Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne '«lađe ma Slovenijo.
Vsebina: Pravila o zobnih zdravnikih in zobnih tehnikih. — Naredbi poverjeništva za notranje zadeve: o hnenovanj-a novih občinskih gereutov za Št. Ilj v Slovenskih goricah in Trbovlje ; o razpustu občinskih odborov v Zeljnem in v črnem potoku. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo : Razpis ustanov za absolvirano eksportno akademike in absolvente drugih visokih trgovskih Sol. Razpis služb računskih praktikantov. Izpromembe v osehju. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Naredbe osrednje vlade.
644.
Na podstavi §§ 5. in 27. ustroja centralne državne uprave in pooblastila, danega mi v členih 1., 3., 4. in 33. sanitetnega zakona, predpisujem nastopna
Pravila o zobnih zdravnikih in zobnih tehnikih.*
I.	Zobni zdravniki.
Člen 1.
Zobnozdravniško prakso more izvrševati samo doktor vsega zdravilstva, ako je državljan kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 2.
Zdravniki kot specialisti za zobno zdravništvo so dolžni predložiti dokazila, da so po dobljeni doktorski diplomi teoretično in praktično v svoji stroki dovršili najmanj leto dni.
Člen 3.
Zobni zdravniki imajo pravico tudi do del zobne tehnike kot poslov, ki so v neposrednji zvezi z zobnim zdravništvom. Za ta dela morejo zobni zdravniki jemati tudi pjomofžno osebje| (zobne tehnike in zobnotehnične praktikante).
Člen 4.
Tudi glede teh tehničnih del spadajo zobni zdravniki pod odredbe sanitetnega zakona.
C 1 e n 5.
Ob ustanovitvi medicinske fakultete se osnuje, tudi stolica za zobno zdravništvo. A poleg tega se takoj otvori praktična) šola za zobne» zdravništvo in zobno tehniko; nadalje se ustanove javne zobne postaje, kjer bodo doktorji medicine dosezali pravico do strokovne, zobnozdrav-niške prakse ali v kratkem času dobivali najpotrebnejša znanja iz zobnega zdravništva v ožjem zmislu (ki mu je naloga zabranjevati in zdraviti ustne bolezni, specialno pa konservirati in pravilno dreti zobe).
Člen 6.
Zdravnikom, ki niso specialisti za zobno zdravništvo, se prepoveduje skupno delovanje z zobnimi tehniki.
Člen 7.
Zobni zdravniki ne smejo izvrševanja svoje zobnozdravniške prakse v nobenem kakršnemkoli primeru poverjati osebam, ki nimajo kvalifikacije, določene v teh pravilih.
II.	Zobni tehniki.
Člen 1.
Zobni tehniki se uče svoje vede na domačih zobnotehničnih šolah (oddelek za zobno tehniko državne šole za zobno zdravništvo) ali na taki zobnotehnični šoli v tujini, ki daje pravico do zobnotehničnega poslovanja v državah teh šol.
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. tl.
Člen 2.
Zobni tehniki smejo izvrševati lake zobno-telmične posle, ki ne zahtevajo nobene manipulacije v ustih bolnikov, in to so : 1.) izdelovanje pozitivov posameznih zob, delov čeljusti in katerekoli druge sestavine ustne dupline na podstavi negativa, dobljenega od zobnega zdravnika, m 2.) izdelovanje umetnih zob, čeljusti in ostalih protez na podstavi pozitivov, dobljenih pri prvem delu.
C 1 e n 3.
Zobni tehniki morajo imeti za predhodno splošno šolsko izobrazbo najmanj dovršeno osnovno šolo, tri leta praktičnega zobnotehničnega dela v zobnotehnični delavnici zobnega tehnika ali zobnega zdravnika-specialista. Po dovršenem triletnem praktičnem delu vstopijo po opravljeni sprejemni preizkušnji v zobnotehnič-no delavnico državne šole za zobno zdravništvo v praktično-teoretični pouk; po opravljeni preizkušnji dobe pravico do izpričevala zobnega tehnika. Pravico do samostojnega dela zobnega tehnika dobe šele po triletni praksi kot izučeni zobni tehniki v zobnotehnični delavnici zobnega tehnika ali zobnega zdravnika-specialista.
Zobni tehniki z izpriCevalom zobnotehnične šole v tujini morajo, da dobe .pravico do poslovanja v kraljestvu, predložiti ministrstvu narodnega zdravja dokazila o vsem svojem šolanju zaradi presoje, ali se jim more dovoliti preizkušnja iz zobne tehnike na domači državni šoli za zobno zdravništvo (tehnični odsek). Po opravljeni preizkušnji se vrednost njih diplome izenači z domačo. Pravica do samostojnega poslovanja v kraljestvu se jim da, ako dokažejo, da so kot izučeni zobni tehniki tri leta delali v zobnotehnični delavnici zobnega tehnika ali zobnega zdravnika-specialista pri nas ali v tujini.
Dokler se ta državna šola za zobno zdravništvo ne otvori, morajo vsi izučeni zobni tehniki opravljati preizkušnjo pred posebno komisijo, ki jo odreja minister narodnega zdravja iz dveh zobnih zdravnikov in enega svojega odposlanca kot predsednika.
Zobnim tehnikom, ki jih ta zakon zateče brez strokovne šolske izobrazbe, se prepoveduje samostojno poslovanje; dovoljeno jim je izvrševanje njih posla samo, ako so zaposleni pri zobnem zdravniku ali zobnem tehniku, ki ima po teh pravilih predpisano kvalifikacijo za samostojno poslovanje.
C1 e n 4.
Zobnim tehnikom se prepoveduje izobešanje takih nadpisov ali oglasov, ki bi merili na to, da slepe občinstvo. Svoj obrat morejo imenovati samb „zobnotehnično delavnico“^ sami pa se morejo samo nazivati „zobne tehnike“. Nadpisi se ne smejo skrajševati, niti se ne sme na njih razglašati čas delal.
Člen 5.
Ker dandanes po mnogih naših mestih poslujejo takozvani „dentisti“, morajo vsi, oni, ki sedaj izvršujejo ta posel, ministrstvu narodnega zdravja v roku enega meseca po objavi teh pravil predložiti dokazila: 1.) da imajo zakonito pridobljeno pravico do zobnozdravniških poslov in 2.) izpričevala o svojem predhodnem splošnem in strokovnem šolanju. Ce razvidi ministrstvo, da imajo pravilna dopustila za te posle, se jim dovoli praksa pod imenom „dentist“ še na-
dalje; če pa takih dopustil nimajo, se jim praksa prepove.
S tem se ustavlja vsak nadaljnji dohod den-tistov v kraljestvo razen tistih, ki jih ta pravila zateko pri strokovnem izvrševafiju za dentiste.
Člen 6.
Ako se zobni tehniki zalotijo, da v svojem obrtu, najsi pod okriljem zdravnikov, prekoračijo krog svojega poslovanja, se kaznujejo po odredbah kazenskega zakona.
Cie n 7.
Ta pravila stopijo v veljavo) z dnem, ko se razglase v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“.
V Beogfadu, dne 28.avgusta 1919.
Zastopnik ministra narodnega zdravja, minister za socialno politiko:
V. Korac s. r.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
645.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se imenujeta dva nova občinska gerenta.
Namesto odstopivšega občinskega gerenta Franca Thalerja je imenovan za gerenta v Št. liju v Slovenskih goricah Franc Frajham, posestnik v Št. liju.
Dosedanji gerent v Trbovljah, deželni višji oficial Franc Mrcina, se je na njegovo prošnjo odpoklical. Za gerenta v Trbovljah je na-mestot njega imenovan Gustav Vodušek, šolski nadzornik v Trbovljah.
V	Ljubljani, dne 7. septembra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Poverjenik: Golia s. r.
646.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se razpnftčata občinska odbora v Željnem in v Črnem potoka (okraj kočevski).
Občinska odbora v Zeljnem (Selu) in v Črnem potoku sta razpuščena.
Za občino Zeljno (Selo) je imenovan za gerenta Juri S m er gut, čevljar v Salki vasi št. 88, ki sta mu dodeljena za prisednika Ivan Mate, posestnik v Salki vasi št. 96, in Josip Schneider, posestnik v Selu št.28.
Za občino Crni potok je imenovan za gerenta Matija Benčina, posestnik v Črnem potoku št. 29, ki sta mu dodeljena za prisednika Ivan Žagar, posestnik v Črnem potoku št. 20, in Mihael Z u r 1, posestnik v Zajčjem polju 2.
V	Ljubljani, dne 8. septembra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Poverjenik : Golia s. r.
Razglasi Meine vlade za Slovanijo.
Raspis ustanov.
AbsolviraHi eksportni akademiki in absolventi drugih visokih trgovskih šol, ki bi se hoteli usposobiti za docenture za trgovske znanosti, odnosno absolventi drugih strok, na primer profesorji zemljepisja in zgodovine kakor tudi tujih jezikov in pravniki, dijaki višjih trgovskih in obrtnih šol izvun Slovenije, dalje absolventi gimnazij in realk, ki se hočejo posvetiti študijam na visokih trgovskih šolah, in absolventi višjih obrtnih šol, oziroma tudi obrtniki, ki se hočejo v inozemskih obratih izpopolniti v svoji stroki, naj: vlože do dne
18. septembra 1919. dotične prošnje s potrebnimi izpričevali na deželno vlado, oddelek za trgovino in obrt, v Ljubljani.'
V Ljubljani, dne 9. septembra 1919.
Predsednik upravne komisije za prehodno gospodarstvo:
dr. Žerjav s. r.
Št. 286/pr.	Razpis.	a-3
Po 20. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 4. septembra 1919.
T 161/19—4.	2143
Rase gl la».
Jakob Golob, rojen dne) 8.januarja 1891. v Notranjih goricah, občina Brezovica, okraj ljubljanski, oženjen, posestnik v Notranjih goricah št. 53, je služboval pri 17. pehotnem polku, 5. stotniji. Blizu Crnovic v Bukovini se je dne 10. maja 1915. udeležil bojev. Izza tega dnci se pogreša.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove žene Marijane Golobove v Notranjih goricah št. 53 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Jakob Golob se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 20. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 5. septembra 1919.
Rohmargarin- und Kristallsoda-Fabrik, Krain-burg,
s sedežem v Kranju nastopna izprememba: Izstopil je dosedanji samoimetnik Ignac Fock, vstopil pa je kot samoimetnik Maks Fock, trgovec v Kranju.
Podpis firme se vrši tako, da samoimetnik Maks Fock podpisuje pod tiskano, si štampilijo pritisnjeno ali po komerkoli pisano besedilo firme svojeročno: Ignac Fock.
Firma 1171, Rg. A 1 185/11.
c)	Kmet & Komp>.
s sedežem v Ljubljani nastopna izprememba: Izbrisal se je družabnik Franc Slivar. Samoimetnik Ivan Kmet, trgovec v Ljubljani. Podpis firme: Pod tiskano, oziroma pisano besedilo firme „Kmet & Komp.“ se bo podpisoval samoimetnik: I. Kmet.
Firma 1175, Rg. A IT 39/5.
d)	Karl Čamernik & Ko.
s sedežem v Ljubljani nastopna izprememba: S sklepom deželne vlade za Slovenijo, oddelek za trgovino in obrt, z dne 21. julija 1919., št. 4849, je podjetje v zmislu naredbe ministrstva za trgovino) in industrijo z dne 30. aprila 1919., št. 6717, postavljeno pod sekvester.
Pri deželnem knjigovodstvu kot računskem oddelku poverjeništva za javna dela se namesti pet računskih praktikantov z adjuti letnih 1200 K in odpadlimi draginjskimi .dokladami.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu, o jezikovnem znanju, o zdravju, o nravnem vedenju in dovršeni srednji šoli z zrelostnim izpričevalom', naj se vlože do dne
20. septembra 1919. pri podpisanem poverjeništvu.
Vojni invalidi, če so sicer sposobni za tako službo, imajo prednost v zmislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 20. novembra 1918., št. 115 Ur. 1.
V Ljubljani, dne 3. septembra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za javna dela.
Vodja: inž. Klinar s. r.
Izprememba 7 osebju.
Pri poverjeništvu za socialno skrbstvd sta imenovana: konceptni praktikant Mirko Kuhelj za koncipista in absolvirani praVnik doktor Karel Dobida za konceptnegä praktikahta.
Pri istem poverjeništvu je hadalje imenovan Ciril Tomšič, pisarniški uradnik pri državni posredovalnici za delo v Ljubljani, za kanclista.
Prepeluh s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
T 54/19—5.	2140
Rsbasglcts.
Janez Florijančič, rojen dne 20. junija 1875., posestnik prt Sv. Barbarj št. 22, občina Škofja Loka, je služil pri 10. stotniji domobranskega pehotnega polka št. 27. V času okoli dne 20. oktobra 1914. je bil na bojišču v okolišu No-wegä mlasta v Galiciji. Dne 24. oktobra I9i4. je odšel iz postojanke zjutraj uro daleč po vodo za sebe In za tovariše, pa se ni več vrnil; od tedaj se pogreša.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji Marije Florijančičeve pr! Sv. Barbari št. 22 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku, obenem zagovorniku zakonske vezi, gospoda Janezu Zakotniku v Starem dvoru, kar bi vedel o imenovancu.
Janez Florijančič se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
R a z orla s.	2103
Vpisala se je dne 26. avgusta 1919.:
I. V zadružnem registru pri zadrugi:
Firma 1145, zadr. IV 108/29.
a)	Narodna založba v Ljubljani, registrovana zadriiga z omejeno zavezo,
nastopna izprememba:
Iz načelništva je izstopil Miroslav Malovrh, vstopil pä je Rasto Pustoslemšek, urednik v Ljubljani.
Firma 1177, zadr. V 125/29.
b)	Kranjska deželna vinarska zadruga,
registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani,
nastopna izprememba:
Izstopili so iz načelništva Rudolf grof Mar-gheri, Josip Bojane in Franc Miklavčič, vstopila pa Sta v načelnlštvO Andrej Cerkovnik, posestnik v St. Rupertu na Dolenjskem, ih dr. Mark Natlačen, odvetnik v Ljubljani.
Firma 1182, zadr. III 54/31.
c)	Hranilnica in posojilnica v Blagovici, registrovana zadtuga z neomejeno zavezo,
nastopna izprememba :
Izstopila sta iz načelništva Janez Žavbi in flernard Bevc, vstopila pa stai v načelništvo Janez Strekct, posestnik v Blagovici, in Franc Florjančič, posestnik v Zgornjih Lokah.
Firma 1186, zadr. I 118/45.
d)	Slovensko delavsko stavbeno društvo,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani,
nastopna izprememba:
Izstopil je iz 'načelništva Fran Soukal, vstopila pa sta v načelništvo Anton Komljanec, glavni delavski tajnik v Ljubljani, in Ivan Nepomuk Gostinčar, stavec v Ljubljani.
TL V trgovinskem registru pri firmi:
Firma 1164, Rg. A I 64/8.
a)	Karl Till
s sedežem v L j u b 1 j a n i nastopna izprememba: Vstopila je Frančiška Pokovee, trgovka v Ljubljani, Marije Terezije testa št. 5, vsled tega javna trgovska družba izza dne 7. avgusta 1919.
Pravico zastopanja imata: J.) Albina Kristan v Ljobljani, Matije Terezije cesta 12, in 2. Frančiška Pokovee, Istotam št. 5, vsaka' samostojno tako, da podpisujeta: Karl Till.
Firma 1169, Rg. A I 36/5.
b)	Ignac Fock, parotovarna za milo, surovi margarin in kristalno sodo, Kranj — Dampf-Seifen-,
Firma 1188, Rg. B I 42/96.
e)	Ljubljanska kreditna banka
s sedežem v Ljubija n i, s podružnicami v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru, nastopna izprememba:
Prokura za centralo se je podelila bančnemu uradniku drju. Franu Pavlinu v Ljubljani, ki bo firtno podpisoval po določilih § 30. družbenih pravil.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 26. avgusta 1919.
T I 152/19—5.	2110
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Ramšak.
Franc Ramšak, pot domače Trglav, rojen dne 16. septembra 1875. v Gornjem gradu, posestnik v Gornjem gradu, je takoj ob mobilizaciji z II. bataljonom 29. domobranskega pehotnega polka odšel na srbsko bojišče, kjer se je baje sam obesil. Izza meseca septembra 1914. vsaj ni nobene vesti več o njem.
Ker utegne potemtäkeln nastbpiti zakonita domneva smrti V zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zale., se uvaja po prošn ji njegove žene Ane Ramšakove postopanje, da se pogrešanec proglasi za rilrtvega.
Vsakdo se tofej pdzivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel d imenovancu.
Franc Ramšak se pozivlje, naj se zglasi pri pbdpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znahje, da še živi.
Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče poi vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 23. avgusta 1919.
Cg III 116/19—4.
Olciio.
2155
Edvardu M a n n h e i m u, trgovcu v Mozirju, čigar bivališče je neznano, je v pravni stvari, pri okrožnem sodišču v Celju tekoči zoper njega zaradi 1500 K s pripadki, vročiti sodbo z dne 25. junija 1919., opr. št. Cg Iti 116/19—2, s katero se je Edvard Mannheim obsodil, da mora plačati Petni Ručigaju, trgovcu in gostilničarju v Grebinju (Koroško), znesek 1500 K s 6%nimi obrestmi izza dne 14. marca 1919. in pravdne
stroške.
Ker je bivališče Edvarda Mannheima neznano, se mu postavlja za skrbnika v obrambo njegovih pravic gospod dr. Gviclon Scriiec, Odvetnik. v Celju. Ta skrbnik ga bo zastopal v oznamenovani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se Edvard Mannheim ali ne zglasi pri sodišču ali ne imeituje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek III., dne 27. avgusta 1919.
T 139/19—4.	2074
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Martin Sovec.
Martin Sovec, rojen Jne 25. septembra 1888. v Moravcih, pristojen v 'ferbegovce, okraj Ljutomer, viničar v Sovjaku, je meseca avgusta 1914. s 87. pehotnim polkom odšel na bojišče v Galicijo. Zadnje poročilo je dobila njegova žena meseca avgusta 1914.; od tega časa ni bilo več glasu o njem. Po! poizvedbah Rdečega križa je Mariih Sovec na bojišču padel. V istem zmislu je izpovedala priča Franc Weißmann, posestnik v Sovjaku.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne Stega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji Urše Sovčeve, viničarke v Sovjaku, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega in da se razveže z njim sklenjeni zakon.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu Alojziju Kraševcu, posestniku v Sovjaku, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o po-grešancu.
Martin Sovec se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 1. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 20. avgusta 1919.
T 140/19—4.	2075
Üvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Leopold Šerbinek.
Leopold Š e r b i n e k, posestnik na Grušani št. 22 pri Sv. Juriju ob Pesnici, rojen dne 9. noc vembra 1874. v Jurskem dolu, pristojen v Sv. Juri ob Pčsnici, je jeseni leta 1914. s 156. črnovo j niškim bataljonom, 3. stotnijo, vojna pošta št. 605, odrinil na italijansko bojišče. Zadnjo dopisnico je dobila njegova žena dne 15. junija 1915. Po poročilu črnovojniškcga pohodnega bataljona št. 30
in jKMzvedovalnice Rdečega križa se Leopold
Serbinek pogreša i'zza dne 16. julija 1915.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji Jurija Serbinka, posestnika na Grušani št. 9, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.	✓
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču aii pa skrbniku gospodu Francu Walherju, posestniku na Grušani št. 29, ki 'sc obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kal4 bi vedel o pogrešancu.
Leopold Serbinek se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 1. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prOšnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 20. avgusta 19191.
T 135/19—6.	2077
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Juri Klep.
Juri Klep, železhiški delavec v Mariboru, rojen dne 18. aprila 1883., pristojen v občino Sv. Lovrenc na Dravskem polju, je dne 16. januarja 1915. s 26. domobranskim pehotnim polkom, 4. stotnijo, 2. vodom, odrinil na bojišče v Karpate. Zadnjikrat je pisal svoji ženi dne 11. marca 1915. Poizvedovalnica Rdečega križa je naznanila, da se Juri Klep izza dne 20. marca 1915. pogreša. Isto je potrdil kot priča Franc Dobrovnik s pristavkom, da je Juri Klep že padel dne 19. marca 1915., od streia zadet.
Ker Utegne gotefritakem nastopiti zakonita domneva smft? ^ zrhislu § 1. zakona ž dhe Slega tnarča 1918., drž. zak. št. 128, se u^-aja po prošnji Jere Klepove, zasebnice v Mariboru, Waldgasse št. 4, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega in da se razveže z njim sklenjeni zakon.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu drju. Franu Irgoliču, bdvetniku t Mariboru, ki se obenem postavlja btahitelja zakonske zveze, kar bi vedel o po-gtčŠancu.
Juri Klep se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še, živi.
Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 22. avgusta 1919.
T 114/19—5.	2060
Jvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Alojzij Germin.
Alojzij Germih, zasebnik v Grlincih pri Ptuju, rojen dne 31. maja 1885. v Bukovšaku, tja pristojen, je ob splošni mobilizaciji kot desetnik odrinil v vojaško službovanje. Z 9. stotnijo 26. domobranskega pehotnega polka je odšel na ga-liška bojišča, kjer je bil okoli dne 7. junija 1915. težko ranjen. Od tega časa ni nobenega glasu več o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Germinove, zasebnice v Grlincih št. 34, okraj ptujski, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega in da se razveže! z njim sklenjeni zakon.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu Jožefu Jurančiču, posestniku v Drebetincih, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o pogrešancu.
Alojzij Germin se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 25. avgusta 1919.
T 131/19—6.	2058
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Ivan Pogorevc.
Ivan Pogorevc, kamenosek v Ribnici na Pohorju, rojen dne 7. decembra 1881. v Spodnjem Doliču pri Slovenjgradcu, tja pristojen, je ob splošni mobilizaciji kot rezervist odrinil k 26. domobranskemu pehotnemu polku in s 5. stotnijo istega polka odšel na gališko bojišče. Zadnjo dopisnico je poslal dne 29. avgusta 1914.; od tega časa se pogreša’.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji Antonije Pogorevčeve, kuharice v josipodolski graščiiii pri Ribnici na Pohorju, postopanje, da se pbgfešanec proglasi za mrtvega in da se razveže z njim sklenjeni zakon.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu drju. Franu Irgoliču, odvetniku v Mariboru, ki še obenem postavlja zai branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o pogrešancu.
Ivan Pogorevc se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglafsitvt za mrtvega.
Okrožno sodišče v Maribožu, oddelek I.,
dne 25. avgusta 1919'.
T 124/19—6.
2061
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtVćšgd Mm
laef Werkl.
Mihael Werk), posestnik v Grebinju pri Velikovcu, rojen dne 9. septembra 1888. v Grebinju, tja pristojen, se je z 10. stotnijo 4. domobranskega pehotnega polka, udeležil bojev v Karpatih; dne 27. januarja 1915. so ga Rusi ujeli. Po poročilu Rdečega križa, dveh dopisih tovarišev in po pričevanju Ivana Leitnerja je Mihael Werkl dne 16. novembra 1916. umrl v bolnici v Cerdiju v permski guberniji.
Ker trtegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji Jožefe Werkkrve, p. d. Tamerlove, posestnice v Grebinju št. 2, okraj velikovški, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega in da se razveže z njim sklenjeni zakon.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gosjrodu drju. Ivanu Vidmarju, koncipistu v Velikovcu, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o pogrešancu.
Mihael Werkl se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 25. avgusta 1919.
T 101/19—7.	~~	2059
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Josip Wöllitsch.
Jösip Wöllitsch, gostilničar in posestnik na Bregu pri Ptuju, rojen dne 13. marca 1887. v Kalrčevini pri Ptuju, pristojen v Rogatec, je ob mobilizaciji odšel v vojaško službovanje k 27. pehotnemu polku v Gradec. Takoj v začetnih bojih v Galiciji so ga Rusi ujeli. Iz ujetništva v Turkestanu je pisal svoji ženi zadnjo dopisnico dne 17. julija 1917.; od tega1 časa ni več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne Slega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji Alojzije Wöllitscheve, posestnice in gostilničarke na Bregu pri Ptuju, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega in da se razveže z njim sklenjeni zakon.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu Karlu Simi, posestniku na Bregu pri Ptuju, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o ime-novancu.
Josip Wöllitsch se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanj'e, da še živi.
Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi! za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 25. avgusta 1919.
Firma 118/19, zadr. I 25/58.	2126
R. A» 2K Cf 1 Oi S3 •
Pri firmi :
Trboveljska premogokopna družba, rudniško vodstvo Kočevje,
se je v zadružnem vpisniku izbrisal dosedanji član načelništva Jožef Stoekl in vpisal novoizvoljeni član VitoM Biskupsky v,Kočevju.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 5. septembra 1919.
Firma 129/19, vpis. A 160/1.	2150
Vpis firme posameznega trgovca.
Vpisala se je v register, oddelek A, firma:
F. Stöger
s sedežem v Krškem,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom v Krškem,
imetnik: Friderik Stöger, trgovec z mešanim blagom v Krškem.
Datum vpisa: dne 5. septembra 1919.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem me&tu. oddelek II., dne 5. septembra 1919.
A IV 435/19—6.	2120 9—3
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Jakob K a n d u š e r, rojen dne 21. julija 1847. v Gaberju kot nezakonski sin Josipine Kandu-šerjeve iz Celja, pristojen v občino Celjsko okolico, vdovec, bivši zidarski pomočnik, je dne 2. julija 1919. umrl.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se poziv-Ijejo, naj napovedo in! dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču do dne
3 0. novembra' 1919. ob devetih v sobi št. 10 ustno ali pa do' tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki »iso
Št. 1487.
2154 2—1
zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek IV., dne 26. avgusta 1919.
A IV 435/19—6.	2121 3—3
Poklic neznanih dedičev.
Jakob Kandušer, rojen dne 21,julija 1847. v Gaberju kot nezakonski sin perice Josipine Kandušerjeve iz Celja, pristojen v občino Celjsko okolico, vdovec, bivši zidarski pomočnik, je dne 2. julija 1919. umrl. Poslednja volja se ni našla. Ali je kaj dedičev, sodišču ni znano.
Kdor hoče nastopiti kot dedič, se pozivlje, naj to, tekom enega leta od danes dalje javi temu sodišču in izkaže svojo dedno pravico.
Po preteku tega roka se zapuščina izroči dedičem, kolikor dokažejo svoje dedne pravice, drugače pa se odda v državno blagajno v prid države.
Franc Klinar, posestnik v Ložnici št. 2, se je postavil za skrbnika zapuščine.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek IV., dne 26. avgusta 1919.
Nc I 299/19—1.	2151
Amortizacija.
Po prošnji Julija Cesarja, kapetana I. razreda na Bregu pri Celju, vila Sanek, po notarju Lovru Bašu v Celju se uvaja postopanje za amortizacijo spodaj označenih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil.
Njih imetnik se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, sicer bi se po tem roku izreklo, da vrednostni papirji niso več veljavni.
Oznamenilo papirjev:	Prodajno pismo
št.29.670 z dne 26. oktobra 1911. brnske menjalnice Češke industrialne banke, podružnice v Brnu, glede nastopnih srečk: 1 ital. Rotes Kreuz-Los iz leta 1885., Ser. 9013 Nr. 8 ; 1 Josziv-Los i,. leta 1888., Ser. 831 Nr. 26; 1 Gewinstschein der 3%igen Bodenkreditlose iz leta 1880., Ser. 920 Nr. 54; 1 türk. 400 Frcs.-Staatslos iz leta 1870., Nr. 99.614, in 1 serb. Tabak-Los i'z leta 1888., Ser. 8059 Nr.8.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek I., '
dne 28. avgusta 1919.
A 23/19.	'	2102 3—3
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Janez Kropivšek, zemljiški posestnik v Zajasovniku št. 20, občina Jeronim, je dne 1. decembra 1918. umrl. Poslednja volja se ni našla.
Po zakonu so kot dediči med drugimi poklicane njegove hčere Marija Kropivšek, omožena Kovacs, Rozalija Kropivšek in Frančiška Kropivšek mlajša.
Le-te, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivljejo, naj se tekom enega leta od danes dalje zglase pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Janezom Novakom, posestnikom v Zajasovniku, ki se je postavil za skrbnika odsotnim1 dedičnam.
Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek I., dne 31. avgusta 1919.
Št. 230.	2157
Ra. z grl a. s.
Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. rak. št. 2 iz leta 1888., je višja komisija za agrar-ske operacije za Slovenijo v Ljubljani postavila okrajnega glavarja drja. Ivana Vrtačnika krajnim komisarjem za agrarske operacije, da izvrši uredbo užitnih in gospodarskih pravic skupnega sveta pare. št. 1893. in 1894./1 davčne občine špitališke, sodni okraj kamniški, lastnine devetih posestnikov v Beli.
Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj.
S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1888., glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih strank, kakor tudi glede izrecil, ki jih te oddado, ali poravnav,
katere sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve te agrarske operacije.
V	Ljubljani, dne 6. septembra 1919.
Za predsednika višje komisije za agrarske operacije v Ljubljani:
Detela s. r.
Št. 1008.	2158
Razglas
o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi skupnega sveta posestnikov iz Hotemž.
Načrt o nadrobni razdelbi parcele št. 918, ležeče v katastralni občini viševški in vknjižene pri vi. št. 60, 63 do 66, 70 do 73, 75, 77 do 80, 82, 84, 86, 87, 91 in 403 davčne občine tupališke, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1888., od dne 21. septembra 1919. do vštetega dne 4. oktobra 1919. v občinskem uradu v Šenčurju razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta! s kolci na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo dne 4. oktobra 1919. od pol desetih do pol enajstih pojasnjeval v občinskem uradu v Šenčurju.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh, od prvega dne razgrnitve dalje, to je od dne 21. septembra 1919. do dne 20. oktobra 1919., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V	Ljubljani, dne 9. septembra 1919.
Krajni komisar za agrarske operacije: dr. Vrtačnik s. r.
Železnice kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ravnateljstvo Ljubljana.
Št. 561/23—VI.	2160
Razori*^».
Tarifa za odpravo oseb, psov, prtljage in po~ spešnega blaga, veljavna izza dne 16. maja 1919.
Uvedba 1. dopolnila.
Z veljavnostjo izza dne 1. septembra 1919. se je izdalo k zgoraj označeni tarifi 1. dopolnilo, ki obseza popravke razdaljnikov za glavne proge in1 za proge Celje—Dravograd-Mežo—Labod.
V	L j u b 1 j a n i, dne 1. septembra 1919.
Št. 2002/R.	2156
Razgl»*».
Lovska pravica v krajevni občini svetomohor-ski se da na javni dražbi v zakup za dobo od dne 1. julija 1919. do dne 30. junija 1922.
Ta dražba bo dne
25. septembra 1919. ob enajstih na uradnem dnevu v Rogatcu.
Lovska pravica obseza krajevno občino sveto-mohorsko ter ima nezajamčeno ploščinsko mero 146T2 ha. Oblastveno pripoznani in izločeni lastni lovi, na katere se ne razteza ta lovska pravica, so se vpoštevali že pri preračunitvi prej imenovane ploščinske mere.
Izklicna cena znaša 10 K. Natančnejše drai-bene pogoje je vpogledati pri podpisanem okrajnem , glavarstvu.
Dosedanja! cena tega lova je znašala 10 K letno.
V	tej krajevni občini ni odredbe, s katero bi bil lovski zakupnik zavezan zatreti zajce.
Preden se začne dražba, mora vsakdo, ki prosi za zakup, plačati v gotovini znesek, enak izklicni ceni, v hranilnih vložnih knjižicah ali v vložnih knjižicah Raiffeisenskih posojilnic ali v državnih ali v drugih vrednostnih papirjih, kot vložnino. Kdor ponudi največ, mora takoj po končani dražbi plačati stroške te dražbe, nadalje varščino, enako enoletni zakupnini, in enoletno zakupnino, poslednjo v gotovini, pri okrajnem glavarstvu.
Ako bi se v zmislu določil zakona z dne 21. septembra 1906., staj. dež. zak. št. 5 ex 1907.^ občinsko lovsko ozemlje razširilo ali zmanjšalo, se zakupnina, dosežena na dražbi, poviša ali zniža primemo ploščinski meri prirastka ali odpadka.
Okrajno glavarstvo v Ptuju, cine 30. avgusta 1919.
Razglas,
Na javnih nanovo ustanovljenih ljubljanskih meščanskih šolah se prične šolsko leto 1919./20. v sredo dne 24. septembra 1919. s priporočanjem sv. Duhu in v četrtek dne 2 5. septembra z rednim šolskim poukom.
Vpisovanje bo v ponedeljek dne 22. in v torek dne 23. septembra 1919., vselej od osmih do dvanajstih, in sicer:
Za I. mestno deško meščansko1 šolo v šolskem poslopju na Prulah št. 13; za L mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za šišensko deško meščansko šolo v šolskem poslopju šišenske deške in za šišensko dekliško meščansko šolo! v šolskem poslopju šišenske dekliške šole na Gasilski cesti št. 242.'
Vstop v I. razred meščanske šole je dovoljen le onim učencem in učenkam, ki so dovršili (dovršile) V. razred ljudske šole s splošno povoljnim uspehom.
Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se na č e 1 ni o pri sprejemu od-k 1 a n j a j o.
Vse podrobnosti pojasnujejo šolska ravnateljstva pri vpisovanju.
Mestni šolski svet ljubljanski, dne 2. septembra 1919.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske.
(Od dne 31. avgusta do dne 6. septembra 1919.)
Število novorojencev 30, mrtvorojencev 1, umrlih 21. Od umrlih je 12 domačinov in 9 tujcev. Umrli so; za ošpicami 1, za grižo 3, za jetiko 5 (med njimi 2 tujca), za pljučnico 1, za različnimi boleznimi 11. Med njimi je 9 tujcev in 12 oseb iz zavodov. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli: za ošpicami 1, za grižo 15 domačinov, 4 tujci in 8 vojakov, za vratico 1 domačin in 2 tujca.
Mestni fizikat v Ljubljani,
dne 11. septembra 1919.
Razne objave.
Razpis najema kolodvorske restavracije v Ljubljani, glavni kolodvor. 2161
Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani odda z dnem 1. februarja 1920. kolodvorsko restavracijo v Ljubljani, glavni kolodvor, po-nudboma v najem. Natančni podatki so na vpogled pri podpisanem ravnateljstvu (personalni oddelek), kjer se izdajajo prosilcem tudi ponudbeni vzorci in pogoji.
Ponudbe se sprejemajo 14 dni po dnevu razpisa v Uradnem listu pri obratnem ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani (Belgijska vojašč-nica, objekt IV.). Poznejše ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani, dne 11. septembra 1919.
2159 Vabilo na izredni občni zbor Slovenske eskomptne banke,
ki bo dne 2 8. septembra 1919. ob desetih v sejni dvorani Ljudske posojilnice v Ljubljani z tem-le dnevnim redom;
1,	) Predlog upravnega sveta o zvišbi delniške glavnice od K 4,000.000 na K 10,000.000.
2.	) Predlog upravnega sveta o izpretnembi pravil.
V Ljubljani, dne 11. septembra 1919.
Upravni svet.
Opomba: V zmislu § 13. bančnih pravil se smejo udeležiti občnega zbora tudi oni delničarji, ki so položili pri tej banki v Ljubljani osem dni pred zborovanjem vsaj deset delnic.
Natisnila I*. pl Klelmnayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.