PRIMORSKI DNEVNIK SET - Cena 35 lir Leto XVm. - Št. 95 (5179) 11 ♦ H TRST, sobota 21. ap rila 1962 D? 1 C 1 • 1 j •1 „ • .. PO USPEHU DELAVCEV V CGE Hi FIAR V MILANU Pripeljali so ga v pariški zapor «Sante» Aretirali so tudi bivšega kapetana Ferrandija ter Satanovo ženo in hčerko Od ponedeljka dalje bodo vojaki v Oranu brez opozorila streljali na oasovce Krajevno silo bodo uporabili v Alžiru in Oranu - Joxe zadovoljen z razgovori 20. — že danes zjutraj se je začela širiti govorica, PotMj,,1 bivši general Salan aretiran. To so popoldne uradno 80 & oh1* sP°ročili' da so Salana že pripeljali v Pariz, kjer Isto^b 21.53 zaprli v zapor Sante. SLhg ' ° s Salanom so are-Trar,j“ui bivšega kapetana >tam a’ ki Je Salanov %r jni’ ter nekega majorja, Sli s«16118 niso povedali. Are-tttfl,-0 tudi Salanovo ženo in *tz. sa] ter ju pripeljali v Pa-»h n ?na so našli v stanova-XT?a novega poslopja v so „ se upiral aretaciji. »UhJfc aretirali, je imel po-ti j, ® lase in brke. Salana Gandija so odpeljali v 1 general Salan *& kasarno-Kjer V lih ^nov?1 tak°j Priznal svojo Q medtem ko je Sa- t\ Nh*510 molčal. Ko so ga 5 «1 stt&* ni ime' Salan nobe-8'; j,, je j, ® okrog sebe. Zdi se, el|1:jj >1 g?*®el v Alžir, da bi pre-rji.V j*rko nec tedna z .ženo in s y sSo so ., . - V h r*4lt *'° Salana spoznali v L.^lenilr3 ReKhaiao. kamor so j Mk ?ritmenSga Pripeljali s heli-"«r»l **»Co8k-1VŠi- vrhovni povelj-' 1» ti *1 Aiii„ e vojske v Alžiriji ge-«*./ se mu je približal, .t« v Oči in mu rekel: klf;; „!e. itdo sem.a Zatem mu 3dl*j »n*1' -dati vse zločine OAS. ^VSetjP°bledel, toda ni rekel t[,.4 ^i1"4 uLi8.1!3 iv policija nadzo- C' Al^i^mike Salana in Kerran-T&J Krojim, e oblasti so že mesec lOifli tjvtii J.a‘<‘ številne informacije o»" V’ Iti komisarjev v Pa- *" Uari* 'me'i nalogo koordini-«* . 1flilj Sz°rnvanje. Dan za dnem !C komli8novim premilcom. Ko 3 H n ^sarjem zdel primeren ,(tr 1ii„ 4titaia '‘astop, so odpotovali Ited J Alžir. To se ie zgo-«i|JV s0 ,?e&etimi dnevi. Organi- 50 V. UUCVl, vigttm- '1 ni1.10^0 nadzorstveno ak- '1 11 nr„. naazorsiveno an- ’V da^lskavc P° stanovanjih, Ki'. Sa[ ”es Pripeljale do are-v^niu at)a vn številnih drugih 1 iStii.l* so začeli drugo več-11' \uPti , ■ akc'jo v središču Al-U) KlRI j te' nkr-iii srt sodelovali 5», Vpil 0r°žniSlci oddelki v po-* > .V? krnil,,opremi, nad mestom Sil , ij. ju: Zli; voiaški helikoDterii. 8 t V^i £ varnega preusiaviii- Jj tv 1 '8ar *mena n'so ae spo* Iti t°„ i? ,0 podporočnik Du-1,9 C.kj«tJ* dezertrral iz tujske le- V*- Sai. u pravijo, da je areta-hud udarec za OAS. ■etfHj ['Sk;,r ha~ .“UU udaTec za uas. ie 1* v ° ^«ia\ 'le težko predvidevati, ‘iP j X,..jaVtlost OAS s tern zmanj. :* in/ d*< j«; K \K\ Sana. Ne izključuje se možnost, da bodo sedaj kot voditelja te organizacije imenovali kakega civilista, n. pr. Bidaulta. V tem primeru bodo organizacijo ((spolitizirali)). Razen tega niso uspeli še aretirati bivšega generala Gardy-ja, ki vodi teroristično dejavnost na področju Orana. V zvezi s Salanovo aretacijo domnevajo, da bo de Gaulle odložil sleherno odločitev glede morebitne pomilostitve Jouhauda in počakal na proces proti Salanu. Tudi Salan je bil lansko leto obsojen na smrt v odsotnosti. Kar se tiče ukrepov za pospešitev vzpostavitve reda v Alžiriji, pa se prav gotovo ne bo nič spremenilo, in verjetno je, da bo OAS Se nadaljevala svojo akcijo, saj so še vedno na svobodi bivši udeleženci vojaškega upora v Alžiru Godard, Argoud, Gardes, Lacheroy in Broizat. Francoski minister za alžirske zadeve Joxe se je danes vrnil s posebnim letalom iz Alžira v Pariz. V Rocher Noiru se je raz.go-varjal o delovanju krajevne sile. S tem v zvezi je francoski visoki komisar Fouchet izjavil časnikarjem, da bodo pripadnike te varnostne sile verjetno uporabili v Alžiru in Oranu, kakor so zahtevali Alžirci. Joxe je sporočil, da bodo v kratkem ustanovili osrednjo komisijo, ki bo pirpravila samoodločbo. Izrazil je mnenje, da sedaj ni nepremagljivih ovir V Alžiriji, in da bodo stvari urejene v določenem roku. Dalje je Joxe ugotovil na eni in na drugi strani voljo po skupnem delu za izvajanje sklenjenih sporazumov. Izrekel je priznanje visokemu komisarju Fouchetu in predsedniku izvršilne oblasti Faresu. Joxe je tudi sporočil, da so začeli delovati mešani odbori za povezavo med izvršilno oblastjo in visokim komisarjem, in da bo krajevna sila začela nastopati jutri po ceremoniji, ki bo v Rocher Noiru. Delovati bo začelo tudi sodišče za javni red. Joxe je pozval Francoze, naj si izprašajo vest in naj se zavedajo, da se jim odpira mirna prihodnost. V zvezi z varnostnimi ukrčpi so danes sporočili, da so francoski vojaki dobili ukaz, naj od ponedeljka dalje v Oranu streljajo brez opozorila na komandose OAS, kajti v tem mestu oasovci že dolgo časa nemoteno krožijo po ulicah in se norčujejo iz policajev. Streljali bodo brez opozorila z vsemi sredstvi, tudi iz letal. O-ransko prebivalstvo, je obveščeno: ne sme se pokazati na oknih in na balkonih in tudi ne na terasah Ne sme se približati morebitnim blokom, ki bi jih po- stavila OAS, ne sme se približati pripadnikom OAS. Skratka, gre za ukrepe, lfi bodo spremenili O-ran v mesto, v katerem velja obsedno stanje. To je prva faža načrta, ki ga je pripravil krajevni poveljnik' general Katz. Minister Joxe se je v Alžiru razgovarjal z novim poveljnikom Forquetom tudi o položaju v O-ranu. V zadnjih oseminštiridesetih urah so začela prihajati v mesto močna ojačenja. Prihodnji teden računajo, da bodo v mestu končali «razkuževanje». Atentati in sabotažna dejanja so se nadaljevali tudi danes v raznih krajih Alžirije. V Alžiriji je nastala danes močna eksplozija v občinski palači. Velika škoda je nastala v kleteh, v pritličju in v prvem nadstropju. Okoli IG. ure so fašisti izstrelili pet granat * minometom na alžirsko predmestje, kjer živijo Alžirci. Po prvih podatkih sta bila dva Alžirca ubita, okoli trideset pa ranjenih. Do 16. ure so fašisti pri raznih atentatih ubili deset Alžircev, dva pa ranili. V prvih jutranjih urah je eksplodiralo več močnih nabojev ob tračnicah železnice, ki veže Alžir 1 Rocher Noirom. Proga je bila močno poškodovana. Oasovei, ki so zaprti v zaporu Santč, so priredili hrupno demonstracijo, ko so zvedeli za aretacijo Salana. V delu poslopja so zanetili tudi požar, tako da so morali poklicati gasilce. Pred zapo- rom pa se je zbralo okoli pet sto Salanovih pristašev, ki so vzklikali Salanu in proti de Gaullu. Kmalu pa se ie zbrala velika množica antifašistov in prišlo je do spopadov. Ce ne bi nastopila policija, bi fašisti dobili hudo lekcijo. Policija je močno zastražila poslopje. Zaprti oasovcl so demonstrirali ves čas, ko so bile demonstracije tudi okoli zapora. Alžirski minister za informacije je izjavil, da bo aretacija Salana vsekakor vplivala na poveljstvo OAjS. «To dokazuje, je dejal, kaj se lahko doseže v borbi za eliminacijo OAS, če se uporabljajo primerni ukrepi. Upamo, da bodo alžirske varnostne sile lahko takoj nastopile v Alžiru in Oranu.« Nadaljuje se stavka kovinarjev Bidault je prišel v Italijo? Socialistični poslanci vprašujejo vlado, kaj je ukrenila v zvezi s tem - Sporazum z založniki o brezplačnem razdeljevanju učbenikov v osnovni šoli MILAN, 20. — Tudi danes so se nadaljevale stavke in protestne manifestacije kovinskih delavcev. Delavci tovarne «In-nocentb so zapustili delo ob 14. uri, že v dopoldanskih urah pa so zapustili obrate delavci v podjetjih tFranco Tosi», «Le-gano», »Filotecnica Salmoiraghi«; stavke so se nadaljevale tudi v podjetju «Siemens» v S. Siru, v «Alfa Romeo«, cBorlet-ti» in v drugih podjetjih iste stroke. V popoldanskih urah je prišlo do sestanka na prefekturi med predstavniki delavcev «A1-fa Romeo«, vodstvom tega podjetja in predstavniki Intersind; sestanek so nato odložili na pozne večerne ure. Včeraj so kovinarji v Milanu dosegli prvi važen uspeh s podpisom sporazuma v dveh velikih tnvar- iiiiHiiHiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiliiitiiMiii 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 POGAJANJA V ŽENEVI ODLOŽENA DO TORKA Atomske države so tudi včeraj ponovile dosedanje stališče o jedrskih poskusih Zorin nakazuje možnost prekinitve pogajanj - Poziv japonskih poslancev Protiatomski pohod v Angliji in na Danskem ŽENEVA, 20. — Na današnji razorožitveni konferenci v Ženevi so predstavniki ZDA, SZ in Velike Britanije ponovili že znana utemeljevanja glede spomenice osmih izvenblokovskih držav glede ustavitve jedrskih poizkusov. Predstavniki treh atomskih držav, ki so včeraj razpravljali o spomenici v tristranskem pododboru, se niso mogli sporazumeti, ali naj bo ta dokument edina podlaga za pogajanja. Britanski delegat je danes izjavil, da je po mnenju Velike Britanije dokument ena od podlag za pogajanja, in je pripomnil, da je spomenica nedvomno kompromis in jo je treba kot tako proučevati. Pripomnil je: «Mi ga sprejemamo kot kompromis ob upoštevanju, da se uvršča med dve skrajni stališči.« Dodal je, da, čeprav je treba dokument vzeti kot kompromis, se ne more sprejeti v obliki kakor to zahteva sovjetska delegacija, to je bpez mednarodnega nadzorstva ali pa brez obveznosti za ugotavljanja na kraju samem. Ameriški delegat Dean je podprl britansko tezo, kar se tiče mednarodnega nadzorstva. Izjavil je, da ameriška vlada sprejema spo- menico izvenblokovskih držav kot eno od podlag za pogajahja med tremi državami, ki bi morale rešiti razna vprašanja, ki so se jih izvenblokovske države samo dotaknile. Sovjetski delegat Zorin je po. udaril, da je stališče njegove vlade dobro znano. Sovjetska zveza sprejme v celoti dokument izvenblokovskih držav, ki mora veljati kot »načrt« in se pravilno tolmačiti. Dodal je da ne more biti nobenega dvoma: dokument izjavlja, da je nacionalno nadzorstvo zadostno in da je ugotovitev na kraju samem mogoča samo na podlag, .sporazuma prizadetih strank. Niso torej potrebna druga pojasnila, in vsaka diskusija je odveč. Zahodne države rnJr *hr\l2.aV^‘ Se P°‘ l4 >a*veirarrVca verjetno uklo-^^vitvi zakona, ki na-vmu predsedniku raz- pisunovih predsedniških volitev v tridesetih dneh, če je predsedniško mesto prazno. Policija pa je izvršila številne aretacije »predvsem med komunističnimi elementi in člani sorodnih organizacij«. Uradno so sporočili, da so aretirali 156 ljudi. Med aretiranimi so gvatemalski pisatelj Miguel Angel Asturias in argentinski časnikar Juan Mora y Araujo. V stanovanjih drugih osebnosti pa so izvršili preiskave. Med temi so tudi brat odstavljenega predsednika dr. Silvio Frondizi in brvši gvatemalski zunanji minister dr. Manuel Galitch. V prestolnici in v pokrajini Buenos Aires so aretirali tudi več voditeljev univerzitetne zveze in socialistične stranke. govorih je sovjetski veleposlanik v Beogradu Jepišev priredil v hotelu »Metropol« kosilo v čast Gro-miku, katerega so se udeležili predsednik zvezne skupščine Stambolič, podpredsednika Rankovič in Todorovič, drž. tajnik Koča Popovič in številni drugi jugoslovanski državni in politični voditelji. Na včerajšnjem sprejemu, ki ga je ob obisku sovjetskega zunanjega ministra priredil v hotelu »Metropol« sovjetski veleposlanik, je Gromiko v odgovorih na vprašanja novinarjev prikazal stališče Sovjetske zveze o razorožitvi in o razgovorih v Ženevi. Po njegovem mnenju novi ameriški predlog o razorožitvi ne vsebuje ničesar novega in ne predstavlja nobenega koraka naprej. Na sprejemu so bili visoki jugoslovanski državni in politični voditelji med njimi podpredsednik izvršnega sveta Edvard Kardelj in podpredsednik Mijalko Todorovič, državna tajnika Koča Popovič in Sergej Kraigher ter drugi. Med sprejemom se je Gromiko skoraj dve uri razgovarjal s Kardeljem in Popovičem. Obisk sovjetskega zunanjega ministra se konča jutri dopoldne, ko bo Gromiko s svojim spremstvom odpotoval v domovino. Pred njegovim odhodom se pričakuje, da bo izdano uradno sporočilo. Kot rezultat obiska sovjetskega zunanjega ministra In njegovih razgovorov z jugoslovanskimi voditelji se pričakuje nadaljnji razvoj medsebojnih odnosov na go« Avstrijski rudarji na obisku v Velenju VELENJE, 20. — Danes je prispela v Velenje na obisk delov-nemu kolektjvu rudnikž Velenje skupina 78 avitrijskih rudarjev iz štajerskega premogovnika Fohnsdorf. Avstrijski rudarji so si v Velenju ogledali rudnik, mesto, njegove kulturne ustanove in se seznanili s proizvodnjo in z razvojem rudnika, z vlogo organov delavskega samoupravljanja in življenjem velenjskih rudarjev. Jutri bodo avstrijski rudarji objskali Maribor in Pohorje. spodarskem, kulturnem in družbenem področju. »V sklopu splošnega razvoja jugoslovansko - sovjetskih odnosov, piše nocojšnja »Politika«, ki se stalno širijo, predstavlja sedanji obisk ministra za zunanje zadeve Sovjetske zveze Andreja Gromika Jugoslaviji ponoven korak naprej. To je posledica njihovih naporov, da se prijateljstvo u* trdi in da se storijo potrebni napori za utrditev miru na svetu in zboljšanje razumevanja med narodi«. B. B. vjetska zveza pripravljena sprejeti ddkument kot podlago za pogajanja, če pride do sporazuma o ukinitvi jedrskih poizkusov med pogajanji v tristranskem pododboru. Obnovitev jedrskih poizkusov med pogajanji ne bi bila v skladu z nameni pogajanj. Po kratkih izjavah italijanskega delegata sta predstavnika Indije in zAr izjavila, da je bil namen izvenblokovskih držav, predložiti dokument, ki bi služil kot izhodišče za pogajanja med tremi, ne da bi izključeval možnost drugih predlogov ali nasvetov za njegovo .izboljšanje. Indijski predstavnik je izjavil, da je dokument kompromis, oziroma srednja pot med dvema skrajnima stališčema. S temi pojasnili se je zaključila današnja seja, k, se bo nadaljevala v torek. Sovjetski predstavnik Zorin je na poznejši tiskovni konferenci izjavil, da bo obnovitev ameriških jedrskih poizkusov zadala nepopravljiv udarec pogajanjem o prepovedi jedrskih poizkusov. Na vprašanje časnikarjev, kaj pomeni beseda ((nepopravljiv«, je Zorin odgovoril: «Ne bo več pogajanj. To je vse.« Tedaj so ga vprašali, ali se to tiče pogajanj o prepovedi jedrskih poizkusov ali pa pogajanj o razorožitvi. Zorin je odgovoril: #To bo odločala sovjetska vlada prav tako kakor druge vlade, ki sodelujejo na konferenci.« Te izjave tolmačijo v diplomat, skih krogih kot znak, da bo SZ morda zapustila samo delo tristranskega pododbora o jedrskih poizkusih, če bodo ZDA obnovile svoje poizkuse. Zorin pa tega ni naravnost povedal. V Tokiu je trideset socialističnih poslancev izročilo ameriškemu poslaniku resolucijo, s katero obsojajo obnovitev jedrskih poizkusov v zraku. Tajnik poslaništva pa ie delegaciji izjavil, da ((mednarodni položaj ne dopušča enostavne opustitve teh poizkusov«. Skupina žrtev atomske bombe v Hirošimi pa je začela stavko pred spomenikom miru. Pozvali so prebivalstvo, naj se jim pridruži v njihovi borbi proti obnovitvi jedrskih poizkusov. V Kopenhagnu se je danes začel tretji danski protijedrski pohod, katerega se je udeležilo več tisoč ljudi. Demonstranti so od- potovali davi iz Holbaeka. Prehodili bodo 60 kilometrov, ki ločijo to mesto od Kopenhagna. Tudi v Angliji je veliko število demonstrantov organiziralo protiatomski pohod na London. Kolona petnajst tisoč ljudi je prišla nocoj v Reading. V ponedeljek bodo demonstranti prišli v London. V Readingu so danes organizirali za udeležence protiatomskega pohoda prehrambeno službo, za katero je skrbel tudi bivši laburistični poslanec lan Mi-kardo. Postavili so šotore, pod katerimi bo prespalo okoli deset tisoč ljudi, drugih dva tisoč pa bo prespalo v raznih dvoranah. Zadnja novica iz Alžira ALŽIR, 20. (Ansa, Reuter, U-PI) — Evropski prebivalci v četrti Bab El Ued so odšli v velikem številu v cerkve sv. Jožefa in sv. Alojzija ter prižgali sveče pred kipom svete Rite. Stare ženske, od katerih so mnoge španskega in malteškega porekla, klečijo pred kipom sv. Rite, ogrnjene v črne plašče in molijo. Beseda »Salano« se večkrat ponavlja: »Salano... Sali- »0». Intervju Hrušeeva z ameriškim časnikarjem MOSKVA, 20. — Tass javlja, da je Hruščev sprejel davi v svojem uradu v Kremlju ameriškega časnikarja Gardnerja Cowlesa, ki je glavni urednik revije «Look» ter ravnatelj drugih ameriških listov. Gardner Covvles je po razgovoru s Hruščevom izjavil, da se mu je Hruščev zdel »zelo previdno optimist glede Berlina«. S Hruščevom se je razgovarjal tri ure o raznih vprašanjih, med katerimi tudi o razorožitvi in Berlinu, o »raznih odnosih v notranjosti komunističnega sveta in o možnosti konference na vrhu«. Intervju bo verjetno objavljen v ZDA konec prihodnjega tedna. Štirinajsti kongres Komsomola je davi imel zadnjo sejo, na kateri so odobrili pismo, ki so ga poslali centralnemu komiteju KP SZ. Pismo pravi med drugim, da »sovjetska mladina v celoti odobrava in podpira modro zunanjo politiko svoje države«. Pismo pra-vi dalje, da se bo «Komsomol odločno upiral nemarnosti in birokraciji in se bo odločno boril proti ostankom preteklosti v duhu mladine«. Sergej Pavlov, ki je prvi tajnik Komsomola ie od marca 1939, je bil ponovno izvoljen skupno z drugima dvema članoma tajništva. Vodstvo Komsomola šteje šestnajst članov. nah: CGE in F1AR; s tem se je razbila enotna fronta delodajalcev. Sporazum s CGE določa nagrado na tantum v višini 26.000 lir za vse nameščence, nagrado una tantum v višini 10.000 lir pa za nameščence, ki služijo vojaški rok; podjetje se je obvezalo, da se bo s tovarniškim odborom pogodilo do konca julija glede proizvodne nagrade; pristalo je na 20-odstotno povečanje proizvodne nagrade za leto 1961 in na nadaljnje znižanje delovnega urnika za poldrugo uro tako za delavce kot za uradnike. Podoben sporazum so dosegli tudi s PIAR, z razliko, da je tu nagrada uha tantum 35.000 lir za moške, 30.000 za ženske in 25.000 lir za delavce izpod 18. leta starosti. Kakor sporočajo sindikalne organizacije trgovskega sektorja (CGIL, CISL, UIL in CISNAL), so prekinili stavkovno gibanje pekovskih pomočnikov, 27. t.m. pa bodo nadaljevali pogajanja. Spričo dejstva, da bodo kancli-stom odtrgali od plače ustrezno vsoto šestih dni stavke, ie sindikat kanclistov sklenil, da bodo po praznikih proučili položaj in odločili o morebitnem nadaljevanju sindikalne akcije. Protestna povorka stavkajočih delavcev keramične tovarne »Freda« v Neaplju se je končala z incidenti med delavci in policijo, pri čemer je bilo laže ranjenih šest delavcev, trije policijski agenti in neki komisar javne varnosti. (Od našeia dopisnika) RIM, 20. — Predsednik republike Gronchi je danes sprejel notranjega ministra Tavianija, predsednik senata Merzagora in predsednik poslanske zbornice Leone pa sta sprejela zunanjega ministra Segnija. Ti obiski so nedvomno v zvezi z bližnjimi velikonoč- nimi prazniki, vendar pa ne izključujejo možnosti, da so ob tej priliki razpravljali tudi o najvažnejšem političnem dogodku bližnjih dni, namreč o izvolitvi no-veta predsednika republike. To vp ašanje je še precej zapleteno, ker ni nobenega kandidata za to najvišjo javno funkcijo, ki bi mo-gei računati na naklonjenost uaj-minj dveh tretjin parlamentarcev, kolikor jih je potrebnih za izvolitev predrednika republike že ob prvem glasovanju. Spričo tega je zelo verjetno, da bodo prva tri glasovanja 2. maja neuspešna in da bo do izvolitve novega državnega poglavarja prišlo čele pri četrtem glasovanju, ko je /.a izvolitev zadostna le navadna večina Za 30. april so sklicali poslansko zbornico na plenarno zasedanje, da bi proglasili za poslanca Gesumina Mastina na megto nedavno umrlega demokristjanskega poslanca Maxie in Di Maura na mesto umrlega poslanca Faletre. Tako bo število poslancev, ki bodo volili novega predsednika republike spet polno (5961 Danes se ie sestala prvič »komisija za prednostno lestvico izdatkov«. ki jo sestavljajo ministri La Malfa, Tremelloni in Trabuc-chi; zedinili so se o osnutku postopka in so dali navodila za zbiranje potrebnih informativnih podatkov. Komisija se bo ponovno sestala 28. t.m. Pri predsedstvu ministrskega sveta so danes podpisali sporazum med prosvetnim ministrstvom in združenji italijanskih založnikov v zvezi z uveljavljenjem ukrepa o brezplačni razdelitvi učnih knjig vsem učencem ljudske šole. Socialistični poslanci Berlinguer, Avolio, Schiano, Pinna in drugi so zastavili' notranjemu ministru vprašanje, ali mu je znano, da se politični vodja OAS Georges Bidault nahaja v Italiji; ali je stopil v stik z znanimi simpatizerji OAS v Italiji in kakšne u-krepe je notranje ministrstvo sprejelo v zvezi s tem. A. P. General Jakubovski (levo) Je bil imenovan za novega poveljnika sovjetskih čet v Nemčiji. General Konjev odhaja na drugo mesto. Na sOiki je Jakubovski v družbi vzhodnomeškega ministra za obrambo Stopha DA NE S Edvard Kardelj v razgovoru z Gromiaom Kalondži obsojen na pet let zapora LEOPOLDVILLE, 20. — Albert Kalondži je bil danes obsojen na pet let zapora. Kalondži je bil poslanec v kongoškem parlamentu. Obtožen je bil, da je samovoljno ukazal aretacijo svojega političnega nasprotnika Lufualaba v Bakvangi v Južnem Kasaju. V Leopoldvillu je podpredsednik vlade Bolikango, ki nadomešča A-dulo, ki sedaj potuje po deželi, objavil izjavo, s katero kritizira Združene narode zaradi vloge, ki so jo imeli pri odhodu Combeja iz Leopoldvilla v Elisabethville. Izjava obtožuje Združene narode, da skušajo dati svetu vtis, da je hotela kongoška osrednja vlada aretirati Combeja, medtem ko ni nikoli nameravala kaj takega. Poveljnik fašistične OAS, bivši general Salan, je od sinoči v pariškem zaporu Santč. Brez dvoma je ta aretacija hud udarec za fašiste; še vedno pa je na svobodi bivši general Gardy, ki vodi teroristično dejavnost na področju Orana. Tudi Salan Je bil prav tako kot že dvakrat na smrt obsojeni Jouhaud lani obsojen na smrt v odsotnosti. Minister Joxe, ki se je vrnil v Pariz, pa je sporočil, da bodo šele Jutri začeli nastopati oddelki krajevne sile v Alžiriji in delovati sodišče za javni red. Sporočili so, da so francoski vojaki dobiti ukaz, nat od ponedeljka dalje v Oranu streljajo brez opozorila na komandose OAS. ki, kot je znano nemoteno krožijo po ulicah. Oransko prebivalstvo se ne bo smelo pokazati ne na oknih ne na balkonih ne na terasah .Fašisti so včeraj do IS. ure pri raznih atentatih ubili deset Alžircev, dva pa ranili. V Ženevi so predstavniki pododbora treh povedali sedemnajstim delegatom tisto, kar se je že včeraj vedelo: da so razgovori o kompromisnem izvenblokovskem dokumentu za prekinitev Jedrskih poizkusov ostali brez uspeha. Britanski in ameriški delegat sta izjavila, da Je dokument lahko »amo gena izmed podlag za pogajanja,* Zorin pa je dejal, da SZ »sprejme v celoti dokument* in da je nacionalno nadzorstvo zadostno za ugotovitev eksploziji na kraju samem pa mogoča samo na podlagi sporazuma prizadetih strank* za razliko od ZDA in Velike Britanije, ki zahtevata mednarodno nadzorstvo z obveznostjo ugotavljanja na kraju samem. Indijski predstavnik Je izjavil, da je dokument kompro-I mls, oziroma srednja pot med dvema skrajnima stališčema. Pozneje Je Zorin povedal, da bo obnovitev ameriških jedrskih poskus zadala »nepopravljiv udarec* pogajanjem o prepovedi teh poskusov, in pojasnil: »To pomeni, da ne bo več pogajanj. To je vse * Vendar Zorin ni naravnost povedal, ali bo SZ zapustila samo delo tristranskega pododbora o Jedrskih poskusih. O podrobnostih ultimata vojaških poveljnikov v Argentiini se Je zvedelo, da so predložili predsedniku vlade Guidu vrsto dekretov, ki določajo predvsem da se razveljavijo volitve od t«. mar-ca, pokrajine kjer so bili izvoljeni novi guverner,ti, naj se postavilo pod neposredno oblast vlade, in zaostrijo naj se ukrepi proti peronistom, kjer 50 zmagali. Policija pa Je medtem aretirala številne komuniste — o-krog 156 ljudi. Med njimi sta tudi gvatemalski pisatelj Minguel Angel Asturias in novinar Juan Mora y Araujo. Aretirali so tudi več voditeljev univerzitetne zveze in socialistične stranke. Znamenje nadaljnje etape v razvoju sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo bo vsekakor u-radni obisk podpredsednika Jugoslovanske vlade Aleksandra RankovRa v Italiji, ki je bil včeraj napovedan v Beogradu, kamor pride — prav tako na uraden tbisk — ttaliianski minister za zunanjo trgovino, socialdemokratski poslanec Luigi Preti. Veliko pozornost svetovnega tiska vzbuja že več dni Gromikov obisk v Beogradu, kjer sta ga sprejela predsedmtk republike Tito ter podpredsednik Edvard Kardelj. Z velikim zanimanjem se pričakuje današnje uradno poročilo o razgovorih. Promet v luki Koper v I. tromesečju 1962 V prvih treh mesecih tega leta je znašal čezmorski promet blagu v luki Koper 73.084 ton, in to 13.287 ton v izvozu, 52.122 ton v uvozu, 1701 tono v tranzitu in 5970 ton v domačem obalnem prometu. Pri zadnjem je bilo največ takega blaga, ki je prispelo iz drugih luk v Koper (5683 ton) in ga je komaj 291 ton odšlo v obratni smeri. Celotni promet je bil za 16 odst. večji v primerjavi z istim razdobjem lani. Vendar ta odstotek ne izraža dinamike razvoja luškega prometa. Ce hočemo spoznati to dinamiko, moramo pogledati, kakšna je bila struktura prometa po vrstah blaga v primerjavi z lanskim letom. (v tonah) Vrsta blaga I. tromesečje 1961 1962 Premog 885 1.040 Nekovine (sol) 14.350 — Izdelki metalurgije 265 2.146 Les 6.261 6.775 Gr. mat., cement 6.634 4.360 Žito 408 — Razno 33.907 58.764 Skupaj 62.705 73.034 Na letošnje povečanje prome- ta je torej i vplival predvsem ve- lik porast kosovnega blaga, ki je zajet predvsem v rubriki • razno, in v izdelkih metalurgije. Sortiment tega, tako imenovanega generalnega tovora, se je letos povečal z mnogimi vrstami blaga, ki ga lani še ni bilo v prometu luke. Osnovno značilnost prometa generalnega tovora pa dajejo luki še vedno živila, med katerimi je najbolj pomembno južno sadje. Promet tega blaga (limone, pomaranče, gra-pe-fruit, banane) ni toliko pomemben zaradi njegove količine, temveč predvsem zaradi vedno popolnejše specializacije luke v tej smeri. Pred kratkim je začela poslovati zorilnica, iz katere so šle na domači trg za sedaj samo banane. S tem so bili podani temelji sodobnejše trgovine s tem in podobnim blagom. Dozorevanje je dalo odlične rezultate ter je bilo mogoče oddati na trg pravilno dozorelo blago, to je z barvo in okusom ki jih imajo banane na drugih trgih. Sistem zorenja v posebni atmosferi omogoča pravilnejšo distribucijo, po dnevnih potrebah trga in z najboljšo kakovostjo za potrošnika. Za umetna zorenja prihajajo v poštev tudi druge vrste sadja in zelenjave, uvoznega kakor tudi domačega. Zorilnica, ki je obenem tudi razkuievalnica in po potrebi tudi naprava za konservacijo blaga. je značilna za prizadevanje luke Koper, da svoj promet s predelavo in obdelavo blaga. Naše luke so bile do sedaj samo pretovorna mesta, kjer se je blago po potrebi tudi skladiščilo, ni pa bila dovolj izkoriščena naravna ugodnost, ki jo imajo luke, da na tem mestu, kjer se blago pretovarja z ladje na kopenska prevozna sredstva, opravljajo tudi prvo predelavo blaga. Možnost take predelave blaga v luki ne koristi domačemu trgu, ker ni treba več prekinjati transporta do potrošnih središč in s tem nalagati novih transportnih in prekladalnih stroškov, ampak pritegne tudi nov promet v luko. Pražarnica in pakirnica kave, Id že delujeta v luki, sta tudi obliki prizadevanja v gornjem smislu. Ce primerjamo lansko in letošnjo količine generalnega tovora, lesa in mnoiinskih tovorov v luki Koper, dobimo sliko, ki nam najbolje dokazuje sedanjo smer njenega razvoja. (v tonah) 1961 1962 Generalni tovor 34.172 60.910 Les 6-261 6.773 Množični tovor 21.932 5.401 per trenutno še pretežno uvozna luka, se zaledna trgovina in industrija končnih izdelkov če-dalj polu poslužujeta njenih storitev za izvoz blaga v čezmorske dežele. Povečanje izvoza od. lanskih 7047 ton na letošnjih 13.287 ton je znak tega napredka. Samo pri izvozu lesa ne vidimo bistvenega napredovanja, ker je v glavnem posledica prometnih razmer. Lani je vplival na večji delež množičnih lovorov uvoz soli. Ker te dejavnosti letos ni bilo, pomeni letošnjih 773.000 ton skoraj čisto dejavnost luškega podjetja v Kopru v posredovanju mednarodne trgovine med našo državo in čezmorskimi deželami ter delno tudi že v tranzitu blaga za Avstrijo. Lokalni promet za potrebe obalnih mest znaša s 5974 tonami komaj 8 odst. vsega luškega prometa in je sestavljen v glavnem iz premoga za industrijo v Izoli in iz gradbenega materiala. Nadaljnja značilnost letošnjega razvoja luke je v tem, da se je uvoz skozi njo povečal nasproti prvim trem mesecem lanskega leta za 88 odst., izvoz za 11 odst. in da se je lokalni blagovni promet po morju zmanjšal za 30 odst. Med izvozom je še velika razlika v tonaši, ker je med njima sorazmerje 1:4. Vse luke na Severnem Jadranu, domače in tuje, imajo to negativno značilnost. Čeprav je Ko- Koprska luka je do sedaj intenzivno razvijala svoje obalne in skladiščne zmogljivosti in tudi ustvarila prve obrate za obdelavo blaga. Napredovala bo vse dotlej, dokler ne bodo njene komunikacije z zaledjem postale ozko grlo njenega razvoja. Kakšno tonažo bb lahko dosegla v sedanjih prometnih razmerah, je težko predvideti, ker je to odvisno od vrste blaga, ki ga bo luka pritegnila s kakovostjo in raznovrstnostjo storitev. Vendar je gotovo, da luka ne bo mogla prevzemati brez železniške zveze z zaledjem osnovnih industrijskih surovin, ki ne prenašajo, kot razsuto blago z nizko specifično vrednostjo, stroškov kamionskega transporta, še manj pa stroškov še enkratnega prekladanja na železniški postaji Hrpelje-Kozina. Promet generalnega tovora, ki pri dobri organizaciji prenaša te stroške, je količinsko omejen. Tako je bilo vkrcanih in izkrcanih lani v vseh lukah severnovzhodnega Jadrana (Reka, Koper, Trst) okoli 2,5 milijona ton generalnega tovora. Vse luke, ki se potegujejo za ta tovor, modernizirajo svoje obale in iščejo čimvečjo zaslombo v domačem zaledju, nove zveze v srednjeevropskih in še posebej v čezmorskih deželah, ob obalah Sredozemlja, skozi Suez in Gibraltar. V tem tekmovanju je poleg kakovosti in vrste storitev odločilna cena teh storitev, transportni stroški pa so njen bistveni element. Po letošnjem planu bo znašal promet generalnega tovora v luki Koper že okoli 220.000 ton. Ni dvoma, da se bo prihodnja leta ta razvoj še nadaljeval, vendar ne tako normalno, kot če bi bila operativna obala neposredno povezana z železnico in bi tako luka v celoti izpolnjevala Tehniki v Cape Canaveralu dokončujejo zadnje priprave pri satelitu »Ranger-IVn, k! ga bodo izstrelili v ponedeljek. Naloga tega satelita bo, da obkroži Luno in jo fotcgrafira z obeh plati VELIK PROMET TURISTOV PRED PRAZNIKI knjige v* gledališče «*** BOČEN, 20. — Cez Brenner in druge prelaze prihajajo v velikem številu tuji turisti, ki nameravajo prebiti praznike v Italiji. Obmejne formalnosti se opravljajo pospešeno. Prihajajo največ turisti iz Zahodne Nemčije, katerim po številu slede Avstrijci, Švicarji, Nizozemci in drugi. Največ jih je namenjenih h gornjeitalskim jezerom ali na jadransko obaU). Precej pa jih odhaja tudi na smučišča, saj snega letos še sedaj ne primanjkuje. Vreme še vedno ni sigurno. Glavne ceste so prevozne brez verig. Ligurska obala je že skoraj popolnoma zasedena po tujih in domačih turistih. Na mejnem pre-hodu Ponte San Luigi prihajajo zlasti Francozi, pa Angleži in Spanci. Mnogi imajo za cilj Milan, kjer nameravajo obiskati velesejem. Temperatura se na Rivieri drži okrog 16 stopinj. Promet vedno bolj narašča. Pričakujejo pa še posebnih vlakov iz Piemonta in Lombardije. Tugul-lio, Rapallo in drugi obrežni kraji so že zasedeni. Neaplju se zelo pozna porast števila turistov v teh dneh. Hoteli so skoraj vsi zasedeni. Lokali so polni Skandinavcev, Nemcev, Francozov, Angležev ter skupin iz Lombardije, Piemonta in dragih pokrajin Italije. Računajo, da je v Neaplju in pokrajini 30.000 llltimilffMllltllllllllillllllinitimiimiMimilHIIIinlllMMIIMMIIIItllHIMIIIimillMIMMIIIIMIIIIIIHIIIIlIftlHIMIIttlHIIIItltlltlHIIIMIIIIinillHIttllllllMIItlllltlHIIIItllllll TO POT JE VEST IZ ZDA Titov pride v Združene države Važnost srečanja z Glennom Golob se je vgnezdil v raketi «Polaris» WASHINGTON, 20. — Sovjetski kozmonavt Herman Titov bo konec tega meseca odpotoval v VVashington, kjer se bo udeležil mednarodne konference za vse-mirje. Konferenca bo trajala od 30. aprila do 9. maja. Vest, da bo Titov prišel v Združene države, je potrdil glasnik državne akademije znanosti, ki je povedal, da je sama sovjetska vlada imenovala Titova za člana sovjetske delegacije. Titov je že zahteval vizum od ameriških o-blasti. Titov, ki je 6. avgusta lani 17-krat potoval Okoli Zemlje, je prvi sovjetski kozmonavt, ki bo stopil na bz"emlje ZDA. Zdi se, da se bo verjetno sestal z ameriškim kozmonavtom Glennom, ki bo tudi sodeloval na konferenei. svojo prometno vlogo. STRAŠNA NESREČA DVEH OTROK Zgorela sta poltovorniku Oče, potujoči pevec, je utegnil rešiti najntlajšega sina LA SPEZIA, 20. — Sinoči se je zgodila v vasici Limone strahovita nesreča, pri kateri sta izgubila življenje dva otroka, ki sta spala v nekem lahkem poltovorniku. Nenadoma so zublji zajeli vozilo in oba otroka sta živa zgorela. Nesrečna dečka, Franco in Antonio Arpino, stara šest oziroma tri leta, sta bila sinova nekega potujočega pevca, ki se je pred časom utaboril v omenjenem kraju. Pietro Arpino, star 47 let iz nekega kraja v bližini Frosino-na, se revno preživlja s tem, da potuje iz kraja v kraj in igra na harmoniko, medtem ko otroci pobirajo miloščino. Prebudil se je in zagledal, da avtomobil gori. Njegova prva misel je bila, pograbiti sinčka Tonina, ki je spal poleg njega, in odnesti ga na varno izven tunela. Ko se je v teku vrnil k avtomobilu, ni mogel več pomagati ostalima dvema otrokoma, Kako je nastal požar, še ni pojasnjeno, tembolj ker je sedaj Arpino izjavil, da ni prišgal nikake vžigalice in da ni vrgel na tla ogorka cigarete. Arpina so izpustili in jutri pojde v Livorno, da obišče ženo Car-melo, ki se nahaja v bolnišnici. Kako je prišlo do nesreče, se pravzaprav ne ve. Gotovo je, da je Arpino pozno zvečer stopil v poltovornik, kjer sta spala otroka. Prižgal je vžigalico, da bi si posvetil, toda nenadoma je prišlo do pravcate eksplozije. V notranjosti poltovornika je bila nam-reč jeklenka, ki je bila povezana z majhnim gorilnikom. Zakaj je plin uhajal iz jeklenke, ni znano. Morda zato, ker je Arpino nekaj ur prej prižgal gorilnik, pristavil lonček z vodo ter je ta ugasila plamen, ko je zavrela. Morda pa tudi zato, ker ni bila jeklenka dobro zaprta. Takoj po eksploziji je Arpino skočil na tla ter rešil iz kabine najmlajšega sina Rosaria. Dečkoma pa, ki sta bila v avtomobilu, ni mogel več pomagati, ker so zublji popolnoma zajeli vozilo in vse, kar je bilo v njem. Skušal je sicer, da bi ju rešil, toda pri tem se je opekel po rokah in po obrazu. Arpinova žena se nahaja sedaj v bolnišnici, kjer pričakuje četrtega otroka. Arpina pa stražijo v bolnišnici karabinjerji, ker potek tragedije ni povsem jasen. Moški je namreč podal nekaj nasprotujočih si izjav. Pozno popoldne je bil Pietro Arpino odpuščen iz bolnišnice in odpeljali so ga na policijo na zaslišanje. Tu je bistveno spreme-nil prvotno verzijo, ki jo je podal takoj po nesreči, ter je dejal, da se je nahajal ob volanu vozila, kjer je spal, ko je nenadoma začutil duh po zažganem. Domnevajo, da bo generalni tajnik OZN od interim U Tant povabil sovjetskega astronavta Titova, da obišče OZN in da se sestane s člani odbora za vesolje med svojim bližnjim obiskom v ZDA. To vabilo bi sledilo vabilu, ki ga je U Tant poslal Glennu in šestim ameriškim astronavtom pretekli mesec. Sovjetski kozmonavt, so povedali v državnem tajništvu, je napravil prošnjo za vstopni vizum v ZDA za čas od 30. aprila do 7. maja. Verjetno bo večino njegovega bivanja v ZDA zavzelo delo na omenjeni konferenci, katere se bo udeležil kot član sovjetske delegacije. V ameriških znanstvenih krogih pripisujejo velik pomen bližnjemu obisku Titova ter sestanku z Glennom, ker sta to — poleg Gagarina — edina dva človeka, ki sta poletela okoli Zemlje. Domnevajo, da bo Glenn vprašal, če je Titov videl, kakor on, svetleče se drobce, ki se jim je tako čudil ob vsakem vzhodu sonca. Glenn se je pokazal 20. februarja zelo skeptičen glede na pojasnilo tega fenomena, kakor so ga podali znanstveniki Cape Canaverala. Po tem pojasnilu naj bi drobci bili majhni delci loščila, ki se je odluščilo od kabine in potem krožilo v orbiti, ki je bila blizu orbite samega satelita. Titov se bo pa verjetno zanimal, ali je tudi Glenn občutil nekako slabost, podobno morski bolezni, ko je bil nekaj časa iz atmosfera, kot se je dogodilo njemu lani 5. avgusta. Znano je, da je Glenn izjavil, da je Imel neki neopredeljiv Kobčutek v želodcu«. Ker je ameriški kozmonavt napravil samo tri kroge okrog Zemlje, Titov pa mnogo več, se ameriški znanstveniki vprašujejo, če ne bi mogoče Glennov «občutek» lahko čez nekaj časa postal neke vrste morska bolezen. Končno bo znanstveno sodelova- nje med obema državama, ZDA in SZ, za miroljubno osvojitev vesolja na prvem mestu bodočih razgovorov. Medtem se je zvedelo, da se je Virgil Grisson, drugi ameriški kozmonavt, prijavil kot kandidat za prvo potovanje z ameriško vsemirsko raketo na Luno. V teh dneh, ko se toliko govori o razorožitvi, o prepovedi jedrskih poskusov itd., je povzročila v VVashingtonu veliko senzacijo vest, da se je neki golob, ki je, kot je znano, simbol miru, ugnezdil v raketi «Polaris», ki stoji pred poslopjem Smithso-novega inštituta za umetnost in industrijo. Skoraj bi prežagala ročno bombo CUNEO, 20. — V neki vasici blizu Monbasiglia sta 45-letni Car-lo Micotti in njegov sin Andreu odšla v gozd, kjer sta hotela podreti veliko drevo. Pri žaganju pa je žaga nenadoma zadela ob neki kovinski predmet. Ker sta sumila, da gre za eksploziv, sta poklicala karabinjerje. Ko so odprli skrivališče, so našli zaviti v platno dve puški, kakih 10 ročnih granat ter več drugega eksplozivnega materiala. Pri žaganju sta Micottijeva skoraj prežagala na pol ročno granato. Smola v obrti NOCERA INFERIORE, 20. — Neznani tatovi so včeraj ponoči vdrli v cerkev Sv. Mateja apostola, kjer so nasilno odprli puščice ter so se polastili nekaj zlatih predmetov, ki so krasili neki kip. imeli pa so smolo, ker niso opazili, da je bilo pod kipom skrivališče a približno enim kilogramom zlatih predmetov. BELJAK, 20. — V ginekološkem oddelku bolnišnice v Beljaku je 24-1 •t|n« Alojzija Černut rodila če-tvorčke, 'tri dečke in deklico. Otroci se nahajajo v inkubatorju. Vendar pa sta deklica in en deček kmalu umrla. gostov; menijo pa, da se bo število dvignilo na 50.000. glubka ^ blihubbtvo ZANIMIVI PODATKI V PUBLIKACIJI UNESCO Ulbricht odpotoval na počitnice v ČSSR BERLIN, 20. — Sovjetski poslanik Pervuhin je poročal danes namestniku vzhodnonemškega ministrskega predsednika o dosedanjih sovjetsko - ameriških razgovorih o Berlinu. Predsednik vzhodnonemške vlade Walter Ulbricht je prve dni aprila odpotoval na počitnice v CSSR. Zato ga nadomešča Willy Stoph. Aretiran Čombcjev osebni svetovalec ELISABETHVILLE, 20. — Poveljstvo OZN je sporočilo, da so aretirali ameriškega polkovnika Huberta Juliana, ki je bil Com-bejev osebni svetovalec v Katan-gi. Aretirali so ga, ko je izstopil iz letala, ki je prišlo iz Evrope. V Elisabethvillu trdijo, da je imel Julian s seboj večjo količino o-rožja. Drugi pa pravijo, da je imel Julian s seboj osemnajst milijonov dolarjev. OAS je hotela ugrabiti Delmasovega sina PARIZ, 20. — OAS je imela v načrtu ugrabitev sina predsednika francoske narodne skupščine Chabana Delmasa, zato da bi tega prisilila, naj opusti svojo kampanjo za odobritev evianskih sporazumov na referendumu 8. aprila. To je povedal neki aretirani fašist v Parizu. Aretirali so ga. ko je ukradel avtomobil, ki naj bi mu služil za ugrabitev Chaba-novega sina. Dalje je aretirani priznal, da je bil v stiku z nekim častnikom SHAPE (glavni štab NATO), da si preskrbi plastik in orožje za OAS. Baje je tudi izjavil, da je 27. marca povezal nekega ameriškega častnika, ki je simpatiziral z OAS, s človekom po imenu Carrere, katerega so kmalu zatem aretirali. Spet rasna nestrpnost AUGUSTA (ZDA), 20. — V Au-gusti je spet prišlo do rasnih nemirov. Sinoči so se spoprijeli mladi črnci in belci. Neki bel mladenič, star 16 let, je bil ubit s streli iz revolverja, a neki njegov tovariš je bil hudo ranjen. Policija je javila, da so ponoči aretirali več belih mladeničev, ki so se oboroženi vozili po mestu in sicer po črni četrti. Zupan je zagrozil, da bo uvedel policijsko uro, če se bodo nemiri nadaljevali. Prof. Desio pri Ayubu Kanu RAWALPINDI, 20. — Prof. Ar-dito Desio, ki je vodil alpinistično odpravo na «K-2», je danes obiskal predsednika Pakistana Ayu-ba Kana, kateremu je izročil fotografijo vrha in kopijo publikacij, ki jih je o vzponu napisal. Prof. Desio se nahaja v Pakistanu na študijskem potovanju. Samo dva od petih otrok imata šolski pouk V kino najbolj zahajajo v Uong-Ko"H" PARIZ, 20. — UNESCO je izdala v zbirki »Dejstva in številke• publikacijo s podatki o vzgoji, informacijah in kulturi v 220 državah in ozemljih. Iz te publikacije izhaja med drugim, da samo dva od petih o-trok v starosti za šolo tudi prejemata šolski pouk. Zdruiene države imajo v svojih višjih vzgojnih zavodih največje število u-čencev (3.500.000) in so v tern pred SZ (2.500.000). Pomanjkanje učiteljev je mednarodni problem. V nekaterih deželah je po en sam učitelj za sto učencev. Angleži, Švedi, Luksemburžani in Finci so po tem redu naj-vnetejši bralci časopisov. V Angliji se natisne po en izvod časopisa na vsaka dva prebivalca. Število dnevnikov, ki se na vsem svetu tiskajo, doseže 8000 ( 2100 v Evropi, 2300 v Severni Ameriki, 1900 v Aziji in S00 v SZ). Število radijskih a-paratov na svetu je 355 milijonov, to se pravi po en aparat na vsakih deset oseb. Televizija je bila ob koncu l. 1960 v 59 državah in ozemljih. Osem drugih držav je imelo eksperimentalne proprame, medtem ko so štiri države uživale ugodnost oddaj sosednih držav. Razen tega je 30 držav pripravljalo postavitev televizije. Število televizijskih aparatov na svetu je sedaj 99 milijonov; od teh se 59 milijonov aparatov nahaja v Severni Ameriki. Kraj, kjer prebivalci v največjem številu obiskujejo kino, je Hong Kong (22-krat na leto), nato pa Libanon. Cangalovlč v aColonua Zagrebška filharmonija v Benetkah BEOGRAD, 20. — Prvak beograjske Opere in stalni gost več evropskih gledališč Miroslav Can-galovič je odpotoval danes na prvo gostovanje v Latinsko Ameriko. Cangalovič bo t> znanem gledališču «Colon» v Buenos Airesu imel deset predstav, zatem pa bo gostoval na koncertih, ki jih organizira društvo za popularizacijo glasbe Mozarta. Skupno s Cangalovičem je odpotovala v Buenos Aires tudi prvakinja zagrebške Opere Marjana Radev. Člani Zagreške filharmonije z dirigentom dr. Milanom Horvatom so odpotovali danes v Benetke, kjer bodo na internacionalnem festivalu moderne glasbe dali dva koncerta iz del sodobnih domačih in inozemskih komponistov. Beograjski madrigalisti boOo nastopili v Arezzu BEOGRAD, 20. — Žirija kul-turno-prosvetnega sveta Jugoslavije je sklenila, da bo na deseti jubilejni natečaj polifonske glasbe v Arezzu poslala zbor beograjskih madrigalistov. Na dosedanjih natečajih v Arezzu je bi- WASH/HNOTON, 20. — Barbaro Powers, ženo pilota Francisca Po-wersa, ki so ga z letalom U-2 zbili v SZ, so danes nezavestno pripeljali v bolnišnico, ker je vzela preveliko količino uspavalnega sredstva. Sedaj je izven nevarnosti. FIRENCE, 20. — Te dni so pismonoše v Firencah že izročili naslovljencem okrog dva milijona razglednic in drugih voščil. Računajo pa, da bo še enkrat toliko te pošte prišlo danes in jutri. Š Filmska igralka Eike Sommer, ki Je prišla v francosko prestolnico zaradi filma eCaprice bourgeoisa, Je prikazala novo pričesko |||IIIMI(l*l(**lll">*^lllllll|||||||||||||||||||H||||||||||f|||||||||||||||||||||||||||f||||||||||||||||||||mii||M|H||||||||||||||||||iiMlMllimil|MM|i|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l Zločin nad očetom in otrokom Avtomobil za Luno LONDON, 20. — Močni policijski oddelki zasledujejo v pokrajini Weymouth nekega neznanega moškega, ki je včeraj napadel 5-letno dekletce, ki je spala v svoji postelji. Divje jo je pretepel, tako da je Janet Couch po nekaj urah umrla. Truplo očeta Janet Couch so našli danes popoldne na železniški progi v bližini Weymoutha. Kratko sporočilo policije ne navaja podrobnosti ter se omejuje na informacijo, da so Raymonda Coucha iskali v zvezi z umorom njegove hčerke. Podrobnosti o dvojnem kr- vavem dogodku, ki so ga v začetku imeli za seksualni zločin, se bodo zvedele med preiskavo. 17 let v zaporu po nedolžnem? NEW YORK, 20. — Leta 1945 je neko ameriško porotno sodišče obsodilo 45-letnega Benedetta Romea na dosmrtno ječo, ker so ga obtožili, da je pri streljanju v nekem baru ubil neko žensko. Pred dnevi je višje sodišče v New Yorku razveljavilo razsodbo, ker se je zvedelo, da je glavna priča pričala na podlagi tajnega sporazuma, ki ga je sklenila z javnim tožilcem. Menda je priča privolila na pričevanje pod pogojem, da sodna oblast ukine kazenski postopek proti njegovi ženi. Po 17 letih se je Romeovemu branilcu posrečilo zbrati dokaze o tem tajnem sporazumu. Romea sicer niso še izpustili na svobodo, menijo pa da se bo nov proces končal za njega u-godneje. lo nagrajenih pet jugosloV"" | zborov. V Titogradu festival »Bratstvo in enotnost TITOGRAD, 20. — V bo začel v Titogradu VI. mladinski festival «Br°ts « enotnost«. Za začetek bo prti razstavo del mladine j republiških glavnih mest. ,jjj| nji festivali so imeti ^ športni značaj, letošilje P,/J(j ve pa bodo prikazale Pr,al),J kulturno • umetniško del mladine in njene uspehe n področju. Japonska sopranistk* bo nastopila v P'5' PIŠA, 20. — V gledališču^! di» v Piši bo 28. aprila japonska sopranistka t Dosch, ki je žena nekega ^ • škega narednika, zaposlen ameriški vojaški bolni.''" . Calambronu. Mlada Jap01 i.<« študirala petje na J°P0 #(r pod vodstvom italijanske« pr. telja Gaetana ComelUl8' jt svojem debutu v /talij* ponska sopranistka zapel" pesmi japonskih klasičnih jev ter arije iz Aide, ,jji Lescaut ter Giannija Sc'" V Padovi je umrl znameniti geolog PADOVA, 20. — Danes V mrl 90-letni prof. Giofff'^ iV Piaz, geolog mednarodneP jjf t, yci.gf U' i, papeški akademik 1 ši profesor geologije n®_ jji«1'' z i v Padovi. Bil je član J nih mednarodnih znan5 misij in bil je tudi član - mije Dei Lincei ter štitutov. Med njegovimi , M __ j.ii i o tki pomembnimi deli je ||!| karta Benečij, ki jo je 1‘pj naročila vodna uprava. A predsednik italijanskega ^ škega društva ter je * odlikovanj. Čudni popadki ameriških umetni« ^ RIM, 20. Nekakšne ške umetnice dobivajo ** n0/ čudne popadke. Začno (|l< in zmečejo skozi okno ' ^ to in ono, potem pa sac Jjpt žiti, da bodo še same • \t skozi okno. Tako je nare fir di 24-letna pevka Harf**" / gen včeraj zvečer. Prišli ničarji Rdečega križa <” policajev, ki so vdrli v ^ sobo in jo odpeljali na ^ f psihiatrično kliniko, kjef pridržali na opazovanju- BB je odšla Buona so izpustili FIRENCE, 20. — D8"V' 19.36 se je z vlakom 0 L i1 Brigitte Bardot, ki se A 1 kaj dni mudila v Fir*8 Sieni zaradi snemanju f‘y ,«1 čitek vojščaka». Odpel)0' v Pariz. ,u »j Medtem so pa izpi*s“ f menica Buona, «pesnika•• |i)* v sobo P jg f je uspelo priti v sovu - e, ji je hotel deklamirati s ^ / srni. Igralka je vložila P1' t mu tožbo, dva dni V°z.. jz1', jo je umaknila. Sodnik I j odločbo, da proti Bnonn ba več postopka, BB Pa^ |l« sojena na plačilo snu—; j„ škov. Buona so izpusti*' ^fj* bo moral s svobode zal) samo zaradi nadlegovanl" Takoj po izpustitvi je potoval v svojo rodno Čerina bo morala Pot c(/ PARIZ, 20. — Ludmil* danes ne bo mogla letu Salvadorja Dalija .... An ra V* „ jarta in zdi se, da za v'' gi1, sploh ne bo mogla *' ?ti Po onesveščenju v torek ^ na premieri tega bale'8, tereni je že nastopila v k ah. so ji zdravniki uka2 jjltf, ši noči tek. Se danes bo j\č kliniko, da se pozdravi P ^ f ni in živčni izčrpano«*1' je prizadela in ki jo ie h t1 čilo neprestano delo njih dveh letih. ^ Dali bo napravil spofe iz 4» biciklov PARIZ, 20. — Danoš"J\j{ ris-Jour» piše, da bo K Dali odšel iz Pariza z"\ njem Častne legije. j uje, da je to zvedel od Daliia. Pravi sicer, da ^ f še ni uradna, vendar P8 ; kot poluradna. Medte*** {i Dali s Cocteaujem °b'^J• 11» je dalo ves svoj Pr 8.: **i S MEDNARODNA BORBA ZA ANGLEŠKEGA POTROŠNIKA Med velike petrolejske družbe se bo vrinila tudi ENI Mattei ima vse pogoje, da se uveljavi tudi na Angleškem Ji e W°°c( (na ievi) je računala na letošnjega «Oscarja», pa odnesla Sopliia Loren, ki ga sicer zasluži, toda nič manj . ga ni zaslužila Natalie Wood Na Angleškem se je lansko leto začela razvijati med petrolejskimi družbami živahna konkurenca, ki je flegmatični Angleži niso bili vajeni. Zadnja se je na angleškem trgu pojavila kot žilava tekmovalka italijanska državna petrolejska družba ENI (Ente Nazionaie I-drocarburi). Inž. Enrico Mattei, ki vodi ta državni holding, se je pripravljal za nastop na Angleškem zelo na tiho, da bi mu velike družbe Zahoda ne zmešale štren. Enijeva namera je postala očitna samo v trenutku, ko je bila lansko leto vložena prošnja za vpis v seznam gospodarskih organizacij na Angleškem na ime Agency for General Import of Petroleum Itd (AGIP). Kakor je znano, je AGIP (Azienda Generale Italiana Petroli) nekakšna filiala ENI. AGIP, odnosno novoustanovljena družba, naj bi pričela s prodajo tekočega goriva na Angleškem že letos. Predsednik angleške družbe A GIP je neki Charles Forte, Italijan po rodu in osebni prijatelj predsednika ENI Matteija. Forte živi že več let na Angleškem in je v prvih povojnih letih postal pomembna osebnost na področju gostinstva. Morda izvirajo odtod govorice, da je inž. Mattei baje nameraval stopiti na angleška tla kot hotelir ali industrijec v gradbeništvu ali kaj podobnega. V preteklem novembru je Forte nekemu novinarju priznal, da se pogaja za nakup 70 parcel po Angleškem, in sicer večji del v okolici Londona in Manchestra. Na teh parcelah naj bi Forte postavil bencinske črpalke in morda tudi vrsto motelov. Ob isti priložnosti je Forte tudi izjavil, da ne bo napadel drugih petrolejskih družb z nizkimi cenami. Napadel bo na drugih dveh frontah: na fronti boljše kakovosti proizvodov in pa na fronti boljših u-slug pri črpalkah. Približno enako izjavo sta dali tudi obe banki, ki bosta finansirali nakup zemljišč in gradnjo potrebnih objektov, S. G. Warburg in Hambros, obe iz Londona. Vsako leto potrošijo na Angleškem 8,25 milijona ton samega bencina. Potrošnja se še vedno veča in sicer v povprečnem razmerju 8 odstotkov na """"■nuni,i,,,,,,,im,...............llllllll■lllllllll■l■lllllll■llllll■■■■ll■■l■■l■■ll■lllll■llll■llllll■ll■l■■lllllll■lllllllllll■■lll■llll■lll•lllll■ll■•■■lll■ll■llll■l■lllll■•■'■"l■""■ll'l»"l"l"'l"""”,l"l""'r VELIKAN ZA ODKRIVANJE MIKROKOZMOSA Petindvajset tisoč ton jekla magnet «fazotrona» v SZ Čemu bo služila ta ogromna naprava - Bistvo in naloga - Ogromna brzina, ki se približuje svetlobni brzini Ze nekaj aprila »ti, j 5e vedno pogosteje, go-‘V Prehajamo v čudovito H, " dobo. Ni pa redek člo-J' tti5iypoSo.steje strokovnjak,, p,, ■ da smo, dejansko, že J* t(»* "domski dobi. In gle-,!i» t6| Psm ti ljudje že nu-! * v«to dokazov, začen-ravstvom, ki se že po- '%l ^"mistike, do atomskih Pi' . razsvetljujejo mo-:'Stl.CePrav gre pri slednjih' na ljubo moda smo na enem Notoji^Pevska konferenca za doi-ev Posebno zaradi tega h "h h ,,ba„„n še vedno za poizkusne V*\ Resnici NrJr,žnati i1, leJ1 2*res že v atomski do-,,°'i tien a . je to področje naj-1% ‘'"livno področje vse člo-e'avnosti. Vsakomur je ,Si s*. ka.i pri tem mislimo, Jj. zatika. Z druge strani «• Sii°' **a se štirim atom-Pačiani skušajo na ta ali Vs'1 Pridružiti vedno nove, .°da 'e le zaradi »varnosti«, il strahotno področ- i, *e j . *h vodikove bombe Ijtiistj?-16 vrnimo na tisti del > {!„**• M dejansko priprav-b '*oliuestvu lepšo bodočnost., ;x0r 130 diov®11 znai Uporabiti in izkori- 0. So- je °vietsko zvezo je znano, u Y, \ * >• i*j ‘t '5 t >’~' tery-v tr*h d~e: -17:30. °ddaia-7:‘’;-b0,nn^ev1?°:0 •lc*in>.:-^vAn^ 1M0 V”* <*?-*“ A; H°ledar; 7.30 Glasba za >.Vla; Kitarist Amdres Se-• vSaif Predavanje; 12.30 J^OKar nalrnv 1 A AH Cn.r«rt. konočna poslanica; 20.15 Bocche- Aktualnosti doma im v svetu; rinijeva Simfonija št. 4; 21.00 ,/v T" 'r~J".........” Simfonični koncert. II. program ____ 9.00 Jutranje vesti; 10.00 jifa W,0'40 Tržaški zbor «Ja- programu Vivaldi; JLOO Skladbe 19.10 Iz Verdijevega »Plesa v maskah«; 18.45 Naši popotniki na tujem; . 19.05 Kar po domače; 20.00 Za konec tedna; 23.05 Želimo ‘vam prijetno zabavo. Ital. televizija 17.30 Program za najmlajše; Sfrerus nNkg ■ .2; 17.45' Alighieri: Bo- -----..»i-mu a-*. AW,,«lnn.tl doma m v IfA t-f.^edija; 18.15 Umet-pnJ'll?cvnost in prireditve; bo* Sin G'loria Davy im Go-«al?gers; 19.00 Pomenek s ©Mo,' ami= 19.20 Schubert: Covuha' i^Vattet; 20.00 Športna ir>3 ~ “0.4o Tržaški zbor «Ja- programu cn>0d**l,u«»: 21.00 «Juda» — za godala; t."!)« Predsednik« — in «Koncert št: 1»; 13.40 Sklodbe ---------, ------ . -. , No0*: 21.30 Haendel' «Me,ssia»' W. A. Mozarta; 14.40 Beethoven; 18.3Q Dnevnik; 18.50 Nabožna od-VS R 22.40 Glasba za godatae 15.40 Schubertove skladbe; 16.00 daja; 19.25 Oddaja za delavce; Ire vuasDa za gouame prQ m ofa jtirih; 17 00 Respi- 20.00 Papeževa velikonočna po- ghijeve skladbe; 17.30 Radijska slanica; 20.20 Šport; 20.30 Dnev-clj.je IrSt igra- 1815 Komorna glasba; 18.35 nik; 21.00 Film «Dve sestri«; Jrhto /retja stran- 14 20 «S Al- Pas,ion; ' 19.30 Skladbe Cesara 22.25 La bibbia di Monreale; 22.25 M soij"6’Liguori),-’ 14 35 Bene- Francka; 20.20 Rossinijev »Moj- Dnevnik. U> 15.30 Nabožne pesmi. Sli , Koper j|n, RL^n1"11!8 glasba; 7.00 Pre-lo nA1® Glasba za dobro V pn'0() Glasba po željah; Od.,.; »Pevke im ritmi; 14.30 IjJjiltj t Zak>avne glasbe: 15.30 I«-00 ‘zhra,i s‘f ;; III. program DnuGI KANAL 10.30 Radio in TV za šport; 17.00 Vivaldijevi koncerti; 18.00 21.10 Koreografski misterij; 22.30 Gibanje za združitev Evrope; Dnevnik' 22.50 Srečanje z Ugom 1°™ m.„ ni" Cerlettijem; 23.35 Nabožna oddaja. 18.30 Na programu Goossens in Willyams; 19.30 Haendelov Koncert za čembalo in godala; 20.00 „ - „ 1Hm 17nral, sl(, . Vsakovečerni koncert; 21.30 Or- aS,^8odJka' IHidmevi; 16 45 kester berlinskega radia; 23.15 ;»Nje ^ci Bertoncelj; 17.00 Filozofija. 1»,v.Ri notami; 17.40 Jaz- SloVeitlia Nk 18.00 Prenos RL; JIOVCIUJU Jug. televizija RTV Beograd 18.00 Glasba, verzi in balet; RTV Zagreb 19.00 TV pošta; RTV Zagreb 19.15 Pa-»u.vu » miK" ,,,j, norama — oddaja o umetnosti; l3>s Radoslav Graič; 19.30 5.00 Dobro jutri!; 6.30—6.35 Na- J RT 20 00 TV dnevnik; RTV Za- Rren 22'18 Plesna glasba; potki za turiste; 8.05 V rnladin- greb 20.20 TV biro št. 17; RTV ki n°s RL. ski glasbeni redakciji; 8.35 Majh- Beograd 20.35 Na tajnem kama- ( 'OcionnU: ... n ni ansambli; 8.55 Radijska šola; lu; Italija 21.05 Zabavno-glasbe- v na>ni program 925 JZ starih oper; 10.15 Od tod na oddaja; RTV Ljubljana 22.15 na ital morjih; in od ondod; 11.00 Iz ljudskih Poštna kočija — film; RTV Beo-^ ^'»‘bus; ii.OO Koncert ko- izvorov; 11.15 Angleščina; 11.30 grad 22.15 Vremeplov — reporta-»fkestra; 12.00 Pianist Sestanek orkestrov; 12.Q5 Dobri ža; JRT 22.45 TV dnevnik. skušali prikazati v preprostih besedah, kajti znanstvena razlaga je mnogo preveč zapletena in nestrokovnjaku kaj malo dojemljiva, toda nekaj podatkov o novem sovjetskem sinhrotro-nu, ki so mu nadeli ime «fa-zotron«, nam bodo pokazali, kako velika more biti ta naprava. V novem sovjetskega sin-hrotronu je magnet sestavljen iz 120 blokov, katerih vsak tehta na d?§$t(pe ton in je dolg nad 10 metrov. Od enega magnetnega jedra do drugega je poldrugi meter presledka. Da bi izdelali ta ogromen magnetni kompleks, so porabili 25.000 ton posebnega jekla, ki so ga izdelali na poseben način in pri posebnih temperaturah, ki so o-stale tajne. Sovjetska akademija znanosti je sklenila izdelati tolikšno napravo zato, da bi mogla z njo pridobiti zadostno energijo za »brskanje« v celi vrsti zanimivih pojavov, ki jih moremo «o-pazovati« le, če razpolagamo z izrednimi energijami. Posebej še bo novi sinhrotron služil za proučevanje jedrskih delcev in za odkrivanja in raziskovanja ustreznih protidelcev. Te raziskave bodo omogočile ali vsaj pomagale razčiščevanju mnogih zapletenih in še ne odkritih problemov glede na strukturo in izvor tako imenovanega kozmo-sa. Vsa naša doba, za katero smemo upravičeno reči, da je doba odkritij, novih spoznanj in epohalnih novosti na fizikalnem področju, je vezana na nadaljnje odkrivanje in spoznavanje delcev tako imenovanega mi-krokozmosa, na njihovo medsebojno delovanje ter tudi na spreminjanje teh delcev, kajti iz teh drobcenih delcev, iz mi-krokozmosa je sestavljen tudi makrokozmos — vesolje. Prav gotovo je, da se v tako kratkem prikazuje ne da povedati in orisati pomembnost te panoge znanosti, še manj pa takšne naprave, kakršna je «fa-zotron«, kajti še sami strokovnjaki se v mnogih primerih »komaj lovijo«, toda navedli smo nekaj konkretnih podatkov, o-menili smo 25.000 ton posebnega jekla, iz katerega je izdelan en sam magnetni kompleks pri sovjetskem novem sinhrotronu-velikanu, ki so mu nadeli ime »fazotron«. 2e sam ta podatek nam pove, kolikšna so sredstva, ki jih potrebuje sodobni znanstvenik, da bi mogel prodreti v tako majhen delček snovi, ki mu pravimo protron, ki pa še vedno ni edini osnovni element kozmosa. D. B. leto. Veliko količino goriva prodajajo Črpalke naslednjih petih zahodnih družb: Royal Dutch- Sheil, British Petroleum, ESSO, Texaco in Mobil. Manjše količine goriva je z letom 1948 začela prodajati tudi družba Pe-trofina, medtem ko se za pristop na angleški trg zanima še več drugih družb. Angleški trg je namreč s tega vidika najvažnejše tržišče za Severno A-meriko. Toda pristop je zelo otežkočen zaradi budnosti velikih družb, ki sistematično branijo svoje »revirje«. Francoski koncern Compagnie Francaise de Petrole je lansko leto poskusila svojo srečo. Za pristop na angleški trg je osnovala novo družbo. Total Oil Products (G.B.) Ltd, ki razpolaga danes s približno 100 črpalkami. Pred nekaj meseci je ameriška družba Murphy Corporation izjavila, da namerava prodajati svoj bencin »Muco« tudi na Angleškem in na Švedskem in je v ta namen kupila dve parceli ter postavila dve bencinski črpalki. Velika družba Gulf, ki že prodaja svoje proizvode na angleškem trgu, je pred kratkim sklenila, da bo začela prodajati tudi bencin. Družba Tidewater, ki prodaja po vsem svetu znano motorno olje Veedol, misli tudi sama začeti s prodajo bencina. S tem bi avtomatično prišla tudi na angleški trg, kjer ima že dobro trgovinsko mrežo. Tudi Ultramar naj bi se po zadnjih vesteh pripravljala za trgovsko invazijo angleškega trga. Bencin, ki ga bo ENI prodajala Angležem, se bo uvažal sprva kot končni proizvod. Forte je novembra lani izjavil, da ne bo šlo za bencin iz sovjetskega petroleja, toda kakor na-glašajo branilci zahodnih družb, to bo v resnici neizbežno. Sovjetska zveza je namreč naj- važnejši dobavitelj ENI, z Mat-teijem se je SZ obvezala, da mu bo dobavila v petih letih, to je od 1960 do 1965, 12 milijonov ton surovega petroleja. Za Kubo je sedaj v resnici ENI najvažnejši kupec in uvoznik sovjetskega petroleja. Družba AGIP (GB) namerava pozneje zgraditi na Angleškem svojo lastno čistilnico. To pomeni, da namerava prodajati Angležem poleg bencina tudi druge čistilniške proizvode. Toda zelo malo je verjetno, da bi angleška vlada pristala na ta načrt, če ne bo ENI odnosno inž. Mattei mogel dokazati, da ne rafinira sovjetskega petroleja. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da bo inž. Mattei tudi topot uspel, in sicer najbrž tako, da bo zagotovil novi rafineriji dovolj surovega petroleja iz Perzijskega zaliva. Petrolej naj bi začela dobavljati italijan-sko-iranska družba SIRIP, ki sta jo ustanovili ENI za Italijo in NIOC za Iran. Za sedaj je proizvodnja, ki jo kontrolira ta mešana italijansko-perzijska družba, še premajhna saj je znašala lani samo 300.000 ton petroleja. Toda s primernim pospeškom se lahko proizvodnja do leta 1963 dvigne že na okoli 2 milijona ton surovega petroleja. ENI bi lahko uvažala na Angleško petrolej tudi iz Egipta. Italijanski holding poseduje namreč 50 odst. glavnice egiptovske družbe ČOPE, ki bo leta 1963 nadzorovala že okoli 5,5 milijona ton surove petrolejske proizvodnje. Sicer pa ima inž. Mattei še več drugih možnosti, saj se je ENI dejansko razširil že na številna področja. Zato je toliko bolj verjetno, da bo v tekmi z velikimi zahodnimi petrolejskimi magnati za angleški trg vendarle še enkrat odnesel zmago. MORILEC KARLA LIEBKNECHTA SE HVALI Nekaterih Nemcev to ne moti * ' Članek kapetana Pabsta v zvezi s smrtjo obeh revolucionarnih junakov - Kdo je gospod von Eckardt V vzhodnem delu Berlina živi v globoki starosti Sophie Lieb-knecht, vdova po velikem nem škem revolucionarju Karlu Lieb-knechtu, ki je bil skupno z Rozo Luxemburg na zverinski način umorjen 15. januarja 1915. leta. Liebknechtova vdova je pred kratkim pooblastila berlinskega odvetnika Friedricha Kaula, da začne sodni postopek proti vrsti zapadnonemških časopisov, a še posebej proti Felixu von Eckardtu, znanemu načelniku Adenauerje-vega urada za informacije, kateri v javnosti tolmači zahodno-nemško vladno politiko. Kakšen je bil povod, da je do tega prišlo? V Švici živi bivši nemški kapetan Waldemar Pabst. pobudnik in organizator umora Karla Liebknechta in Roze Lu-xemburg, ki je takisto organiziral tudi znani «Kappov puč». Ta je v zahodnonemškem glasilu skrajne militaristične desnice «Deutschen Stucjenten Anzeiger«. ki izhaja v Muenchenu, objavil članek, v katerem na nenavadno ciničen način opisuje sam umor in ga opravičuje. Ta članek je bil zatem ponatisnjen v vrsti za-hodnonemških časopisov, toda najbolj značilno je, da je bil dne 8. februarja objavljen tudi v «Bulletinu», uradnem organu bonnske vlade, k; zanjo odgovarja von Eckardt. Revolucionarno gibanje nemškega delavskega razreda ima svoje korenine v daljni preteklosti. V njegovi zgodovini pa nedvomno sodi med najbolj značilne datume dan. ko je 1. 1914 v Reischtagu Karl Liebknecht edini glasoval proti vojnim kreditom. Leta 1916 pa je na Potsdamskem trgu pozval delavce, naj obrnejo svoje orožje proti lastnim militaristom in buržoaziji. Ob tej priliki so mu odvzeli poslansko imuniteto, nakar so ga do konca vojne pridržali v zaporu. Skupno s Klaro Zetkin in Rozo Luxemburg je ustanovil «Zvezo Spartakovcev«. Karl Liebknecht in Roza Lu-xemburg sta zadnja leta prve svetovne vojne in neposredno po njej odigrala v okviru nemškega in tudi mednarodnega revolucionarnega gibanja nenavadno važno zgodovinsko vlogo. Leta 1918, dne 9. novembra, se je cesar Viljem odpovedal prestolu in pobegnil v Nizozemsko. Socialdemokrat Scl)eideman^i je v Reichstagu proglasii republiko, Kari Liebknecht, k; je tedaj prišel iz zapora1, $2 ' svobodno go- catistično republiko«. Oblast je prevzelo 6 ljudskih komisarjev, socialdemokratov in neodvisnih. Liebknecht pa je, da bi sodeloval v vladi, postavil svoje pogoje. Socialdemokrat Ebert, k; je bil izvoljen za načelnika' sveta komisarjev, pa je vtem stopil v stik z generali, da bi z njihovo pomočjo začel borbo proti »Spar takovcem«. Pojavili so se prvi letaki, ki so zahtevali Liebknech- tovo smrt. Dne 6. decembra 1918 je svet komisarjev, pod Eberto-vim vodstvom, odločil, da se bo 15. januarja 1919 sestala ustavo-dajna skupščina. Spartakovci so v Berlinu priredili ogTomne demonstracije. V svojem časopisu «Die rote Fahne« so objavili pro-gram za borbo, ki ga je izdelala Roza Luxemburg, dne 29. decembra pa se je začel kongres za u-stanovitev Komunistične partije. V centralni komite sta bila izbrana tudi Karl Liebknecht in Roza Luxemburg. Kmalu zatemo so se začele še burnejše demonstracije, proglašena je bila splošna stavka, katere namen je bil prevzem oblasti. Spartakovci so zasedli u-redništva časopisov in nekatere ključne položaje. Toda socialdemokrat Noske se je, skupno s svojim vojnim ministrom, odločil, da vstajo — zakaj revolucionarno gibanje je že zavzelo tak obseg — s silo zaduši. Po vsej Nemčiji je prišlo do krvavih spopadov. Glavno vlogo pri dušitvi vstaje nemškega delavstva so i-meli častniki reakcionarnega dobroveljskega korpusa. V Berlinu se je med temi častniki posebno Vodlikoval neki kapetan Pabst, ki je poveljeval konjeniški gardi, s štabnim poveljstvom v hotelu «Eden». Karl Liebknecht in Roza Lu-xemburg sta bila zajeta v stanovanju nekega njunega prijatelja v Berlinu. Odpeljana sta bila, po nalogu kapetana Pabsta, v hotel «Eden». On ju je zaslišal in po njegovem nalogu so ju zatem, pod noč, nekam odpeljali ter ju ubil*. Danes, po triinštiridesetih letih, pa zločinec Pabst na skrajno ciničen način priznava, da je gnusni umor izvršil on. Hkrati izjavlja, da je to bila «potrebna likvidacija glavnih hujskačev proletariata«. kakor tudi — in v tem je zares višek vsake podlosti — «da je ta likvidacija utemeljena tudi s teološkega in moralnega vidika.# Toda, nihče se ne bo čudil staremu okorelemu zločincu Pabstu, če skuša pred svojo smrtjo oprati ta zločin z moralnimi in celo teološkimi argumenti. Presenečenje pa zbuja, da so malone vsi zahodnonemški časopisi smatrali za potrebno, da zločinčeve izjave na vrat na nos objavijo. In še večje presenečenje, da jih je objavil in s tem nekako izrazil svojo solidarnost s Pabstom sam bonnski uradnt »Bulletin«. Seveda, se več ne bomo čudili, ko izvemo, da je gospod von Eckardt, ki poleg drugega, kot načelnik bonn-skega urada zg informacije, odgovarja tudi za omenjeno uradno glasilo, da je, torej, ta gospod bil nekoč sila znan ter upoštevan nacistični novinar, pa tudi priznan pisec scenarijev za antisemitske filme. Proces proti von Eckardtu In ostalim se bo vršil v Zahodni Nemčiji, seveda, če bo državni tožilec tožbo sploh hotel spreje*!. Na sovjetskih progah Je vedno več motornih in električnih lokomotiv, ki zamenjujejo parno vleko. Na sliki Dieslova lokomotiva za daljše proge IIIIIIIIIIIIIIIM|llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllll*llllllllllllllllllllMlll,lllllll,ll'l,,*"l"'l*l'lll"ll"l'*l',"'l**'lll"'*l""'llll"'l'l'll'll**Ul**"l"'l'l"'l**"""ll*lll"l*'ll"""'l'll'l",l"l*** ŽIVINOZDRA VNIK SVETUJE IN POJASNJUJE Pregovor «Pri gobcu krava molze» ne drži v celoti Higiena in način molže ■ Večkratna molža in njen vpliv na količino ■ Različnost tolšče v mleku Vsak umen kmetovalec si želi, da bi mu krava dala čim več mleka. To pa ni odvisno le od prehrane in čistoče v hlevu, ampak tudi v veliki meri od načina molže. Pravzaprav je količina namolženega mleka odvisna 'tudi od ravnanja z vimenom tik pred molžo. Da bodo naši kmetovalci namolzli res dosti mleka, naj se ravnajo po sledečih navodilih: Pred pričetkom molže naj se vime vsakokrat opere z mlačno tako očiščeno vime na lahko vodo. Ko bo to izvršeno, naj se pregnete oziroma masira s čistimi rokami. Marsikdo ne ve, da mleko prihaja v vime iz krvi, ki kroži po vimenu. Mlečne žleze, ki so v tkivu vimena, pa pretvarjajo v mleko določene sestavine kfvi. Cim bolj bo vime prekrvljeno, tem več mleka bomo namolzli. Večji dotok krvi v vime pa bomo dosegli ravno z masiranjem vimena. Poleg večjega dotoka krvi v vime bomo z masiranjem dražili tudi živčne ko-nčine na seskih, kar po-sebno vpliva na žlezo hipofizo, ki je v glavi skupaj z možgani. Ta bo zaradi tega izločala v kri večje količine prolaotina, od ka' terega je odvisno delovanje mlečnih žlez v vimenu. Hipofiza prične izločati hormon prolaetin ob telitvi. Cim več prolaetina je v krvi, tem bolj bodo delovale mlečne žleze. Poleg prolaetina hipofiza izloča tudi oksitocin, ki povzroča krčenje maternice v času poroda. Od delovanja hipofize je odvisna tudi rast vsake živali in tudi človeka. Ce na pr. neki živali hipofiza nepravilno deluje v dobi razvoja, se ji kosti ne bodo razvile tako, kot bi se ji morale in žival bo ostala majhna, oziroma zaostala v razvoju. Marsikatera oseba, ki se u-kvarja z molžo krav, včasih potoži, da ji ta krava ni dala vsega mleka. Res je, včasih krava mleko tudi zadrži. Da se pa to zgodi, mora biti neki vzrok. Večkrat nam krava ne da vsega mleka zaradi večkratne prekinitve molže, včasih tudi zaradi razdraženosti, ker jo molzejo v prostorih, ki ji niso domači ali pa v prisotnosti tujih oseb. Prav zaradi tega pazimo, da bomo kravo molzli vedno v istem prostoru in da bo krava med molžo imela mir. Kravo pomolzimo do konca. Nepopolno molzenje povzroča zaostajanje mleka v vimenu, kar je lahko vzrok tudi obolenja vi-I mena. Poleg tega pa je zadnje mleko še najbolj bogato na maščobi. Da je to res, nam priča trditev znanstvenika Buengerja, ki je v ta namen dal v ločene posode mleko namolzeno v različnem času ene same molže, o čemer nam priča naslednja razpredelnica: čas mleko Odstotek molže namolženo maščobe v kg v mleku 1. minuta 1.79 0,65 2. minuta 1,92 2,00 * 3. minuta 2.25 2,75 4. minuta 1,1? 4,80 5. minuta 0,87 7,35 Znanstvenik Platz pa je ugo- iiiiiiiiiiiiMiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiii vost drugih. Bod.te bolj strpni. Nadzorujte zdravje, STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne menjajte vaših načrtov OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaše interese boste znali braniti z dobrimi argumenti. Odlično razumevanje s prijatelji. Zdravje dobro. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Trenutno si ne nalagajte novih nalog. Skupna rešitev perečega vprašanja z drago osebo. Zdravje nespremenjeno. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pomagajte prijateljem pri njihovem delu. Njihov uspeh je lahko tudi vaš. Zadoščenje za ljubitelje umetnosti. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Lepa prilika za rešitev nekega praktičnega vprašanja. Ne odločajte brez premisleka Zdravje trdno. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V spopadu z nevarnimi nasprotniki ne oklevajte, ukrepajte odločno. Prijeten večer v družni. Zdravje invrstno. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Poslovni načrti, ki so v teku, se bodo razvijali brez težav. Vaša želja po svobodi povzroča trpljenje osebi, ki vas ljubi. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10. ) V kolikor si želite v poslu .večjih sprememb, se vam danes nudi prilika, da to dosežete. Zadovoljstvo v družini. ŠKORPIJON (Od 24 10 do 22. 11. ) V poslu važna odločitev Pazite, da ne dregnete v občutlji- v zadnjem trenutku. Srečne ure z drago osebo. Ne kadite preveč. KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Ne prepuščajte poslov slučajnosti, borite se za vaše načrte. Premagajte notranji nemir. Nervoznost. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Izredno ugoden dan za razumnike, trgovce in vse, ki imajo namen potovati. Upoštevajte iskren nasvet. RIBI (od 20. 2. do 20 .3.) Finančno zelo ugoden dan. Branite odločno in pogumno vašo srečo. Zdravje zelo dobro. tovil, da je pri določeni kravi takoj upadel odstotek maščobe pri namolzenem mleku, ko jo je pričel molsti neki fantič. To pa zato, ker je ni nikdar popolnoma pomolzel, kar je bilo vzrok, da je najbolj mastno mleko zaostajalo v vimenu. Na količino namolženega mle- ka vpliva tudi število vsakdanjih molž. Večkrat bomo kvavo molzli, več mleka bomo dnevno namolzli. Običajno krave molzemo dvakrat dnevno. Ce bomo take krave pričeli molsti trikrat dnevno, bomo namolzli vsak dan za 20 odst. mleka več, če štirikrat pa za 33 odst. mleka več dnevno. Večkratna molža se bo izplačala le pri tistih kravah, ki nam dajejo pri dvakratni molži vsaj 18 do 20 litrov mleka dnevno. Kljub temu pa štirikratno molžo odsvetujemo, ker bi se krave na ta način kmalu izčrpale in bi podlegle jetiki ali kaki drugi nevarni bolezni. Da bomo dobivali od naših krav res dobro mleko, pa naj bodo v primeru dvakratne molže 12-urni presledki med prvo in drugo molžo. Odstotki suhih snovi in pa maščobo niso v mleku pri vsaki molži enaki. Da je to res, se lahko prepričamo, če pogledamo priobčeno razpredelnico: maščobe v odst. suhe snovi v odst. Jutranja molža 3.57 9.09 Popoldanska molža 5,09 9.36 Večerna molža 4,26 9.38 Torej, če kravo molzemo trikrat dnevno, je mleko popoldanske molže najbolj bogato na maščobah, ono večerno pa na suhih snoveh. Ugotovljeno je tudi bilo, da s križno molžo dobimo povprečno najbolj mastno mleko, kakor pa če bi hkrati molzli dva seska na isti strani. Nemški znanstvenik Blau je leta 1959 tudi ugotovil, da nam krava pripusti prej mleko, če ji vime pred molžo operemo s toplo vodo, kakor pa če bi ji vime samo obrisali s suho krpo. V primeru, da krave ne pomolzemo do konca, bo mleko naslednja dva dni imelo večji odst. maščobe, nasprotno pa manjši odst. laktoze. Beljakovin in suhih snovi pa bo vedno enaka količina. V času, ko polagoma opuščamo molžo pri kravi, se ji mleko zelo spremeni. V začetku opuščanja se pojavijo v mleku velike količine levkocitov ali belih krvničk, vendar okus in sestavina mleka ostaneta v bistvu nespremenjena. Pozneje pa se mleko znatno spremeni. Laktoze v takem mleku skoro ni, pač pa se poveča količina klora. Poleg tega tako mleko zadobi drugačno barvo in spremeni tudi okus. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da bi mleko krav, katere opuščamo, ne smeli uporabljati v prehrambene namene. V zvezi z gornjim omenimo še, da vsakokratna molža ne sme trajati več kot šest minut. Vsako podaljševanje povzroča namreč zmanjšanje količine namulžene-ga mleka, Dr. D. a Vreme včeraj: najvišja temperatura 20, najnižja 11.3, ob 18. url 17.8, zračni tlak 1018.4 raste, vlage 75 odst., veter 5 km jugozahodnik, nebo 2/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 11 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 21. »Prlla Simeon j, Sonce vzide ob 5.11 in zaton® 18.58. Dolžina dneva 13.47. Wj „ vzide ob 20.26 in zatone o«' Jutri, NEDELJA, 22. apr»J Velika noč ki SESTANEK TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA 0DR0RA KD Vlada pripravlja deželni statut ki ne bo upošteval koristi Trsta? Prof. De Castro opozarja na potrebo organizirane akcije vseh sil, da bo statut dežele ustreza1 interesom našega mesta Včeraj se je sestal tržaški pokrajinski odbor Krščanske demokracije in razpravljal predvsem o ustanovitvi avtonomne dežele. Tajnik Belci je poročal o potovanju v Rim skupno s tajnikom iz Gorice in Vidma, kjer so se razgovarjali o ustanovitvi avtonomne dežele s podpredsednikom vlade Piccioni-jem, z notranjim ministrom Tavianijem in z vsedržavnim tajnikom Krščanske demokracije Morom. Na včerajšnjem sestanku je pokrajinski odbor KD skjenil še bolj razviti stike v o-kviru stranke in z drugimi strankami za čim boljšo rešitev tega vprašanja. Sicer pa podrobnosti o tej --------------— . čim boljši rešitvi nismo mogli Bl»u pnpr»v«ajc. V tej zvez. izvedeti. Vsi člani o= so s^ ^bodo glasno sprejeli predloge tajniš- nem' svetu najmanj 38 od 80 de-tva za obravnavo tega vpraša- želnih poslancev. knbcije°ITrž^škem1S^orovrrin ^^i.^oMbe^n^nis^lt^idbor*^ nesoglasij glede obravnave se ukvarja z ustanovitvijo avto-vprašanja o deželni avtonomi- nomne dežele s posebnim statu-ji. Poleg tega SO tudi Sklenili, tom Furlanija - Julijska krajina, da bodo priredili v okviru deže- ki ga sestavljajo podpredsednik le, sporazumno Z odbori Kr- vlade Piccioni in ministra I.a ščanske demokracije v Gorici Malta in Preti, ter da i* *5rš ®n- in Vidmu rnznp sestanke zbo- ska demokracija baje pooblastila m Vidmu, razne sestanke, zdo- danjega predsednika «Ente Ma- rovanja in predavanja o avto- „„—,anima za sestavo rovanja in predavanja nomni deželi, na katere bodo povabili tudi vidne in kvalificirane predstavnike osrednjega vodstva KD. Kot smo že poročali, je Krščanska demokracija pristala na obravnavo vprašanja deželne avtonomije skupno s socialdemokrati, republikanci in socialisti. Prvi tak sestanek je bil v ponedeljek v Gorici. Pričakuje se, da bo prišlo še do drugih podobnih sestankov. Zanimivo poročilo o deželni avtonomiji je imel v okviru Rota-ry kluba v Trstu prot. Diego De Castro, ki se že mnogo let ukvarja s tržaškim vprašanjem. Se posebno se prof. De Castro ukvarja z vprašanjem ustanovitve avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina, saj je o tem napisal ce-sebno knjigo. Na tem sestan- lo pose ku je prof. De Castro dejal, je izvedel v Rimu, da je vlada resno sklenila ustanoviti takšno avtonomno deželo, ki ne bo ustrezala koristim Trsta. V tej zvezi je poudaril, da je danes jalova vsaka polemika proti ustanovitvi avtonomne dežele, ampak da se morajo vsi organizirano zanimati in posredovati, da bo statut dežele ustrezal koristim našega mesta. Prof. De Castro je dobesedno dejal: -Avtonomna dežela bo u-stanovljena in jo bodo ustanovili, ne da bi tako imenovani emand-maji labko zavlekli njeno ustanovitev v sedanji zakonodajni dobi parlamenta«. Ponovno je dejal, da se ustanavlja dežela na slabih osnovah, zlasti na slabih o-»novah za koristi Trsta. Zato je treba pohiteti s posredovanji in nasveti, da se popravi to, kar v remma« naj se zanima za sestavo statuta naše dežele. Kot torej vidimo, je danes vprašanje avtonomne dežele glavni predmet razprave vseh političnih strank, ustanov, in osebnosti, ki se zanimajo za to vprašanje. Toda izjave prof. De Castra niso preveč pomirljive, če jih vzamemo dobesedno; hkrati pa moramo ugotoviti, da tržaški demokristjani niso izdali nobenega uradnega poročila o včerajšnjem sestanku njihovega pokrajinskega odbora, iz katerega bi lahko kaj več izvedeli, kaj pravzaprav v Rimu pripravljajo. Obenem pa niso zanikali izjav prof. De Castra. Ce so De Castrove izjave točne, potem je res nujno, da se vse regiona-listične sile odločno postavijo, proti nameram, da bi ustanovili avtonomno deželo v škodo našega mesta, se pravi, dn bi bil Trst z ustanovitvijo dežele dejansko oškodovan. Zato je treba, da se zlasti stranke, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu, odločno zavzamejo, da bodo koristi našega mesta v okviru dežele zaščitene. Odgovornost za to imajo še posebno demokristjani, ki so tudi v deželi večinska stranka in ki imajo dejansko v rokah vlado. V stikih, ki so jih imeli tržaški, goriški in videmski predstavniki Krščanske demokracije v Rimu in zlasti s podpredsednikom vlade Piccionijem. naj bi načeloval sirarni kojnisilt^a •ustanovitev avtonomne dežele, z notranjim ministrom Tavianijem in s tajnikom KD Morom, so gotovo izvedeli, kako si vlada zamišlja sestaviti statut o avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina. Zato bi bilo še bolj nujno, da bi bili Hiiiiliiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiliiniiiiiiliiliil INTERPELACIJA POSLANCA VIDALIJA V RIMU Vlada naj odločno počisti fašistično navlako v Trstu Skrajni čas je, da se uredi položaj bivših uslužbencev ZVU Poslanec KPI Vittorio Vidali je naslovil na predsednika vlade in na notranjega ministra interpelacijo, v kateri ju vprašuje, kaj mislita storiti, da se zatre v Trstu fašistično leglo. Po več mesecih neplodnih preiskav in nerazumljive strpnosti do fašističnih razgrajačev, je sedaj odkritje atentatorjev pokazalo, da obstajajo v Trstu organizirane skupine fašističnih teroristov, ki so povezani z vsedržavnimi in mednarodnim organizacijami. Prav tako so ugotovili obstoj zalog orožja in streliva, ki so predstavljale nevarnost za vse prebivalstvo kakor tudi za antifašistične organizacije in za slovensko manjšino. lnterpelant je poudaril resnost vseh teh dogodkov, /ki so povezani s provokacijami in napadi, ki so si sledili več kot leto dni in so ostali nekaznovani. Javno mnenje pripisuje odgovornost za to stanje vladi in njenim organom. Končno poudarja, da predstavljajo ta teroristična dejanja tudi nevarnost s stališča odnosov s sosednimi državami, glede katerih je Trst še posebno zainteresiran. Poslanec Vidali je vložil tudi interpelacijo v zvezi s stališčem vlade do hude materialne in moralne škode, ki jo trpijo uslužbenci bivše ZVU, ker še niso uveljavili zanje v celoti zakona št. 1300, V interpelaciji tudi poudarja, da je nerazumljivo in nedopustno, da morajo ti uslužbenci po šestih letih čakanja nadaljevati sindikalno borbo za priznanje pravic. Zato bi morala pristojna ministrstva, ki jim pritiče naloga apliciranja omenjenega zakona, sprejeti potrebne ukrepe, da se položaj teh uslužbencev končno uredi. Ministrovo zagotovilo o delovanju radijske postaje Trst A Gorica IV bilo znatno povečano področje, kjer lahko postajo poslušajo. Minister za trgovinsko mornarico odgovarja na poslančevo vprašanje glede nakupa ladje od zasebnika in take vesti zanika. Minister pravi, da hoče imeti Finma-re samo 'kvalitetne ladje in da zato seda; proučujejo načrt gradnje 13 novih ladij. V zvezj s fašističnimi provokacijam; proti slovenskim študentom pa minister za notranje zadeve lakonično ugotavlja, da sta se zgodila samo dva taka primera in da so v obeh primerih identificirali krivce. Minister tudi pravi, da niso ugotovili nobenega primera, da bi prišlo do zmerjanj ali napadov na šolnike ali druge državljane in da je policija ukrenila potrebno, da prepreči podobne incidente. Lakonični odgovor ministra je kaj čuden, še bolj pa dejstvo, da skuša omejiti obseg teh napadov. Zlasti pa je treba obsoditi dejstvo, da v odgovoru ni niti besedice obžalovanja. Končno pa je praksa pokazala, koliko veljajo zagotovila, da je policija ukrenila potrebno, da se podobni fašistični izgredi preprečijo, saj so kmalu za tem počile bombe neofašističnih tolp. tržaški, goriški in videmski demokristjani bolj odkriti in da bi opozorili na katerokoli nevarnost, ki naj bi pretila Trstu z ustanovitvijo dežele. Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor je odobril vrsto sklepov krajevnih ustanov. Med drugimi je odobril šest sklepov tržaške občine o plačilu 5.161.440 lir za stanarine družin, ki so jih izselili iz nevarnih hiš, ter sklep o oddaji čiščenja prostorov nove občinske palače v zakup za 17 milijonov lir. PO JA V, KI PR HA Dl V A ŠIROKE SLO/C PREBIVALSTVA Nezadovoljstvo potrošnikov zaradi višanja cen blaga Družine bodo zlasti prizadete zaradi zvišanja cene kruhu Iz poročila občinskega odbornika, ki nadzira trgovino in ki smo ga včeraj na kratko objavili, je razvidno, da se je cena živil v marcu precej podražila, tudi če ne upoštevamo prave draginje, kar se zelenjave in sočivja tiče. Precej se je podražilo zlasti meso, in sicei goveje za 20 lir, piščanci za 100 lir pri kg, salama za 30 lir, vratovina za 15 lir itd. Podražili so se tudi mlečni izdelki kot na primer maslo za 20 do 25 lir, danski sir za 20 do 30 lir itd. Narasla je tudi cena olivnega olja, nato pa še semenskega. Končno se je podražil tudi fižol. Edina izjema so bila jajca, katerih cena se je precej znižala, ki pa težijo k zvišanju sedaj pred velikonočnimi prazniki. Cene zelenjave so se prvih 20 dni v mesecu v primeri s februarjem precej znižale, vendar so zad- njih deset dni zaradi poslabšanja vremena zopet narasle. Ta povišek je veljal za cikorijo, cvetačo, čebulo, koromač, solato raznih vrst, krompir itd. Kot vsako leto pa se bodo cene pred veliko nočjo zopet zvišale, kar velja zlasti za meso, prekajeno svinino, pomaranče itd. Pred kratkim pa se je zvišala tudi cena kruhu za 20 lir, čeprav gre za osnovno življenjsko potrebščino. K temu je treba dodati še zvišanje cene skodelice kave in pijač v barih. Vse to se bo močno poznalo pri skupnih mesečnih izdatkih v gospodinjstvih in je zato razumljivo, da so podražitve naletele zlasti na pritožbe gospodinj, ki ne morejo razumeti, kakšni so na primer razlogi za zvišanje cene kruha, ko se ni podražila moka; ali kave ko je cena na debelo celo močno padla. iiiHiiiiiiiiiiimiiiJJHiHiiHiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiinimmimmiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii DANES OTVORITEV MEDNARODNE CVETLIČNE RAZSTAVE Cvetje z vseh kontinentov v dišečem vrtu «Pomorske postaje» Rekordno žtevilo razstavljavcev iz 30 držav - Orhideje iz brazilskih pragozdov tulipani iz Holandske in nageljni iz Sanrema Danes dopoldne ob 11.30 bo slavnostna otvoritev IX. tržaške mednarodne cvetlične razstave v prostorih Pomorske postaje. Slavnostne otvoritve se bodo udeležili podtajnik v ministrstvu za javna dela Ceccherini in predstavniki najvišjih lokalnih oblasti. Ob 12. uri bodo razstavo odprli za občinstvo, vendar bo odprta le eno uro, potem pa jo bodo spet odprli ob 15. in zaprli ob 22. uri. Včeraj so v Pomorski postaji delali prav po udarniško. V dopoldanskih urah so prišli ravnatelji javnih vrtov iz Gorice, Gradca, Beljaka, Lugana, Ravenne, Bergama in Vicenže, katere je sprejel ravnatelj razstave Bruno Natti. Takoj po sprejemu pa se je začelo delo, saj so ravnatelji pripeljali s seboj cvetje, ki so ga začeli nemudoma razmeščati po posameznih paviljonih. Včeraj je tudi prišlo cvetje iz Švice, Izraela, s Sicilije in iz Holandske, ki je poslala lepe primerke orhidej. V zvezi z orhidejami je treba še omeniti pošiljko brazilskih orhidej, ki so prispele v četrtek zve--čep- na beneško letališče. Tu jih je osebno prevzela ga. Margueri-da Nogueira, generalni konzul Brazilije v Trstu ter poskrbela, da so prišle nedotaknjene v Trst. Poudariti je treba, da so iz Brazilije prispele orhideje med naj-lepšimi, kar jih premorejo pragozdovi Južne Amerike. Ustanova za cvetlične razstave iz Sanrema pa je poslala veliko količino nageljčkov, ki jih bodo razmestili v posebnem salonu iz ogledal, žameta in preprog, tako da bodo prišli še posebno do izraza. V ostalih prostorih razstave pa bodo urejeni vodnjaki »n vodometi, majhna jezerca, akvariji, postavljene bodo kletke z eksotičnimi ptiči, da ne govorimo o vrtičkih in gredicah ter posebnih razstavah, ki jih prav gotovo ne bo manjkalo. Poleg tega bodo obiskovalci razstave lahko videli grafično razstavo s cvetlično tematiko, 3200 risb cvetja, ki so jih napravili šolski otroci itd. Že v začetku smo omenili, da so dela za ureditev razstave v polnem teku. Včeraj so nenehno prihajali novi zaboji s cvetjem, a tudi velika drevesa in obsežno grmičevje, ki bodo spremenili prostore Pomorske postaje v ogromen, rekli bi pravljičen in dišeč vrt. Danes pa bo tudi že prva okvirna manifestacija, in sicer “Cvetlični« koncert, ki ga bo imel pianist Fabio Peressoni v gledališču Verdi. Izvajana bodo dela De-bussyja, De Fallove «Noči v španskih vrtovih« in Čajkovskega • Cvetlični valček«. Jutri, v nedeljo bo razstava od. prta neprenehoma od 9. do 22. ure, prav tako tudi v ponedeljek. Za zaključek naj še omenimo, da je vodstvu razstave uspelo uresničiti cilj, ki si ga je zastavilo: na razstavi bo dejansko prikazano cvetje z vseh kontinentov sveta in tridesetih držav. Tudi po številu razstavljavcev in številu razstavljenega cvetja bo letošnja razstava nekaj edinstvenega, saj bo menda letos prvič, da bo na cvetlični razstavi zbranega toliko cvetja. mmš < »M V »Pomorski postaji« mrzlično urejujejo cvetlične paviljone S prvim majem pa se bodo zaradi sklepa občinskega sveta zvišale tudi tarife električnega toka, kar bo zopet močno prizadelo zlasti nepremožne sloje. S tem pa najbrž še ne bo konec, kajti u-prava Acegata govori o velikih primanjkljajih in širijo se že gla sovi, da bodo zvišali tudi cene vozovnic na tramvaju, filobusih in avtobusih. Poleg tega pa so v načrtu tudi poviški vozovnic na raznih mestnih zasebnih avtomobilskih progah. Spričo tega se bo seveda gmotni položaj delovnih ljudi še bolj poslabšal, kajti draginjska doklada ne dohiteva višanja cen, poleg tega pa prihaja vedno dva meseca kasneje, ko so se potrebščine in usluge že podražile. Isto velja seveda tudi za pokojnine, tako da ne bodo imel; upokojenci od bližnjih poviškov tiste koristi, ki so si jo pričakovali, ker bo takrat že marsikaj dražje. Urnik trgovin za veliko noč in 25. april Slovensko gospodarsko združenje obvešča, da bo v smislu pre-fekturnega odloka veljal za bližnje praznike in za državni praznik sledeči urnik za trgovine: V soboto pred veliko nočjo bodo vse trgovine lahko odprte do 21. ure/ trgovine jestvin pa bodo lahko odprte popoldne eno uro prej. V nedeljo, za veliko noč bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, slaščičarne pa od 8. do 21. V ponedeljek, po veliki noči, bodo vse trgovine zaprte razen pekarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.30. V sredo, 23. aprila, bodo vse trgovine zaprte, razen pekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.30. Mesnice pa bodo odprte danes od 7. do 13. in od 15. do 19. ure. V nedeljo in ponedeljek pa bodo zaprte. V torek bodo odprte od 6. do 13. ure, v sredo pa od 6. do 11. ure. Brivnice In frizerski saloni bodo zaprti v nedeljo in ponedeljek. * Služba za mestno čistočo obvešča meščane da na veliko noč in na velikonočni ponedeljek ne bodo smetarji odnašal; semti. * Izredni komisar pokrajinske bolniške blagajne trgovcev v Trstu sporoča, da bodo v torek, 24. aprila 1962 njeni uradi v Ul. F. Filzi zaprti, in sicer na podlagi sklepa vsedržavne federacije. iitniiiiiitiiiiiMiiiuiiiiitiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiuiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM PRETRESLJIVA NESREČA S PRECEJ SREČNIM KONCEM Tramvaj povozil neprevidno žensko in jo vlekel šest metrov za seboj Da so lahko povožensko rešili izpod tramvaja, so ga morali gasilej dvigniti z žerjavom - Zdraviti se bo morala le 10 dni Poslanec Vidali je prejel odgovore prizadetih ministrov na vrsto interpelacij .Glede postaje Trst A odgovarja ministrstvo, da je družba RAI-TV zagotovila, da posebej skrbi za funkcionalnost te postaje, ki oddaja v slovenskem jeziku. Nakazila se ne bodo znižala, ker je nekatere izdatke za programe prevzela neposredno centralna direkcija za radijske programe. Poleg tega je z izgradnjo repetitorja mati Palmira D'Angelo iz Ul. Giu- Kot smo že včeraj poročali, se je na cesti pod Obeliskom zgodila predvčerajšnjim popoldne nesreča, katere žrtvi sta postali 23 let stara Liljana Rustja in njena 51-letna 1 lia 4. Liliana, ki je bila za vola-innm, je zavozila na levo stran ce- ste in treščila v velik obcestni ka-men ter ga podrla. Obe sta se po- škodoval; in se bosta morali zdi'8' viti deset dni. materialne nosledi-ce pa nam kaze naša slika. Včeraj dopoldne se je zgodila v Ul. Giulia pretresljiva prometna nesreča, ki bi lahko terjala smrtno žrtev, vendar se je končala kolikor toliko srečno. Nesreča se je zgodila nekoliko po 7. uri blizu vogala z Ul. Rossetti, kjer Je svetoivanski tramvaj povozil 33-letno cvetličarko Marijo Ščuka iz Gabrovca št. 9. Zenska je stopila s pločnika pred stavbo št. 1 in je šla čez cesto za tramvajem, ki je stal na postajališču, v smeri proti Ul. Rismondo. Verjetno se ji je mudilo in ni zapazila tramvaja proge št. 9, ki je bil namenjen na Trg Goldoni. Sprevodnik Benvenuto Ventini je skušal preprečiti nesrečo, a mu ni uspelo, ker je prepozno zapazil žensko. Tramvaj je treščil v žensko, ki je padla pod voz. Tako jo je tramvajski voz vlekel dobrih 6 metrov, dokler se ni ustavil. Potniki v tramvaju, ki so videli, kaj se je zgodilo, so se prestrašili in kriknili od groze. Vsi so se bali, da je ženska že mrtva. Sprevodnik je naglo skočil s tramvaja, priskočili pa so tudi nekateri potniki, da bi pomagali po-nesrečenki, ki je stokala pod tramvajskim vozom. Nemudoma so poklicali rešilni avto ter gasilce, sicer ne bi mogli rešiti ženske iz železnega oklepa. Gasilci so najprej z žerjavom dvignili tramvajski voz, nato pa jo osebje RK previdno spravilo žensko v rešilni avtomobil, s katerim so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na 2. kirurški oddelek. Sčtikova ia imela zares srečo. Pri vsem tem se je namreč samo pobila in ranila po glavi ter opraskala po kolenih, zaradi česar se bo morala zdraviti 10 dni. Priprave za seminar teoretske lizike Včeraj je prišel obiskat Trst podpredsednik dunajske agencije za jedrsko energijo Mr. John Hall. Zjutraj se je sestal z rektorjem tržaške univerze dr. Origonom, kasneje pa tudi z županom dr. Franzilom. Mr. Hall je izjavil, da je prišel v Trst, da bi navezal stike z univerzo im z inštitutom za fiziko. Poleg tega je hotel na kraju proučiti ponudbo italijanske vlade in tržaških krogov jedrski agenciji na Dunaju glede ustanovitve mednarodnega inštituta jedrske fizike v Trstu. Nadnje le izjavil, da bodo o tem 1 vprašanju še razpravljali na Du- naju po seminarju teoretske fizike, ki bo v Trstu julija in avgusta. Udeleženci tega seminarja bodo med drugim tudi razpravljali o tem, ali je Trst primeren za sedež takega mednarodnega inštituta. Mr. Hall si je podrobno ogledal fizični inštitut tržaške univerze ter rekel, da je napravil nanj zelo dober vtis. Prav tako si je tudi ogledal v Miramaru prostore, v katerih bo omenjeni seminar. Glavni tajnik italijanskega odbora za jedrsko energijo prof. Ippo-lito pa je sporočil z brzojavko prof. Origonu. da je odbor nakazal 4 miliione lir za priprave pri gradnji inštituta teoretske fizike v Trstu Prav tako bo tudi prispeval za kritje izdatkov za seminar. Šolski skrbnik dr. Pugliarcllo premeščen nesrečil na delu 42-letni Bruno Budina iz Ul. Orlandini 3, ki si je poškodoval prst na lev; nogi, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 20 dni. Tri tedne pa se bo morala zdraviti 22-letna Silvia Fonda iz Ul. Bell; 6, k; si je na delu v skladišču podjetja Stock v .starem pristanišču s stekleno črepinjo poreza. la desno nogo. Urnik poste uprava sporoča urnik adc Minister za javno vzgojo je te dni izdal odloke za premestitev raznih šolskih skrbnikov. Med drugimi je premeščen tudi dosedanji šolski skrbnik v Trstu dr. Emanuele Pugliarello, ki bo dobil važno funkcijo na omenjenem ministrstvu. V Trst pride za šolskega skrbnika dr. Bruno Vigneri, ki je bil do sedaj šolski skrbnik v Foggii. Odobreni načrti javnih del v Trstu Skrbništvo javnih del za Furlanijo-Julijsko krajino je odobrilo načrte za eno milijardo raznih javnih del v tržaški, gorišk; in videmski pokrajini. V Trstu bodo potrošili 50 milijonov za graditev občinskega otroškega vrtca pr Sv. Jakobu ter 80 milijonov za drugi in tretji obrok javnih del, ki se tičejo popravila ulic in cest v tržaški občini. Nezgode na delu V mehanični delavnici Šturm v Ul. Pacdnotti je včeraj popoldne 57-letni mehanik Mario Negri iz Ul. Madonnina 11 popravljal avtomobilski motor ki je bil v pogonu. Pri tem je nerodno utakml desno roko in iermen mu je poškodoval dva prsta. Z avtom delodajalca so go odpeljali v bolnišnico, kjer so g« sprejeli na ortopedski oddelek. Zdravit) se bo mora) 25 dni. V ladjedelnici Felszegy se je po- Poštna poštnih uradov za praznike: V nedeljo bodo vsi poštni uradi zaprti; v ponedeljek bodo oddelek za pisma na glavni pošti in vse mestne in okoliške poštne podružnice odprte v dopoldanskih urah, m sicer samo za pisma in brzojav, tako da bodo razdelili pošto samo enkrat. Uradi za sprejemanje denarja bodo zaprti v nedeljo in ponedeljek. Brzojavni urad na glavni pošti bo neprekinjeno odprt. Prireditve in objave Gledališča Slovensko gledališče v Trstu priredi v ponedeljek 23. aprila t.l. v Ljudskem domu v Križu ob 17. uri komedijo Dario F0 OŠ| te z avtobusi (na Cetinje, Sv. Stefan, na Marjan Pri "j* itd.) ter za. ogled viteške >Sr* ’|i reška# na Korčuli. Opozarja j se bodo izletov lahko udel* m sP S' se uuuo izieiov laiiao . ie mo oni, ki se bodo prijavni ^ J9tj0 Trstu ter v prej omenjeni« » #!t- Kino Nazlonale 16.00 »Ledena trappola di ghiaccio). TeC,n Walt Disneyev film. M Fentce 15.00 »El Cid». Tee«3 # C8 g Hesto«’ Sophia Loren, Ciharlton Ž‘ g/ Excelsior 16.00 «Zasebno (Vita privata). Brigi tt« Marcello Mastrolanni. .[(if Grattacielo 16.00 «Komisar». Sordl; rvf«j Arcobaleno 15.00 »Lotosov ‘ (,'/ (Fior di loto). TeohnicolOf' cy Kwan, James Sbigeta. 0 4 Supercinema 16.00 «Totf> Pf° # tsu» (Totd contro Maciste)' Eastmanoolor. Alabarda 15.45 »Prihajajo 1 n;t#; (Arrivano i Titani). Tec.. 1/ JactjueHne Sassard, Antone ai. Aurora 16.30 «Can can». . 6(:C bitij cristallo 16.00 »Vrni se, v ( 1« (Amore ritorna). m# Garibaldi 16.00 «Podvig yjl* Yard» (Operazione Scotlan^^ h. Capitol 16.00 »Cartouche#-lor. Olaudia Oardinale, J Belmondo. Impero 16.00 «Moja gejša» gdsha). Italia 16-00 «Jessica» ,e ^0sc,n' Angie Dicklnson, Sylva Gabriele Ferzetti. — preP' mladini. 'J a' Massimo 16.00 «Pesml ob r> sta# (Canzom a tempo a Peppino di Capri, Moderno 16.00 «SpartacUSB- K color. Kirk Douglas, Pe‘‘ce nov, Jean Simmons, Laur vier. Cene 200 in l«1 'S Astoria 16.00 »Joselito, =“*■-.m: je» (Joselito il canto to). Technicoior (I Astra 16.00 »Čudovita troJKa’ S Knifici tre). M Vittorio Veneto 15.30 »Te^uj!1 nje# (Una vita difficilc)• Sordi, Lea Massari, *fltr. ,.*>) Ideale 15.30 »Zmagoslavje y|(Fr Strogova# (II trionfo <*' Strogoff). Technicoior. (I Marconi 16.00 «Dva vodnika" ^ marcscialli). Tot6, Vittor ^ ca. Abbazia 16.00 «Vrn| se v (Torna a settembre). 1 e,'ioDri* Rock Hudson, Gina L0 Sandra Dee. i1 Odeon 16.00 «Bitke na moti taglie su,i mari). Županstvo *»«*. “M 5^ čtnskl mesnici v prodaji večja količina 500 lir kg. jagnJet KINO PROSEK-KONT# predvaja danes 21. *■ 19.30 Universal barvni MEČ DAMASKA (La spada di DamasC Igra ROCK HUDSON Ljudska prosveta k'’1'1« IS: S#«! feet '"lic,- iS«) j? S' fc S & i Sl H * ss ti v* & V"« v** kil j« is f V'c ‘ "iti t v c p. R fc le C« i'ioCc S: N D A H ,-alluS'J Pevce zbora »Jacobus “ pe veščamo, da bo prlhO! je zapustil na dragi nl0 ' brat Peter Sedlih v starosti 78 lel f Pogreb dragega pokm j z ■: danes popoldne ob 16- m' io" žalosti v Križu št. 45 n p pokopališče. I>y Žalujoča žena, sin,,r 01 bratje in sestre , sorodstvo 4 ,r Sv. Križ - Liiihltana. ^ s, 5 JjORSKl DNEVNIK — S — 21. aprila 1962 K^fivni Nisi *?Sec Meyer, zapisnikar % L°iirarnba Tavasa.ni iz Ce- -S in ti , cl lavasam 14. v_C* ' fei °°'l*Ucci). so obravnavali ne^' svojevrsten primer ,l1 v cestnega zakona in dru. Kov, ki jih je baje za-• ,t8sa„. a.Prila liUil 49-letm Li-Wri i* Vidma. I »iii ,AriJa So kara h '«1 so karabinjerji prija-Ni) „i_, sodiščit, češ da je za. S&BS3..' ?ki5|(0na^ Sre z njimi na Karabi- > v Pitajo', da je upravljal 8v‘nJenem stanju ter da je frjj fr“dira, ki je spravil Tesali, j.et* sodišče, je prišlo v Ce- rf S - •Slcer d flluJ,'6 na neki cesti prišlo J il.Nltrva 6 nezgode, kjer je bi-1 Sier?dovano neko dekle Ka-r t-_l so pohiteli na kraj ne->!Sfav,,rVedl1 preiskavp. Ko so 1,0 ! rn,^Va'1 svoje delo. ie Drivo- i $i‘ sv°ie delo, je pnvo-i 9 '/"l6jer,, Tessari. Poveljniku k a 1-sfr patrulje se je ”'„i„ H IDI1 1( WaJ patrulje se je zdelo, >j0 t l1 v°zi s preveliko hi' Hu , je dejal Tessariju. Ta NtJe,.zabrusil: «Ne reče se Sliii. '« llSta J‘sta, temveč prometna * IH takO co »nnolft gtČOtti ln. tako se je začelo. #ltv „..3e poveljnik karabi-„ fr Ta pafr’ Tessarija, da je # 1; te, i® Pa se je se bolj razbu-n. kj«Mi, jjoe, pristavil, da so mini- C? 5j,SAr° kj V Cedadu sodil ne’ ilH 't! Si 'C-, Kl Po njegovem mne-isrfr n . a dobrem glasu. j i, to so karabinjerji sku-61 tostr.1- 1 s silo Tessarija na svo- ti P°stain 8 s'*° Tessarija na svo. - hifrvtS' Ta ?a se ni dal ugna-se jim je izstrgal iz ^ v avto ter ga pognal rflbftSSP: ..... isiE*----- ŽJjžtšArm somm dvoran Uspešen priziv šoferja **8e je upiral karabinjerjem ^a, na kasen sodniku, ki je povozil žensko sodniki (predsednik prekrške: da da se je uprl &o H„J)r?Vel>ko hitrostjo. v mestni okolici. levo nogo in desno ključnico. V bolnišnici se je morala zdraviti več kot 100 dni. Milijon vreč brazilske kave izkrcanih v Trstu Tržaško pristanišče, ki že več časa sprejema v svoja skladišča kavo brazilskega «Istituto Brasilei-ro do Cafe«, ki je uradna ustanova brazilske vlade, bo v kratkem proslavilo velik dogodek, V prvih dneh prihodnjega maja bo priplula v Trst ladja «Lloyd Equador», ki bo pripeljala 10.000 vreč kave za tržaško skladišče. Dovoz brazilske kave, ki se je začel v avgustu 1960, bo tako v letošnjem maju presegel en milijon vreč kave. Pri izkrcanju milijonske vreče bo IBC priredila vrsto proslav z namenom, da poudari važnost tega karabinjerjev švignil mimo. 'i mnogo časa, ko se je CJ iv,'a, rifr.'1 nazaj. Obtožnica je ^ J,N hn,. ,Te obdolžil karabinjer- mU je UkrH: * % knjižico ter odtrgal a .suknjiču. ((Poiščite sodišče obsodilo Tessa- Prekrške, razen vinje- | fu a [fr ljf® mesece zapora ter na .jltfr Sa £‘obe. Prizivni sodniki i ” 1 Pon,?prost,ili vseh obtožb za- ; , anJkania dokazov. *** stvovale visoke osebnosti IBC iz Rio de Janeira, iz milanskega predstavništva ter predstavniki brazilskega poslaništva v Rimu. (MllimiliiiiltiiiiiiiiliHiMimiMiilliiiiiiiiiiiiiiiilMllii V sredo 25. t. m. dovoljen promet težkih tovornikov Ker imamo v nastopnem tednu kar tri praznike, in sicer 22., 23. in 25. aprila, je ministrstvo za javna dela dalo navodila prefekturam, po katerih je v sredo 25. t. m. dovoljen težak tovorni promet tudi za tovore nad 50 stotov. Dovoljenje velja za prevoz vseh vrst materiala ali blaga. ©Vr^l‘°žile.c Bpl,a™’’ jdfk^‘11U5gj'“ Rachelli, obramba P.P 1 J"w *Hiin„ • *°Pnik zasebne stran- 1 id) Vi -^llllr. .Sil ^ tdr’®* se je moral zago- J W °1 SVnik Ezio Visintini i/. l|fr daMawini 4, ki je bil ob- , tt'irffr Prve stopnje v zve fri. fr,reč° je bila že lani na liirfrii. edai Je pretor obsodil J k k° u\,na 50 000 ‘ir Klobe- na Soln*uZne odškodnine, ki lofri li-0cdo civilno sodišče in ,J >h?‘k Un Predujma. Pri tem je |/ s^i«n^ftey.a1-. da je ženska »M'v zakrivila nesrečo, in 11' V' slf ,ni 30 °dst. Sodnik je ’ ) da bo moral Vi- J! ^ frtbti at' 35-000 lir zastopni- ,[|t »j( j« 0fr, stranke, a poleg tega "J It r Vzel vozniško dovolje- r'f liifretinj1 sodniki so deloma ,#) <»'*o ni, Prvotno razsodbo. Zvi fri Ol “OS 4iitb° "lloho •h ori V razsuuuo. 4iVi ženskine v sokriv- °dst. ter v zvezi s tem ortli0? na 40 000 lir- nesreče je pri- „ I Sbh inti*kU ko i ® hotel 7 d rav-n V Alki “ je peljal Z J Siroti >. .meo od Senenega S V“«ti n Garibaldijevemu trgu, ega motorista. V bli-r ’< rfra ?la št. 40 je nenadoma 1“ 4».v,ri --- — - > JhSekfr^če 56-letna Violet-jtjTSa »A Jacobini, in sicer z Ženoi nika Proti levemu. ^ S^frjafra oparila avto. ki ji \\Š' b ifretoi* naProti, se je zmedla Tk 9 Ib b bnimrnn ttnnroi A fj” ie joj Poševno naprej. Av-badcvfael ter jo podrl na tla. S1 je ženska zlomila Janc na Vntb mik predvaja danes 21. t. m. z zače tkom ob 18. uri barvni film: (Marisol piccola Madrilena) Igrajo: ANSEMO DUARTE, MARIA MOHOV, JULIO NYUAN in RAFAELA RODRIGUEZ V Brda je dahnila pomlad. S tudi, da bodo prihodnje leto na-stiojirni včerajšnjimi 24 stopinjami I kupili 14 fazanov in jih poraz- KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes 21. t. m. ob 19.30 film: TIGER IZ ESCHNAPIIRA Igrajo: (Tigre di Eschnapur) DEBRA PAGET, WALTER REYER in SABINA BETHMANN je odprla na milijone cvetov če■ šenj, hrušk, breskev in drugega sadnega drevja. Cez kakšna dva dneva bo prebujenje narave doseglo svoj višek. Brda bodo kot nevesta pri poroki, vsa v belem in polna dišeče opojnosti. Z,e pred nekaj dnevi so vzcvetele prve češnje. eKarnjevken so pokazale svoje cvetove ie v začetku tega tedna. Zanje so najbolj primerni kraji Grdinca, Breg in Bonušče, od koder prihajajo na go-riški trg najbolj zgodnje vrste sadja. Zaradi mraza, ki je pritiskal toliko časa, bomo imeli letos kaj nenavadno letino, Lansko leto so bile prve goriške češnje na trgu že na današnji dan. Letos pa komaj cve-tejo. Potrebnih bo vsaj šest tednov, da bodo dozorele. Ce bo toplo, bo (as zorenja krajši, vendar jih v nobenem primeru ne bomo jedli pred 25. majem. Zakasnila so se tudi dela o ri-no gradili, Letos so skopali precej novih vinogradov, vendar jih še niso posadili s trtami, ki čakajo v temnih in mrzlih kleteh, da bi jih potaknili v zemljo. Danes bodo v »Dvoru«, kmetijskem poslopju baronice Tacco, odprli prenovljen postinski obrat, ki ga je vzela v najem neka Brika, ki je dolgo let vodila gostilno pri jezeru Cavazzo. Lastnica je lokal nekoliko preuredila, nad njim pa je v italijanščini in slovenščini zapisala z enako velikimi črkami napis sTraltoria — Gostilna ,Dvor'». Primer je vsekakor hvale vreden in zasluži, da bi ga posnemali tudi ostali gostilničarji. delili med posamezne lovske rezerve sorazmerno s površino in s številom članov. Sestanek zaradi razlaščanja zemlje onkraj meje Voditelji Kmečke zveze in Con-federterre so bili pred dnevi v Novi Gorici zaradi razlaščevanja zemlje, ki jo imajo italijanski državljani onkraj meje. Ob tej priliki so vprašali jugoslovanske oblasti po razlogih, zakaj se zemlja razlnšča in na kakšen način. Ker so z jugoslovanske strani predlagali, naj bi se o tem vprašanju dosegel kakšen sporazum, so voditelji Kmečke zveze sklenili poiskati primerno pot, da bi se vprašanje rešilo na zadovoljiv način. Včeraj dopoldne so se na sedežu Kmečke zveze v Ul. 24. maja št. 1 sestali številni kmetje, katerim so prikazali razloge, ki so jugoslovanske oblasti privedle do razlaščanja, in pod kakšnimi pogoji se izvaja. Cestna dela v severnem delu mesta Srnjaki v Brdih UNA PRODUZIONI V t* * ff J ih1 v a V 'A el" ROSS HUNTER JOSEPH FIELDS d, RODGERS e HAMMERSTEIN ot‘ it J \O0‘ i r ■rVV NANCY KWAN JAMES SHIGETA tulil MtOMO* 11IANITA HALL-JACK S00-BENS0N FONG e MIY0SHI UMEKI v HENRV KOSTER • sami, JOSEPH FIELDS - ROSS HUNTER - . RICHARD RODGERS • M, OSCAR HAMMERSTEIN 2 • sam., JUOirri iu.ii/.i - noo.. ,_. — /lOHUR.—« —-•C'» ■> Pred dnevi so imeli lovci kr-minske sekcije svoj občni zbor. na katerem so se pogovorili o raznih zadevah svojega lovskega področja. Med drugim so ugot-i-vili, da postajajo jerebice vedno bolj redek plen, po drugi strani pa se opaža srnjake na gozdnatem področju med Krminom, Bračunom in Plešivem. Govora je bilo tudi o tem, da bi spustili več plemenskih divjih zajcev na posamezna področja. Sestavljena je bila posebna komisija petih članov-lovcev med katerimi je tudi Deodato Sfiligoj in ki bo imela nalogo prou- Izboljševalna dela v Ul. sv. Gabrijela in v Ul. Catterini se naglo zaključujejo. V Ul. sv. Gabrijela so že pred časom posekali vse kostanje, cesto pa so na vsaki strani razširili še za kakšen poldrugi meter. Najprej so utrdili podlago, te dni pa so gramoz posuli še s katranom. Nadalje imajo v načrtu, da bodo postavili še robnike za pločnike, ob njih pa bodo zasadili tudi drevje. Tudi v Ul. Catterini dela dobro napredujejo. Skoraj v vsej dolžini so. cesto razširili in nanjo navozili gramoz, da je cestišče vodoravno. Včeraj so ga pričeli polivati s katranom ter ga posipati s peskom. in pletvi. Pri predavanjih bodo predvajali tudi poučne kratke filme. Med raznimi kraji bodo taka predavanja tudi: dne 2. maja v Steverjanu, ob 20.30 v prostorih osnovne šole; dne 3. maja na O-slavju v prostorih gostilne Bensa «Pri Pepiju« ob 20.30 ter 11. maja v Mirniku pri podružnici agrarnega konzorcija ob 20.30. Ze nekaj dni je, kar po zaselkih Dola svetijo žarnice v hišah in na dohodnih poteh ter dokazujejo, da se je elektrifikacija v tem delu doberdobske občine zaključila. Električna družba SEL VEG je namreč načrt izvedla, ker se je doberdobska občinska uprava neprestano trudila, da bi se delo, ki so ga započeli že pred enim letom in morda še prej, dokončalo, ker so prebivalci teh hiš z veliko nestrpnostjo čakali, kdaj jim bo zasvetila električna luč. Marsikdo si je že kupil radijski sprejemnik, da bo slišal novice in melodije, spet drugi pa so si želeli več svetlobe ob večernih urah, da bi lahko prebrali času-pis ali Kakšno knjigo. Dela za elektrifikacijo so v teku tudi pri Komarjih, to je pri osamljenih hišah v bližini prehoda v Jamljah, prav kmalu pa bodo pričeli napeljevati žice tudi k Sabličem, kjer bodo morali najprej zgraditi transformatorsko kabino. Ce vas pot zanese v hiše, boste vsem brali na obrazu zadovoljstvo, zakaj napredek je prodrl tudi v te kraje, mimo katerih so že pred toliko deti speljali daljnovode visoke napetosti. Vaščani pa imajo še eno željo; radi bi, da bi jim CAFO čim-prej speljal vodo v hiše. Starejše ženice, ki so navajene nositi vedra z vodo na glavah, bi v svoji skromnosti rade vsaj to še doživele, da bi jim napeljali vodo v hišo, ker si lahko predstavljajo, kakšne ugodnosti bodo imele družine, ko bo dovršeno to pomembno javno delo. V Doberdobu seja za proslavo 25. aprila V četrtek zvečer je bila v prosvetni dvorani v Doberdobu seja bivših partizanov, protifašistov in vseh, ki s simpatijami spremljajo razvoj in krepitev duha odporniškega gibanja. Sklenili so, da bo 25. aprila v Doberdobu proslava državnega praznika. Urnik trgovin za veliko noč ure, bodo vse trgovine ves dan zh p rte. FOiMEDELJEK, 23. APRILA: pekarne in mlekarne bodo odprte samo dopoldne. Mesnice bodo odprte od 6.30 do 11.. trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12., cvetličarne pa od 8. do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo ves dan zapite. Ta urnik velja za vse trgovine v goriški pokrajini. F POKRITI TRG v Gorici bo danes, v soboto, odprt do 19. ure, v nedeljo in ponedeljek pa bo ves dan zaprt. BRIVCI In FRIZERJI bodo imeli zaprto ves dan v nedeljo, 22. in v ponedeljek. 23. t. m. MESTNO KOPALIŠČE bo danes. v soboto, odprto do 20. ure, v nedeljo in ponedeljek pa bo ves dan zaprto. MESTNI AVTOBUSI ATA in medkrajevni avtobusi podjetja Ri-bj bodo vozili v nedeljo, 22. in v ponedeljek, 23. t. m. po voznem redu, ki je v veljavi za praznike. POSTNI URADI bodo v nedeljo, 22. t. m. uradovali po urniku za praznike, v ponedeljek, 23. t. m. pa bodo odprti dopoldne za pisemsko in brzojavno pošto ter bodo tudi enkrat razdeljevali pisemsko pošto. Pošla za veliko noč Zveza trgovcev sporoča, da bodo trgovine za velikonočne praznike obratovale po paslednjem urniku: DANES, 21. APRILA: vse trgovine bodo lahko odprte do 20.30. Pekarne bodo spekle in prodajale kruh tudi za naslednji dan. Isto velja tudi za mlekarne. JUTRI, 22. APRILA, razen cvetličarn, ki bodo odprte do 13. Ker bomo imeli dva zaporedna praznika dne 22. in 23. aprila je poštno ravnateljstvo odredilo, da bodo v nedeljo 22. t. m. imeli poštni uradi nedeljski urnik, v ponedeljek dopoldne pa bodo opravljali samo pisemsko in brzojavno službo z enim razdeljevanjem pošte. Včeraj popoldne pri Pevmi Požar suhljadi in grmičevja v gozdu ustanove «Tre Venezie» Ogenj je zajel okrog 6 hektarov zemljišča Kmetijska predavanja Pokrajinski agrarni konzorcij za Goriško bo ob sodelovanju pokrajinskega kmetijskega nadzomištva priredil v mesecu maju vrsto predavanj, na katerih bodo kmetij- Včeraj popoldne okrog 16. ure so poklicali goriške gasilce v Pev-mo, kjer sta se vnela suhljad in grmičevje v gozdu ustanove Tre Venezie, ki se razprostira na pobočju hriba takoj za vasjo. Gasilci so bili zaposleni z gašenjem več kot dve uri, saj so končali šele okrog 18.15, Pri gašenju so jim pomagali tudi nekateri domačini. Delo je bilo precej naporno, saj je tam polno suhljadi, ki je gorela z visokim plamenom. Požar je zajel površino okrog 60.000 kv.m, povzročeno škodo pa cenijo na okrog 20.000 lir. dili so mu prvo pomoč in ga poslali domov. Ozdravel bo v 10 dneh. Cesto Trbiž-Bcla peč prevzame pokrajina čiti razne predloge za nastopno. ski izvedenci govorili o borbi pro-lovsko sezono. Sklenjeno je bilo | ti trtnim škodljivcem, o gnojenju llllllimiltltfllltlllllllllllllllllininilMIIIIIIIMIIMIIIIMIIIMlIliiiillIlIllIlilIllllMIHIIIIIIMIIIIIIIMinillMMIIIIIMlI JUTRI DOBERDOB PROTI ROMANI Turjačane so Doberdobci odpravili tesno s 4:3 Kratka ekipa je tedaj na drugem mestu na lestvici mladinskega prvenstva V nedeljo je bila v Turjaku nogometna tekma med doberdobski-mi nogometaši in domačini. Sodil je Gandin iz Ronk, tekma pa se je zaključila s 4:3 v korist Dober-dobcev. Nogometnemu srečanju so prisostvovali številni domačini in nekateri doberdobski navijači, ki so dajali igralcem pogum in jih spodbujali k boljši igri. Doberdobska enajstorica je bila sestavljena tako: Angelo Pahor, Guido Jelen, Silvano Frandolič, Mario Peric, Franko Rebula, Gian-ni Germ, Marjan Ferletič, Bruno Dužman, Karlo Gergolet, Gugliel-mo Ferletič in Ivan Jarc. Nasprotnikovo enajstorico pa so sestavljali: Bruno Cossar, Carlo Zamarjan, Franco Cecchini, Ar-mando Trentin, Glauco Rosa, Franco Benfatto, Sergio Sulli, Ontario Calligaris, Roberto Banutti, Lucia-no Leghissa in A'do Chettaro. V prvem polčasu so bili Doberdobci v stalnem napadu. V 5. min. je Gorjan zabil prvi gol. Žogo je dobil pri vratih in jo je z lahkoto brcnil v gol. V 10. min. je Gorjan (levo krilo) zabil drugi gol. Akcijo je izvedel sam. Žogo je skoraj iz središča speljal do nasprotnikovih vrat in presenetil nasprotnike s hitrim prodiranjem. V 13. mfn. je Karlo Gergolet prestregel žogo z glavo in jo odbil v vrata. Malo pred koncem prvega polčasa pa je Dužman z dolgim strelom zadel mrežo Turriaca. Prvi polčas bi se zaključil s 4:0 v korist Doberdoba, če bi Turriaco prav v zadnji minuti ne zabil gola. V prvem polčasu so bili Doberdobci v najboljši formi. V drugem polčasu pa so nekoliko opešali. Izgubili so predvsem mnogo lepih prilik za gol. V tem času je Turriaco v 11. min. in 20. min. zadel doberdobsko mrežo. Jutri, 22. aprila se bo »Doberdob« pomeril z nogometaši iz Sta-rancana. Srečanje z Romano bo ob 10,30 na komunalnem igrišču. Doberdobski nogometaši so po zadnji zmagi nad San Cancianom na drugem mestu v lestvici nogometnega turnirja za mladince. le. Na zadnji seji občinskega sveta v Trbižu je tamkajšnji župan odv. Lindaver sporočil, da obstajajo dobri izgledi za prevzem važne turistične ceste Trbiž-Bela peč od strani pokrajine. Ta cesta je važna tudi za promet s Slovenijo, saj je tu edini prehod iz Kanalske doline v dolino Save. Tudi znano turistično cesto, ki gre čez sedlo Nevea bo prevzela pokrajina v svojo upiavo ter izvedla na njej potrebne izboljšave in popravila, da bi se na njej še bolj okrepil turistični promet. Na omenjeni seji občinskega sveta so razpravljali tudi o veliki škodi, ki jo je prizadejala kriza mednarodnega turizma krajevnemu gospodarstvu v Trbižu. Zato so izrazili svetovalci željo, naj bi pristojne oblasti poskrbele, da se najkrajšem času zopet normalizira obmejni promet s Koroško. Izlet SPD na velikonočni ponedeljek Kdor se še ni vpisal za tradicionalni izlet na velikonočni ponedeljek, ki ga letos priredi SPD v Brda, naj pohiti, ker je le še malo mest v avtobusu na razpolago. Vpisovanje na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1. Odhod avtobusa iz Podgore ob 13.15 in iz Gorice (izpred kavarne Bratuš) ob 13.30. PROSVETNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ* priredi v nedeljo, 20. maja enodnevni avtobusni IZLET na BLED in v LJUBLJANO. Vpisujejo: Bruno Stekar — Valerišče Jožef Stanič — pri Rejevih Albin Komic — Britof Franc Gravnar — Sčedno Vpisovanje se zaključi nepreklicno 30. aprila. Vožnja in skupni potni Ust z vizumom stane 2.000 lir. Pri vpisu naj vsakdo izroči osebno izkaznico, pove naj očetovo ime ter plača na račun 1 000 lir. Odhod ob 5. uri od Dvora. Odhod iz Ljubljane ob 21. uri. Odbor * Na protokolnem uradu goriške občine je od 21. aprila do ,5. maja na vpogled seznam hišnih lastnikov, ki so podvrženi obveznemu plačilu naročnine na gradbeni material, ki so ga uporabili pri popravljalnih delih. Kogar se to tiče, si sezname lahko ogleda na županstvu. Priziv na župana je mogoče napraviti v 3Q dneh po zaključku objave. CORSO. 16.30, 19.15 in 22.00: »Ba-rabba«, A. Quinn, S. Mangano in V. Gassman. Italijanski barv-n; film v cinemascopu. VERDI. 16.30: «Macist na dvoru velikega kana«, G. Scott in Jo-ko Tani. Barvni film v cinema-scopu. VITTOR1A. 17.00: «Apaši na zasedi«, A. Murphy in P. Duryea. Ameriški barvni film. CENTRALE. 17.15: »Macistov triumf«, K. Morris in C. Caro. Barvni film v cinemascopu. DEZUHNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UD1NE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj. višjo temperaturo 24 stopinj ob 16. uri, najnižjo 6,8 stopinje ob 5.50. Povprečne dnevne vlage je bilo I 60 odst. timmuiiiiiiHiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiimiimiiuiiiiitiiiiifiimiiiiiiiiiiittiMiiiiiiHiiiitimiitiiimiiiiiiiittiiii GORIŠKI NOGOMET Juventina igra s Casarso ki je prvak na lestvici Naraščajniki Juventine igrajo doma v Slandrežu, Sovodenjci pa bodo počivali Nezgoda kmeta iz Štandreža Okrog 13. ure včeraj so pripeljali v bolnišnico 58-letnega Bogomira Nanuta iz Štandreža, Ul. Natisone 3. Zdravniki so ugotovili, da si je mož zlomil levo nogo in da ima tudi druge poškodbe, zaradi katerih so ga pridržali na zdravljenju za 30 dni. Nanut je povedal, da se je ponesrečil, ko je šel s kmečkim vozom na polje. Dve nezgodi na delu Sinoči okrog 18. ure so sprejeli v goriško bolnišnico 21-letnega Gu-glielma de Paganija iz Zagraja, ki se je ponesrečil na delu. Zdravniki so ugotovili, da si je fant verjetno zlomil levo ključnico Ob 18,43 pa je prišel po pomoč v bolnišnico 41-letni Egidio Sussi iz Gorice, Ul. Lungo 47. Zdravniki so ugotovili, da se je ranil pri delu na zapestju leve roke, Nu- Standreška Juventina, ki je preteklo nedeljo igrala doma in kljub temu prepustila obe točki gostom iz Mortegliana, bo imela jutri še težjo nalogo. Nastopiti bo morala namreč v Casarsi, proti domači ekipi, ki je prva na lestvici svoje kategorije. Igralci se bodo odpeljali v Casarso z avtobusom in naj se v ta namen zberejo na trgu ali v baru pri Milanu do 13. ure vsi tisti, ki so nastopili v tekmi preteklo nedeljo. Skupaj z igralci bodo lahko šli v Casarso tudi navijači, kolikor je še prostorov na razpolago. Vožnja zanje stane 300 lir za osebo. Izlet bo vsekakor zanimiv, ker imajo na ta dan v Casarsi tudi domač praznik. Kot rečeno bo to gostovanje za Juventino precej težavno in nima mnogo upanja na uspeh. Vendar pa so možna tudi presenečenja, saj je žoga okrogla. Naraščajniki Juventine nastopijo jutri na domačem igrišču ob običajni dopoldanski uri. Ce so se na tekmo dobro pripravili, potem bodo lahko dosegli obe toč- ki, saj jih bodo podpirali tudi domači navijači. Sovodenjci pa jutri ne bodo i-grali in tako se bodo lahko temeljito odpočiti ter se tudi pripravili na bodoče tekme, saj jih prav gotovo ne bo vedno spremljala smola in bodo končno morali tudi uspeti v svojih prizadevanjih. Dve prometni nesreči Včeraj okrog 12.15 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorico Andreja Špeharja iz Ločnika U. Ca-stello Veccbio 7. Zdravniki so ugotovili, da ima Špehar rano na tilniku ter pretres možganov in so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Ponesrečil se je v Loč-niku, ko je s svojim motorjem trčil v neko drugo vozilo. Ob 15.50 pa so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico 56-letno Marijo Jordan iz Gorice Ul. Cadorna 36. V Ul. Nizza je padla z mopeda in se pri tem ranila na levem licu ter si verjetno zlomila desni komolec. i SE NEKAJ KOL DO CILJA PRVENSTVA B LICE ŽENSKO PRVENSTVO V KOŠARKI Samo Genoa že gotova napredovanja Gneča na vrhu in na dnu Z zaključkom prvenstva A lige, pridejo tudi klub; B prvenstva do večje reklame. Sicer prostora ni škoda, posebno za nekatere, ki so se, kot Genoa na primer, letos zelo izkazali in bi po razpoložljivih igralskih silah bolj spadale v višjo kategorijo. Genoa ima tolikšno prednostj da se ji ni treba bati spodrsljajev. Zato vsi igral-C' igrajo brez posebnih skrbi in predvsem brez kvarnega vpliva živčnosti, ki ze nekaj časa preveva enajstorice. Prejšnjo nedeljo je Genoa še enkrat dokazala, da nima tekmeca v B ligi. Jutri pa bo imela v gosteh Brescio, ki se bo verjetno zadovoljila z obstojem v varnj sredini lestvice. V Modeni nestrpno pričakujejo Parmo. Domačini še niso izgubili vseh upov za napredovanje v višjo skupino, medtem ko goste tarejo skibi glede možnosti izpada v nižjo. Borba bj mprala biti privlačna. ker gre za nagrado precejšnje vrednosti. Napoli, ki si je z dvema zaporednima porazoma na domačih tleh zapravil možnost za napredovanje, bo šel v goste v Monzo, kjer ga bo čakala trda kost, katero bo skoraj gotovo nemogoče oglodati. Sicer je že skrajni čas. da se Napoli pobriga za vzpon, ker bo v prihodnjih kolih že prepozno s posledicami, da bo moralo moštvo niiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii.....n......n:....... ,V sredo 25. t. m. V Čedadu P. Friuli ŠZ BOR Sedmo kolo prvenstva C lige v odbojki za moške ekipe, ki bi ga morali odigrati v ponedeljek, ne bo popolno. Najvažnejše srečanje dneva in verjetno celega prvenstva med Borom in Polisportivo Friuli, so na prošnjo vodstva furlanskega kluba preložili na sredo 25. t. m. Tekma bo v Čedadu in sicer na športnem igrišču «Martiri deda libertiu — Via Udine. Za srečanje vlada v Trstu in tudi v Gorici precejšnje zanimanje in sliši se, da bodo nekateri odšli v sredo v Čedad. Izlet bo kar prijeten in vrhu tega bodo lahko prisotni spodbudili Borove predstavnike, ki se bodo borili za najvažnejši točki celega prvenstva. Vodstvo Bora vabi vse ljubitelje te panoge, da se z avtomobili udeleže izleta v Čedad. Zbor tržaških izletnikov bo v sredo zjutraj ob 7.45 na Foru Ulpia-no. V ostalem pa bo spored ostal nespremenjen, v našem mestu bo ONQG sprejel v goste nevarno goriško AGI, medtem ko bo v Gorici nastop goriških gasilcev, ki so prejšnjo nedeljo klonili Boru, proti gostujoči videmski ekipi PAV, ki je v zadnjem kolu doživela na lastnem igrišču poraz in prepustila obe točki tržaškemu moštvu ONOG. vMmrn Aless?.ndria - Cosenza 1 Bari - Messina 1 Catanzaro - Lucchese 1 Genoa - Brescia 1 Modena- Parma 1 Prato - Como X 1 Pro Patria - Lazio 2 1 X Reggiana Verona 1 X Sambenedelt. - Novara 1 Simmenthal - Napoli X 2 1 Marzotto Biellese 1 X Anconitana - Cagliari X 2 Reggina- Lecce 1 Sangiovannese-Solvay 1 X Trapani - Potenza 1 mesta pod Vezuvom počakati še leto dnj na ugodnejšo priliko. Po komaj doseženem neodločenem izidu v Novari, čaka Verono novo trdo srečanje. Tokrat bo mo. rala gostovati v Reggiu, ker neradi podarjajo gostom točke. Če bo Verona hotela zmago, si jo bo morala priboriti z res napadalno igro. V nasprotnem primeru zanjo ne bo rešitve z možnostjo izpada na tretji stolček. To lahko pride le po zaslugi Lazia. Toda Rimljani imajo prav tako nevaren posel. Morajo namreč v Busto Arsizio, kjer bodo našli tekmece, ki potrebujejo obe točki, če hočejo ostati na seznamu tistih, ki jim je napredovanje v višjo nogometno skupino še nekako na dlani. Za Cosenzo, ki je že obsojena na izpad, v nedeljo ne bo kruha. A-lesandria, ki bo sprejela v goste predstavnike juga, ne bo hotela zamuditi izredne priložnosti, pa čeprav ji zmaga ne bi prinesla nič posebnega. Bo šlo pač za prestiž in za zadovoljitev navijačev, katere je domače moštvo letos precej razočaralo. V Pratu se bo tudj odločalo o izpadu. Ne sicer za domačine, pač pa za gostujoči Como, ki bo skušal vsaj delno obogatiti. Ni izključeno, da se mu to tudi posreči. Z istim namenom se bo Nova-ra pojavila na igrišču v San Be-nedettu del Tronto, kjer domači igralci lahko spijo brez posebnih skrbi. Te pa tarejo Novaro, ki je celo nižje kot s kazenskimi točkami obremenjeni Bari. Slednje, moštvo bo igralo doma z Messin« v gosteh in ni izključeno, da se bo še bolj oddaliilo iz nevarnega in spolzkega dna, kjer lahko vsak tudi najmanjši spodrsljaj spravi e-najstorice naravnost v C ligo. Prav tako se bodo skušali umakniti iz nevarnegaa predel tudi i-gralci Catanzara. To pa le pod po-gojem, da spravijo na kolena nevarne tekmece iz Lucce. Udinese brez tekmetev za letošnji naslov? V nadaljevanju izločilnega dela ženskega prvenstva A lige je Udinese dosegla v nedeljskem kolu drugo zaporedno zmago in tako utrdila svoje prvo mesto v B skupini. Kljub temu, da se je morala na lastnem igrišču odpovedati navijačem (igrišče je namreč zaradi nedavnih izgredov publike diskvalificirano), je videmska ekipa brez truda odpravila sicer požrtvovalne igralke bolonjske Fontane. Turinske igralke pa so bile kljub igri na domačih tleh le za točko boljše od milanske Stande. Omembe vretjno je dejstvo, da so Milančanke vodile skozi celo tekmo in šele v zadnjih sekundah so gostiteljice prišle do dveh odločilnih točk. ki sta jim doprinesli še eno zmago. IZIDA A. skupina Fiat — Staneta 40:39 B skupina Udinese — Fontana 68:37 S tremi Spalu zadanimi goli Je Milan prejšnjo nedeljo uspešno zaključil letošnje prvenstvo A lige in si že osmič osvojil naslov italijanskega nogometnega prvaka. Uspeh Milana je upravičen: ne samo, da. je milansko moštvo zabeležilo največ zmag (24), temveč se lahko ponaša skupno z Interjem z najmanjšim številom porazov (5). Novi prvak je našel svojo formo in najboljšo igro v povratnem delu prvenstva, ko je polagoma nadoknadilo negativno razliko in končno zasedlo prvo mesto ter s tem značko prvaka, katero so si igralci pripeli na majico že v predzadnjem kolu. Milan Je imel v svojih vrstah tudi najboljšega strelca prvenstva Altafinija, ki je v 32 tekmah dosegel 22 golov. iiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfifijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii ŠPORT V KOPRSKEM OKRAJU Za začetek zmaga in poraz domačink v rokometu Med moškimi Pirančani v vodstvu V nedeljo se je začela republiška ženska rokometna liga, v kateri sodelujeta tudi Koper in Piran. Medtem ko je jeseni bolj slabo kazalo za koprska zastopnika, so se zdaj razmere bistveno spremenile. Zlasti velja to za Piran čanke, ki so prikazale izredno formo. Najprej so v soboto premagale Črnomelj s li:2, v nedeljo pa Dravo z 8:2. Zmaga proti Dra- vi s tako visokim izidom je vsekakor največja senzacija v prvem kolu tekmovanja, saj je Drava bivši prvak Slovenije. Zdaj so Pirančanke na četrtem mestu lestvice, imajo pa vse možnosti, da si v prihodnjih kolih izbojujejo tudi tretje mesto. Nekoliko slabše je šlo Koprčankam, ki so sicer premagale Črnomelj s 5:1, toda z Dravo so izgubile z 1:3. Tekma z Dravo je imela zelo nenavaden potek. Domačinke so bile v premoči, toda spremljala jih je izredna smola. Zastreljale so namreč tri penale in sedemkrat zadele vratnico. Nekaj nevarnih strelov pa je branila tudi odlična vratarka Drave Toplakova, ki je bila najboljša na igrišču. Koprčanke so trenutno na predzadnjem mestu lestvica in se bodo morale pošteno potruditi za obstanek v ligi. ........................II'.■IIIHU.IIIIIIIIIIIIIIIIHHIIII......................IIIIIUIIII.. PRVENSTVO KOŠARKARSKE MOŠKE A LIGE V A in B skupini znana zmagovalca v C pa še vedno zmeda Možnost naknadnega troboja za napredovanje Predzadnje kolo prvenstva moške A lige je že mimo. A in B skupini moške lige kažeta, vsaj kar se Uče gornjega dela lestvice, že dokončno sliko Partenope v A in Ex Massimo v B skupim sta prepričljivo osvojili prvo mesto in bosta v prihodnji košarkarski sezoni igrala v najvišji kategoriji. Mnogo bolj izenačena je borba za prvo mesto in tudi za vstop v prvo ligo v C skupini. Gira in Prealpi si še vedno delita vodstvo. Obe ekipi sta v nedeljo uspešno zaključili nastop, zaradi česar ni izključeno, da bo prišlo kot v prvi ligi tudi v tej skupini do naknadnega srečanja med favoritima iza promocijo. Čeprav v C skupini še vedno prevladuje Treviso, je na vrhu lestvice vseeno še precej zamotano Prihodnjo nedeljo pa bo padla odločitev. Treviso bo v zadnjem kolu gostoval na igrišču Stamure ki je do danes na lastnih tleh odpravila vse tekmece. Ce bo to svojo nepremagljivost potrdila’ tudi v zadnji tekmi in bi istočasno Reyer in Udinese premagala nedeljska tekmeca, bo imela lestvica kar troje voditeljev, ki bi se nato morali naknadno med seboj spoprijeti za napredovanje Edino zmago na tujih tleh je v tem kolu dosegla goriška ekipa. Sajog je v Teramn premagala domačo ekipo in pe pelka skupine D’Alessandro. Ta poraz je bil za domačine odločilni, saj jih je izpodrinil v nižjo Tržaški Philco je zaigral svo- MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR UEFA Izdatni zmagi Italijj in Jugoslaviji Nepredviden poraz Sovjetske zveze in Madžarske BUKAREŠTA, 20. — Danes se je v petih mestih Ronu1^ p] čel mladinski nogometni turnir UEFA. Težko je reči če je šlo do presenečenj, še posebno ker mladinskih moštev ni ^jji meriti po močeh državnih reprezentanc. V prvem dnevu ^ in Jugoslavija slavili jasno zmago nad tekmeci I. kola. V ^ kjer poteka turnir D skupine, je Italija odlično preb red j jr oviro, to je poljsko mladinsko reprezentanco, ki je spadala ^ ‘ vorite za končno zmago. 2e v prvem polčasu so Italijani P Trombinijem do prednosti, katero so z Zigonijem v 15’ drugega dela igre podvojili, medtem ko je Poljak Kedzja dosegel z avtogolom tretji gol v škodo domačih barv. Jugoslavija je dosegla še večji uspeh. Že po 12 minutah igre so morali Angleži kloniti pred Cor-novo enajstmetrovko, v 35’ pa je Milosavljevič povečal rezultat na 2:0. V drugem polčasu je Jugoslavija popolnoma pregazila Angleže, katerim je zadala še tri gole in sicer z Milosavljevičem v 16’, Ra-dosavom v 24’ in Kovačevičem v 33’. V isti skupini (B), ki igra v Ploe-stiju, sta Bolgarija in Holandska zaključili spopad neodločeno 1:1 (0:0), medtem ko je Avstrija, ki nastopa v italijanski skupini, klonila v tekmi, ki ne velja za turnir, reprezentanci Brasova s 3:1 V A skupini so borbe, ki pote-kaio v Bukarešti, bolj izenačene. Zahodna Nemčija, ki je v prvem polčasu vodita, je morala prepustiti točko Portugalski. Prav tako neodločeno se je zaključilo srečanje med Romunijo in Belgijo, ki je bila že na tem, da preseneti domačine z zmaeo. V C skupini sta se Francija in Španija razšli po zelo izenačeni tekmi neodločeno. Francozi so prvi prišli v vodstvo, toda Spanci so jih v drugem polčasu dohiteli in izenačili. V Kostanci je Turčija presenetila in premagala madžarske favorite, ->d čeprav s pičlo razliko enega gola Zelo zanimivi tekmi sta bili v Cluju, kjer poteka izločilni turnir E skupine. Vzhodna Nemčija, ki je bila vedno v rahli premoči, je odpravila Grčijo, medtem ko je mludo češkoslovaško moštvo proti vsakemu pričakovanju premagalo reprezentanco Sovjetske zveze. Izidi prvega dne tekmovanja so sledeči: jo tekmo brez posebnega elana, a kljub temu ni razočaral svojih zvestih navijačev. Njegov tekmec ravenska Soja, je zaigral znatno pod svojimi zmožnostmi in je moral z igrišča športne palače poražen s precejšnjo razliko. Vendar tako za prvo kot za drugo moštvo ni imelo srečanje nobene važnosti, saj sta obe zasidrani na srednjem delu lestvice in nimata nobenih skrbi in niti nobenih upov do boljše uvrstitve. Zanimanje po rezultatih zadnjega kola se iz dneva v dan stopnjuje, ker Še ni znano ali bo Treviso le zavrnil Stamuro-ve napade ali pa klonil, s či- skupino. IIIIIIIIIIIIIMIIinmilllllllltimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM>l>llllllltlllHIHlllllllllllMltllllMIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIHIII>lllllll>lllll J:«1 ... to (E1 S IMIIMIIttlllllMIIIIIMIIII IIIIIIIIIH"1 Hill«1"" Spomladansko prvenstvo Tržačanka Ce«!11 druga v plavanj® na 400 m v 4 sl#f TURIN, zg. — Spomladi talijansko plavalno Prl’en ^1 je danes nadaljevalo dof° ^ popoldne. Začelo se jz ?eItJ|d mi 4x100 m prosto za ekipa Lazia v cifici, Sami in via moške, V prvi skupini ' postavi “ i P Bene k P.. „ tom, medtem ko so s^.ggre, ški skupini po zaslugi zonija, Pernndinija in . premočno zmagah jr Na 100 m metuljčka ji ni imela Paola Saimjem’gt«, sebuo, ker ni nastopil*, pljjj va, nobene resne tekmic • . 1 j ka Lazia je rabila za P j, f1-Po nustopu žensk so g rili moški na 400 ni P’ jjji. . polovice proge je tto*** r ' r» ^ J' VeeitZ V Gregono, toda U “ i na ie kmalu doni* i. le»n ga je kmalu dob skupno z Neapeljčanom tudi prehitel. ft! t Prvič so na P1"l,ens^Q m ‘j 1 s? It v tekmovanju na rih slopih. Po napeti M jakom Pagninijem in Spangarom je zmagal J’'ttf Aunemma, ki je progo ..ut 5’29”5 Tržačanu so na e ^ rili čas S’31". Jutranje ^ t nje se je zaključilo s 4 %h\0Q!a rih slogih za ženske- j f pripadla Anni Benek I pmi n____________I.: Trsta. r, mario Cecchi iz Tr,|*^ dosegla čas 6’01”9, druga ^0( Na popoldanskem l . vo j je Rimljanka MassenzU „ p gala na 100 m hrbtno, " bil i *«?« vv, boljši na 200 m Prsno ,, Rora, prav tako član r . &c j brez težkoč prišel VTV‘n, t’ v tekmovanju na 20B ji Na 200 m prsno za žeT*‘_0dnP gala Marcellinijeva. V ^ mi današnjega sporeda nerlein niti iz L — 2. — 3. — prvi drugi prvi drugi prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi i 2 i 1 i i AWWAWAh VWAWWN j IVO ANDRIC \ Travniška kronika J v.v. '#S. .■AW.VAWAV*V KONZULSKI ČASI uwv Zelena in razcvetela strma pobočja so vnovič zacvetela in ozračje je napolnil neznani, opojni dih, ki je, tako se mu sedaj zdi, vedno tičal prikrit v tej globeli. Razodelo in pokazalo se je tajno bogastvo na videz mračnega in revnega kraja, in odkrilo se je nenadoma, da njegova vztrajna tišina krije v sebi ta nagli pretrgani ljubezenski dih, v katerem se lomi hropenje odpora in slast privolitve, da je njegov večno nemi in sivi videz le maska, pod katero cvete in miglja svetloba, rdeča od sladke krvi. Tu je bila rogovilasta, debela in stara hruška, podrta in zleknjena tik do strme obale, kot nekakšen divan. Spodaj posušena, je v kali še vedno odganjala liste. Naslonila sta se nanjo, nato pa padla objeta, najprej dekle in on po nji, v rogovilasto hruškovo deblo kakor v pripravljeno posteljo. Jelka je bila še vedno brez odpora, brez glasu in giba, ko pa so mladeničeve roke zdrsele po nji in ji objele njen pas na bokih, med hlačami in ošpetljem, kjer je bila samo srajca, se je dekle izvilo ko veja, ki jo pri obiranju upognejo in se upira, še čutil ni kdaj ga je dvignila s sebe, ne kako se je spet znašel na stezi ’ Klečala je pred njim s sklenjenimi rokami in dvignila obličje proti njemu kakor v molitvi. Obraz ji je nenadoma poble-del oči so se zalile s solzami, ki niso potekle. Kleče, s sklenjenimi rokami, je izgovarjala besede, ki jih ni razumel, vendar so mu bile v tem trenutku jasnejše kot njegova materina govorica: rotila ga je, naj bo človek, naj ji prizanese, naj je ne ugonablja, kajti sama se ne more ubraniti tega, kar jo je napadlo nepremagljivo ko smrt, toda težje in strašnejše od smrti. Rotila ga je pri materinem življenju in pri tistem, kar mu je najdražje, in samo ponavljala od strasti in ginjenja: «Nikar, nikar!...* Mladenič je začutil, kako mu v vratnih žilah polje kri; skušal se je zbrati in doumeti to nenadejano in strahotno naglo spremembo vsega položaja. Začudeno se je vprašal, kaj je . bilo to, kar je tako nepričakovano izmaknilo izpod njega to otrplo žensko, in kaj je to, kar ju sedaj drži v tem smešnem prizoru: on razburjen in vzravnan kot kak poganski imperator, ona pa kleči pred njegovimi nogami, sklepa roke in ga solznih oči zre v obraz kot svetnica na pobožnih slikah. Hotel jo je dvigniti od tal, jo spet stisniti k sebi in položiti na rogovilasto deblo podrte hruške, toda ni imel ne moči ne volje. Nenadoma in na nerazumljiv način je bilo vse spremenjeno. Ne ve, kako se je to zgodilo, ne kdaj, toda jasno sprevidi, da je ta slabotna, ko trs upogljiva deklica čudežno prestopila iz »vegetativnega sveta*, v katerem je živela vse dotlej, v neki povsem drugačni svet, mu potuhnjeno ušla v zavetje neke močnejše volje, kjer ji ne more prizadejati ničesar več. Čuti se prevaran, izigran, bridko razočaran. Prevzame ga sram in jeza -- nanjo, nase, na ves svet. Skloni se in jo previdno dvigne od tal, jecljajoč neke besede. Bila je še vedno enako neodporna in ubogljiva, zvijala se je za vsakim gibom njegove roke kot malo prej, vendar je s pogledom in z besedami tudi sedaj prosila, naj se je usmili, naj ji prizanese. Ni več pomišljal, da bi jo vnovič objel. Mrk in prisiljeno vljuden ji je pomagal poravnati gube na dimi J ah in srebrno sponko pod vratom. In potem je dekle prav tako naglo in zanj nerazumljivo zginila po pobočju proti konzulatu. Des Fossčs je preživel nekaj razburljivih dni. Venomer ga je trla zmedenost, onemogla jeza in osramočenost tistih prvih trenutkov na vrtu. Nepretrgoma ga je mučilo vprašanje, kaj je bilo z njim in dekletom in kako se je to zgodilo. Stanovitno, trmasto je zavračal to vprašanje in se trudil, da ne bi mislil o kratkem srečanju na zapuščeni vrtni stezi. In vendar je često govoril sam sebi, posmehljivo in pikro: «0, seveda, ti si res nepogrešljiv psiholog in popoln ljubimec. Bogve kje si staknil, da je ona iz vegetativnega sveta, z glasom, nenadoma hripavim poganski duh te dežele, da je neodkriti zaklad, ki ga Je treba boli So samo dvigniti. In spoznal si se vrednega, da se pripogneš. Na lepem se je pa vse obrnilo. Ona kleči kakor Izak, ko ga nje- gov oče Abraham hoče zaklati za žrtev, pa ga v zadnjem tre-nutku angel reši smrti. Da, tako je klečala. Ti si pa poleg nje igral Abrahama Čestitam ti! Začel si igrati vloge v živih slikah z biblijsko vsebino in z globoko moralno in pobožno namero. Čestitam!* Le dolgi sprehodi po strmih gozdovih v okolici so ga lahko pomirjali in mu usmerjali misli drugam. Tako sta ga neutešena želja in fantovska nečimrnost mučili nekaj dni, potem je tudi to prešlo. Pomirjal se je in pozabljal. Mimogrede je tudi poslej še videval vezilje na vrtu in med njimi sklonjeno Jelkino glavo, vendar se ni zmedel ne ustavljal, temveč jim je sproščeno In veselo vrgel kakšno besedo, katero je pobral tisti dan, in odšel, vedno nasmejan, boder in vihrav. V eni od teh noči je pa v rokopis svoje knjige o Bosni, tam, kjer je govoril o tipih in rasnih lastnostih Bosancev, pripisal tale stavek: »ženske so običajno postavne; mnoge od njih zamikajo pogled z žlahtnimi in pravilnimi potezami obličja, z lepim životom in z belo poltjo, ki zablisne v noči.* na in zanesljiva. Komaj je pa bil postavljen pred tena in tenkočutna vprašanja, ga je nagnala njegova sp/l lenoba in moralna mimodušnost, da je prinašal »* J»j’ prenagljene in preširoke presoje. Tako je bilo tudi ’ V po drugem in po tretjem razgovoru je konzul opaž11, ,seii>, ni tako nepristopen, kot se zdi na prvi pogled. Pte. imel tudi novi vezir svojega priljubljenega «konjifilf pF, govor. Samo da sedaj to ni bilo morje kot pri Husf®‘ je i kaka druga živa in otipljiva stvar. Za Ibrahim Pa*Lc ^ uiugtv iGivo, lii utipijiva, stvar, zju ioraniiu r AeC ip začetna in končna odskočnica vsakega pogovora P^ os*« vega gospodarja Selima III. in njegova, Ibrahimpa^r je žaloigra, tesno povezana s tem padcem S tega gledisj-® je naval svoj pogled na vse strani. V luči tega dogodif trii vse, kar se je okrog njega dogalalo v svetu, t potem vse bilo videti mračno, težko in brezupno. Tod," $ zula je bilo glavno, da ni vezir samo »telesno čudo r. na mumija*, temveč, da so nekateri predmeti in bes®,!., lahko razgibljejo in vzburijo, še več: sčasoma je ko pA videl, da Je togi in mrki vezir, s katerim je bil v***) v. lekcija o ničevosti vsega na svetu, v marsikateri ljivejši in boljši od lahkega, sijočega in vedno Mehmed paše. Način, kako je Daville znal posluš , mrkbglede presoje in splošna premišljevanja, je v®alco 7 jal, mu laskal in vlival zaupanje. Nikoli ni vezir n* in zaupljivo govoril ne s von Mittererjem ne s ko*1* j(j kakor je vse pogosteje govoril z Davillom. In konzul » no bolj privajal na pogovore, v katerih sta se oba v ^ v vsakovrstne nesreče tega nepopolnega sveta ih ^ ' je na koncu le potegnil zase kako korist, zaradi obiskal vezirja. Ti razgovori so se po navadi začenjali s proslavljal v V terega od zadnjih Napoleonovih uspehov na bojišču a* J narodni politiki, toda po svojem nagnjenju je vezir p h šel od veselih stvari na hude in neprijetne. Omenil J st, J: mer Anglijo, njeno žilavost, brezobzirnost in požreS*1 (U J t kateri se je celo Napoleonov genij zaman boril. 0° t9dr :rušatiA! Vse v tej deželi se je sčasoma obračalo v presenečenje in vse je v slehernem trenutku lahko postalo nasprotje tistega, kar se je kazalo. Daville se je že pomirjal z neljubim dejstvom, da je izgubil Husrefa Mehmed pašo, živahnega in odkritega človeka, pri katerem se mu je vselej obetal prisrčen sprejem, dobro razumevanje in vsaj neka pomoč, in da je v zameno zanj dobil trdega, hladnega in nesrečnega Ibrahim pašo, ki je v nadlogo sebi in drugim, iz katerega je težko izvrtati lepo besedo ali človeško občutje, saj je trd ko kamen. V tej misli ga je potrdilo njegovo prvo snidenje z vezirjem, posebno pa še vse tisto, kar je o njem zvedel od Davne. Toda kmalu je moral konzul sprevideti tudi v tem primeru, kako je Davna v svoji stvarni in izvedenski oceni pristranski poznavalec ljudi. Da, če je šlo za običajne stvari in redne odnose vsakdanjega življenja, je bila Davnova sodba predirna, neusmiljeno natanč- samo korak do splošnih misli, kako je sploh težko ■- j rodom in zapovedovati ljudem. jW (Nada ilievaMe\^ ---'A/ 'i.H^id vo. TRST - m MONTECCH1 6-11 TELEFON 93-8O8 IN 94-638 - Poštni predaj 559 - PODRUŽNICA GORICA. Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 ~ UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir. -V/ UREDMS1VO. 1RS1 UL. M .................._ 20 mesejno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZb' upr» Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. “ Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo Pri RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst Stritarjeva Sicr^tele^S^sl^Si taču^prl Narodni bu£" v Ljubljani 600-14/5-375 “ ^ov^ni^uredin "‘sTANiSt AV p0! V fin: i* t H]a 10 5t $ »luž y tila' Ptec bih S J* Hi sla S 10 j bilo to to j*, J ta 1 to s K toi »in % to i to s Ho S A Hi ?! N D H »v to ji N i! to S !* % s to »4 S »te V to S "sil to > S , s