadruga svoj denar pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Ker je torej zavod za našo stranko tako važen in potreben, pa je samoobsebi um'jivo, da kdor bi de'al proti naši hranilnici in posojilnici, ta ne bi ruval samo zoper zavod sam, ampak tudi zoper stranko, ki ji je prav ta denarni zavod najboljša gospodarska opora. Iz tega sledi popolnoma dosledno, da bi morali vsakega takega smatrati za svojega nasprotnika ter tudi proti njemu nastopili. Zapisali smo te besede ne za reklamo posoiilnici, ker je pač zan:o na boljša reklama nje 13'etni obstoj ter pošteno de'o za gospodarski napredek našega ljudstva in njega koristi, ampak storili smo to javnosti v pojasnilo. — Hranilnica in posojilnica ima svcie uradne ure ob sledečih dnevih: Ob nedeliah od 8. do 12. ure, ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in ob četrtkih od 8. do 12. ure. Ob drugih dnevih se ne uradn e zaradi pouka v šo'ah. Prosimo vse stranke, da bi se držale teh uradnih dni.
n Iz Reške doline. Prav hvaležni smo našim poslancem, ker so v deželnem zboru opozoriti v'ado na prave vire naših živinskih bolezni. Dok'er se vzroki bolezni ne odpraviio, je zasloni ves naš trud pri živi-nore i. V oonedel:ek, 16. t. m., je bil velik seiem v Št. Petru, to se pravi: dosti blaga (živine), pa malo kupčije, dasi je bila cena prav nizka. Šentpetersko županstvo bo moralo dri'(5ič sejem malo razbobnali po časopisih ;n kuncev, privabiti, Tudi Tržačani bi sc morrlt oohVigati, da dote meso naše živine pod zobe, ker ie menda vendar kaj družeča meso pivških volov, kol mršavih hrvaških boš. VViko pa je bilo povpraševanje po prašičih, blaga pa ma'o. — Naše ceste. Odločno si orepovemo, da se liberalni poslanci mešajo v naše gospodarske zadeve, kot se je n. pr. I.avrenčič zavzemal za prelož'lev cesie na Pivki. Naš cestni oki-nini orlbor e imel prvo se:o v lorek, dne 17. t. ni., in je sprejel načrte in proračun za pivško cesto. 200.000 K bodo sta'e samo najnujneiše preložitve, oziroma mostovi v okraju. To pa zalo, ker se ni prav nič storilo, dokler so nas zastopa'i v deželnem zboru liberalni poslanci in dokler so bili v okrajnih cestnih odhnrih liberalci gospodarji kakor n. pr. kandidat Urbančič iz Trnovega, ki ie bil načelnik ilirskobistriškega cestnega odbora. Ni še pozabljeno, kako je nače'oval. Ko ga Prcmci prosijo, naj jim nasilje cesto, se odreže, nai si kupijo oslov in naj tovorijo ž njimi. Sedaj imamo ceste vedno dobro nasute. Teh oslov glasovi naj pripadajo IJrbančiču pri prihodnji volitvi 12. marca. Kdor pa je pameten, trezen mož, bo volil državnega poslanca Gostinčarja. liste ohčinc pa. ki ne spregledajo in se zatekajo k liberalcem, ali celo Nemcem in ž njimi volijo kot slavni Ki'ovčani, ki so po Pavlinovem atu, ki tudi nemško znajo, dr. Egcrju zaradi ceste pisali, pa naj tudi tam pomoč dobe,
n Žiri. Pet novih gostiln se obeta zopet naši srečni občini, kakor bi ne bila že dosti obJagodarjena z njimi. Mi pa vemo boljši
rccept za one, ki imajo preveč denaria: hranilnica in posojilnica pri Lengerju. -— Kmetijsko konsumno društvo jc napravilo računski zaključek za leto 1913. Zadruga pod spretnim vodstvom zelo lepo uspeva. Člani, držite sc svoje zadruge ter pridobivajte ji novih članovi — Sokole vprašamo: ali se res pri vas vrše gledališke vaje ob nedeljah med deseto mašo? — Tatovi so pretekli leden pokradli pri Mariii Oblak na Dobračevi več;o vsoto denarja. Bodilc paz.-ljivi pred raznimi tujimi cestnimi postopači! — Izobraževalno društvo je skleni!o na zadnjem občnem zboru, da bo praznovalo vsako leto praznik sv. Jožefa kot svoj društveni praznik s skupnim prejemom svetih zakramentov ter društvenimi znaki. — Ustanavlja sc Vincencijeva družba. Gospod kaplan Frolich, ki vodi pripravljalna dela, nam jc o tem na dan sv. Valentina predaval.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vlocjc, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/«°/o brez kakega odbitka.
Glej Inserat!
čebelarsko podružnico za ljubljansko okolico nameravajo ustanoviti čebelarji dne 1. marca 1914. Zlnirova-njc bo v Ljubljani v restavraciji l.lovd ob pol desetih dopoldne. Po zborovanju bo predavanje o naprednem čebelarstvu' Podružnica za te kraje .je prepotrebna, ker je čebelarstvo v okolici Ljubljane zanemarjeno. Lahko bi pa bilo vzorno, ker so pašne razmere prav ugodne. Podružnica bo •skrbela, da se razmere izboljšajo, zato je pa treba skupnega dela vseh čebelarjev. Čebelarji iz okolico! Udeležite se zborovanja in skrbite tudi sami, da se zborovanje častno zvrši.
Izobraževalno društvo Vipava. V nedeljo, dne 15. februarja, se je vršil občni zbor izobraževalnega društva. V prvi seji se je takoj sklenilo slovesno obhajati na spomlad desetletnico in takoj začeti s ponedeljkovimi izobraževalnimi večeri za može in fante. Vsak ponedeljek se snidemo po osmih zvečer v našem društvu. Brez dvoma bodo večeri številno obiskani; razen zuna-
njih vprašanj se bodo razmolrivala di krajevna, ki so sedaj v Vipavi i
tu-
ajovna, ki so sedaj v Vipavi precej važna. Želeti je tudi, da se možje vpišejo v društvo, katero si je staviio velik cilj: zidavo Ljudskega Doma, pri katerem rabimo vse naše ljudi, da nam pomagajo /. besedo, nasvetom in d,..
narjem.___
Odgovorni urednik Jožef Gostinčnr, drž. poslance,
Raznoterosti,
Kako se je neki nevesti godilo.
Poroča se nam: Večkrat hočeta biti ženili in nevesta poročena na kakšni božji poli. Neka nevesta je imela tu pred pust veliko smolo. Prišli so na kolodvor, da !>i se odpeljali, ženin ■/. nevesto in priče. Nevesta je imela na glavi venec in šopek v roki. Kol ponavadi >o bili pa moški žejni in so šli še pil, ko so dobili karte. Nevesta je čakala na kolodvoru. Vlak je prišel in nevesta je vstopila misleč, da bodo drugi že za njo prišli. Toda ženin in priče so vlak preslišali. Vlak se je odpeljal in v vagonu je sedela nevesta sama z vencem na glavi in pušelceni v roki. Ženin je priliilel na kolodvor, pa je bilo že prepozno. Nevesti ni preostajalo drugega, da je izstopila na sosednji postaji in ženina pričakala. Ta pa ni predpustna, ampak resnična.
Nesreča tudi kraljem ne prizanaša. Belgijski kralj je padel v nekem gozdu s konja in si zlomil levo roko. Pravijo, ila mu ne gre še nič boljše.
Amerikanska prebrisanost Andrej Zupan vulgo Tolmalnarjev iz Cer-kelj je bil uslužben štiri in pol leta v Ameriki v rovih. Tam je zbolel in zblaznel. Dolžnost Zedinjenih držav bi bila, da bi skrbele za ubogega delavca. A te svoje dolžnosti so se na prav enostaven način iznebile. Dne 8. februarja je pripeljal Zupana elegantno oblečen Amerikanec v fijakerju vsega nesnažnega na Gorenje k njegovemu bratu in zahteval nekako potrdilo, tla je blaznega Zupana res oddal. Slučajno je bil Zupanov brat tudi v Ameriki ter je razumel angleško govorico. ■ Torej ameriški kapitalistični sistem, kakor si lepšega niti misliti ne moremo. Naj-prvo izkoristiti ubogega delavca - trpina do zadnjega, izmozgati mu telesno in duševne sile, ko pa so te sile izčrpali'', se ga otrese kakor nadležnega. Celo vožnjo v Evropo se riskira, samo da amorikunskemu velekapitalu, ki jc dandanes vladar sveta, ni treba skrbeti za svojo žrtev.
Namesto veselja — smrt. V Zakof-cili, občina Cerkno, na Goriškem vozili neki nevesti balo, potem pa pl®" sali pozno v noč na nevestinem donui. Ob 2. uri ponoči je prišel pred hiso neki mladenič, po domače Hribarjev, in sc pačil skozi okno plesalcem. H's" ni gospodar Č.elk je šel vun in ga povabil v hišo, fant pa mu je brez odgovora potisnil nož v trebuh. Gospodar se je vrnil v hišo in povedal okoli stoječim, da ga je Hribarjev zabodel, ho so nekateri začeli zopet plesati, se Jc nevestin oče krvaveč zgrudil na tla
Koliko bi stala vožnja na solnce. Neki angleški učenjak je izračunil, da bi stal vozni listek III. razreda z zemlje na solnce 20 milijonov kron. Če bi brzovlak vozil s hitrico 90 km na uro, bi trajala vožnja 175 let. Svitloba pa napravi to pot v osmih minutah.
Velika železniška nesreča. Na železnici v San Francisco v Severni Ameriki sta trčila skupaj dva vlaka. Ponesrečilo se je 58 potnikov.
Župnik Kneipp, plemeniti ilovekoUub
I« spojil svoje Ima s Kathrelnerjavo Knslppovo sladno kavo, kar Ja Kattiralnerjava okusna, idrava In rasnICno ljudska kavlna pilita,
Pozor
ob teli draginji:! Že 23 let vedno
enako poceni ter nI v ceni nikoli poskočila!
KaOiralnorJav zavoj ia 10 vinarja« d* 30 skodelic.
Mnenje g. dr. W a g n e r j a , primarija
v B r u n e k u.
Gospod J. S e r r a v a 11 o .
T r s t.
Mi je drago poročati Vam o porabi Vašega želez na tega kina vina S e r r a v a 11 o , s katerim sem dosegel lepe uspehe pri konvalescentili. otrocih in pri slabokrvnih odraščenib. kateri so ga prav radi vzeli. Radi tega priporočam Vaš izdelek kar najbolje. Brunck, 7. junija 1911.
D r. W a g n e r.
Vnetje v glavi, vrtoglavost, glavobol, erazpoloženje in čemernost, da celo tudi melanholija, ki spravi človeka v obup, so nevarne posledice zaprtja. Moderna medicina skuša v vsakem oziru tem boleznim v okom priti in se poslužuje v dosego tega namena izmed vseh grenčic najraje »Hu-nyadi Janos« grenčice, katero priporočajo kot najboljšo vseh grenčic prve avtoritete ta polju kemije, kakor J. pl. Liebig, Bun-
sen, Fresenius, Ludwig i. dr. Pol aH cel kozarec Saxlehnerjeve »Hunyadi Janos« grenčice pred spanjem povzroči naslednje jutro eno- do dvakratno neprisiljeno izpraznenje, pri odraslih pa eden do dva kozarca na tešče, ki odvaja neodvisno in zanesljivo in povzroči večkratno čistenje, po katerem se tako dobro počuti.
Življenje zagreni nadležen kašelj, izčrpa moči in oslabi telo. In vendar je mogoče zanesljivo lajšanje in hitra odstranitev. kaši j a s Thymomel Scillae, lekarnarja B. Fragnerja v Pragi, ki stane 220 K steklenica.
Kje je gospod Debcluliar
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 18. februarja: 42. 45. 71. 74. 39 Brno, 18. februarja: 29. 76. 3. 56. 54. Line, 21. februarja: 16. 28. 32. 80. 33.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana. 24. februarja 1914.
Deželni pridelki:
PSenica.....
Rž.......
Ajda......
ječmen.....
Oves......
Proso belo . . . Proso rumeno . . Koruza stara . . Koruza nova •
Leta.....
Grah.....
Laneno seme .
Grašlca.....
DomaČa detelja Fižol Kibmean . . Fižol 1'repelicar . Fižol Mandalon . Čebula . . . Krompir . . . Zelje sveže . . Zeijemsiobrezsoda Kepa gorenjska Kepa sveža . . Kepa kisla brezsod;
Brinje......
Kumna.....
Oreni......
Gobe suhe. • , . Suhe hrn ke . . . Suhe ceSplie. . .
ležlce......
Želod......
Smrekovi storži .
Seno......
Siama.....
Stelja......
Cena
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana . i eleta težka . . . Teleta mala . . .
Prr.SIC......
Koštruni . . . .
Kuretnina In drugo:
Maslo Kuhano oa
k LG0-— do . . Maslo surovo od •v 270 — do . . . Slanina sveža(špeln Sianina prekajena Mast svinjska . .
Loi......
Jajca ioo komadov fišanci . , . . .
Goiobi.....
Raca......
Gos ......
Kolonijaino blago ma
Rt2 Rangon od K 25 — do . . Kava Santos od
K 20i» — . . . . Sladkor od K84 -do Petrolej.....
£mm
idealno odvajalno
(sredstvo v obliki sadežnih pastilj, ki gotovo in milo učinkuje in ima najboljši prijeten okus. Izvirna škatlja (20 kosov) L 1 30.
Dobiva so v lekarnah in pri glavni zalogi:
C. Brndy, Dunaj I. Fleischmarkt 2.
I
Kdor ljubi dobro Kavo,
rabi kot pridatek „pravi zagrebški :Franck:" z kavinim mlinčkom. — Kdor ga še ne vporablja, pogreša najboljše.
emp 46/25.642
Kuverte s firmo, ■ ■ pisma, - -- račune itd -
Izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani.
pljučne bolezni
\se obolelosfi sopilnih organov
oslovski kašelj,navadni kašelj.prehlajenje.influencaiu	SIROLIN "ROCHE'
Dobi se e K. Lt-.~ v vseh lekarnah.
HGEI1TJE,
dobe povsod v monarh. na|b. zasluž s prodajo izdelkov tovarne za les, rolete in žaluzije Hoilmanu & Merkel Brunov 68, Češko. Krasno novosti vozo-liin in rolet, iz povoš-čenega platna. 503

izsilimo
hi- in iuo črnskih tvrdlc raznih strok, primernih z.i potniki'. ki so vpeljani | ri trgovcih in zasebnikih, tudi lamo. Pojasn. proti znamki za odgoviu- da • Univorsal Verlag-, Dunaj II., Scliiit-telstr. 93, Mezz. 5. 551
Na j 11 ne i-a Soja-lVrl-bo-bova kava h po žgana, zelo dobrr in izdatna Nikakn žitna ali sladna kava. l»azposilja s.- v vse krajo Avstro - Ogrsko. Postni zav. netto -t1 kg
! le K 4-80 franko
i NajcvneiM- in najboljše | J.avi podobno IiJji^o. Nn-] l-ot ii pri: žgalnica za I kavo,,Santosa",KraiJe-j vi Vlnohrady, 1^73, url I	Pragi.
V sredo, dne 4. marca 1914 sc prične
spomladna prodaja ostankov
raznega novodošlega oblačil nega blaga za obleke in perilo za skoro polovične cene pri podjetju zvezdnih tkanin „HERMES" v Ljubljani, v Šelenburgovi ulici 5, v I. nadstropju nasproti glavne pošte. Prodaja se samo vsako sredo in soboto.
Sijjajna eksistenca!
Zn prodajo nove izvrstne kave (ne žgane ržene ali žitne kave) se iSCejo zastopniki proti proviziji 20 procent, ki bi obiskovali zasebnike; vzorci za poskuSnjo
zastonj! Franc Maršner, Krši Vi-nohradt) 157 J, Praga.
Astma!
Vsem sotrpinom naznanjam rada brezplačno. Kako tem bila trojno in n< pii6a-.ovano uspešno rešena dolgotrajne. hude
bolezni ASTMA.
Naslov: pojiolno^rlri dvigoma ozdravljenih v vseh večjih <rajih Avstrije na razpola-ro. To novo zdravljenje so iporabla z odličnimi uspehi ri vseh obolenjih sopilnih •rganov. Katar v sapniku bronhialni katar in poseb-io zastareli slučaji astmo o morejo ozdraviti ali vsaj 'riatno obložiti.
Tritedenski brezplačni •>oskus so dovoli rattevoljo .-sakotnu bolniku, llustrov. brošuro zastonj in iranko.
Gospa Ana Dietz
Monakovo (M\iachcn8) Kniserstrasse 49.
Varstveno zavarovano.
prime niti tudi zanajtežjadela ki so 1111 vsled zakasnele po-šiljatve ostali, prodajani in razpošiljam za lastno ceno po K š> - par. Ti če.lji so iz najboljšega surovega usnja 7. močno podkovanimi podplati, s podkvicann na petah in jer-nienčki Čevlji so posebno priporočljivi za alpske dežele. Pri naročilu zadostuje n era v cent metrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetin krščanska raz-pošiljalnica čevljev
FRANC HUMANN, DUNAJ 2,
Aloisgasse *<D Od c. l<r. trgovskega sodišča protokolirana tvrdka.
!a industrijski tir
primerni gornji materijal. in sicer: 13.500 m železniških tračnic :S2 kg na m težkih, 18 600 m tračnic za sekund, železnico
21 kg na ni težkih, 12 kosov tem primernih
ogibalcev, dobro porabni, so zelo ceno proda, Vprašanja pod „A. B. 500 614" na upravo »Domoljuba".
1730 m tračnic, 7 kg težkih, 2850 m tračnic, 11 in 12 kg težkih, 6 kosov primernih ogibalcev, 25 komadov železnih vozičkov, 12 komadov rateau-vozičkov, vse že rabljeno a dobro ohranjeno, sc ceno proda. - Prijazne ponudbe pod šifro ,,A. B. 500 615" na upravo ..Domoljuba".	GIB
Vajenca
sprejme takoj po dogovoru Ivan Šimenc, umetni trgovski vrtnar. LJubljana, Gradišče it. 12.
Proda se v Mošnjah na javni dražbi
LIS

pi1? !f >
z vsem premičnim in nepremičnim inventarjem prihodnji pondeljek, t. j. 2. sušca 1914 ob 11. url dopoldne. Vskliena cena .'!500 K. Dražba se vrši v Mošnah na licu inesta.	595
Izurjen vt*tnat*
sc takoj sprejme v bolnišnici usmiljenih bra'ov v Kandiji.	592
NM
Odvetnik
dr. Ignacij Malnerič
vljudno naznanja, da je
otvoril svojo pisarno
v Novem mestu, Glavni trg.
— usai	BSH^BIH *"
Brinovo olje
kupujejo v vsaki množini A. Zanki-sinovi v Ljubljani, Marijin trg 1.	558
Dva kovaška vajenca
sc takoj sprejmeta. Več pove Franc Vrhove, kovaški mojster, Ljubljana, Bohoričeva ulica 6.
Priden Hlapec k dvema Konjema
kateri jc vajen poljedelskih strojev, se takoj sprejme. Oglasiti sc jo na deželni pristavi v Goričanah pri Medvodah.	. 504
Lepo posestvo
se proda po zmerni ceni zaradi družinskih razmer, na MiSačih liiSna Stev. 9, od postaje Otoče 20 minut, od Marije pomagaj 10 minut in od farne cerkve 10 minut. Posestvo ima vse orodje in živino. HiSa zidana in lilev obokan, vodovod v kuhinji in v hlevu, okrog iiise velik sadni vrl. Kiipcu jc na razpolago kupiti več ali manj posestva. Ponudbe na Ivan Slibar, posestnik St. 3 in 9. Mi-sače, p. Podnart.	535
Vajenca
za kolarsko obrt sprejme takoj Luka žllko,
kolarski mojster, Vrhnika.	(»4
r	* ^
Tigraste Klanel. - odeje
190 cm dolgo, 120 cm široko, prejmete pri naroebi
žitne kave ,.ljubljenka gospodinje"
1 zavoj S kg žitno kave z odejo stano . . K 5 — l n & stadno „	- . . „ G 75
1 „ Ji kg žitne kavo /. lojiim blagom za
bluzo ali 21 .. lil plfttna ..... „ 1 50 1 „ Ji kg sladne kav • z lepim blagom za
bluzo ali 2f/a m platna . .... „ .V -franko po povzetju. Pišite So danes: I. kukuška tovarna žitne ln sladno kave
Borlmann & Jesctike, Kukus ob L.ČbšKo
Iščejo so vpeljani zastopniki proti visoki provizi
Velikanski šopek
iz 1000 raznih cvetk.
Za napravo takega vrtnega krasa dobavimo seme ca. 1000 razn. poletnih krasotic, sort. po visokosti in drug. lastn. v 10 skupin, ki se po navodilu po-razdelc na okroglo gredo. Zc po malo tednih se pokažo na gredici prelepa cveti, preproga iz katere so polagoma, proti sredini vedno vi-jc, do višine moža, prične dvigati cel gozd najrazn. cveti, oblik, ki razvijejo barv. sliko, kakoršne si domišlija ne more lepše naslikati. Kot velik, piramidi podobni šopek se pokaže cela meda, razširj. vonj kot pristni »Odeur de milles flcurs«. To traja do pozno jeseni; od muja do oktol rt neprestano novo cvetje, dokler ga slana ne zatre. Cena z navodilom K ■!•—.	'i9S
Wnellcrt ž Co., semen. Bhsporl, Erlurl 5. Tniir.
Mladenič
ki jc vešč zvonenja in dela na pokopališču, se takoj sprejme. Ponudbe na Franc Zorman, centralno pokopališče v Ljubljani.	;!.'I9S
Palčki nc živo samo v pripovedkah. Muli urni pulčki so vedno na razpolago vsem gospodinjam, ki si nabavijo dr. Oetkerjcv pecilni prašek, (lo-spodinja iina potem samo še izvršiti, na Oetker-jevem zavitku, za dobro pecivo predpisane primesi in posvetiti četrt ure mešanju. V pol ure nadalje pa že lahko prinese najlepše kolače in najokus-nejše močnate jedi na mizo. Kajti z dr. Oetkerjevim pecilnim praškom narejeno testo 110 potrebuje vzhajanja. Vsako testo, narejeno s tem jc takoj godno za peko. In vsako testo narejeno po dr. Ootkcrjevein navodilu jc rahla, izdatna in redilna močnata jed. Zato vpo-rabljajo modre gospodinje samo pecilni prašek z znamko „Kin hollcr Kopi", ki jo najboljši.	2900