kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 137 NAČRTI POMORSKE TRGOVINE PREK T RSTA IZ CASA VLADAVINE KARLA VI. janos kalmar Po Utreškem (1713) in Rastattskem (1714) miru, ki sta zaključila špansko nasledstveno vojno, so španska Nizozemska (Belgija), Mi- lano, Mantua, dotlej Španiji pripadajoča ob- močja toskanskega obalnega območja, zatem Neapelj in Sardinija prišli pod vrhovno oblast nemško-rimskega cesarja Karla VI. Leta 1717 je bila k temu ozemlju priključena tudi Si- cilija, ki jo je sa vojski princ izročil cesarju v zamenjavo za Sardinijo, po sklenitvi po- žarevskega miru s Turčijo 1718. leta pa še Temišvarski Banat, ostanek Slavonije, del Vlaške, severna Srbija in ozek pas Bosne.* S pridobitvijo teh ozemelj krog in krog je postala država avstrijskih Habsburžanov več- ja kot kdajkoli prej. In čeprav naj bi se ne- katerim od njih odpovedali že za življenja Karla VI. (prvič po dunajski pogodbi iz leta 1735, in sicer Neaplju in Siciliji), jim je po- membna geografska razširitev — tudi na obal- na območja — omogočila načrtovanje po- morske trgovine v dotlej neslutenih razsež- nostih. Arhiv zunanjega ministrstva v Parizu npr. hrani francoski prevod tržaškega trgovinske- ga načrta. Projekt se začenja z znanim na- čelom trgovcev, da je trgovina tista, ki bo- gati dežele. V nadaljevanju predlaga ustano- vitev trgovske družbe, ki bi povezala cesar- jeve dežele. Načrt priporoča, da se pošljeta dve ladji na Orient, v Smirno v Mali Aziji, v Aleksand- rijo v Egiptu in na Ciper ter nadaljnje štiri na Zahod, v Španijo, Portugalsko in Fland- rijo, kjer naj bi nato zgradili skladišča za družbo. V Levanto bi pošiljali sukno, svilo, pisalni papir, kositer, baker, med, živo sre- bro, od tam pa bi uvažali svileno tkanino, vosek, kavo, barvila, bombaž, perzijske pre- proge. Ladje, ki bi plule proti zahodu, naj bi pri- stajale v Španiji, na Portugalskem in v Ost- endu ali v nekem drugem pristanišču Fland- rije z nemškim platnom, italijanskim vinom, neapeljskim in sicilijanskim oljem, s prede- lano svilo in posušenim sadjem na krovu. Iz teh dežel naj bi pripeljale špansko volno, brazilski sladkor, tobak, tudi iz Brazilije iz- virajoče uvozne proizvode, kot so košenilja, indigo, kakao, les, flandrijski kamelhar in nasoljene ribe, slednje v cesarska območja Italije. Blago habsburške države, ki ga hočejo pro- dati, je treba — kot so izvedeli — pripeljati v tuje obmorsko pristanišče, ali na Nizozem- sko ali v Benetke, Livorno, Genovo ali Mar- seille, kar je za državo zelo neugodno, ker imajo trgovci teh dežel-posrednic pri proti- vrednosti razvoženega blaga velik dobiček, kot npr. Benečani pri bombažu, kupljenem na Cipru, letno več kot 300.000 fl. Za tako intenzivno trgovino, ki bi lahko izravnala trgovinska pasiva, pa je potrebna živahna industrijska dejavnost, zanjo pa ma- nufakture. Zato načrt vsebuje predlog, da je treba že obstoječe manufakture, ki proizva- jajo izvozno blago habsburške države, mo- dernizirati. Po izkušnjah ima sukno zelo dober trg predvsem v Turčiji; Francozi, Angleži, Holandci in Benečani ga tam vsako leto pro- dajo za nad 15 milijonov fl. Cesarjevi podlož- niki pa bi lahko še koristneje trgovali s suk- nom kot omenjene zahodne države — po eni strani zaradi sosedstva turške države, po drugi strani pa zato, ker so mezde manufak- turnih delavcev v habsburški državi nižje kot v zahodni Evropi. Navsezadnje naj se vse blago, proizvedeno v habsburški državi, pošlje v Trst, v center, določen za cesarjevo pomorsko trgovino. De- žele habsburške države naj iz svoje trgovine izključijo trgovce drugih vladarjev, da ne bi z njo ustvarjali dobička tuji podložniki. V do- kumentu ni predlagana trgovina z vzhodno Indijo — po zgledu družbe Ostende — ker dedne dežele ne proizvajajo takšnega blaga, ki bi ga lahko tja izvažali. Posledica tega bi bila, da bi morale države v gotovini plačati blago z Daljnjega Vzhoda, kar je v nasprotju z vsemi načeli trgovine.^ Avtor tega načrta je vitez Dominicus von Jauna, cesarski in kraljevski svetovalec in višji Intendant avstrijskih dednih dežel, ki je tudi sam imel izkušnje s potovanji tako v levantinske^ kot tudi v druge dežele, njegov sin pa je imel na Cipru skladišče.^a Ta pismeni predlog sicer ni datiran, vendar lahko s primerjanjem vsebine z razmerami v tistem času približno določimo čas njego- vega nastanka. Leta 1731 je morala avstrijska vlada likvi- dirati dejavnost trgovske družbe Ostende, ker se je Kari VI. samo pod tem pogojem lahko nadejal, da bodo pomorske države (Anglija, združena Nizozemska in Francija) priznale pragmatično sankcijo. Ta udarec je bil za habsburško državo še toliko večji, ker je bila dejavnost te belgijske trgovske družbe zelo 1381 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 donosna.'' V ustanovitvenem patentu, ki ji ga je dodelil Kari VI. leta 1722, je dobila družba monopolne pravice za Afriko, vzhodno in za- hodno Indijo, v cesarjevem imenu je lahko na teh območjih postavljala naselbine (kolo- nije). Cesar se je tudi osebno zanimal za dejavnost družbe: za dodelitev privilegija mu je bilo treba darovati zlatega leva z grbom družbe, sicer pa mu je bilo treba odriniti 6 "/o od vrednosti prodanega blaga.^ Ideja trgovske družbe v Belgiji ni bila brez pridržkov. Že leta 1632 je flamska stanovska skupščina tedanjemu španskemu kralju Fi- lipu IV. predlagala ustanovitev indijske druž- be. Čeprav načrt v tistem času ni bil izpeljan, je njegov naslednik Kari II. leta 1698 v Ost- endu resnično oživil družbo za trgovanje z vzhodno Indijo. Toda s kraljevo smrtjo je družba prenehala svojo dejavnost.^ V času vladanja Karla VI. so v Belgiji ustanovitev trgovske družbe Ostende zahtevali tako ban- kirji v Antwerpnu kot tudi emigranti, ki so iz političnih razlogov pribežali v Belgijo iz ene ali druge pomorske države. Ustrezala pa je tudi cesarjevi želji,'^ sicer bi Kari VI. bolj upošteval svarila Eugena Savojskega glede reakcije pomorskih držav.^ Njegova leta vla- danja v Kataloniji po vsej verjetnosti niso minila brez sledov. Tam je napočil natančno tisti čas, ko je katalonsko meščanstvo po dvesto letih dolgem čakanju lahko na oceanu z Ameriko znova želo lepe trgovske uspehe.' V dunajskem španskem svetu cesarja, ki je odločal tudi o zadevah Flandrije, je bilo po- leg Spancev in Italijanov tudi več Katalon- eev.i" Delnice novo ustanovljene družbe Ost- ende so bile pokupljene v dveh dneh (do ene tretjine so jih lahko kupili tudi tujci, ne da bi lahko kakorkoli vplivali na vodenje družbe).*' Družba, ki je poslala ladje v tiste dele Dalj- njega Vzhoda, kamor so angleški in holand- ski trgovci manj zahajali (Kitajska, Bengali- ja, Suvate in Moka*^)^ jg prinašala dober, celo zelo dober dobiček.Zato so pomorske države že na samem začetku protestirale zaradi njenih ekspedicij*'* in kot pogoj za njihovo priznanje pragmatične sankcije zah- tevali likvidacijo družbe Ostende. Leta 1727 je bila dejavnost družbe na pritisk omenje- nih držav in Francije za sedem let preložena,*^ leta 1731 pa dokončno likvidirana. Takrat je kazalo, da se bo morala dunajska vlada zadovoljiti z levantinsko trgovino. Zdi se, kot da je hotel cesarski dvor ponovno oživiti stari načrt Leopolda I. o jadranski tr- govini preko Trsta.is V drugi polovici XVII. stoletja si je namreč avstrijska vlada zasta- vila cilj, da se bo od takratnega prvega na- roda pomorskih trgovcev, Holandcev, ozna- njevalcev načela mare liberum, naučila po- morske trgovine. Na dunajskem dvoru je to idejo razširjal Johann Joachim Becher,'^ ki je tudi sam imel bogate izkušnje s potovanji v združeno Nizozemsko. Sele v tem času se je začela notranjeavstrijska zbornica v Grad- cu bolj intenzivno zanimati za obalno ob- močje Hrvatske in Kranjske, potem ko je cesar po razkritju zrinjsko-frankopanske za- rote magnatov na Madžarskem zasegel tam- kajšnja pristanišča. *8 V drugi polovici XVII. stoletja pa se avstrijska trgovina z Orientom v okviru neke družbe kljub temu še ni mogla prav razviti. Niso je ovirale le različne in številne mitnice tudi v državi sami, ni manj- kalo le ustrezno, času primerno zgrajeno pri- stanišče, ampak tudi zunanjepolitične razme- re ji niso bile ravno naklonjene. Na ta pri- zadevanja sta neugodno vplivala tako ne- nehna turška nevarnost, kot tudi neodobra- vanje Benetk, ki v Jadranskem morju niso bile pripravljene trpeti nobene konkurence. Obdobje vladanja Karla VI. je na tem pod- ročju prineslo pomembne spremembe. Leta 1718 je bil namreč med dunajskim dvorom in Visoko Porto sklenjen požarevski mir, ki mu je isto leto kmalu sledila tudi avstrijsko- turška trgovska pogodba. Obe sili sta v po- godbi določili za obe strani zelo ugodno ca- rino — 3 "/o. Zato je temišvarski Banat v juž- ni Madžarski, ki je po sklenjenem miru spet prišel pod avstrijsko državo, postal zelo po- memben, ker je mejil na turško državo. (Njegov tako vojaški kot tudi gospodarski pomen kaže, da je bil neposredno podrejen dunajski centralni vladi.)^'' Leta 1723 so nem- ško govoreči trgovci iz države v Temišvarju, kamor so prišli kot novi prebivalci območja, ustanovili tako imenovano Deutsche Kom- merzien-Soziätät (Nemško trgovsko družbo).^! Ta družba je bila neke vrste podružnica du- najske orientalske trgovske družbe (Wiener Orientalische Handelskompanie),22 ki jo je Kari VI. ustanovil že leta 1719. Ta zadnja cesarska privilegirana trgovinska družba je — podobno kot njena na Becherjev predlog leta 1667 ustanovljena predhodnica — dobila izključno pravico do trgovine z Orientom. Veliki konkurent Avstrije, Benetke, so se namreč malo pred tem s Porto zapletle v vojno za last Krete, zaradi česar je beneška republika izgubila precej prejšnjega položaja sile,23 tako da ni več mogla pomisliti na ob- novitev svojega prejšnjega položaja edinega kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 1985 139 gospodarja na Jadranu. Avstriji pa je ta spre- memba zelo ustrezala, še toliko bolj, ker se je morala pri izvozu preko Hamburga, Stet- tina in Danziga ubadati s transportnimi teža- vami, kolikor so jo ovirale carine. Politične spremembe na jadranski obali so odprle mož- nost preusmeritve avstrijskega izvoza preko Trsta.^'' Zato je nova orientalska družba hitro dobila privilegije: le ona je lahko v cesarje- vih jadranskih pristaniščih gradila ladje, dol- ge preko 60 čevljev, uvažala in čistila slad- kor.25 Vse to pa je temeljilo na deklaraciji svobodnega pristanišča mesta Trst (skupaj z Reko 1. 1719).26 Ko sta se leta 1521 cesar Kari V. in kralj Ferdinand I. v Wormsu pogodila za razdeli- tev dežel, si je starejši brat poleg Istre in Krasa kot zaledja pri svojem deležu izgovoril Trst in Reko, da bi med Neapljem in Nemčijo lahko vzpostavil neposreden trgovski pro- met.27 V primerjavi s Trstom je imela Reka tudi izgubo: imela ni nobenih lastnih proizvodov za prodajo in je sama komajda zadostila svo- jim potrebam po živilih — vinu, olju in žitu. Za dajanje prednosti Trstu že v prejšnjem stoletju je moralo biti odločilnega pomena dejstvo, »da je koroško blago zlasti poleti prišlo ob bistveno manjših stroških preko Bovca in Gorice v Devin, nato pa so ga lahko trijambornice prepeljale v Trst, kot če bi ga čez Ljubelj na tovornih živinčetih poslali v Ljubljano in potem na Reko; tudi kranjsko blago je za v Trst potrebovalo en dan poto- vanja manj kot na Reko, poti za vozove in tovorne konje so bile daleč boljše in varnej- še. Trst je končno lahko prodajal svoje vino in žganje in je imel v Furlaniji, torej v bli- žini, blagoslovljeno vinorodno deželo.^^s Ideja o svobodnem pristanišču Trstu ni bi- la nova. Dunajski trgovci so namreč hoteli mesto razglasiti za svobodno pristanišče že od leta 1675, da bi ga uporabili za levanl- sko pomorsko trgovino.-^ Med kratkim vlada- njem Jožefa I. se je leta 1709 spet pojavila ista uvedba trgovskega prometa s Holandci in Angleži.3" Ta ideja je živela naprej tudi še za časa Karla VI. Cesar je leta 1717 s paten- tom razglasil plovbo po Jadranu za svobodno. Tako je končal gospostvo Benetk na tem morju, trgovini pa dal spodbudo.^* In tako je kazalo, da je bil cilj dosežen. Isti vitez Jauna, ki je bil avtor našega že prej predstavljenega trgovskega načrta, je leta 1732 ponudil predlog tudi za levantsko trgo- vino. Po njegovem mnenju naj bi v Trstu oživili trgovsko družbo z nazivom »Handels- kompanie der Levante und des Schwrarzen Meeres« (trgovska družba Levante in Črnega morja). Pot te načrtovane družbe bi peljala iz Trsta do Azowa preko Konstantinopla in Kaffe na Krimu, nato po Volgi — ki se po mnenju avtorja naj ne bi izlivala zelo daleč — naprej v Moskvo. Najboljša se mu je zdela postavitev trgovske naselbine v Konstanti- noplu in še ene v Kaffi, da bi tako olajšali nakup in prodajo blaga. Jauna pa je pripo- ročal tudi drugo trgovsko pot na južno obalo Črnega morja, kjer bi v Trapezuntu ustano- vili naselbino. Tako bi nato od tam trgovska pot vodila v Derbent, kjer bi se sestajali armenski trgovci, ki prihajajo tja z blagom iz Perzije in Armenije. Kaspijsko morje pa bi bilo ugodno za poti v vse smeri. Tega Jaunovega načrta vlada ni sprejela.^^ V njem predlagane trgovske poti so sicer te- meljile na starih tradicijah, saj so predstav- ljale osi trgovskih poti v vzhodnem sredo- zemskem prostoru tako že v XVI. stoletju kot tudi veliko prej, v srednjem veku.-'-' V celoti pa je bil ta projekt v tistem času že presežen. Prej opisani Jaunov predlog — ki je verjetno nastal nekaj kasneje — je bolj celovit, bolj prilagojen času. Ko sta bila španski kralj in cesar v sporu, Avstrija ni mogla resno raz- mišljati o intenzivnem trgovanju z deželami zahodnega sredozemskega prostora. Od za- četka 20. let 18. stoletja so sicer poskušali poslati nekaj ladij iz Trsta na Portugalsko,^ vendar naj bi jih nato prodali v Ostende.^ Takrat so se torej še lahko zanašali na druž- bo Ostende (Ostende Kompanie). Leta 1725 sta španski kralj Filip V. in Kari VI. hkrati z mirom sklenila tudi trgovsko pogodbo, kar pomeni, da so se španska pristanišča odprla avstrijskim trgovcem države.-"^ To dejstvo je bilo toliko bolj pomembno, ker je bila trgov- ska družba Ostende kmalu nato likvidirana in so bila od tedaj iberijska pristanišča edina možnost za uvoz blaga iz Daljnjega Vzhoda v državo. In to možnost posrednega uvoza navaja v začetku referata predstavljeni Jau- nov načrt, ki naj bi torej nastal brezpogojno po letu 1725, verjetno pa — če primerjamo njegovo dozorelost z levantskim načrtom — še nekaj po letu 1731. In ta poteza je morala vladi ustrezati že stoodstotno. Kot smo videli, je imel celoten karolinški sistem pomorske zgodovine svojega predhod- nika v prejšnjem stoletju. Kar pa zadeva nje- gove cilje, lahko v primerjavi s tistim obdob- jem kljub temu odkrijemo pomembne spre- membe. Medtem ko je namreč Leopold I. na področju pomorske trgovine vodil tako rekoč 140 , kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 i985 jadransko politiko, se zdi, da je imel Kari VI. pred očmi celotno Sredozemlje.^' Znani nek- danji avstrijski zgodovinar Heinrich von Srbik je ta pojav takole označil: »Ce na- tančneje pogledamo, se je pojavil obsežen enoten načrt, izrazita sredozemska politika: orientalska družba, izvozno podjetje za ev- ropsko Turčijo, Trst in Reka baza za izvoz v Levanto na eni strani, v severno Afriko, italijanske države, Španijo in Portugalsko na drugi, Livorno, ki mu je Kari izkazoval po- sebno naklonjenost, oporišče za območja sled- njih, trgovske pogodbe z barbarskimi drža- vami Tunizijo, Tripolisom in Alžirijo zago- tovilo plovbe nasploh in nadejane afriške trgovine še posebej .-¦-i^s Zato se habsburška vlada potem, ko je enkrat v nasledstveni voj- ni izgubila možnost do lastnine španske drža- ve, drugič pa družbe Ostende, še vedno ni hotela odpovedati medcelinski trgovini. Kot njeno središče je bilo namesto Ostenda sedaj določen Trst. Od cesarja privilegirana trgovska družba pa je le životarila. Ne le zato, ker Trst kot trgovsko mesto takrat še zdaleč ni odlično deloval^^ in ker poti, ki so vodile tja, še niso bile dobro zgrajene.*^" Njegove investicije so stale več, kot je imel kapitala. (Loterija, ki so jo uvedli, da bi ga ohranili, tudi ni prina- šala nobenega dobička.)*' Anglija in Holan- dija sta sicer predlagali, kako rešiti finance družbe, če bi za to dobili privilegije za poši- ljanje marsikaterih industrijskih proizvodov iz svojih držav in za nakup kmetijskih pri- delkov na Madžarskem in Hrvatskem.'*^ Toda privilegirati tujce — to je bilo proti nauku merkantilizma, pa tudi pojmovanju Jaune. Dunajska vlada v skladu z gospodarsko teorijo tega obdobja ni videla pomembne možnosti za kopičenje denarja le v trgovini, temveč tudi v domači industriji, zato je to ponudbo pomorskih sil zavrnila. V tržaški trgovski politiki Karla VI. so se krajevne tradicije družile z možnostmi, ki jih ponuja mednarodna država. Vse to pa je bilo vodeno v smislu najbolj razsežnega mer- kantilizma, ki se je izražal tudi na drugih področjih gospodarstva, kot sta gostota na- seljenosti in razvoj industrije. Vzrok za nje- gov trenutni neuspeh je iskati tudi v nasled- njem: trgovska družba brez socialne in go- spodarske osnove, v kateri so državni privi- legiji izključevali privatne pobude in ki v zaledju ni imela močnega kapitala, ni mogla biti prav rentabilna. V Belgiji so bile druge gospodarske in družbene razmere kot v av- strijskih dednih deželah. Tu ni bilo ugodnih pogojev za družbo Ostende. Modela dežel oceanskega obmorskega območja ni bilo mo- goče enostavno prevzeti. »Bil pa je čas trgovskega kapitalizma. Go- spodarstva še niso obvladovali industrijski podjetniki, temveč veletrgovci. Od trgovine je izvirala pobuda za celotno industrijsko de- javnost.«'''' Za uspešnejšo trgovsko dejavnost naslednikov se je bilo v nemajhni meri za- hvaliti ukrepom Karla VI. za vzpostavitev enotnega gospodarskega sistema države. Ob- stoj manufaktur je zagotovil z dodelitvijo iz- ključenih privilegijev in oprostitvijo cehov- skih predpisov. Isti cesar je napravil tudi prvi korak k svobodi obrti.** Tako kot nobe- den od kameralistov Leopolda I. ni bil doma v Avstriji, tako so bili tudi »založniki« v času Karla VI. še tujci.*5 Njegova vlada pa je z z ustvarjanjem možnosti organske domače industrije v najširšem pomenu besede (grad- nja cest, enoten sistem mitnic, skladišča, na- seljevalna politika, rudarska šola, bančni- štvo)*^ veliko pripomogla h kopičenju kapi- tala v avstrijskih dednih deželah. Vse te de- javnosti pa so — skupaj s tržaško pomorsko trgovino — prve sadeže prinesle šele v na- slednjih desetletjih. OPOMBE 1. Walter, Friedrich: österreichische Verfas- sungs- und Verwaltungsgeschichte von 1500— 1955 (Dunaj—Köln—Gradec, 1972), str. 53. — 2. Archives du Ministere des Affaires Etrangeres (Pariz), Mémoires et documents (dalje AE Mém. et doc.) Autriche, 21. zvezek, str. 286—289. — 3. Wurzbach, Constant von: Geographisches Le- xikon des Kaiserthums Österreich ..., X. zve- zek, (Dunaj, 1963), str. 112—113. — 3/a. AE Mém. et doc. Autriche, 21. zvezek, fol. 286 v". — 4. Crokaert, Jacques: Un exemple d'energie na- tionale, La Compagnie d'Ostende (Bruselj—Pa- riz, 1919), str. 61—62. Za dejavnost družbe Osten- de je najbolj pomembna obdelava: Huisman, Michel: La Belgique commerciale sous l'Em- pereur Charles VI. La Compagnie d'Ostande (Bruselj-Pariz, 1902). Najnovejše o tem: Babu- dieri, Fulvio: L'espansione mercantile austraca nei territori d'oltremare nel XVII secolo e suoi riflessi politici ed economie (Milano, 1978), str. 21—88. — 5. Braubach, Mat: Prinz Eugen von Savoyen, Eine Biographie. Bd. IV, Der Staats- mann (Dunaj, 1965), str. 160. — 6. Crokaert, cit. delo, str. 53—54. — 7. Braubach, cit. delo, str. 151—152. — 8. prav tam, str. 156. — 9. Glej Vilar, Pierre: La Catalogne dans l'Espagne mo- derne. Recherches sur les fondements économi- ques des structures nationales, zvezek I. (Pariz, 1962), str. 638—710. Isti: Le »Manual de la Com- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 1985 1411 panya Nova« de Gibraltar 1709—1723 (Pariz, 1962), str. 80—107 in Molas i Ribalta, Pere: Co- merci e structura social a Catalunya i Valencia als segles XVII in XVIII (Barcelona, 1977), str. 47—201. Predlog Karla za razvoj trgovske plov- be na Jadranu že iz leta 1711: AE Correspon- dance politique Autriche, zvezek 90, str. 169. — 10. Na primer predsednik Joseph Cardona in markiz Remón Vilana Perlas von Rialp. AE Cor- respondance politiqe Autriche, 103. zvezek, str. 63. Za špansko vojno glej: Hantsch, Hugo: Die Geschichte Österreichs, II. zvezek (Gradec-Du- naj-Köln, 1968*), str. 98—99, in Benedikt, Hein- rich: Das Königreich Neapel unter Kaiser Karl VI. (Dunaj-Leipzig, 1927), str. 225—232. — 11. Braubach, cit. delo, str. 160. — 12. Crokaert, cit. delo, str. 59. — 13. prav tam, str. 61. — 14. prav tam, str. 46. — 15. DuUinger, Josef: »Die Handels- kompagnien Oesterreichs nach dem Oriente und nach Ostindien in der ersten Hälfte des 18. Jahrhunderts« (= Zeitschrift für Sozial- und Virtschaftsgeschichte Freiburg, VII. 1900), str. 80. —¦ 16. Hasinger, Herbert: »Die erste Wiener ori- entalische Handelskompagnie 1667—1863« (=Vi- erteljahrschrift Aür Soziat und Virtschfftsges- chichte /Stuttgart/. 35., 1942/1./. str. 37. — 17. Srbik, Heinrich Ritter von : »Adria- politik unter Kaiser Leopold I.« (= Mitteilun- gen des österreichischen Instituts für Geschi- chtsforschung /Innsbruck/, XI. Ergänzungs band 1929), Str. 615. — 18. prav tam, str.620 — 19. Jordan, Sonja: Die kaiserliche Wirtschaftspoli- tik im Banat im 18. Jahrhundert (München, 1967), Str. 16. — 20. Območja — t. i. »Neoac- quistica« — pridobljena nazaj od Turkov, so prišla pod skupno upravo dvornega vojnega sve- ta in dvorne zbornice. Primerjaj: Fellner, Tho- mas-Kretschmayr, Heinrich: Die österreichische Zentralverwaltung. I. Abteilung. Von Maximilian I. bis zur Vereinigung der österreichischen und böhmischen Hofkanzlei (1749), I. zvezek (Dunaj, 1907), str. 262. — 21. Ustanovitveni dokument družbe je bil objavljen v = Magyar Gazdasäg- torténelmi Szemle (Budimpešta), IV., 1898., str. 446—463. — 22. Jordan, cit. delo, str. 65. — 23. Shaw, Stanford J.: History of the Ottoman Em- pire and Modern Turekey. Vol. 1. :Empire of the Gazis: The Rise and Decline of the Ottoman Em- pire, 1280—1808 (Cambridge-London-New York- Melburne, 1976), str. 232—233. — 24. Zöllner, Eri- ch: Geschichte Österreichs von den Anfängen bis zur Gegenwart (Dunaj, 1974=) str. 287—288. — 25. Benedikt, Heinrich: »Finanzen und Wirtschaft unter Karl VI.« (= Der Donauraum /Dunaj/, 9., 1964/1.), Str. 47. — 26. Kaltenstadler, Wilhelm: »Der österreichische Seehandel über Triest im 18 Jahrhundert« (= Vierteljahrschrift für So- zial- und Wirtschaftsgeschichte /Wiesbaden/, 55., 1969/4.), str. 482. — 27. Luschin von Ebengreuth, A.: »Österreich Anfänge in der Adria« (= Al- manach der Kaiserlichen Akademie der Wissen- schaften in Wien /Dunaj/, 1916), str. 456. — 28. Srbik, cit. delo, str. 623—624. — 29. Hassinger, cit. delo, str. 38. — 30. Luschin von Ebengreuth, cit. delo, 473. — 31. Babudieri, Fulvio: Indu- strie, commerci e navigazione a Trieste e nella regione Giulia dall'inizo del settecento ai primi anni del novecento (Milano, 1982), str. 46—48. — 32. AE Mém. et doc. Autriche, zvezek 21, fol. 74—76. — 33. Primerjaj Braudel, Fernand: La Mediterranée et le monde méditerranéen a l'epoque de Philippe II (Pariz, 1976'), I., str. 101—105. in Heyd, W.: Histoire du commerce du Levant au Moyen-Age (Amsterdam, 1959^), I., str. 61, II., Str. 93—94. — 34. Archivio di Stato di Trieste (Trst) Intendenza Commerciale per il Litorale in Trieste, 453, str. 8: Hrastovina se lahko izvaža na Portugalsko (29. januar 1722). — 35. Mayer, Franz Martin: Die Anfänge des Han- dels und der Industrie in Oesterreich und die orientalische Compagnie (Innsbruck, 1882), str. Too. — 36. Dullinger, cit. delo, str. 79. — 37. Kal- tenstadler, cit. delo, str. 484. — 38. Srbik, Hein- rich Ritter von: Der staatliche Exporthandel Österreichs von Leopold I. bis Maria Theresia. Untersuchungen zur Wirtschaftsgeschichte Öster- reichs im Zeitalter des Merkantilismus (Dunaj -Leipzig, 1907), str. 299. — 39. »/.../ A Trieste il n'y a pas de consulat regie. Il y a a la vérité un tribunal de marchands, mais tous peu pro- pres au commerce, étant gens sans experience et sans probité. Il n'y a ny change, ny négotians et doc. Autriche, zvezek 21, fol. 39. — 40. Pri- merjaj »Aus dem Berichte über eine Handel- dé force /.../« (datirano iz leta 1733). EM Mém. reise vom Jahre 1782« F. M. Mayer ja (= Mittei- lungen des Instituts für Oesterreichsche Geschi- chtsforschung (Innsbruck), XVTII., 1897), str. 141, in lacchia, Irene: »I primordi di Trieste moder- na all' epoca di Carlo VI (Da documenti inediti degli archivi viennesi)« (= Archeografo Tri- estino (Trst), Serie III, vol. Vili, 1919), str. 141. — 41. AE Mém. et doc. Autriche, zvezek 21, str. 292—295. — 42. AE Mém. et doc. Autriche, zvezek 21, str. 10—13. — 43. Schulin, Ernst: Handelsstaat England. Das politische In- teresse der Nation am Aussenhandel vom 16. bis ins frühe 18. Jahrhundert (Wiesbaden, 1969), str. 339. — 44. Benedikt: »Finanzen...«, str. 56. — 45. prav tam, str. 55. — 46. Zollner, cit. delo, str. 278—289.