Štev. 25. Y Mariboru 23. junija 1881. Tečaj XY. List ljudstvu v poduk. Izhaja ?sak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo loto 3 ^lit., za pol lota 1 li 1 <1. 60 kr., /a četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarništvu v dijaškem semenišču (Knabenseminar.) — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Izredno rohnenje nemškntarjer. Nemškutarji in nemčurji začeli so, zlasti na slovenskem Štajerskem, rohneti in divjati. To pa zelo izredno in zdivjano. Uzrokov je mnogo. Eden izmed njih je, ker so bili na Kranjskem pri volitvah v Ljubljani in drugih mestih in trgih tepeni, njihov glavač Vestenek pa naglo v Gradec prestavljen ter je nedavno v Ljubljani še obsojen bil. Za slovo iz Ljubljane je namreč zvečer 15. maja s svojimi prijatelji jedel in pil potem obdan od štirih c. k. profesorjev in enega c. k. uradnika šel v kasino črne kave pit Bilo je uže polnoči proč. Vstopivši slišijo, kako se sodnijski praktikant La-pajne in stari trgovec Bučar mirno za mizo sedeč slovenski pogovarjata. Ko Vestenek in to-varši to slišijo, jim kar vkipi nemčursko srce, se zakadijo v gosta in jima prepovedö slovenski govoriti. Slovenščino pa psujejo: Sausprache (svinjski jezik), Bauernsprache itd. Napadena govorita pa dalje slovenski. Sedaj pristopi Vestenek in reče Lapajnetu: „Sie Wicht, soll ich mir die Unehre anthun, Ihnen in's Gesicht zu spucken, t. j. Vinič-vrednež, ali naj se onečastim s tem, da Vam v lice pljunem? Lapajne mu zavrne, da bi Vestenek morebiti obžaloval, ako bi kaj takega storil. Slovenca ostaneta za mizo in ne rečeta nič več. Vestenek in njegovi kulturonosci pa odidejo. Zaradi žaljenja časti je tožil Lapajne in c. k. sodnik, g. Franc Cuček, doma iz Viša v Slov. goricah, je dne 14. junija obsodil Vesteneka na 40 fl. globe ali 8 dni zapora. Pri obravnavi bili so omenjeni tovarši zaslišani: profesor Gartenbaaer (doma iz gornje Avstrije, materialist in maloverec) profesor Adamek (ponemčen Ceh, maloverec, je učencem razlagal, da sv. Peter ni bil nikoli v Rimu) profesor Proft, profesor Binder (nemški Dunajčan, maloverec in je zaradi tega bil uže grajan.) Vsi ti so potrdili, kar je Vestenek govoril, izrazili svoje zaničevanje Slovencev ter rekli, da jih veseli, če slovenski ne umejo, ter se čutijo razžaljeni, ako kdo vpričo njih slovenski govori. Takšni so ti „kultoronosci" takšne profesorje moramo slovenski davkoplačilci hraniti, takšnim ljudem svojo deco v odgojo izročevati? To jjb res žalostno in žaljivo za nas! No, pa kranjski Slovenci se tako uspešno branijo, da se utegnejo nemčurske takšne svojati kmalu znebiti. Pri nas na Štajerskem bodemo bržčas več dela imeli, preden tukajšnjim nemčurjem grebene porežemo in nepotrebne nemške „kulturonosce" odpravimo in na njihovo mesto domačinov dobimo. Kakor da bi čutili, da jim prihaja smrtna ura, razsajajo in divjajo, kakor da bi obsedeni bili. Psujejo po novinah, rogovilijo med ljudstvom, ob-rekujejo narodnjake, zasramujejo poslance, pod-mitavajo volilce in zastopnike, da si v raznih za-stopih večino še ohranijo. Snujejo ,,Schulvereine" in dne 19. junija so si v Ptuj naročili nekov „Deutscber Verein" iz Gradca, da podkrepijo baje v nevarnosti nahajajoče se nemštvo. V gostilnici * g. Muršeca, so najprvlje jedli in pili potem pa govorili in psovali na slovenstvo, kakor smo še ma-lokedaj čuli. Kaj podobnega je le v „Cillier Zei-tung" brati, ki n. pr. v štv. 49. Slovencem očita, da se ne čutimo kot prave Avstri-jance, da hočemo Avstrijo razdreti in se od skupne države odcepiti. (Kolika laž, kolika nesramnost!) No, podrobneje nam popišejo shod Nemcev in nemčurjev v Ptuji naši ptujski prijatelji. Omenimo le, da so se pravi Nemci precej po strani držali. Govorili so večjidel sami slovenski odpadniki: Breznik, Strafela, Mihelič, Du-hač. Grof Wuimbrand ni hotel, dr. Forregger ni mogel priti, ker je železnico zamudil. Prizanašaje nemškim vzdibljejem grofa Ignacija Attemsa in Salburga, omenimo najnesramnejšega telegrama, kojega je slovenski odpadnik dr. Glantschnigg iz Celja poslal: pravi, da so slovenske šole zavodi, kder se trapezi ali buteljni o d-gojajo ter d h želi 81etno šolanje le, ako se z nja pomočjo ponemčuje! Naposled še navajamo telegram, v katerem 8 nemških profesorjev mariborskih izrazuje svoje odobravanje ove-ga ščuvarskega shoda! Jih imena so: Lang, K. Neupauer, Eng. Neubauer, Spiller, Nagele, Britto, Knobloch, Jettmar. Pristopila sta še soduijski pristav in srbski odpadnik Ivečič in jud dr. Borges. Kaj pomeni vse to? Samo ob sebi malo! Kajti peščica 150 pivcev v g. MuršeČevej dvorani bi nas ne brigala veliko, ako bi to, kar je govorila, ondi ostajalo. Ali ovih možakov namen je večji: oni so upijali skozi okna, oni izuemirjajo nemško prebivalstvo, strašijo vlado in hočejo tako zabrauiti, da Slovenci kot jim ravnopravni državljani ne dobimo, kar nam je po državnih postavah itak zagotovljeno. Oni hočejo slovenščini pot v urade in šole še ua dalje zapreti. Ta namen, zlasti pa iznemirjenje in ščuvanje poštenih Nemcev, med nami stanujoči!), dosežejo tem laglje, ker imajo vse dunajske liberalne časopise ua razpolago in vrhu njih še „Tagespošto", „Marburger"-in „Cillier Zeitung". To dajemo svojim prijateljem pomisliti! Ob konci opozorujemo slovensko občestvo na spodnjem Štajerskem na list, ki v nemškem jeziku sedaj uže 3. mesec izhaja v Mariboru po Škrat v tednu. Ime mu je: „Sudsteirische Post". Osnovali so ga slovenski in nemški vrlo zvesti avstrijski domoljubi vzajemno. Nameu mu je: napotiti porazumljenje Sloveucev s pravimi in pravicoljubnimi, poštenimi Nemci, bivajoči mi po naših mestih, trgih, gradovih na podlagi pravice. Vsled tega je prisiljen odpadnikom, nemškutarjem stopati na prste in se upirati ščuvarskemu, veri, narodu in cesarstvu nevarnemu, rovanju znanih listov: „Tages-post", „Cillier"- in ,,Marburger Zeitung". V kratkem času svojega obstanka je novi list se hrabro obnašal in začel vedno več tal pridobivati. Želeti mu je vsestranske podpore. Kdor vč, kako liberalni listi nemško prebivalstvo pri nas zapeljujejo in ščuvajo, ta bo vedel oceniti dobroto in po trebo novega podjetja pa tudi njegovega pod piranja. Pisava mu je vseskozi mirna in d» stojna. Kdor ne utegne večjih listov brati ali kdor ne more za nje mnogo denarjev trositi (Tagespošta stane na leto blizu 20 11. in Grazer Volksblatt 20 fl.), temu svetujemo tudi ta list. On priobčuje vse novosti, vse uradbenske izjave iz Grazer-Ztg. zadevajoče Spod. Štajer, sejme, premembe pri duhovnikih, uradnikih, učiteljih, kuize, dražbe itd. tako, da ustreza županom, trgovcem itd., ki si lehko mnogo denarja prihranijo, koje sedaj za velike in tuje liste žrtvujejo. Vrhu tega donaša zanimive uvodne članke, zvesto sestavljeni politični ogled, mnogo dopisov, povesti iz domače zgodovine itd. smešniee, in je okinčan vselej s kako podobo imenitne osebe, mesta, dogodka sedanjih časov. Bodi toraj ovo domoljubno podjetje dobro priporočeno! „Stldsteirische Post" velja s poštnino vred na mesec 60 kr. na četrt leta 1 fl. 70 kr. na pol leta 3 fl. 40 kr. Adresa se napravi: Adniinistration der „Stidsteiriscben Post", Marbuig. List je v mnogovistnem oziru piitreben, zato ga naj obilni naročniki podpirajo. Želimo srečnega uspeha! Gospodarske stvari. Čebelarski shod v Šmariji je bil dne 19. t. m. in se ga je vdeležilo nad 60 gospodarjev. G. Gabršek je pozdravljal nazoče, ter povdar-jal denarstvene iu tudi nravne dobičke čebelarstva; čebelarstvo donaša marsikteremu čebelarju toliko, da zamore z dobičkom plačati svoje dače, dobiček čebelarstva pa ni nobenemu davku podvržen. Nravni dobiček je ta, da blaži srce ter dela človeka spremljivega za naravno lepoto in za Stvar-uikova dela. G. Kresnik je z Dzierzonovim panjem kazal, kako je ravnati s premakljivim sato-nosnikom. Kazal je potem metalnico, kako se izloči čist med iz satovja, pa da ni treba pokvariti satovja, ki se da potem še rabiti. Med vdeležnike se je razdelil slovensk tiskau poduk. G. Jurkovič se zahvali čebelarskemu društvu za priredbo shoda. Upamo, da bode to predavanje v Šmarijskem okraji, ki je bil zdaj po toči tako hudo zadet, dobre nasledke imelo in da si bodo kmetje izvolili ta oddelek kmetijstva, kteremu ne škodi toča, in ki vsekako tudi ob slabejših letinah donaša dobiček — to je čebelarstvo. Z malim se začne in podlaga ie dobljena. Bog blagoslovi čebelarstvo. V celem političnem okraji Celjskem je 1659 čebelarjev in 6344 panjev. Najbogatejši okraj z ozirom na čebelarstvo je Gornjigrad, naj-slabejši pa Šmarijski. V političnem okraji Slov. Graskem je 1011 čebelarjev in 4765 panjev. Dopisi. Iz Ptuja. (O okraj nej skupščini konec.) Ko je Pisk za svoj šuutaven piedlog dobil, kar zaslužil, spoznali so nekteri Ptujčani, da ne bode šlo, kar se v okrajnem zastopu takrat bivšem pod načelništvom Strafelovim, zgreš lo, g. Hermana v žep porinoti, počeli so se odskutavati, naši možaki pa so ostali veini do zadnjega trenutka. To videč opominjal je v prednji sobi eden prav smešno begunce na slogo: „seeekces! seeekces! bi die bindišn canibaltn." Pa vse nič ni pomagalo. Brbljavi hujskavec vlovil je, kakor uže znano, le samo bornih sedem glasov. Lažnjivi dopisnik „Cillier Zeitung' pa je rekel sedemnajst. Razven najvažnejše točke, ustanovljenja okraine hranilnice, bilo njih je še 14 na dnevnem redu; med temi naj omenimo sledeče: naznauilo se je, da se okr. sodnik g. Levičnik zaradi nepnlik, ki so se mu vsled izbora v okrajni zastop bile delale, zastopništvu odrekel; volili so se trije udi, da pregledajo račune za leto 1880. Izbrani bili so gg. Zitek, Ferš, Kazimir odnosno s 37, 35, 34 glasi. Poročalo se je, da okrajni zastop pravdo proti grajščini gornjeptujskej zavolj smodišnice zgubil; naznanilo se je, da je odbor dozdajnemu cestarju službo odpovedal, kar je skupščina odobrila ter to službo provizorično na leta dni podelil izuče- nemu strokovnjaku g. Scheiblu z letno plačo 900 gold.; sklenolo se mostovnino pri Borlu dati od j 1. julija t. 1. na 3 leta v najem. Vse točke so se na hitrem in brez posebnih prigovorov sprejele, razven one o hranilnici, o kterej se dobre tri ostro obravnavalo. Nadejamo se, da, če c. k. ministerstvo ta za okraj silno potreben in važen penezni zavod ustanoviti dozvoli, tudi meščani, razven nekolikih, temu s časom ne bodo več tako strastno zoperni! Od Mure. (Volkmerjeva svečanost.) Vrla naša slovenska mladina, učeča se na vseu-čeliščib in gimnazijah, prireduje skoro vsakega leta v spomin Vodnikov in Prešernov veselice, pri kterih plemenitih namerah ima pogostem večih ali manjih nezgod prenašati od strank, našemu narodnemu prebudenju in razvijanju neprijaznih in zoper-nib. Ali zavoljo tega se itak ne da odstrašiti nego še vedno iskreneje se zavzima za svojo narodnost. Žlahtno prizadevanje mladih rodoljubov je uže mnogo doprineslo, da se v prostem ljudstvu našem vedno bolj ukorenjava nam toliko potrebni narodni ponos. V tem oziru stojijo na južnem Sta-jarskem uže več let sem bistroumni dijaki gimnazije mariborske v prvih vrstah. V Mariboru samem, v Ptuji, pri nas v Ljutomeru in še na drugih mestih, prebudili so uže večkrat občudenje pe-vajoč krasne pesni slovanske, deklamajoč vele-umne proizvode naših pesnikov in tudi mične prvence lastnega duha. Po prijaznej Murskej ravnini, po cvetočih ljutomerskih goricah in pisanej Savnič-kej dolini raznaša se radosten glas, ka slovenska mladina mariborskih učnih zavodov v bližnjih šolskih prazninah nam nekoliko prijetnih ur zopet pripraviti namerava s tem, da priredi veselico v spomin veselega pesnika Leopolda Volkmerja, ki se je pred 140 leti vprijaznem trgu Ljutomeru bil narodil. Bistrovidni sokoliči sloveuski, navdušeni poštovatelji našega slavnega rojaka! mi se prihodu Vašemu veselimo in Vam uže zanaprej iskrenega srca kličemo: Dobro nam došlt! Iz Škofje vasi pri Celji (Vojniški „pur-garji") so v „Cillier Zeituugi" sami sebe prali in opravičevali, da niso na tuje stroške ne jedli pa ne pili. Tega menda jim tudi nihče ni tako očital. Vendar reč je bila ta: bivši šolski svetovalec g. J. K. je napravil pred 2 letoma šolsko veselico pa zavoljo stroškov nikogar ni vprašal, kdo da jih bode plačeval. Naenkrat dobi naša občina nalog doplačati 120 fl. To se nam je preveč zdelo, ker smo zvedeli, da je vsak otrok dobil po 1 žemljo in '/« kupice vina. Najbolj pa nas je razdražilo, da so nam plačevanje naložili brez poprejšnjega vprašanja. Pritožili smo se pri višjej gosposki in ta nam je dala prav. Iz Ormoža. Prav razveselila nas je novica, da se uže pri hodne dui tukaj pri nas stalno kot odvetnik uaseli g. Dr. Ornuiec, naš rojak, obče čislan kot narodnjak in poštenjak. Zopet dobi or-možka narodna stranka v tem gospodu močen steber, okraj pa značajnega pravicoljubuega poštenega odvetnika, ki bo, kakor trdno pričakujemo, prav žalostno naše pravniško stanje zopet uredil in nesramni pravdarski barantiji pisača Bernarta in Središkega doktorja uže dolgo zaželeni konec storil. Proti našemu občespoštovanemu g. Dr. Ži-žeku rovari tukajšnji nemškutarski padar Seyfried, jezeč se, da njega (Seyfrieda) ljudje v okolici prav malo ali nič ne porajtajo ter v boleznih, kakor je prav in pošteno našega g. dr. Žižka na pomoč pozivajo. Stari rovar Seyfried, ki je sam rekel, da je uže „das ganze Pulver verschossen", bi naj vendar pomislil, da že v vsakem obziru med „staro železje" spada in da bi jenjal, če ne bo svojej rova-riji proti obče čislauemu g. dr. Žižku skoraj konec storil, utegne na stare dni sitnosti imeti. Muiarodni Slovenci pa se bomo tem zvesteje g. dr. Žižka in narodnih naših mož držali. Kdor naš narod zaničuje, naj tudi našega kruha ne je. Iz Kases na Koroškem. (Čudovito smrti otet otrok.) Dne 8. jun. me pošljejo oča v v gojzd. Obstojim ob desnem obrežji Drave. Koj zagledam na levej strani Drave, iz goše počasi pomikati se čolnič. Ker ni bilo človeka v njem, gledam srpo „kekaj" časa tje. Sedaj mi šine misel v glavo: čolnič bi se še rešil, ko bi mogel prileteti na bližnji brod, ki je pa dobro 1/i ure daleč. Spustim se v dir, prebitim čolnič in upijem na vse grlo. K sreči je brodar kmalu čul in hitro bil pri vodi, zdaj pristopi še drug mož in spustita se za čolničem, in ko čolnič priplava nam bliže, zagledamo, da visi nekaj zraven čolniča, ki je podobuo detetu. Res, groza nas spreleti, bil je 31etni deček, ki je pa samo glavo imel iz vode, a držal se je uže slabo za stransko desko čolui-čevo, le čuda, da se je dete držalo pičle 1/2 ure in da ga valovi niso pobrisali. Ko ga moža potegneta iz vode, ni bil več pri zavednosti, a kmalu je prišel k sebi; deček je kmetski sin, ki je s svojim 6letnim bratom se igral v čolniči, ki se je pomeknil od kraja; menita iz čolniča pa bilo je prepozno; starejši je prejel za nek hlod in si sam rešil življenje, mlajši pa je obvisel na stranskej deski, dokler ga nista rešila brodarja. Starši pazite na svoje otroke ! K. Iz Šaleške doline. (Letina, ogledovanje mrliče v.) Letina v našej dolini kaže letos do zdaj prav dobro: žita, sadje in vinogradi stojč prav lepo. Kmet si pričakuje boljše dobe. Letos se mu pač hudo godi: slabe letine zaporedoma so povzročile, da ni kos še dolžnega davka plačati. Bog se vsmili! — Tudi imamo v našej dolini v novejšem času razven davkov še drugo šibo, katera revnega kmeta tepe in ta je ogleda mrličev, ki dotičnikom za ogledanje mrliča kar po goldinarjih računi. — Za Boga, kam pride kmet na ta način! Včasih nima še za trugo, ki v večih slučajih toliko ne stane, za ogledanje bi pa moral toliko plačati?! Ali bi se ne dala stvar urediti tako, kakor imajo n. pr. v št. Ilji, Mrlič se pri- nese k cerkvi, tija naj pride ogleda in naj ima svojo odločeno takso 50 kr., kojih naj bodo reveži prosti! Iz Bizeljskega. (Toča.) Dne 16. junija t. 1. ob 7«3 uri popoldne zadela nas je velika nesreča. Bila je ta den že v jutru velika, skoraj bi rekel, da neznosljiva, vročina. Soparne megle se zbirajo po hribib, pa veter je bil sladko upanje, da kaj hudega ne pride. Kmalu popoldan pa začnejo lukati rjavkaste megle črez sv. Gorsko stran tje proti Bizelskemu. Ni dolgo trajalo, ko se prika-dijo sivo rjavkasti oblaki z neznanim viharjem, tako da so se glave dreves zemlje dotikale in toča, kakor orehi debela, se vsiplje ter dober četrt ure neusmiljeno klesti in seka, da ljudstvo v cerkvi ravno pri popoldanšnji službi božji zbrano na ves glas kriči in vpije: joj nam, joj nam, zdaj smo vsi berači. In zares je mnogim faranom veselo upanje na bogato trgatev po vodi splavalo. Toča je pobila lep del vinskih goric in žitnih polja, tudi farovški vinograd — edino upanje prihodnjega g. župnika—je strašno zadet. To je zares žalostno za itak uže čez vse ubogega kmeta! Politični ogled. Avstrijske dežele. Sijajno je se vršila na Dunaji procesija na sv. Telovo; svitli cesar so se udeležili s cesarskim dvorom vred. — Bogati baron Sothen bil je od lastnega logarja ustreljen iz jeze, da mu je službo odpovedal. Judovski pi-sači, hudi na Sothena, ker ni hotel nobenega Juda v službo vzeti, so naščuvali Dunajčane, da so grdo zasramovali mrličev sprevod, za logarjevo vlačugo in 4 hotive pa 8000 fl. denarjev nabrali; to kaže, kako grdo Dunajski listi, pisani od Judov, plačevani od kristijanov, tem znajo zdravo pamet mešati. Nesrečni general Uhacij, ki je se ustrelil, ni bil hitro mrtev, ampak je se živel 3 ure ter je bil v sv. olje položen spravljen z Bogom, ki mu bodi milostljiv. — V Pragi je huda volilna praska za trgovsko zbornico, ako zmagajo Cehi, proderejo ti k večini v deželnem odboru. V Brnu je vlada zaukazala češke ljudske šole prirediti, ker je ondi več Cehov, nego Nemcev; češki državni poslanec Celakovski je poslanstvo odložil. — Deželni zbor štajerski je sklican 5. sept. V Pontablu bil je potres ; jednako tudi okolo Samobora in Zagreba. Hrvatski sabor zboruje zadnjokrat; ban Pejačevič drži z Magjari in hoče tem Reko prepustiti. Hrvati so zaradi tega silno razburjeni. Volitve na Ogerskem so zanimive takrat, kajti zelo ubogi Slovaki pa tudi katoliško duhovenstvo se močno briga, kdo bo izvoljen, to pa zaradi tega, ker hočejo prvi svojo narodnost rešiti; slednji pa civilni zakon zabraniti. Kaj neki naši prekmurski bratje Slovenci počenjajo? Vnanje države. Bismark baje vendar boleha; cesar mu je dal odpust. Na Bavarskem vršijo se volitve; katoličani upajo zmagati tako, da si pri- borijo odločno večino. Bog daj! — Srbski knez Milan obiskal je ruskega carja. Temu 80 nihilisti zopet doposlali groziven list, naj da ustavo Rusiji! Iz Kijeva so Rusi iztirali vse tuje Jude. — Bol- 1 garski narodnjaki hočejo kneza Aleksandra zapoditi, da se združijo z Rumelijo pod novim knezom Bogoridom. Dne 16. jun. marširajo greški vojaki v pridobljene turške dežele pa utegnejo trčiti na upor. — Francozi in Italijani se pisano gledajo, ker so prvi vzeli Tunis; v mestu Mar-seille živi 40.000 italijanskih delavcev; ko so to-raj zmagonosni francoski vojaki vraeaje se iz Afrike došli, začeli so Italijani žvižgati: to so Francozi zamerili in prišlo je do večdnevnega te-peža, ker ob enem francoski delavci to priliko porabljajo, da italijanske spodrinejo, mnogo ljudij je mrtvih, še več ranjenih, 200 zaprtih. Procesije na sv. Telovo je republikanska vlada prepovedala; to žali katoličane in veseli samo freimau-rerje; v mestu Nantes so katoličani po sili napravili procesijo pa je nastal hud tepež, ker so republikanci pobožnike napali. — Spanjska vlada je 60.000 Judov bežečih iz Rusije ukazala dobrohotno sprejeti. Naj jih le ima! — V Aziji bili so' hudi potresi, mesto Van je razrušeno, 400 hiš je razdjanih okolo 100 ljudij usmrtenih. Za poduk in kratek čas. Poslauci dr. Tonkli, dr. Sclimiderer, dr. Vošnjak pa Slovenci. V. Temeljitemu zagovorniku Slovencev, g. dr. Tonkliju, odgovarjal je precej omahljivo g. naučni minister baron Konrad. Za njim je prvič zoper Slovence črhnil znani „Hammer-Amboss" dr. Schmiderer zadevno učiteljišče mariborsko pa je pokazal, da reči ni prav razumel. Naš velezaslužni poslanec, g. dr. Vošnjak je obadva zavračal v daljšem govoru, ki se glasi: Nj. ekselenca gospod naučni minister je našel, da britke tožbe — kakor se je sam izrazil — poslanca dr. Tonklija niso povsem neopravičene in da se je uže marsikaj zgodilo za zboljšanje slovenskega šolstva. Zali Bog, da ne morem pritrditi tej izjavi Nj. ekscelence, ker se od tega, kar smo si doseči prizadevali, je prav malo ali prav za prav nič izpolnilo in da mi niti tega nismo dobili nazaj, kar smo pod ministerstvom Hohen-wartovim uže imeli glede učiteljskih izobraževališč v Ljubljani in glede srednjih šol na Kranjskem. V vsakej seji te visoke zbornice sem naše želje in pritožbe glede naučnega ministerstva razlagal, žali Bog doslej brezuspešno, in tudi zdaj se razbijajo naše tako opravičene pritožbe — kakor se vidi — jaz ne rečem ob vladi, ampak ob njenih organih. Organi, ki imajo vladne naredbe izvrševati, ki bi sploh morali v duhu vlade delovati, so še tisti, kateri so bili pod prejšnjim germanizujo-čim sistemom imenovani, ki so kot pristaši prejš- njega sistema ta mesta dobili in ki še neprenehoma delavajo v duhu prejšnjega sistema. Kako bi pa sicer bilo mogoče, da deželna šolska sve-tovalstva, kjer ima vendar vlada večino svojih organov, stavljajo zmirom take predloge, ki se ne zlagajo z zdanjim sistemom. Vlada ima v svojih rokah, ta deželna šolska svetovalstva tako preobraziti, da bi stavili sistemu primerne predloge, ker večino članov deželnih šolskih svetovalstev imenuje vlada in vsaj pri nas deželni odbor vanje pošilja samo dva člana. Vsi drugi so v rokah vlade in tedaj je res samo od vlade odvisno, delati na to, da se takozvanemu spravnemu sistemu stavijo res tudi primerni predlogi. Ali zato, ker vlada nikakor ne upliva na deželna šolska svfetovalstva ter jih tudi ni nič iz-premenila, kolikor se tiče od vlade imenovanih članov, vidimo tudi, da n. pr. pri nas najrazličnejši predlogi prihajajo iz deželnega šolskega sveta. Mi vidimo, da se na učiteljiškem zavodu v Kopru podučujejo nekateri predmeti slovenski, a zopet drugi na ženskem učiteljišči v Gorici, na moškem učiteljišče v Ljubljani drugi, a zopet drugi slovenski ali nemški na ženskem učiteljišči. Tu ni nobenega reda in vendar se na vseh teb zavodih vzrejajo učitelji za slovenske ljudske šole. Na učiteljskem izobraževališči v Mariboru je ostalo vse pri starem, ker je g. naučni minister, kakor je dejal, izdal novo, začasno in za poskuš-njo naredbo samo za učiteljišče v Ljubljani; v Mariboru se vsi predmeti izjemši veronauk in slovenščino — veronauk pa tako rekoč samo za prostovoljce — podučujejo nemški. Če nam je dal g. dr. Schmiderer tukaj nekak popravek, morem pa jaz ravno v tem popravku dokazati dve znatni neresnici. (Cujmo! Cujmo! na desnej.) Trdil je on namreč, da je na tem učiteljišči šest nemških kandidatov dostalo o vseh predmetih preskušnjo v slovenskem jeziku; to je čisto nemogoče: učni jezik je nemški, tedaj se tudi o vseh predmetih razen slovenščine za Slovence iz-prašuje nemški. Dr. Schm. se je tu hudo motil in je hotel morda samo reči, da so se oni kandidati slovenščiue učili in o njej tudi skušnjo do&tali, a samo za slovenski jezik, ne za druge predmete. Samo to je mogoče, a še za tako zmožnostno spričevalo, da so namreč slovenskega jezika zmožni, ne dam jaz prav nič z ozirom na učiteljišče v Mariboru, ker je ondi za to stroko nastavljen človek, ki iz slovenščine niti izpraševan ni. To je zelo nekaj posebnega, nezaslišanega v šolstvu. Človek se postavi na učiteljišči za učitelja, ki še postavno dokazal ni, da je predmeta zmožen. Schm. je nadalje opomeuil, da ni šolskih knjig 1 slovenskih za višje razrede ljudskih šol. To je tako velikanska pomota, da bi mu nje jaz ne bil prisojal, kajti, naj bi bil stopil v prvo ljudsko šolo stoječo na slovenskej zemlji, bil bi se prepričal, da imamo za vse razrede do najvišjega dosti slovenskih šolskih knjig in sicer uže od petdesetega in šestdesetega leta sem. In sicer so to knjige iz c. kr. šolske zaloge, in če gospod poslanec pregleda zapisnik c. kr. zaloge šolskih knjig, opaziti če, da imamo za vse razrede šolskih knjig. Dozdeva se, da je g. Sch. premenil ugovore, ki se nam nasproti zmirom ponavljajo, češ, da nemarno knjig za vse predmete na učiteljskih izo-braževališčih in srednjih šolah. Kaj da je prav za prav na tem, to je obširno razvil uže poslanec g. Tonkli in jaz sam sem uže ob več prilikah povedal, tako da menim, da mi ni treba posebno še naglašati, da imamo tudi za srednje šole in učiteljišča uže skoraj vse knjige in če jih še nimamo, je tega krivo samo naučno vodstvo, ki predmetov ne dopušča, slovenski profesorji, ki imajo rokopise uže pripravljene in deloma od naučnega ministerstva tudi potrjene, ne upajo dati jih v tisk. Sicer je pa tudi uže „Slovenska Matica" izdala šolskih knjig ter bi jih tudi dalje še zalagala, a vedeti mora, da se bodo dotični predmeti tudi slovenski predavali. Tudi deželui zbor kranjski je namenil 10.0U0 gld. v ta namen, da bi se izdajale šolske knjige za srednje šole in učiteljišča. Potrjene učne knjige proda jejo se primerno po številu učencev in želeti je, da bi vlada vendar storila korak naprej in bi nekoliko več storila za šolstvo mej Slovenci, nego je storila doslej. Nj. ekscelenca gospod naučni minister je kazal na to, da je za poskušnjo glede ljubljanskega učiteljišča odredil to, da se bode nekaj predmetov več podučevalo slovenski, a vendar še ne toliko, kolikor jih je bilo pod ministerstvom Hohen-\vartovim uvedenih, kmalu ko se je bilo to učiteljišče osnovalo in sicer s pravičnim ozirom na to, da naj bi se na tem učiteljišči vzrejali samo učitelji za slovenske šole. Nj. ekscelenca je navel kot pomislek zoper daljnje uvedenje slovenskega jezika na učiteljiščih tudi to, ker bi potem po nje-govej misli kandidatje ne mogli hoditi v nemške kronovine na službo ter bi bil zanje krog konkurence omejen samo na slovensko ozemlje. Gospoda, odkritosrčno moram priznati, da jaz nisem za preveliko svobodno preseljevanje ljudskih učiteljev, ampak jaz menim, da more učitelj naju-spešniše delovati mej svojim narodom, v svojej deželi. To so deželni šolski sveti tudi sami uvideli in mi opazujemo pri nameščevanji učiteljskih služb, da deželni šolski sveti zmirom bolj na to silijo, da dobivajo domačini doma na ljudskih šolah službe. Saj ima ljudski učitelj nalog podučevati svoj narod in to doseže samo tedaj, če ljubi jezik, narod in deželo, a da ne stoji kot tujec mej ljudstvom, ki je prišel v deželo, ter svojo službo smatra le kot dolžnost, kot posel. Nobeden razen ljudskega učitelja ne mora mladino z ljubeznijo podučevati in lo se težko reče o Nemci, ki ima Slovence ali Čebe podučevati (Poslanec Foregger: Oho!) ali tudi o slovenskem učitelji, ki ima v čisto nemškem okraji samo Nemce podučevati. To so moji nazori in gospod poslanec iz Celja lehko „oho!1' kliče, kolikor hoče, to me ne privede do drugih nazorov, tem menj, ker se tu strinjam z nižjeavstrijskim deželnim šolskim svetom, ki je, kakor sem čital po časopisih, sklenil, da se imajo po Nižje-Avstrijskem nastavljati kot učitelji samo domačini, rojeni Nemci; uvidelo se je tedaj, da je bolje, da Nemec podučuje Nemca. Svobodno preseljevanje naj se ne raztegne tudi pri ljudskih učiteljih, kakor se je pri vseučiliščnih profesorjih. Jaz mislim tudi, da se je glede izobraževanja ljudskih učiteljev šlo predaleč in se vzgajajo preveč v takem duhu, da potlej marsikdo misli, da je tako naobražen, kakor kak vseučiliščen ali profesor srednjih šol. V tem oziru naj bi se bilo postopalo skromneje, pa bi bilo bolje za ljudskega učitelja. Njegova ekscelenca gospod naučni minister je tedaj, kakor sem uže omenil, samo za ljubljansko učiteljišče za poskušnjo in nezadostno ua-redbo izdal, a nič se ni storilo za učiteljišče v Mariboru, dasi je osobito v to namenjeno, vzgajati za slovensko Štajersko učitelje, ker sta uže itak dve učiteljišči v Gradci in je tedaj dano dosti prilike, nemško Štajersko obskrbljevati z učitelji. Tudi glede sredujih šol gospod naučni minister ni vkljub vlanskega leta tukaj sklenenej resoluciji še ničesa odredil, stojimo še tam, kjer smo stali pod Stremajrom, celo s spodnjo gimnazijo v Kranji je še vse tako, kakor je bilo tačas, ko je prejšnji naučni minister določil, da se razpusti. Kake sitnosti so za slovensko prebivalstvo s tem združeue, razvida se iz tega, da je bilo vlani 23 učencev, ki so se oglasili za gimnazijo v Celji, odpodenili, češ, da ne znajo dosti nemškega jezika, od katerih se je tedaj zahtevalo, da imajo najprej jedno leto v nemško šolo hoditi ali pa v kak pripravljevalen tečaj. To je silno krivično, da mora slovenski učenec uže itak dragim študijam jedno leto več posvetiti, kakor učenec katere druge narodnosti. Zakaj se mu ne da prilika, da bi iz ljudske šole izstopivši v srednje našel v prvih letih poduk v materinščini, ker bi moral uže itak v višjih razredih nastopiti poduk v obeh jezikih. O priliki je naučni minister omenil, naj bi učenci iz kolikor mogoče širših krogov prihajali v srednje šole. Zdanja uprava sredujih šol pri nas pa je taka, da se to omejuje na kolikor mogoče ožji krog, namreč na mesta in na uradniške sinove, mej tem, ko jedro prebivalstva, kmetsko prebivalstvo, od sredujih šol ne more imeti nobene koristi, ker bi otroci morali hoditi jedno leto še v pripravljevalni tečaj, predno morejo v srednjo šolo stopiti in potem le slabo napredujejo. Zato priporočam gospodu naučnemu ministru, naj v duhu cesarjevega govora in slovesnih obetanj, katera smo uže tolikokrat čuli z ministerskega stola iz ust gospoda ministerskega predsednika, polne rav-nopravnosti deležen bil tudi slovenski narod. Dobro! na desnej.) Smešničar 25. Učitelj: „Kteri mi zna pove dati, čemu so si Izraelci zlato tele vlili? Jurček." „Menda za to, ker niso imeli zadosti zlata, da bi si vola zlili, morali so si tedaj tele" bil je Jur-čekov odgovor. Ivan Duh. Razne stvari. (Novi okrajni glavar mariborski) g. plem. Pavič je nastopil svojo službo. (V okrajnem zastopu mariborskem) smo Slovenci svojo večino dali iz rok, ker smo deloma ljudi v zastopnike izvolili, ki ne veljajo nič. Tudi se nam zdi, da se je krivica godila kmetskim velikim posestnikom pri sestavi zadnjih dveh voli-tevskib zapisnikov. Vrh tega volijo meščanje po 3krat v ta zastop ob enem. Naposled še se nastavljajo seje v pondeljek in ob časih, kedar kmet ne more z doma. Tako so zadnjič zopet 4 izostali. Ko bi to drugi vedeli, nihče izmed kmet-skih zastopnikov bi ne prišel. Meščanje so to raj izvolili vseh 5 udov v okrajni šolski svet. Izvoljeni so Duhatsch, Girstmajer, Marko, Pfrimer in Wretzl. Obžalujemo, da se je našib 15 mož bilo potrudilo k seji. (Ogenj) je na Ponkvi v Vrtičah 4 posestnikom vsa poslopja pokončal, pogoreli so : Štrukelj, Weg-macher, Lilek in Kolar. (Koroški Škof) bode 26. junija v Salcburgu posvečen. (Preveč napil) se je Anton Sabovnik v Čreti ter je iz mlina domov z žakljem vred v potok pal in utonil. (Krežma) izvrstni hrvatski goslar je na Nemškem umrl 29 let star. V Dobrni je od nabranih denarjev nekokrat za šolo daroval 25 fl. Umetelj-nik je bil Slovanom sedajne dni to, kar nekdaj Italijanom slavni Paganini! (Nadučitelj na celjskej fantovskej šoli) imenovan je g. Jan. Miklauc. (Hud tepež) bil je med fanti v Pečevniku pri Celji, mizarja Končana so okolo 30krat z nožem pebnoli. (Celjski „Verfassungsverein" je umrl), ker ga ni trebalo na svetu. (Ptujčanje) hočejo zrnsko trženje v zgornjo gosposko ulico spraviti, lepi steber Device Marije pred slovensko cerkvo pa podreti in v „park" prestaviti. (Priden protižar v Mariboru) dobil je ponudbo, naj zabelo in svinjetino kupi po jako nizki ceni. Gre na ponudnikov dom. Začudi se močno, ko mu reči v neki jami pod listjem pokopane pokaže pod sv. Križem. Protižar ovadi vse županu Karčovinskemu, vrlemu g. Dovniku. Tatje so zaprti, a meso je okradenec, M. Peršon na št. Juri-jevskem vrhu dobil nazaj. (Cigani) se klatijo po Ivniškem in Mabren-berškem okraji in kradejo, da je grdo. Hudo oškodovan je M. Okič pri sv. Primonu. (Pri sv. Trojici v Slov. goricah) je bržčas hudobna roka užgala gospodarsko poslopje mizarja Fr. Potočnika. Dalje segati so ognju zabranili gasilci od sv. Trojice in sv. Lenarta. (Slepca Srčnika) bivajočega v revnej kajši za Muto proti Koroškej napal je mlad tolovaj, tirjal denarjev, pa ni ničesar najšel, ker jih siromak imel ni. (Božjast ali sv. Valentina beteg) ugrabil je 151etnega fantiča pri nekem studenci na Sladki gori, revež padne v vodo in utone. (VRadiseljskem marib. okraja) je pri Kaiser-jevih pri belem dnevi predrzen tat v hišo vlezel in pobral vso boljšo obleko, obutelj in 20 gald. denarja. (Poličanska šola) se raztegne v 3razredno. (Vtopila) se je sama rada 801etna Katarina Beratova pri Ljutomeru. (Pri notarji v Slov. Gradci) kdor ima kaj tirjati, naj se oglasi v 6. tednih, kajti g. Hofrich-ter je posel notarstva odložil. (Toča) je na sv. Telovo strašno potolkla po Zibiki, Virovci, Pristovi, sv. Emi in Podčetrtku. (Živinske bolezni) razsajajo : na Blanci pereči ogenj, konjske garje v zgornji Hajdini, konjski smrkelj v Pacinjah. (Pse zapirati) morajo v ormožkem okraji zavoljo stekline. (V Pirešicah) v Savinjski dolini je pogorel Lnkač in Gmajnar. Temu bi bilo skorai tudi 91etno dete zgorelo. Rešd ga je priden fant, ko-jemu je blagi grof Sermage objubil 10 fl. Ko je dete bilo odneseno, podrl se je hram. (Žandarji prestavljeni) so iz Rač v Slivnico; v Kaučali ¡»o tatie pri Cmetu vlomili in ukradli 100 fl. denarja in za 180 fl. druge robe. Domači so na travuikih bili. (Dijaškemu semenišču) daroval č. g. J. Žičkar 5 gld. Loteri,ne številke: V Gradci 18. juuija 1881: 38. 52 81, 41. 81. Na Dunaji „ „ 20, 74, 70, 40, 18. Prihodnje srečkanje: 2. julija 1881. 1—2 Oznanilo 1—3 Mlin na prodaj! Novo postavljen, umetalen mlin blizu večjega mesta spodnje-štajerskega in blizu južne železnice na stalnej močno nagne-nej vodi, zraven lepo stanovanje, gospodarsko poslopje, velik vrt, pekarija z dobrim razprodavanjem. Vse to je zaradi družbin-skib razmer na prodaj po jako ugodnih pogojih. Več pove administracija lista: „Siid-steirische Post" v Mariboru. zavoljo sprejetja večjega števila učencev v kmetijsko deželno šolo štajersko v Grottenhofu po-četkom šolskega leta 1881, t. j. 1. oktobra 1881. Prošnje se naj pismeno ali ustno predložijo ravnateljstvu vsaj do 3 tedne pred začetkom. Več pove štev. 24. „Slov. Gospodarja". t Žalostnim srcem naznanjamo podpisani svojim prijateljem in znancem, da je ljubljena žena, oziroma mati Ana Voh p. d. Kruljeva, po daljši bolezni na pljučah dne 19. junija proti polnoči previdena s sv. zakramenti v 65. letu svojega življenja umrla. Rajno priporočamo v blag spomin! V Št. Ilji pri Velenji 20. junija 1881, Matija Voh, mož. Jernej „ Josefa Valentin Šol. sestra Stanislava Martin hčeri. 50 65 60 70 70 70 30 Barve v fimež pripravljene n. pr.: žolta (Oker, Santinober) . . . kilo po 50 kr. temno rudeča (Engelroth) . . „ 50 kostanjeva, smrekova in jelševa bela fK'em^erwei-i) naifiuejša bela (Bleiweissj..... zelena, temna in svitla (Kaiser- gitin)....... živo-nuleča (Ziuober) . modra (blava)...... Podsnovua t>a