NAVTIČNA DELAVNICA HOČEVAR, HRUŠEVSKA 56
Lepotice morja so v naši Hrušici doma
Tudi če se posebej ne zanimate za navtični šport, se vam ob televizijskih posnetkih z regat globoko vtisnejo v spomin lepota in dinamičnost jadrnic, ki so več ali manj tiho hrepenenje vseh ljubite-ljev vodnih Sirjav. Verjeli ali ne, kar lepo število teh elegantnih morskih lepotic je nastalo pri nas, pod pridnimi prsti dveh bratov v Hrušici.
To sta brata Tomaž in Ciril Hočevar, prvi diplomirani mate-matik in drugi diplomirani grad-benik. Leta 1984 sta pustila dobri službi in zavihala rokave po svoje.
Bilo je potrebno veliko poguma in samozavesii, da sta se lotila red-kcga nevsakdanjega posla - grad-nje plovil. Nista imela primernih prostorov in ne orodij, imela pa sta mladost in notranjo strast za ustvarjanje. Hotela sta sama izde-lati tisto, kar sta lahko dotlej le občudovala. Še zlasti Tomaž je biJ kot športni jadralec globoko zagle-dan v te elegantne vrhunske iz-delke tuje izdelave. Lani je Tomaž opustil začeto delo, s čolni in la-djami se ukvarja le še Ciril, ki m. je na hitro natresel še druge podatke
o vsebini zanimive navtične delav-nice Hočevar. Povedal mi je, da se je vse začelo pri njuni prvi jadr-nici, ki sta jo iz poliestrskih smol zgradila sebi. Požela sta toliko za-nimanja in ponudb, da sta se odlo-čila za proizvodnjo.
Ta čas na našem morju pluje že nad 40 njunih tekmovalno-poto-valnih jadrnic razreda H 800. Ciril pravi, da je na naših regatah ne-premagljiva in da jadrnice tega tipa uspešno nastopajo tudi na ve-likih mednarodnih regatah. Na zadnji portoroški regati, ki je bila pred nekaj tedni, je v tem razredu gladko zmagal lastnik njune jadr-nice iz Opatije. Jadrnice H800 so izjemna tekmovalna regatna plo-vila. So značilni sredozemski tip
ladje z veliko prostora zunaj na krovu in manj pod njim. Za pov-prečne dopustnike je H 800 prehi-tra, moti pa jih tudi premajhna višina v notranjosti. Zato sta To-maž in Ciril že razmišljala 9 metr-ski družinski ladji, nista pa se je lotila, ker so se stvari drugače zasukale. No, vsesplošna kriza in strahoviti padec kupne moči sta tudi v navtiki spremenila razmere.
Tako kot slikovito pravi Ciril »ti-sti, ki so pred leti imeli denarja za 8 metrski jadrnjak, ga imajo zdaj komaj za gumenjak«. Tako se mora lem razmeram prilagajati tudi Ciril. Sedaj izdelovanje jadr-nic vse bolj opušča in se speciali-zira v izdelovanje modelov zanje. To je tisto, kar je pri proizvodnji plovil najzahtevnejše in Cirila naj-bolj vleče in delovno navdušuje. Lani je na primer vse leto delal model in kalup za 10-metrsko po-tovalno ladjo. To je bil svojevrsten izziv in doslej najzahtevnejši pro-jekt delavnice navtičnih plovil Ho-čevar. Njegovi prostori so bili pre-
majhni, najel si je prostore v črnu-ški industrijski coni. »V Jugosla-viji preprosto ni take modelarske delavnice, le Elan bi lahko kaj podobnega naredil,« se zadovoljen pohvali Ciril. Model in kalup je delal za mlado delovno organiza-cijo Adria iz Labina, ki se je pred nekaj leti s sijajnim pristopom in celovito svetovalno pomočjo priz-nanega projektanta Jakopina in dmgih slovenskih strokovnjakov lotila proizvodnje navtičnih plovU po    rfajsodobnejših    postopkih.
Tudi modela za čolna Adria 500 in Adria 400, s katerimi je mlada Adrija začela, sta bila izdelana v Hrušici. Lani je bila na Zagreb-škem velesejmu Adria 500 lzbrana za ladjo leta in je dobila med raz-stavljenimi prvo nagrado. Vendar je kljub velikemu razmahu navtič-nega turizma pošla »sapa« tudi delovni organizaciji Adria, ki je morala upočasniti proizvodnjo, podobno tudi Elan. Treba se bo pač nekako pretolči do boljših ča-sov.
Ciril si v prihodnje želi ustvar-jati prototipe, v kvaliteti se je že preizkusil in polno potrdil. To dobro ve tudi naš osrednji projek-tant   navtičnih   plovil   Jakopin.
Ubrati si bo moral svojo pot in si trg poiskati sam. Sas v Zadru, na primer, namerava izdelovati dva-
najstmetrski jadrnjak. Cirila že sr-bijo prsti. Nov izziv mu je z vsemi dvanajstimi metri že zlezel pod kožo. Najeti bi si moral dovolj veliko halo ali hangar... pa še... Ciril že razmišlja in v mislih udeja-nja nov projekt, ker pač ne more iz svoje kože.
S. G