g o s p ođarske, obertniške « i il narodne © Izhajajo vsako sredo po poli. Velj tiskarnici j emane posiljane po posti pa za celo leto 4 il. 20 kr ? i celo leto 3 fl. 60 kr za pol pol leta 2 fl. 10 kr., za četer 1 fl. 80 kr 1 fl kr 90 kr. dn V Ljubljani v sredo 24. julija 1861 Gospodarske skušnje. (Prede ni co za tret i). Predenica (Flachsseide) je de-teljšem zlo škodljiv plevel; to je vsakemu gospodarju znano. Predenica ima. kakor se po kemijskih preiskavah vé, veliko veliko strojarske kisline v sebi, zato to škodljivo zelišče na Angležkem tako-le zatirajo: Pripelje se namreč en sod vode na njivo, v kteri je deseti del z el enega ali železnega ne pospeši vozno učenje, kakor dobrovoljno obnašanje mladi živini in poterpljenje, ne pa pretep in gerdo obnašanj pri (Kreosot ni p r i p Je denica . se s to vodo skoz vitriola (Eisenvitriol) raztopljenega; mesto, kodar je pre- jo vertnarji Čez kakor raven za meso). Kreosota, ki bil unidan v „Novicah" po ptujih skušnjah svetovan, da meso smradljivosti obvaruje, sem se koj poslužil, pa se tudi koj prepričal , da potem juha in meso po kreosotu tako gerdo smerdí, da ni več za vžiti. Tedaj po lastni skušnja rečem, naj se nobeden več kreosota v ta namen ne posluž' škropilnico , kakor sicer bo moral namesti mesa žganjce jesti Kako pa se imajo, polije in do tal kolikor je mo#c dobro pomoci nekoliko časa se ne vidi od predenice nič druzega bo klor kalk obnašal, bom pozneje tudi povedal bo prav (N *av drago. Vred.~) Želim le, da bi ne be kakor kreosot. bil tak Gregor le ostale vlakna preperele, ki so ravno take kakor je pre-tergani černi pajčelan. Strojarska kislina se je, kar je je v predenici bilo, po polivanji v strojarsko-kislo železo pre-oberuila in predenico popolnoma pokončala. Ta pomoček pa detelji celó nič ne škoduje, ampak po zaterti predenici tem bolj spešno raste. P Našim šolam třeba rečnosti V cení obstojí rečnost? Kako se more solani zacasno poniag ati? Sliši se dostikrat. da se mladež v šolah dosti učí da (Kdor hoće krave vpregati), naj se naslednjih se le odvadi delà in da ui za nobeno rabo, kadar šole po • . . I «-T i • g* -mm Vu V . i vodil derží: pustí. Uzrok tega je for m al iz em v naših solah preveč Za vprego se odberejo velike krave čverstega života, poštovan. Ina čitanka se je uvedla v šole, drugač ki imajo moćne in zastavne noge in terdne parklje; i ceio slovkovati, drugač racunariti k povzdi S» šol. se je po Evo krave dalji čas po teletu so za vprego ob mleko pridejo ; gorse kakor formalizma v šolah! Taki formalizem naj se odpravi berzo kmali po teletu, ker manj Zavolj formalizma naš kmet sovraži šole. Naše šole čelih enostranskega po na humanizma samo serce in razum ob po kermi se morajo eno do poldruge ure pri miru pu-preden se vprežejo; želodec v tem povžito klajo dobro delujejo. Ako se poprimemo rečnosti štiti, pokuha in več se mleka namolze; realizma da se molzne krave vedno pri moči obderžé in preveč bodo zginili vsi uzroki nizkega stanja naših šol : učitelji bodo bolje plaćani, pogoršalo se bode stanje našega rev- ob mleko ne pridejo, naj se jim vsaki dan tudi nekoliko nega ljudstva, zginilo bode mnogo zla. ovsa za poboljšek dá ; Otrok naj se uči po načinu, ki mu je po materi najmanj 10 nedelj, preden se oteletijo, ravno tako tudi došel. Rečnost je otroku prirojena. Naj se otroci učé 6 nedelj po oteletenji se ne smejo vpregati; vprežne krave se morajo pridno gleštati, in ž njimi, dosti reči poznati, in zraven se bojo lahko slovkovati sati i risati in računiti navadili. Ako se otroku reče i > P'- kako kar se dá, tudi lepo ravnati; zlasti v slabém in merzlem se ta ali una reč rabi, je li reč dobra ali škodljiva, kako vremenu, da se ne prehladé, naj se s koćom odenejo; in kje se dobi, in več takega, bode se gotovo tudi serce in kadar vprežno živino kupuješ, kupi jo kar je moč v volja obdělala. Najpred mora otrok poznati, na priliko, takih krajih, ki so ojstrejši in hladnejši od tvojega; za vprego odločene živine ne gré pred poltreijim do svoje telo, svojo odejo, obuvo, vertne in poljske reči line. i rast tretjega leta vpregati : v pervem , živali, zemljo, ljudi, rokodelstva itd. Kako in o čem letu, k o se jame vpregati, bi govorili, ako bi dobro slovkovati, brati in računiti znali. se mora varovati, da se prevec ne pokvari. Kar vprego zadeva pri goveji živini, je trojna šega pa bi ničesa na svetu ne poznali in ničesa ne imeli ! reči se iz čitank (berilj, iz obrazov Al ne naučijo poznati. navadna : Reči Doznati se mora nazorno učiti iu sicer rečno na v ■ 1. Živina v dvojni jarm vprežena res ne prizadeva zorno, tako, da se vsaktera reč otipa, vidi in v obče hlapcu veliko truda pri vožnji, al živina se strašno muči, čuti. Tudi gimnastika bi se dala recnemu učenju pridružiti in prav bi bilo, da bi se taka vprega po policii prepovedala. ktera naj obstojí v kori stn ih de li h, ne pa v praznih 2. Komat, kakor skušnje kažejo, ni najpravniša oprava ćeravno živina v komatih najmanj terpí. formah, ki jih Nemci „turnen" zovejo. Kadar se bodo v šolah razkazovale reči in stvari 3. Na pol jarm je najpripravniše orodje za vprego same, ne pa obrazi reci i in njih lastnosti popisovale, goveje živine; živince se nakrene lahko kamor hoće, lozej peljá, kakor v dvojném jarmu in ne terpí toliko. Da mora kadar se bode reči bode rabiti in pridobivati učilo, kadar se z re čni m učenjem združilo pisanje, čitanje in voznik ua zivince enojnega jarma bolj paziti kakor na racunjanje, potem se bodo šole napolnile z mladino, vprego dvojnega, nam ni treba v misel jemati, vendar za služi, da bi se ta vprega sploh vpeljala. Rečnosti, obširne rečnosti, in ne rečnosti le na papirji našim šolam manjka in nikakor samo narodnega Da se živince popred vprege privadi, ni boljšega, kakor" jezika, kteri je pa tudi reč (realitas); saj je narod brez če se k takemu živinčetu pripreže , ki je ze voza popolnoma privajeno, in v kakošen lohak voziček vpreže. Nič bolj narodnosti duša brez telesa. Ni treba posebnih šol, tako imenovanih realnih šol ali rećnic. Vse šole, od najnižje do vise • * naj se v řečnice lepa cesta pelje na lastne stroške premožnega gospoda rad premenijo. Da bi pa dobri plod nesle, morajo pod blagom nikarja dunajskega, ki je za svoj rudnik upljivim duhovstva dalje ostati. Prava recna omika bode zamogla narodno obmejiti. i baker (kufer) blagostanje ze kakih 6 let koplje, že več tisuč forintov gotove^a dnarj uzvišati, revnost in robstvo potrosil in ondotnim revnim zaslužiti dal. Z veseljem sem ravno te dni slisal, da nje trud ndar ne bo zastonj gore Kadar bode mladež tako poznala svojo zemljo, svoje ker undanjši poskušek je pervih 200 funtov čistega bakra f svoje morje, kadar bode vedila, koliko pripravna je donesel. Bog daj srečo domovini in posestniku! zemlja s svojo lego, svojo vodo in svojim lesom za roko delstvo, obertnijo in kupčijo, se bode tudi narodna za- kantonskega predstojnika gosp. Hôfern vest uterdila in ne bode se tolikrát dogodilo, da se izne- iz Hotavlj svoje popotovanje za debelo uro hodá na S Ako se ti poljubi, popotuik moji delavnost slavnega -a zvediti, podaljšaj verijo uašinci narodni stvari. Dr. S. Radonjevic. d nj tam na mostu vernivši se na pravo po ozki in za potokom pod Novo Oslico dosp Popotnikove misli in opazke iz doline cerkljansko-tominske ceste. *) dolgi grapi Ulce nad Cerkno, ki se tudi „na Kladji" pravi in Oerkljan si tukaj prijazno in v spomin izverstne trud pet verh Krajnec Ijivosti novo izvolj in poterjenega župana roke sti Resno ste pote gnile premile „Novice" že več časa na skata, ki vzajemnemu delu zasluženi venec slave delij peto struno cerkljansko-tominske ceste, ki se ze vec let po mnogih krajih snuje, pa tudi v posameznih delih sčm Dragi popotni tovarš! ne zameri mi, ako te tukaj na Kladj zapustim in se po svojih opravilih spet v Ljublj ter tjè izdeluje. Al ravno to, ker se po raznih ovinkih nezdruženi tominski hribovci samotež upirajo, je krivda vse derdram vernem. Vendar ne mudim se tukaj berž prej po želez nici cez mocirje v Darovnico na logaško postajo naglo za naše napake, da po svoji lastni nesložnosti do konca ne pridejo. Tako pa tudi svojim bližnjim bratom K r a n j co m še Lesem pridšemu se mi, kot bi bušknilo, dobre ^ • • 1 i »-r m m m m V « Ko iz vozovlaka koračim misli sprozijo v glavi idrijski poštni hlapec nagovori: „Kam gospod > me na m š k zmiraj nismo roke podali, da bi si bili ze davno z njih Id rij o, ne? Jez peljem cesarsko pošto, in ko 4 gospod (rudom vred vzajemuo mnogoteri dobicek naklonili. Celó žalostno se mi zdi, predragi rojaki! ako vas moram s ptujim izgledom k zložnosti naduševati iu se celó nnanjega polja naših sorodnih Krajncov poslužiti. Da! le poglejte tié v soseščino čez naše rnejne hribe proti beli dobim pelješ do 9. zvečer smo pa tudi polahkem tam a Kod pa iVJ %/ , CJfVVVl OUIU J/C* IUUI pUIUUIVUIlI la Ili • l\ Vi \A p Po nerodni cesti čez Veharšče in neizmernih idrij skih rajdah brez konca in kra j „Ne, gospod i« nu zaverne 55 po novi in prav lepo izdelani cesti čez Hote Ljubljani. Morda ste se že večkrat po njenih ulicah krat _ ______a • t « m m m m + • 1 f 1 deršico in Godeviče za potokom Sale v Idrijo." Kar brez kočasili ali po svojih opravilih tam okoli koracili , kamor zasedemo preljubi popotnik moj! si velikega premislika pri kolod stirje v ze zapreženi voz po raznih potih prav priložno i in hi konjički! čez Logatec po trižarski cesti • V« primahal. po Ni res ko se od Soče podaš, priđeš hitro na mnogo zaganja in na to pa uno potegnil. tero razpotje. Tjè pa tam te misel stran miriš, po kteri stezi bi jo tjè doli najkrajše Vprašanje je, ako greš odtod čez najstermejo in najvišo goro nad Bačo, vidiš že unkraj v njeni globočini prijetno Bistrico, kamor se Savica zvera, pa tudi zložno cesto proti najimenitnejemu rudniškemu mestu. Izpočiti kouj široki in gladki cesti berzo tekó, da le kar hitro se glavna cesta na troje deli po dobri uri hodá: na Hotederšico, Planino in Postonjo, ki v Terst in Gorico deržite. Mi jo pa na pravo nekoliko bolj napeto do Hotedersice na Godovic deržimo, kjer se zdelane kljuseta nekoliko okermijo iu opo- čijejo, pa tudi mi za potrebo křepčila dobimo. Zazvoni kar Ave Marijo, ko se vsedemo, še malo ravnino prekoračimo gosp. barona Cojzovega plavža, ki se doli po dolini do pa ee nazdol po dveh rajdah v temno in globoko breževj( j kratkočasnega BI eda na podnožji hribov vije in nadalje čez starodavni Kra nj v Ljubljano pelje. Pridši po ti dersamo zavijemo za potokom Sale po poldrugi uri v Idrij pri ohojnici v Med vode, zapaziš drugo pripravno cesto; nazaj gredé boš prašal: kam ta derži? ali ondotni bivavec te zaverne za bližnjega tominskega rojaka Zveden popotnik se bo nadalje obernil Popotuik zdaj v rudarskem mestu prenočivši misi kara Misel tvoj jezik že te razodeva da skozi Skofjoloko ga navdaj se p tolikšnem obhodu spet naši beli Soči bližati. Al vprašanje je: kod gredé v svojo domovino prides. Vernirsemu se na Skofjo- ie do spoduj dali kajti ena cesta le od nje na Ćerni verh oddaljuj j in drug loko se tukaj odpre na levo in pravo prekrasna dolina poleg Sore na Selce do obertnih Zeleznikov med čedalje bolj stisnenim podgorjem Zaliloga proti vzdignjeni Sori ■ v debeli uri tudi do sedla Petrovega berda pripihaš, domii iti. Idrij 3 v Podfaro pelje, in se za Ideršico če-več pohujsuje. Pa kakor vsak popotnik, nadušen za svojo domovino, zapreke in overe lože prestaja, se pot tudi tukaj le ki leži v podnožji orjaškega gojzda znane Jelovice; ekrajšuje. Mislim si: zakaj na oviuke, ako se dá naravnost vse odkodar spet zagledaš tominsko dolino. Tako se deržim od podfare terd vodneg teka »»» ut,vv «Mg.«««« «---------kot SVOjega zveste^a npicunjcvavta , tví mi jjunaziC te Kl Dragi popotnik! brez zamere, ako te tukaj na tvoji cerkljansko-tominsko mejo. V Verševem pri mlinu jo pre spremlj ki mi pokaže le koj meji prijazno pozdravljam in se poslovim veruivsi se v stopim, in le hujše tjè pod Otaležem se zmiraj okreva res * v kteri se veliki in slastni raki, pa tudi dobre ribe 0d mlinov do Zel Loko, ti še drugo pot iz nje, da tudi jez se ve da svoj namen dosežem, po navadni čversti dolini za Polanšico 0(j lovijo 1855 imenovani „Tridentinarji", na odhodu in prihodu v ptuje, kdor ni iz mladih nog take kozje poti vajen ? b da mu J° astopiti. Toda dober pešec jo v dveh urah 5 na Hotavlje pokažem, ki je že v „Novicah^ leta Cerk doverši. Zdaj imaš še uro hodá do Tukaj je tisti kraj nekdanj sveta prav v štiri popisana bila, in po kteri navadno od Cerkljanov deske zabit. Zmislim se spoštovanega pa nedavno zakopane n s a moža, ki mi je pripovedoval, da on je pervi voz s štirimi hišno kratrio vsako leto dvakrat potujejo. „ Tridentinarjev" kolesi v Idrii narediti in okovati d ai pa si ne misli iz tiroljskega Trienta prišlih ljudi i ampak kako je on svoje orodje domu spraviti mogel veste, dra^i b v i 'udili se bote ako vam povem, da je moral rojake svoje iz beneških slovenskih hribov, ki odtod po najkrajši zvěrovi grapi pri toplicah do verh Ulce nad s na herbtu najeti, da Cerkno radi koračijo; kamor zdaj že blizo 3 leta prav so p0pred le koše na dveh ko ljudi samotež in 9 J voz v Cerk dobil, kjer kolah konjem vpregali. Nara okolisine te ccste niso celó nié znane, in ker se za to Celó domaći so se temu čudili, kaj bo mož s temi nenavadnimi morerao na nobeno stran vstavi zadevi v „Novice" misleći, o tej je ćuti treba dva » srao vzeli različne pomenke da se resnica prav spozná, Vred. kolami opravlja!, njimi naprej. Tako Ćasi predujejo, iu tudi mi moramo ž V ze zdaj na štirih kolesih z m konjem v 12 urah, brez z voza stopiti, lesem priderjamo in po 243 18 in več veder vina naenkrat privozimo. Al le Ljubljane nosti in krátkosti ceste tje veselili. Zato, domoljubi! vzdig in svoje rajske Gorice se moramo zavolj nadležne iu ne- nite svoje glave. Kadar drevo berst poganja, pravi Krist. \ O. G. ugodne poti ogniti. Iz Idrije po dolini sem jo revež ua „je spomlad blizo Žel in prav težavno prikoračil. Res! kraju primerjeno ime, ker je slednji željen , dosti boljši poti pri tako zložni in ugodni legi matere zemlje se nadjati. Tla so tukaj do mosta sv. Lucije terdne; kraj je sončnat, pozimi ni hudih mrazov pa tudi plazov ne. Tudi je pred več leti nasa visoka vlada po svojih zvedenih preiskovavcih uašo idrijsko stran za železnico primerjeno nasla, dokler je ni nevošljiva roka pred veličastuim obličjem zavolj snežnih plazov toliko nevarno počernila, in tako je pravda za to stran zgubljena bila. Pa živa priča ne bo dostala, da so pri idrijski dolini kdaj plazovi Ijudem nevarni v reko leteli. Zatega del je železnica na negotovo ljubljansko močirje prestavljena, akoravno je več milijonov deržavi potrošila, za več let izdelovanje zakasnila, in za več milj se tudi zdaljšala, kakor so „Novice", kterega leta, ne morem več povedati, prevdarek slavnega Vit. Katinelita iz Gorice prinesle, po kterem načertu bi že-leznica po dolini polanjsko-idrijski za 6 milj se okrajsala in menda za 13 milijonov se izdelala, čez močvirje je pa 19 milijonov stroškov prizadjala. Iz Zelina po dolini reke Ideršice je na vse kraje najbolj ugoduo, cesto proti Gorici potegniti, zakaj to Troje važnih vprašanj (Dalje in konec.) t 2. Zakaj bi se nam ne dala obljubljena in zagotov Ijena ravnopravnost ? Dozdeva se nam Slovencom, da vlada nima ne enega temeljitega vzroka, zavolj kterega bi nam ne hotla deržati svojega zagotovila. Naj nam pové kdo le enega! Morebiti boste djali, da nas je premalo Slovencov? odgovorimo: Pravica ne gleda na št > v? Mi vam ampak le na P Neskaljena pravica vsakemu, če je le eden dá kar vsakemu gré T zaumen imamo od pravice Slovenci mi ; pac janski Nemci milijou duš ni žalostno bi bilo, ako bi ga bili zgubili že avstri Pa nas tudi ravno tako malo ni; nad eu steje nemška statistika. Morda v tolikem t t za din ost t dit našega Mi vam odgovorimo Ako vsi odi tako malo ne hujše od tod do hudega roba je že od našega iskrenega župana iz Cirkne izdelano ali pretergano. „Hudi rob" se je na stroške okrajnega zaloga v pretečenem letu že izstrelil, in lahko bi se bilo še več storilo, ako bi bil obljubljeno pomoč od 1000 gold, iz deželnega zaloga na stroške leta in tako tudi obernil. S tem je zob „hudega vami bili cesarstvu, kakor smo Slovani sploh in zlasti Slovenci, bi se pač ne bilo nič bati cesarstvu. Kdo je nek ^^H^H? Ali Slovenci mi in Slovani da so Slovani rešili vzvišeni leta 1848 pretil cesarstvu? ali Nemci ali Slovenci je bil unel puut na Dunaj sploh 2 Zgod * 9 nas uci 1860 vzdignil roba" za nadaljno izdelovanje ostranjen in potolčen, da je lože nadalje delati, ker od tod do Tribuše je le malo zo-perstav, ter bi se polagoma od tukaj do Podoblaza v pol uri k zdelanemu kolovozu dospělo, kamor iz Slapa, Bace na most sv. Lucije že toliko let vozarijo. Ko bi tedaj v ta prestol habsburški. Ako bi bili vsi avstrijanski narodi cesarstvu tolika podpora , kakor smo Slovani, na terdnejših nogah bi stalo! Kaj morebiti ne vemo, da vas vleče v Frankobrod? Kaj mislite, da smo že pozabili, kaj so leta 1848 cr ft I ovorili v Frankobrod n vas Slovane morda porečete vleče namen dotični župani z zedinjenimi močmi priskočili, bi se pač malo pomudili, te 2 uri daljave za toliko zdelati, da se enkrat zveza za vse potrebe naredila. Saj ni treba takega kolovoza ravnati, kot je bilo nekdaj umetniško pre-vdarjeno na 3% sežnjev, ampak nam in za začetek je ob terdem kraji dovelj za poldrugi, k večemu pa v godnem svetu za dva sežnja obilo. Po letih pripravnih in potrebah se bo cesta zboljševala , kot se še dan današnji cesarske ceste slednje leto popravljajo. Ne vstrašite se, predragi rojaki. takega delà, ki bo v příhodnosti vaše trude gotovo polajšalo, tudi stroške za dom in deželo skrajšalo. V zgled poprašajte bližnje prebivavce okrajne idrijske, ki so pri iz-delovanji nove ceste godernjali in grajali, zdaj pa hvalo pojó, ker po lepi ravnini k železnici vozijo. panslavizem v Petrograd. Vemo, da nam to podii kujete al zvlecite na beli dan le en dokaz, ako ga v • kaj 5 ce morete! Natolcovati je pa najdete! Doka lahko; to zna vsak. Pa tudi: ako je cesarstvu mogoče edinemu ostati le s tem, da se nam avstrijanskim Slovanom kratijo narodne vice, vas prašamo: kako je zamoglo edino in močno biti pra ko so Magjari in Lahi vživali narodne pravice svoje ? le samo mi Slovani tako nevarni? imate v žepu, so piškavi orehi, ki ne veljajo nič. Boljših Vse pretveze ? Smo ki jih • ▼ si morate zmisliti. Mi Slovani se zoper Avstrijo še nikdar nismo pregresili; o tem imamo celó čisto vest; zato pa tudi ne moremo verjeti nikakor ue, da bi presvitli cesar ne pravic, brez kterih so oni hotli dati tudi Slovanom narodnih mertvi narodi. Iz mertvih narodov se pa ne dá sostaviti Kdaj bi že lahko vse to dognano bilo, ako bi ne bila mogocna Avstrija, kakoršno si želimo mi Slovani neznana prislovica: „Sloga jaci nesloga tlači u Tako je tudi med sebičnostj o cerkljansko-tominsko \ vsak le vleče na svoj dobiček, kot mlinar vodo na svoj mlin. Ti hočejo vse vdobiti, nam pa vse pogubiti. Al tako hitro ste od 20. ok- to vemo; vemo pa tudi 3. Zakaj nam protivniki ravnopravnosti ne privosijo? Da nam ne privosijo protivniki odnih pravic naših » kaj ne? Ve tobra 1. I. cesarski diplom „ravnopravnosti" pozabili? hlebcek njšal ko bi ne mogl dalj V « da bi se jim peci si pogac iz Dragi rojaki! ako pravice ne pomuite, saj hvaleznosti slovenske moke. za storjene dobrote ne tajite; saj so vas tudi naše žuljeve za krivico. Kadar Tega se boj vam bodo • 9 Al tega roke pri mostu čez Sočo podpirale; za to nam gre VVm ... J HJ NHHPub povra- učniki, ki nemški ne razumejo mi ne spoz loven ski uradnik in j tedaj m bodo všeč čila braterne ljubezni, ne pa slepila s cesto čez bukovsko nemški, ki ne znajo slovenski. Dobro vemo, kam vas vleče žrelo, o kteri so jo „Novice" že dvakrat letos dokazovale, naša narodnost. Ena zveličavna Nemčija, kakor Lahe edina da za nas in deželni prid ugodna ni. Želje vaše bi tudi Italij ? Nemčija, ki bi imela severno morje za nad bile, vse nas čez Hum v Tomin spraviti; al zakaj na raz- glavje in jadransko v podnožje! Zato imate tolike sko poti ako se dá naravnost iti? Predrage zaostale srenje in županije! naprej! naprej! hitro z marljivo roko. Naši hribovci! na noge ar » lejte mine po nasi slovenski dezelici, kakor si je tudi revna. Le kako tudi mika Lahe po isterskih, hervaških in edino le zato, da bi v posest do- glejte po dalmatinskih bregovih tominskega in cerkljanskega župana; ako bi bili vsi toliko bili jadransko morje po obeh stranéh. Mi pa mislimo, da je naprej potegnili, bi se bili že zdavnej po lepi ravnini v Adrij neobhodna potreba Avst • I Avstrija pa utegne našo žlahno Gorico in belo Ljubljano vozili iu hodili. Ko bi zgubiti Adrijo, poprej ali pozneje, ako deželice ob morji ne pred leti le kozje poti bile iz mosta sv. Lucije za Sočo ostanejo slovanské. Ker Slovani hočemo mogocno Avstrij ravno na Podselo, bi se bili lahko že zdavnej zavolj zlož- ji hočemo tudi obvarov Adrij in to j poglavitni a vzrok, da se vam upiramo, da se ue damo poněmčili in po spremenljivih upravstvenih (administrativnih) mejah , nekdaj potoniti z vami v Nemčijo. da je toraj vsem nam po predgovora „sloga jači a v Opomniti pa moramo, da nikdar nikoli ne mislimo sploh edinstvu, na eni in isti poti iskati bolje příhodnosti. Nemcov vseh, kadar od nam protivnih govorimo. Vemo, da je veliko Nemcov po Avstrii in tudi v Nemčíi sami, ki so enih misel z nami, kterim tudi ni nikoli mar bilo. kratiti To idejo skupnosti slovenskega naroda, da si razdrob Ijeuega na razne kronovinice, je hotlo izraziti ime „Slove nijaa, dano novemu politićnemu časuiku leta 1848, in pre pravice nam; ker to vemo, tudi nemški narod dostojno neseno včasi tudi na vso slovensko deželo skup. spoštujemo, in nikdar ne mislimo žaliti ga. Kadar se mi In ravno zato, da bi Ie to spodbudno in oserčevavno Slovani upiramo Nemcom, so nam v mislih tisti, ki derzé misel slovenskim rodoljubom v vidni podobi pred veliko časničarstvo v svojih rokah in ki so večidel prote- stavil, sklenil je koj po oči po gori omenjenem ugoduem prekretu stantiškega in judovskega duha, in se zoperstavljajo vsemu, leta 1848 zaslužni gosp. Peter Kozler, sedanji c. k. notar duha. To pa ravno sploh v nas sum obuja, v Sežani na Krasu, dati na svetio zemljovid ali mapo da taki Nemci pri nas še kaj kar ni tega druzega nameravajo; z njih cele slovenske dežele in njenih uajbližjih pokrajin in je z mnogim trudom nabravši iz vseh strani zgrado k temu po nemško kulturo nam menda hočejo počasi vcepiti svojo vero. Mi Slovenci smo katoljčani in to hoćemo ostati, dokler bo trebno, konec leta 1852 dognal težavno in drago delo, mogočni Triglav stal na slovenski zemlji. Nikdar ne mislite, obudil je z razpisanim povabilom na naročbo veliko veselje da ne vemo, da je „ljubezen" nekterih protestantiških Nemcov med vsemi domorodci. Al ne spi sovražnica narodnega na že celó pri nas tako deleč segla, da je bukvice izdala předka, neušečna birokracija! Sprevidivši, da bi tako delo v slovenskem jeziku, ki zagovarjajo njih| vero ? nikar utegnilo povzdigniti narodno zavest Slovencov ne mislite, da smo pozabili, da se je leta 1848 ze pri nas > je berž na pro pa y ganda delala za ..Urkristenthum". Vse to vemo menila, izdanje kakor bodi ubrauiti. » i zato Toda kako začeti? Ne iz zemljovida samega, ne iz pisateljeve osebe ui bilo najti nikacega vzroka se ni čuditi, da se terdno deržimo svoje narodnosti in svoje nikacega vzroka za prepoved. Vendar izgovor mora biti vere. Pa kakor Ie narodnost svojo branimo, da se obderži če bi se imel iz terte zviti! Al pustimo to, kar je bilo v svojih, pravica h brez žaljenja nemške narodnosti, pač se tù y y V . tako tudi terdno stojimo za svojo sveto vero na svoji zemlji, brez da bi hotli dražiti vas more reci: „Habuit sua fata libellas!a druge, Dajmo raji nekoliko besed spregovoriti zastran teh-ki niste naše. Naše naj nične in znanstvene izpeljave gospod Kozlerjevega zemljo-je in naj ostane, kar je naše; to terjamo od Vas, kterim vida. Vrezaval ga je na ploščo izversten medorezec, eden ki delajo na Dunaji povsod sloveče general-štabske pustimo vaše. Za to pa se bomo stanovitno na postavnem tistih î potu borili vsi za enega y mocna in vsaki za vse. Edinost le je mape, in res je zunanja podoba tako lična in razločna ; sloga junaci, nesloga tlači. Ako naša omika obveljá, kakor malokteri enakočasen izdelek. Zemljovid nosi okoli dobro bode Avstrii in vsem njenim deržavljanom. Taka 5000 slovenskih imen, mest in druzih krajev (brez imen #1 * ¥ • • • /^é m • t m • # r « * v « • « _ * omika naj živi veda mi za časni za vecni blagor med Slovani: narodna, ki se peca z vsemi gorá in rek), ktere so po večeru dobro povedane ali saj pobožna, ki se pečá z vsemi védami po narodni izreki zapisane, če bi se tudi morda kje ktero uasega naroda v šoli in zunaj šole. ne prileglo prav natanko sedanji slovniški Slovensko slovstvo Cvetje slovenske poezije S kratkim naukom o pesniških izdelkih za gimnazijalne pisavi. Ali pomisliti je treba, da razun Freyer-jevega zemljovida kranjske dežele gosp. Kozler v tisti dobi ni našel nikakega pomočka. Koliko je bilo treba pišem pisati na vse strani, preden je nabral te imena, preden je izprašal zlasti pravo narodno mejo tii med Slovenci in Nemci, tam med Slovenci in Lahi > in realne šole. Na svitlo dal Anton Janežič, c. kr. potem Hervati in Magjari! učitelj na • v • visi realki v Celevcu 1861. Sostavljeua je ta, prav lično, le menda za šole enmalo predrobno natisnjena knjiga z ukusom in izborom iz najizverstnejih del našega pesništva, ter podaja res lep venec od vsakoverstnega cvetja iz verta naše krasne narodne in umetne poezije, počenši od Ako je na zemljovidu narodna certa, ki naznanja to mejo, morda preslaba in pretenka, kar se dá popraviti, so pa meje posamnih vojvodstev in grofij prav očitne. Kdor hoče delo to djati na pravično tehtnico, ne more mu odreci velike zasluge in hvale sosebno z ozirom na takratne oko- pejme pa do tragedije in satire. Osnovana je ta knjižica, kakor pred nekoliko leti po gosp. Macunu izdano južno-slovensko cvetje; jezik, v kterem se pojedine verste pesništva razlagajo, je čist in gladek, terminologijski izrazi y g« so prilični. Dodana je tudi kitica hervaško-serbskega pesništva in ćirilska abceda. Z dobro vestjo priporočamo to rodoljuba vsem prijateljem slovenske liščine, in ce bi se tu pa tam zapazila kaka pomota tovo jo bo gosp. izdatelj, če se mu naznani, rad popraviti dal na plošci za druge natiske. Tudi pridjana knjiga bo dobro služila marsikomu, ker hrani vsakoverstnega koristnega blaga dokaj. izda- Slovenskih rodoljubov dolžnost je sedaj gosp delce neutrudljivega velik ud. znatne stroške in vsakoi • • poezije. Zemljovid slovenske dežele in njenih pokrajin. m Pervo, po čemur začne popraševati vsakdo, kadar se zavé narodnosti svoje, je to, kolik je narod, iz kterega Ne te Iju je bil plod domaćega zemljopisja obilno kupovali. Kdor koli se "me sitnosti, kterim lj te reči podveržen, poverniti s tem, da bodo ta t d m J S j si ozališa izb z m I j o v i d o m t ki mu bo da za dnevom k Ijub on izhaja, kje. v kteri deželi je naseljen ta narod. dá se sicer tajiti, da so že nekdanji predniki slovenskih pisavcov, kar jih je rodila slovenska zemlja, vsaj po de-belem vedili odgovor na vprašanje: kje se govori njih jezik čeravno so spise svoje imenovali eni „krainerisch44, drugi windisch", tretji „cragnolin" in četerti še le „slovenisch". deželo, na kteri in za ktero živimo in za ktero se pravično bojujeme, videc v živém sočutji in edinstvu samo in edino sredstvo za dose ts ecnejse příhodnosti vseh 4» M ♦ n Toda še » le, odkar se je leta 1843 z „Novicami" zazorila in po srečnern prekretu 1. 1848 jasneje zasvětila slovenskemu marodu nova doba, razširilo se je po ljudstvu sploh znanje, r» • » povestnisko-jezikoslovni, matematicno ali razrede, namreč prirodoslovni in umetniški. Sredstva akademiške obstale bodo: iz obrest dobrovoljno zbrane glavnice; iz imetka matice ilirske, književnega družtva za jugoslavensko povestnico in staiine. kterim koli slovanském jezikom pisane 0(1 neslovauskih Dalje ako deželni zbor dovoli prirez enega krajcarja na vsaki goldinar rednega sicer samo tako dolgo , poreza v trojedni kraljevini, in dokler glavnica zadosti ne uaraste. Umetniški razred ima posebno glavnico 10.000 gold., ktero je utemeljitelj Strosmajer nalasč v podporo umetnosti a narodni muzej s knjiž- klonil; dalje hiša „narodni dom po • • V dopisajočih članov tudi neslovanskim. Kar bo pa akademija sama izdavala, pisano bo v hervaškem ali serbskem jeziku, in na koliko bo shodno in koristno tudi slovenskem in bol-garskern. Med največe in najvažnije prava akademije spada pravo enega zastopnika na zbor trojedne kraljevine poslati. Rad bi obširneje o tem načertu govoril, in posebno iz slovenskega obzorja še kaj přistavil, kar se mi ne dopada prav; pa nadjam se, da se bo to že na dotičnem mestu zgodilo, ker je to vse, kakor sem rekel, samo načert. Iz Pazna v Istri na sv. Mohorja dan. R. 22. 1 , j,.imiu«.l. •> « " "J ' " ---------- ■ ----- ------* ---------J ----- ---K nico itd. Iz teh sredstev plačevali se bodo nekteri elani dan p. m. smo se žalostnega serca poslovili od občno spo- (osoblje: blagajnikar, knjižničar itd.), drugi stroški, izdava del, razpisane nagrade, pod- stovanega in ljubljenoga gosp. dr. K. Sr o ta. Prašali boste. posebuega časopisa in drugih ljubi rojaki na Krajnskem »if kamor je • v • VISI poklic sedaj pore za znanstvene in umetuiske poduzetja, v nakup ponu iene starine, umotvori itd. IP omenjenega gospoda pozva), kako si je tako veliko sposto vanje in ljubezen pridobil? Od govorim vam na kratko bil Akademija obstala bo iz pokrovitelja, predsednika in jo celi cas svojega ? 251etnega bivanja v Istri vseskoz ne članov. Pokrovitelj mora biti od ličen sin trojedne kra- vtrudljivo delaven zdravnik in velik dobrotnik revnim Ijevine; izbiral se bo po pravih ali rednih članih v letnih zadnjih 16 let je bil okrožni zdravnik in svetovavec v sednicah za njegovo celo življenje. Sedaj je pokrovitelj bla- Paznu, in akoravno je imel v pisarnici (dokler ni bila tu-godavni utemeljitelj akademije, prevzvišeni gosp. biskop dja- kajšna c. k. okrožna vlada in ž njo tudi služba okrožnega kovački J. J. Strosmajer. Predsednika izvolijo si pravi zdravniškega svetovavca prestavljena) delà dovelj, je vendar bolnike, poduevi in ponoči, po mestu in na deželi, rad ob-iskaval. Castivredni Zagrebu sta elani iz svoje sredine na tri leta. On mora v novati. Clani bodo ali pravi, ali častni, ali pa dopisajoči. Pravi član more le tisti Jugoslovan ar 9 ospod biti, ki si je ime stekel svojega slovenskega jezika , rojen Krajnec, je pa razun tudi dobro izurjen v hervaškem po svojih učenih delih ali umotvorih. Uni dan sem Vam i« italijanskem jeziku, tedaj je bil spolnovanju svojega popisal, da bo pravih članov trideset; sedaj čujem, da se bo klica popolnoma sposoben. Večkrat smo čuli naše ljudi, broj teh „neumerjočih" po izgledu parižke akademije povišal kteri italijansko ne umejo , kako so bili zadovoljni, kadar na četirideset, in sicer 28 Hervatov in Serbov, 6 Slovencov so k njemu prišli in so mogli po svoje ž njim govoriti. Pri in 6 Bolgarov. Dve tretjini pravih članov bo zmiraj v Za- tej priložnosti se spominjani, kar sem v nekem nemškem grebu stanovalo. Vsaki pravi član bo zavezan vsako leto časopisu takrat bral, ko so ob času kolere nemški zdravniki napisati vsaj eno večo razpravo; če pa v dveh leti h zapo- poslani bili na Krajnsko, ki ljudí uměli niso, in ljudje njih redoma to opustí, se bo smatralo to, kakor da je izstopil. ne, kako je ta časopis čudno modroval, rekoč: Dolžan je dalje priti v glavne in v sednice svojega razreda, mora prav pridno nemško učiti" v v šolah se itd. narobe svet! Ce Unanji pravi članovi morejo dobivati potne stroške za veče lemu narodu bi se mógel njegov jezik vzeti in ptuji sednice. Da imajo pravo sedeža in glasa, je samo po sebi jezik natvesti le zato, da bi mogel ptujce razumeti, ne pa od gosp. Lerherja ali pa tudi iz prodaj o u i njega ? Kaj gré vsak človek v šolo? Kdor službo v in ce bi ljud žavne tiskarnice po vec eksemplarjev ložnosti bukve kazali in priporoćali. je toliko berž očitno. da je bilo pač nepraktično sed dunajské der- deželi in plačilo ima, naj tudi jezik dežele zná. To je Ka se tiče o pri nika rav pravo, ne pa narobe. Vam dragi rojaki, iz serca pri vošim nanje. Samo enkrat, kolikor vemo ? je b po r> , da ste moža dobili, kteri je za svoj poklic na vsako Novicah" s stran sposoben. Vam pa častiti gosp. doktor! tukaj v imenu tremi versticami oznanjeno, da je na prodaj, in od kupca se je isterskega središča hvalo izrečem za Vašo neutrudljivo de- tako rekoc hotlo obernil na predstojni korarski zbor v Ljublj da bi se, ce knjigo želi, s posebno prošnjo lavnost in toliko dobrotljivost. Nebeški oče naj Vas in Vašo mkj drugod je ni bilo dobiti. Pri prodaji knjige s tolikimi stroški družino še mnogo m mnogo let zdrave in vesele ohrani i izdane se ne sme gledati na par kraj ki* se jih potroši za naznanila. Treba bo naznaniti slovar večkrat po „Novicah" pa tudi po „ljubljanskem", „teržaškem", ? Da V • r> celovškem gra ne izroci skem" in „dunajském^ časniku, in če se prodaja že knjigarjem, naj se vsaj odloči in imenuje kak poseben proda nasi bravci to poslovenje razumejo , gospod dr. Šrot je po prestali c. kr. okrožni dostavimo le to da javec ali prejemav dpnarj a 1 denar brez druzega dobiti knjigo od kterega bo mogoče za edini Pis vladi v Paznu přišel za c. k. deželnega zdravniškega svetovavca na Krajnsko, ktero opravilstvo je po odstopu gospod dr. Nagy-a začasno opravljal c. kr. okrožni zdravnik gosp. dr. Vesel, in za njim, ko je zbolel, vrednik „Novic". Vred. 246 Iz tomiiiskih Pečin se je deče pismo v natis: Mojim volivcom na poslalo „Novicam" sie Tominskem, Bovškem i n Cerkljanskem! potegoval za obveljavo zborovih sklepov, in si. c. kr. deželno poglavarstvo je tudi obljubilo soseskam polajšati kar koli bo mogoče. Zastran sprejembe vseh deželnih naprav in zakladov (fondov) in zaklada zemljišne odveze Odkar se je mesca marca t. 1. iz Tomina razglasila je to reč tako deleć dognal, da vsaki dan pričakuje sedaj, trojka imen izvoljenih poslancov za deželni zbor goriški, da bode c. kr. deželno poglavarstvo določilo dan, ko bo sploh se sliši šepetauje po naši kronovini, da povsod so bile deželni odbor začel sprejemati to deželno gospodarstvo, volitve zagovornikov bolj ugodne in uspešne kakor pa v Vravual je tudi zadeve deželnih hiš in določil, kaj naj Tominu. Nočem preiskovati, koliko resnice bi v tem bilo; se prepusti in po čim c. k. deželnemu poglavarstvu; šolska mislim pa, da bi ue bil pošten mož, kdor bi si tacega na- hiš a naj ostane brez plačila šolam prepušena, pa oskerb tolcovanja k sercu ne vzel; zatega del, ker je tudi moje ništvu šolskemu je bilo na serce položeno, naj letos po preprical, da ime v trojki bilo, in ker sem se še hovna služba na tominskih pečinah se nikakor ne strinja s moja du- pravi oknja in vse drugo, kar je zlasti na tisto stran y ki gleda v šolsko alej o, tako grozno zanemarjeno, da je sra takimi opravili, sem iz deželnega zbora goriškega stopil, mota. Zavoljo gledišča (teatra) ni odbor še mogel do ter s pismom od 25. junija t. I. čedaljnemu zastopništvu za konca priti; najljubše bi mu bilo, da bi gledišče, za ktero vselej se odpovedal. d e z e 1 i nič mar ni, tedaj se dezeli tudi nobeni stroški na Svojim volivcom se s pričujočim očitno zahvalim za kladati ne morejo, ljubljansko mesto ali pa družba tistih ravno ne vec v y deželnem zborn, pa ce mestjanov, ki imajo svoje lastne lože v njem, to poslopje nase vzeli. Dalje je bilo tudi rešeno muogo prošinj, ki so s pere8om pred svetom bile odboru poslane od sosesk in posamnih oseb, tudi več tudi zanaprej ponašati se za blagost naše mile domovine, štipeudij je bilo podeljeuih itd. Gosp. Guttman je odboru zaupnost, s ktero so me bili pri volitvi s ponosno većino glasov počastili, ter jim zaterdim, da volja me je in pa še na serce jim naložim za poslance v deželni zbor poslal vec predlogov, na priliko: naj se dobi postava, po nikdar ne voliti ptujcov, ki nam tlačijo domovino, jezik, kteri se od premoženja ubožnice ne bi terjal dohodkini narodnost in sveto vero. Na tominskih Pečinah dné 12. julija 1861. Fil. Jak. Kafol, duhovnik. davek, — naj se obresti tistih 35.260 gold., ki premoženje sirot, ne rabijo za rejo uezakonskih otrok, za ktere naj se dobi postava, po Iz Goriškega 19. julija. jd: Prečastiti gosp Fil. niso po oporokah namenjeni kteri bi bile čisto nove hiše skozi 20 let davka proste f Jak. Kafol, tominski poslanec v deželnem zboru, naša take pa, ki so večidel predelaue, skozi 15 let; odbor je nada in podpora, se je poslanstvu odpovedal. Tominci, sklenil, vse te predloge resiti po dotičnih pravilih. Veliko glejte, da nam vrednega nasleduika izvolite. Ne poslušajte druzih reči, ki so se v zborih deželnega zbora pretresali * sebičnikov in goljufivih prerokov. Vaš poslanec more biti ne omenimo, ker za občinstvo nimajo posebne važnosti. Slovenec z dušo in s telesom; in ravno takega imamo, lz Ljubljane. „Danica" v svojem 15. listu pod na- ki je menda tudi Vam dobro znan. Peter Kozler, notar slovom: „Vprašanja na v p r a š a j e" stavi do dr. Issleib-a v Sežani, je mož,• kakoršnega potrebujemo sledeče vprašanja: „Kaj neki pomeni v „Laibacherci;í št. 151 Iz Gorice 19. julija. -f Slovenski zapisniki de- toliko vsiljenih vprašanjskih znamenj v besedah briksenskega želnega zbora so se že o binkoštih razpošiljali ; da so škofa do svojih vernikov? Ali morebiti le to, da je vrednik iasnika v na- pa v bogoslovno s omi ni šče tako kasno prišli, pride od včs spisek iz kakega judovske ga i ker se deželni odbor ni vseh gospodov spomnil, tod bi jih radi dobivali. glosti tih neslanih přiklad ni ločil od teksta? Ali pa misli nekatoliški vrednik v katoliški deželi s tem veljavo kato- v i Iz Cateža na Dol. 16. julija. Včeraj so ubili tukaj liških škofov podkopavati, apostoljske može, ki so po uče neznanega lovskega psa, ki je tukaj, v Trebnem, Starem nosti, obnašanji in službi vse vere in častí vredni y laž: tergu, Ponikvah in še morebiti v več krajih dosti psov po- dolžiti? Ali mar s tem pripravlja pot k razširjanju tište y in v Catežu tudi neko ženo v perst ugriznil, pade! je iz svoje hiše ko ga omike, kteri je tako rado pre g anjala > kamor se je pritepel. Zdrav- stantiško ali judovsko? „lichtfeindlich", kar ni prote Mogoce celó y da je to zarija tiste niška preiskava je razodela, da je bil pes stekel. K sreči enakopravnosti nove dobe, po kteri smé, komur se poljubi, je popadena žena berž zdravniške pomoci iskala in jo tudi vse natolcovati in gerditi, ker je katoličanom sveto in spo našla ; berž so ji rano žgaii in tako pokončali kužnino, da štovanja vredno, katoličan pa bi po svojem prepričanji še sme vesela biti, da je tako nevarnosti odšla. Naj bi tako čerhniti ne smel? Mi po svoji pameti teh vprašajev ne vsi storili, kterim se kaj takega primeri, da jih nevařen moremo pes popade; zakaj to, da se rana sozge, je pervo in drugač kakor znamnja hudovoljnega uatol covanja imenovati, in vidimo poterjen naš pregovor y da najbolj potrebno; vse dru«;e notranje zdravila, ki so na dober sad se ose vsedajo. u po postavi skoz 6 tednov predpisane, le podpirajo uno pervo lz Ljubljane. Izvedili smo za gotovo, da se bo ker- pomoč. Treba bo pa zdaj tudi v celi tej okolici, kjer se je ščanski nauk na tukajšnji gimnazii, po izrečnem dovo-stekli pes okoli klátil, gospodarjem saj najmanj skozi 6 ljenji milostljivega našega knezoškofa gg. dr. Jerneja tednov pažljivim biti na vsakega psa, ker se ne vé, ali ni Vidmarja že prihodnje leto v slovenskem jeziku učil y bil s steklim skupaj. pa da precastiti katehet g. Joze Mam v ze tudi v ta namen že dolgo Iz Ljubljane. (Iz deželnega odboraJ „Novice" niso potrebne učne knjige spisuje. Slišali pa smo tudi, da so nič omeniie, kaj delà ljubljanski deželni odbor, svetli knezoškof sami kateheta naše realke prečastitega gosp. za tega voljo ne smejo bravci naši misliti, da lenobo Lésarja vprašali, ali ne bi tudi začel kerščanski nauk Vse opravila so v 4 posebne verste razdeljene in v domaćem jeziku razlagati, v kar se je rodoljubni gospod vendar pase. vsak odbornik ima svoj oddelek. Dosihmal so okoliščine tako z velikim veseljem udal. nanesle, da opravila odborné so dosihmal spadle največ v moremo se zderžati, Razglasaje to preveselo novico da bi iz serca ne zaklicali: Živili ne nam referat gosp. žl. Strahl-u in gosp. Ambrožů, in reči taki verli duhovni gospodje, vredni nasledniki slavnih, skozi moramo, da oba gosp. odbornika sta marljivo doverševala svoje delà neumerlih prednikov! Vera in narodnost je pač , iz tisučletnega svoje naloge; dr. Župan in dr. Bleivveis sta imela do jedino y kar je Slovencu iz tisučletne nesreće sihmal še manj opraviti. Z b o r o v odborniških, kterim vselej zatertja ostalo; za kar se on že sto in sto let z vsemi močmř y predseduje gosp. deželni glavar baron Codelli in s sku- z mečem, umom in poterpežljivostjo bojuje. Zvesto je vodila šeno roko vodi kermilo predsedništva, je večidel vsak mesec naša duhovščina narod v tem svetem boju; in uměla mu je po dva. Važniši posveti v dosedanjih zborili so bile ces tne to jedino blago do danas, proti vsem viharjem sovražne sile zadeve po sklepu deželnega zbora; odbor se je vedno srečno uhraniti in zderžati. Komu se serce ne širi od viso- kega spoštovanja, od vroèe zahvalnosti, čitaje, kako je postati, v številu in s pomočjo zvestih in vrednih sinov naša duhovščina v prejšnih ternnih časih, kakor veri tako mile matere naše. tudi narodnosti bila jedina podporniea ; kako je bila od nekdaj Zaupanje Vaše mi je živa in krepka podpora, ker Vas na čelu in začetnica vsih rodoljubnih del; kako je še dan narod za svoje perve rodoljube spoznava, ker besede Vaše današnji slovenstvu naj terdneji steber. Tako velja. Nosite niso le prazne vošila v trenutku vzhitjene izmišlije, ampak tedaj naprej zastavo z napisom: „Bog in narodnost" i zvest oglas potreb našega milega in res usmiljenja vrednega Slovenci vam bomo vselej z verno vdanim, navdušenim naroda, ker Vaš izrek ni sebičen in neprevdarjen, ampak je sercem nasledovali ! — Obljubivši svojim bravcom slediti vse, posled Vaše mnogostrane izobraženosti terdno in veljavno kar zadeva našo realko, moramo povedati, da od mnoge prepričanje, da narod zamore doseći dostojno omiko le s strani slišimo, da gosp. učitelji, o kterih ie šel glas po svojimi močmi, le s svojim jezikom, ki je zapopadek vse mestu, da so v unidan omenjeni preiskavi zapopadeni, so osebne in narodne vednosti, in da tisti, kdor govori in poslali šolskemu svetovavcu gosp. Kurc-u spomenico oznanuje omike naroda s pomočjo ptujega jezika, — je (memorandum) na Dunaj, v kterem v svojo obrambo razo- morivec naroda. devajo vse, kar se je zadnji čas v realki godilo, ker mislijo, Vaša rodoljubna sodba o mojem djanju je pa tolikanj ako so bili res zatoženi, se mora pravična razsodba veče vrednosti, ker pride iz srede, iz serca naše dežele in vsigdar opirati na staro pravilo, ki veleva: „da se resnica našega naroda, in napolnuje me z brezimnim veseljem in prav spozná, je čuti treba dva zvona". Nadjamo se, da bo z moćnim upanjem, da klopčeč prederznih ptujcov in iz- pravica obveljala; kar bomo dalje zvedili, bomo ob dajnih nevrednih domačinov, ki ošabno po koncu nosijo svojem času spet povedali. glave in nas čejo vtopiti v napuhu in v serdu, se bode Iz Ljubljane. V poslednji seji mestnega odbora je skerčil in da se bode sčistila v sercu naroda kerv, ter z bil po predlogu gosp. župana Ambroža pasji davek njo ozdravělo truplo celo njegovo. sklenjen, za vsakega psa brez razločka 2 gold, na leto. Ce veljajo še kaj natvorne pravice, če ne laže zgo- Ker Ljubljana gotovo še kakošnih 1000 psov šteje, bi do- dovina, če je še Bog nad nami, — in da je, vse nam našal ta davek čez 2000 gold, mestni kasi; ako bo c. k. spričuje, — prestali bomo vse psovanje, osumnjevanje in ministerstvo sedaj dovolilo ta davek, ki je bil po izgledu preganjanje nasprotno, ki je tolikanj bolj krivično in ne- druzih mest v poprejšnih letih že dvakrat sklenjen, pa vselej sramno, ker ranuje in uničuje besedo in postavo Cesar- overžcn. Dobrota tega davka pa ne obstaja v tem, da se jevo, ki nam zagotovljuje naš obstoj, našo ravnopravnost, mestna dnarnica bogati, ampak v tem, da se po njem našo omiko, tedaj veljavnost našega jezika v šolah, v urad- število psov manjša in potem tudi manjša nevarnost nijah in sploh v javnem življenji. s te klí ne, najstrašnejše bolezni. In ravno zato ni nobenega Naj odpade ta ali uni, — izdajavec je, in bolje je za razločka delati med psom in psom; če je v mestu kakošen nas, da ga poznamo, kakor da slepi nas in narod naš. pes komu potreben , mu je potem takem tudi korišten Hvala stranke sovražne dosti očitno njega vrednost stavi na zato pa davek tudi pravičen. —Drugi važniši sklep te seje dani — je bil, da tudi še zanaprej bo mestna gosposka — in sicer Kar svet stoji, bil je boj za pravico, vsak ih 15 dni — določevala tarifo za meso, al ne Kriv zapopadek človeštva, sebično zahtevanje veljakov več na podlagi tistih neverjetnih naznanil, po čim je cena in silna terma zatirali od nekdaj so oznanovanje, razvitek goveje živine na kmetih, ki so jih kantonske gosposke vsaki in zmago pravice, osumnevali in morili nje oznanovavce. mesec magistratu pošiljale, ampak na podlagi cene mesa Al po volji Neskončnega, v kterega sercu žari le pra- v Zagrebu, Celovcu in Gradcu. To, se nam zdi, bo pravična vica za vse ljudi, vse narode enaka, zmaga naposled vendar podlaga na vsako stran. Kaj pa bo vprihodnje s tištim od le pravica in, nje luč se razliva oživljajoča zatiranim, zunaj pripeljanim mesom, za ktero je bila dosihmal še kakor zlato solnee po viharju natvori. posebna nižja cena, nismo zvedili, pa bomo drugi pot več Ne bojimo, ne strašimo se tedaj viharja, boja; — če o tem govorili, ako se bo še vprihodnje (?) obderžala. Memo * ne nam, našim naslednikom bode zasijala rešivna, oživ- gredé povemo danes Ie še to, da so se naši mesarji, ki ljajoča luč. dobro razumejo domaći jezik, silno čudili, ko jim je bilo Clovek sam na sebi in v mnogih zavezah ima mnoge, rečeno, da naj položijo kave ijo, kakor so v pismu na razne pravice. sl. deželno poglavarstvo obljubili, ako želé, da se mesna Mnogoveljavni in sicer razsvitljeni narodi so deržali in tarifa odpravi. „Kaj takega mi nismo nikdar govorili in nismo hvalili suženstvo. Koliko je preteklo stoletij, koliko je bilo mogli govoriti, ker nam še tako dnarja povsod manjka; prelite kervi, da zmagalo je spoznanje čistih človeških če je to v pismu zapisano, je to pomota tistega, ki je osebnih pravíc! nemško pismo nam naredil, pa ga mi razumeli nismo". Mogočneži in silnjaki posedli so zemljo in so vpregali Kako prečudno se pač ujema to s tištim govorom, da nemška podložnike v jarem tlake in robstva, ter jih preganjali svoje- kultura se je vsedla že v „vsako revno bajtico na kme- voljno od sel in ognjišč! tih", ako šedosti premožni mestjani je nič okusili niso!! Koliko prizadevanja je bilo potreba za spoznanje, da — Tretji važniši sklep je bil, da se bo spet 6 poljskih člověkova je dušná in telesna moč, da zemlja ne more biti čuvajev (z 12 gold, na mesec iz mestne kase) udinjalo Ie last izvoljencov, da nje rodovitnost in blagor človeštva za okolico ljubljanskega polja. zahteva oprostenje posesti in posestnikov! Iz Ljubljane. Deržavni svetovavec gosp. dr. Toman Preterpelo — upam — to je človeštvo. — Clovek je je Ljubljančanom, ki so mu zaupno pismo na sv. Petra in pa tudi dalje po svojem jeziku, po svoji zgodovini, po Paula dan na Dunaj poslali, odgovorit s sledečim pismom: svojih navadah in šegah, močéh in potrebah združen sin Visokočastiti mestjani in rodoljubi! ene ali druge matere narodov. Razveselil in osrečil me je VTaš list, s kterem mi ska- Vsak narod ima enake pravice z drugimi, kakor vsak zujete zaupanje o mojem dozdajnem obnašanju v zboru der- človek z drugim človekom. žavnem. Te pravice so tako jasne, da se razlagajo same v vsa- Vem, prav živo čutim, da moje moči so preslabe, vse kemu poštenemu sercu, da se razodevajo v vsaki trezni spoznane pravice in blagor zasluženi našemu narodu doseći; glavi. Â — zato me bode Vaše zaupanje in spoznanje, da tudi na- Noben narod ni vstvarjen bil suženj drugemu. šemu narodu to, kar vsakemu drugemu, gre, navdajalo s Noben narod ne more doseći omike z jezikom tujim. pogumom sderžnim in s poterpežljivostjo neumorno. Noben narod ne more svoj verozakon vzderžati v je- Hvale Vaše nisem vreden ; al hvaljen želim vreden je ziku uerazumljivem. 248 Noben narod se ne more pravično soditi v jeziku ne- volji ogerskega dvornega kancelarja barona Vay-a iu popadljivem ogerskega ministra grofa Szécsen-a > to je gotovo 9 Noben narod ue more svobodě vživati brez narodnosti oba sta iz svoje službe stopila in presv. cesar so ker 18. svoje, ker narodna svoboda je narodnost Ako je pa to res 9 in kd terdi 9 da ni in sme reči ? > da ljubi narod, vero, pravico, svobodo in omiko, rajo priznati vsakemu tedaj tudi slovenskemu narodu vse te pravice od konca d kraj To zahteva blagor narodov. namen 9 pokoj t. m. za dvornega kancelarja izvolili grofa Forgacs-a - ki je sedaj deželni poglavar v Pragi bil, namesto grofa se mo- Szecsen-a pa grofa Morica Esterhazy-a, nekdanjega poslanea v Rimu. Vsi drugi ogerski glavarji pa so še ostali* To je neko malo znamenje, da je vendar še upati, da bi 9 in blagostanje dei zveze raznih narodov napredek utegnili Ogri stopiti v kolo druzih avstrijanskih dežel in v deržavni zbor, kjer bi 85 ogerskih poslancov, poslanci her Zato > kadar presije zvezda svobodě meglo zatiranj v naši deržavi, nje prav svit budi ravnopravnost odo vaški in slavonski, bili zoper nemške centraliste. Serbi, Erdeljci Bog Hvala in slava tedaj našemu Gospodu in Cesarj 9 ki itd. castitljiva množina daj, da bi Ogri spo- je narodom postavno poterdil vsem ke prav Nje ima ubo » i volj ali j( in postava pa mora biti vsakemu izpeljati, sveta, neprelomljivž ali jo in se mora 9 da djausko vresničiti narodov za družbo dei Izrečene skrito zabranjt izbudi in okrep moči posameznih rice zdravj znali svoj prid, prid vseh druzih dežel avstrijanskih in tako cele Avstrije! Prihodnje novice z Ogerskega bojo tedaj sila važne. : vice iz Karfa poterjujejo, da se presvitle cesa- N U bolj Kakor se sliši, jo bojo presvi neobhoduo potrebne cesar obiskali prihodnji mesec, berž ko bo ladija za to po prav 9 v djanju pa pelj ali celó tovanje pripravlj so dvorezen meč, ki nuje in mori po Slavni dr. F S u s e 1 k ajvelj • V • bram stavoljubne, pravične, zveste odo skrivno in k • V bovec N v našem cesarstvu, je z svoji Ker pa parno na zvestobo Cesarjeve besede, kakor 14. dan t. m. na svojem grad bi Dunaj je zvestoba nepremaklj 9 boj njk po slobn trališko k zlo pi V • ker naravnost j nasprotnikih nam nastavljenih, temvec tirjajmo postav pošteno vse naše pravice. Ce tudi nihče izmed nas noče biti kladvo, kter in v deržavnem zb kel. da ni res 9 d tud k Avstrij zbijati protno bno puhl ima bod in h Ne m čij najbolj k i terja , u govorom i nemško cen-1 e v i č n i k o m beralci, in da aže in da to prava da tudi vsak nemšk so stvar 9 z zjedinjeno Avstrij « J kako fed močjo, z zjedinjenimi m z zjedinjenim djanj b Lvova v f*alicii protnik pokazali, da več zamore zvestoba in dosled prinesel te duí Rosenth 18. julija. Casnik „G<řosa, ki je sostavek pod nadpisom r> Po nost strai 9 ko brezznajčajnost in izdajstvo od večnega Mojst s «fa o d wszystkih ków" ( posl d prokleto se ! Dělají , .. Z 9 daruj * * Dogom t Vaš d P al ne udajm zvěst rojak Lovro Toman. rojakov) je po sklep c. k in odgovorneíra vrednika dežel gosp sod v h poljskih prepoved S. Kaczkovski-ga so pe zatega k V Radolici na dan sv. Aleša 1861. kazenske postave zapop oni sostavek i hudodelstvc vsled veliki 58 lit. c. daj L N ko kraljestvo še ne stojí na terdnih nogah. Novičar iz domačih in ptujih dežel lz Dunaja. (Iz deržavnega zbora.) Vseji zgornje zbornice 12. t. m. je bil po doljni zbornici nekako premenjeni opravilni red poterjen; šel bo tedaj zdaj v poterjenje k G c a s o l i - a m J 1 (ia bi kte d » ka Cavour-jeve pervega spodkop ministra R N \ea politansko pošilja vlada ij vec ojakov , da bi zadušili koj. Ce P1 k ga w J Nap taki je kralju Viktor E pismo razveselilo , da j generalu Fleury-u rekel: „srečnega se čUlam, da naš mogoćni zaveznik (N skoz « Nj. velic. cesarju Vr spodnji zbornici sose začeli 16. P našo politik t. m. splošni pomenki o fevdni zvezi; za odborov pred vj sv. 0 o sko: se nič in poterjuj gotove^a ne zve; log so govorili dosihmal poslanci dr. Stras, dr. Wasei 9 il. k p sv. oče so spet dob ber pise Zastran komaj da en da drug, Hopfen, dr. Ant. Ryger, dr. Herbst, pa dr. Prahensky, zoper ta předlo cr » aj • » PU 9 grof Belcredi, grof Clam Martinic, dr. in so U da bolj jih vročnica nikoli do dobrega ue zapustí bi Tašek, dr. Zyblikievic, prof. Stanek, dr. Klaudi in dr. Ladislav Rieger. Vsi odgovorniki so za odpravo te starine; al govorniki zoper predlog odbora so dokazali, da ta Francozko. Iz P Knez Adam Czartorysk ustaje, ja 16. t. m. v Pa je po poljski revolucii leta 1831 se prese nekdaj glava poljske kamor umerl reč ne gre v razsodbo temu (ožjemu ) deržavnemu zboru, ampak deželni m zborom. Prostora nam manjka, da bi na drobno omenili vse govore; povémo tedaj le, da naj-večo pozornost sta izbudila govor C la m -M a r t i n i c o v in Turcij N sultan ima res le eno ženo (rojeno Angležkinjo) in b tud vprihodnje samo to obd 9 S to ženo iina enega sinka 4 leta starega, ki pa je na Lad. Riegerj ev, Rieger še posebno janskih, je ki je čez zagovarjal celo uro terpel. Ker je dr. veljavo večih dežel avstri-minister Lasser kot poslanec in rojen Sol-nogradčan, besedo poprijel in zastopal enake pravice tudi skrivnt re m u j zrej z bila sicer po ljenj ški pr ajnke sultana 9 kte blast dana, vse svoje rod ni ke po al sultan ni bil tak gi divjak cr Listnica vredništva. Gosp. V. Pl. v B: Vse. kar se tiče manjšim deželam, na kar je dr. Rieger hotel žaliti nograška Salcburga odgovori 1, da ni slov. političnega časnika, so dosihmal le še pia desideria. Gosp. ter je naduseno zaklical : „Živila Sol A. M. v G: Celó prepozno nam je dosel Vaš sostavek za to sredo r gotovo pride drugi pot. Gosp. A. Đ. v Dr: Ravno tako. Ne za dezela!" Ćeravno je g. ministrov govor izbudil merite, ako v pondeljek ob 10. uri přejeti obširni sostavki ne nek neprijeten hrup vzhoru; bomo si ga mi vendar v dober morejo biti že v torek popoldne natisnjeni. Kar največ je mogoée, spomin vzeli, » ker vnovič zagotovlja 9 da vsem 9 tudi m a n j s im deželam mora biti e n a k a pravica Gosp. Višnj: Hvala lepa za zasta vice: prosim še kake 3 ali 4 kratke z dveina versticama, prav / I ^ __^ ^ m - ■ t -wr v potisnemo berž v „Novice." V pondeljk je deržavni zbor pričakoval, da se mu bo žmahtne". Gosp. Jak. B. v G: Sam Bog ve. kaj se godí z Vašo ^iiiiiaiiuiti . - woj/. vi»»». ■ — - —------o * — » ---j — o---— povestnico. Tabart v tretje se bo poslala z retour-recepisom ■ __* . A f « • f * « ' V /"\ povedalo, kaj je Nj. velič, cesar odgovoril Ogrom; al Gosp. jak. p. v Jav: Založniku smo izročili pismo Vaše. — Gosp V pondeljk je cesarjevo pismo še le Šlo V Pešt V deželni A. T. v Z: Obljubljeni popis vandalizma s starimi rokopisi prosimo zbor Kakš en 9 in včeraj v (torekJ ga je zvedil še le deržavni zbor. njegov zapopadek v se nihee ne ve. Da ni Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: JoŽeí BldZnik *