GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 51 POROČILA bremena, prometna oddaljenost in še kaj regijo postavlja pred številne izzi- ve, ki jih v monografiji obravnavajo avtorji in avtorice. Prispevki so raz- vrščeni v vsebinska sklopa Identiteta, čezmejnost, obrobnost in Narava, člo- vek, (so)ustvarjanje. Zborovanje je potekalo v Kulturnem domu Slovenj Gradec, v imenu orga- nizacijskega odbora pa ga je otvoril Peter Zajc (RRA Koroška). Za njim sta zbrane pozdravila predsednik Zve- ze geografov Slovenije dr. Aleš Smre- kar in župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler. Predavanja so bila razdeljena v dva sklopa. Prvi sklop je povezovala dr. Mimi Urbanc, svoje poglede na regijo pa so predsta- vili dr. Matjaž Geršič s predavanjem O imenu, mejah in identiteti Koroške, dr. Stanko Pelc s predavanjem Ali je na Koroškem kaj marginalnega oziro- ma kako je z geografsko marginalnostjo Koroške? in dr. Jernej Tiran s preda- vanjem Geografski vidiki volitev na Koroškem, dopoldanski sklop preda- vanj pa je zaključil Klemen Kotnik s prispevkom Demografski potencial in projekcije števila prebivalcev koroške statistične regije. Po krajšem odmoru je sledila okrogla miza z naslovom Kdo vodi koga? Stroka politiko ali politika stroko?, ki jo je moderiral Peter Zajc. Na njej je sedem gostov, zaposlenih v različnih ustanovah, skupaj s publiko, poskrbelo za zelo živahno razpravo. Drugi skop predavanj je povezova- la ddr. Ana Vovk. Ta sklop je otvoril Tilen Tamše s predavanjem Prostorski pogled na stanje in razvoj turizma v Koroški regiji, nadaljevala sta ga Lea Rebernik s predavanjem Ali Koroška sledi konceptu trajnostnega prostorskega razvoja? in dr. Igor Žiberna s predava- njem Svetlobna onesnaženost v koroški statistični regiji, zaključil pa ga je Ta- jan Trobec s prispevkom Vodne ujme na Koroškem. Tokratno, že 23. zborovanje sloven- skih geografov je bilo v posvečeno Koroški. Ob 100-letnici stanovske organizacije ga je organizirala Zveza geografov Slovenije, v sodelovanju z RRA Koroška. Geografi smo se pred tem na Koroškem zbrali že leta 1969, ko je na Ravnah na Koroškem potekal 8. posvet slovenskih geografov. T radicionalno srečanje, ki ga obeležu- jemo vsaka štiri leta, je tako kot mno- ge druge dogodke, zaznamoval virus Covid-19. Zborovanje bi namreč mo- ralo biti lansko leto, a je bilo presta- vljeno, kar nam je omogočilo, da smo se lahko srečali v živo. Tradicionalno je srečanje namenjeno predstavitvi najnovejših dosežkov na področju geografskih raziskav, s poudarkom na regiji, v kateri poteka zborovanje. Kot so zapisali organizatorji, je bila tokrat v središču pozornosti regija: »… ki se sooča s številnimi izzivi, ki so posledica naravnih in družbenih razmer, obrob- nega in obmejnega položaja ter zgodo- vinskega razvoja«. Ob zborovanju je izšla obsežna mono- grafija z naslovom Koroška – od prete- klosti do perspektiv, ki jo je uredil dr. Matjaž Geršič. V njej je objavljenih 28 znanstvenih prispevkov več kot 50-ih avtorjev. Kot je zapisano v uvo- du monografije, je pokrajina Koroške znana po velikem deležu poraščenosti z gozdom in rudnih nahajališčih, ki so močno vplivala na njen razvoj in onesnaženost. Obmejna lega, okoljska Zborovanje slovenskih geografov Koroška – od preteklosti do perspektiv Slovenj Gradec, 8. in 9. april 2022 Slika 1: Geografi smo se ponovno zbrali na Koroškem (foto: Marko Zaplatil). 52 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 POROČILO DIPLOMANTI Po zaključku uradnega dela je Mestna občina Slovenj Gradec organizirala zabavno in poučno igro na prostem, med katero so udeleženci dodobra spoznali vse kotičke Slovenj Gradca. Dan se je zaključil s slavnostno aka- demijo in večerjo. Program sta pove- zovala dr. Irma Potočnik Slavič in dr. Emil Štrbenk, predsednik Zveze geo- grafov Slovenije dr. Aleš Smrekar pa je v družbi staroste dr. Jurija Kunaverja podelil priznanja Zveze geografov Slo- venije za leto 2022. Ker je zborovanje obeleževalo tudi 100-letnico Zveze geografov Slovenije, je pomembno vlogo odigrala tudi slavnostna torta. Drugi dan je bil namenjen celodnev- ni ekskurziji po Geoparku Karavanke. Začetna točka ogleda je bil dvorec Bu- kovje v Dravogradu. Tu smo se sezna- nili z zgodovinskim razvojem gradu Pukštajn in baročnega dvorca Bukovje, ki sedaj pod svojo streho združuje raz- lične kulturne ustanove. Dvorec gosti tudi geološko razstavo, katere glavna posebnost je mineral dravit, geološka naravna vrednota, poimenovana po reki Dravi. Dravit, mineral iz skupine turmalinov, je bil odkrit leta 1884 na Dobrovi, prav nad stičiščem dravograj- skih pogorij, rek in dolin. Od tu smo se odpeljali v Podzemlje Pece, kjer so nam Suzana Fajmut Štrucl, Darja Komar, Mojca Bedjanič in Lenka Stermecki predstavile Geopark Karavake in nje- govo idejno zasnovo. Geopark je do- ločeno območje, ki poleg obvezujoče geološke dediščine vključuje tudi dru- go naravno, arheološko, zgodovinsko, tehniško in drugo kulturno dediščino, s čimer ima pomembno vlogo v gospo- darskem razvoju območja. Geopark Karavanke je marca 2013 postal del Evropske (EGN) in Globalne (GGN) mreže geoparkov pod okriljem organi- zacije UNESCO, z novembrom 2015 pa je pridobil naziv Karavanke UNES- CO globalni Geopark. Po predstavitvi je sledilo kosilo, kjer smo se spoznali s tradicionalno koroško kulinariko iz- pod rok lokalne kmetije Kajžar. Zadnji del ekskurzije je bil namenjen ogledu rudnika Mežica, kjer so v preteklosti izkopavali svinčevo in cinkovo rudo. Rudnik je prenehal obratovati leta 1994, tri leta pozneje pa so en del pre- oblikovali in odprli za turistični obisk. Z rudarsko čelado na glavi in lučko v rokah smo se z vlakom podali po 3,5 km dolgem rovu Glančnik in iz vlaka izstopili v osrčju gore, 600 m pod po- vršjem Velikega vrha. Predstavljena sta nam bila rudarsko življenje in zgodovi- na rudarjenja v regiji, ki je v preteklosti vidno zaznamovalo gospodarski ustroj koroške pokrajine. Zborovanje je postreglo s pestrim na- borom geografskih vsebin, hkrati pa smo z ekskurzijo regijo spoznali tudi na terenu, kar je za geografe nedvo- mno obvezen del raziskovanja. Or- ganizatorjem gre zahvala za odlično izvedbo, nenazadnje pa velja zahvala tudi udeležencem, da smo se po dve- letni odsotnosti praktično vseh do- godkov končno »v živo« zbrali v tako velikem številu. Lea Rebernik Slika 2: Globoko v podzemlju rudnika Mežica (foto: Lena Kropivšek).