KEFALONIJA – 
ŽELVJI OTOK
/ / Al Vrezec, Petra Vrh Vrezec
Pri izbiranju poletnih dopustniških potovanj 
se nam navadno na spletnih straneh mnogih 
turističnih agencij usujejo ponudbe za 
mnogotere grške otoke, bodisi z egejske ali 
ionske strani. Turistični opisi na hitro opevajo 
to ali ono otoško značilnost ter v isti sapi 
poudarjajo bajne plaže, sredozemski utrip 
nočnega življenja, slastni zaziki in možnosti za 
vse sorte vodnih vragolij, potem pa na dolgo in 
široko o urejenosti apartmajev, njih zvezdicah 
in drugih tako ali drugače mamljivih hotelskih 
storitvah. Lahko bi rekli, da so si otoki podobni 
kot jajce jajcu. Pa vendar, v naravo zazrti 
popotnik bo skušal dobro pretehtati, kje 
se bo lahko naužil eksotičnosti tamkajšnje 
narave, mimo plažnega vrveža, hotelskega 
gostoljubja in restavracijskega posedanja.
ORNITOLOŠKI POTOPIS
ZNAČILNOSTI DEŽELE:
Površina: 786,6 km
2
Glavno mesto: Argostoli
Št. prebivalcev: 35.801 
(46/km
2
)
Sredozemsko 
moje
Egejsko 
moje
Jonsko 
morje
Makedonija
Bolgarija
Kefalonija
Albanija
Turčija
GRČIJA
GRŠKA KORNJAČA 
(Testudo hermanni), pravi 
sredozemski element
foto: Al Vrezec
Svet ptic 02, julij 2019 10

Narodni park Aenos je znan po fantastičnem 
pragozdu kefalonske jelke (Abies cephalonica). 
Na vsakem koraku se vidi, da tod že vsaj 50 let 
in več ni pela gozdarska žaga. Vsenaokrog 
so starodavne jelke orjaških velikosti, polno 
odmrlih debel, prevrtanih od vsakovrstnih 
ličink hroščev in drugih žuželk.
I
n tako nas je nekega poznega avgustovskega 
poletja pot zanesla na ionski otok Kefalonijo. 
Sicer zelo prodajana destinacija z rajsko plažo 
Myrtos, a s posebnostjo, goro Aenos, na kateri naj 
bi v odmaknjenem rezervatu prebival belohrbti 
detel (Dendrocopos leucotos). Ta na pol bajka, na 
pol resnica je bila za nas dovolj velik raziskovalno-
-pustolovski izziv za obisk tega drugega največjega 
ionskega otoka. No, in kaj smo tam našli?
BAJESLOVNI DETEL V 
STARODAVNEM GOZDU
Zapodimo se najprej kar na goro Aenos. Hiter oris iz 
spletnega učenjaka je, da gre za kar 1628 m visoko 
foto: Al Vrezec
RJAVOGLAVEGA 
SRAKOPERJA 
(Lanius senator) lahko 
vidimo praktično 
povsod po Kefaloniji.
foto: iStock
Svet ptic 02, julij 2019 11

goro, na kateri je bil leta 1962 ustanovljen narodni 
park, znan po divjih ali, bolje rečeno, podivjanih 
konjih (Equus caballus) in pragozdu kefalonske jelke 
(Abies cephalonica). Slednja je sicer razširjena po 
večjem delu Grčije, a je bila opisana prav iz Kefalo-
nije. Ta iglasti pragozd sredi Sredozemlja naj bi bil 
dom belohrbtega detla, ki naj bi si tod delil življenj-
ski prostor s črno žolno (Dryocopus martius). To pa 
sta tudi edina dva plezalca, znana z otoka. Za oči 
naravovarstvenika je gozd fantastičen. Na vsakem 
koraku se vidi, da tod že vsaj 50 let in več ni pela 
gozdarska žaga; vse naokrog so starodavne jelke 
orjaških velikosti, polno odmrlih debel, prevrta-
nih od vsakovrstnih ličink saproksilnih hroščev in 
drugih žuželk. Pogled v razpadajoča debla je hitro 
razkril glavnega ekosistemskega inženirja, veza-
nega na odmrli les. To je za prek palca velik hrošč 
kovač (Ergates faber), katerega velike ličinke vrtajo 
v odmrla debla iglavcev. Idealen plen za večje detle 
in žolne, bi rekli. Kljub velikemu pričakovanju in 
ornitološkemu naprezanju pa naše iskanje ni rodilo 
želenih sadov. Morda je za to kriv pozni avgusto-
vski datum, vsekakor neprimeren za opazovanje 
detlov in žoln, morda pa ima zadeva še malo bolj 
pesimistični razlog. Na videz idealen gozd morda 
ni bil dovolj, da sta belohrbti detel in črna žolna 
na otoku tudi obstala, saj se od začetka 90ih let 
20. stoletja s tema dvema vrstama na Kefaloniji ni 
srečal nihče več. Vsekakor ostajata belohrbti detel 
in črna žolna izziv novim ornitopustolovcem, ki 
bi otok obiskali v primernejšem spomladanskem 
času. Gora Aenos pa je danes bolj znana po ujedah 
in sokolih. Sami smo opazovali le sokola selca (Falco 
peregrinus), sicer pa se tod pojavljajo tudi takšni 
sredozemski posebneži, kot so rjasta kanja (Buteo 
rufinus), kratkonogi skobec (Accipiter brevipes) in 
južni sokol (Falco biarmicus). 
SOBIVANJE ŽELV IN LJUDI
Resnici na ljubo je v poznem poletju zanimivejše 
nižavje, zlasti nekoliko stran od človeškega vrveža, 
kjer je dokaj pogost rjavoglavi srakoper (Lanius 
senator), ki ga lahko vidimo praktično povsod po 
Kefaloniji. Celo malo obljudene plaže lahko postre-
žejo s svojimi biodiverzitetnimi zanimivostmi. Ke-
falonija je namreč eden najsevernejših sredozem-
skih otokov, kamor na peščene plaže še prihajajo 
glavate karete (Caretta caretta) odlagat jajca. Grški 
naravovarstveniki so glede karet še posebej skrbni, 
saj želvja gnezda primerno ogradijo in označijo, da 
jih turistični kopalci ne bi pomendrali ob svojem 
nezdravem poležavanju na žgočem soncu. Plaže 
z želvjimi gnezdi so prav poseben prizor, primer, 
kako je možno sobivanje med izjemno občutljivo 
kareto in turističnim vrvežem. No, vsaj zdi se tako. 
Karete so na Kefaloniji pravzaprav prava znameni-
tost in ena glavnih turističnih atrakcij največjega 
ZANIMIVE VRSTE  
RASTLIN IN ŽIVALI: 
kefalonska jelka 
(Abies cephalonica), 
kefalonska vijolica 
(Viola cephalonica), 
ionska lepnica 
(Silene ionica), 
kefalonsko mačje uho 
(Ophrys cephalonica), 
monarh (Danaus 
chrysippus), 
grška kornjača 
(Testudo hermanni)
glavata kareta 
(Caretta caretta), 
rečna sklednica 
(Mauremys rivulata), 
kačji skink 
(Ablepharus kitaibelii), 
peloponeški slepec 
(Anguis cephallonica), 
Blasijev podkovnjak 
(Rhynolophus blasii), 
buldoški netopir 
(Tadarida teniotis)
IZUMRLE ŽIVALI: 
belohrbti detel 
(Dendrocopos leucotos), 
črna žolna 
(Dryocopous martius)
Številne ličinke 
velikega 
kozlička 
KOVAČA 
(Ergates faber) 
nakazujejo 
na okolje, 
primerno za 
detle in žolne.
foto: Al Vrezec
Na gori Aenos se pojavijo tudi 
sredozemski posebneži, kakršen je 
JUŽNI SOKOL (Falco biarmicus). 
foto: iStock
V Argostolskem pristanišču 
namesto galebov krmijo z 
ribami GLAVATE KARETE 
(Caretta caretta).
foto: Al Vrezec
Na peščene plaže glavate 
karete kljub turistični 
vsiljivosti še vedno 
prihajajo odlagat jajca.
foto: Al Vrezec
Nočni lovec s 
peščenih plaž, 
GLADKI ROVAR 
(Scarites leavigatus)
foto: Al Vrezec
Svet ptic 02, julij 2019 12

otoškega mesta Argostoli. V mestnem pristanišču 
so tamkajšnji ribiči in gostinci karete navadili na 
ribje ostanke, ki jim jih redno mečejo v vodo. S 
kareto se tako srečamo kar s pomola, ko išče hrano. 
Število karet redno spremljajo in v argostolski 
pristan naj bi zahajalo 20 do 30 karet, nekatere med 
njimi so zares orjaške. Čeprav peščena plaža orni-
tologu ponuja le tu in tam kak izziv, denimo krat-
koprstega škrjančka (Calandrella brachydactyla), pa 
je nočni sprehod po plaži s svetilko v roki še prav 
posebej zanimiv. Ponoči iz vode zlezejo nekatere 
rakovice, še bolj zanimivi pa so skoraj dva centime-
tra veliki hrošči gladki rovarji (Scarites leavigatus). 
Čez dan ti plenilci preždijo v peščenih rovih, ki si 
jih izkopljejo sami, ponoči pa pridejo na plano in 
oprezajo za plenom. 
ŽELVJE MOKRIŠČE
V poznem avgustu je selitev ptic že v največjem 
teku, zato je primeren obisk sladkovodnih ali 
brakičnih močvirij. Prav posebno je dokaj veliko 
močvirje blizu naselja Livadi, ujeto med kamnito 
sredozemsko pustoto gore Kasteli in morjem. 
Mokrišče je ornitološko zanimiva preletna točka 
za mokože (Rallus aquaticus), zelenonoge martince 
(Tringa nebularia) in druge vodne vrste, a je tudi na-
pajališče za nekatere gnezdilce, kot so rdeče lastov-
ke (Cercopis daurica), čebelarji (Merops apiaster) in 
kotorne (Alectoris graeca). A pozor! Nevedna lahko-
miselnost je na otok pripeljala tudi turško kotorno 
(Alectoris chukar), ki se je na Kefaloniji udomačila 
in s križanjem ogroža domorodno kotorno. Sladko-
vodno močvirje pa je zanimivo še zaradi nekaterih 
nepernatih prebivalcev. V okoliški makiji smo nale-
teli na grške kornjače (Testudo hermanni). Našli smo 
celo prevrnjenega samca, ki je v spomladanskih 
bojih omagal in obležal v znak, kjer ga je pokončalo 
žgoče sonce. V mehki mivkasti brežini močvirskega 
raja je vse polno želvjih gnezd, ob katerih je najti 
prazne jajčne lupine, bodisi oplenjene bodisi izva-
ljene. Vendar pa tod jajc ne zakopavajo le kornjače, 
pač pa še ena želva. Ta prileze odlagat jajca iz vode 
in sladkovodno močvirje je njen pravi dom. Rečna 
sklednica (Mauremys rivulata) je nekoliko večja od 
naše sklednice in je balkanski endemit. V nasprot-
ju s pticami za želvja jajca poskrbi sonce, saj se 
trdoglave matere po skrbnem zakopavanju za na-
raščaj ne menijo več. Saj pravijo, da so želve otroci 
sonca in nič čudnega ni, da je prav sončna Grčija z 
njimi najbogatejša evropska dežela.
VIRI:
 – HAn Drinos , G. & Akriotis , t . (1997): The Birds of 
Greece. – Christopher Helm, A & C Black, London.
 – PHitos , D., k AMAri , G., k Atsouni , n ., Mits Ain As ., G. 
(2015): The Mt. Aenos of Cephalonia island. History, 
physiography, biodiversity. – Management body of 
the National Park of Mt. Aenos, Cephalonia.
 – s Pey Broeck , j ., Beuke MA, w ., Bok , B., VAn Der Voort , J. 
(2016): Field Guide to the Amphibians and Reptiles 
of Britain and Europe. – British Wildlife Field Guides, 
Bloomsbury, London.
REČNA SKLEDNICA (Mauremys rivulata) je balkanski 
endemit in zelo številčna vrsta močvirja Livadi. 
foto: Al Vrezec
Sladkovodno močvirje pri 
naselju Livadi buhti od pernate 
in nepernate biotske pestrosti. 
foto: Al Vrezec
ZANIMIVE VRSTE PTIC:
kačar (Circaetus gallicus),
kratkonogi skobec (Accipiter 
brevipes), 
rjasta kanja (Buteo rufinus), 
južni sokol (Falco biarmicus),
kotorna (Alectoris graeca),
čuk (Athene noctua),
kratkoprsti škrjanček 
(Calandrella brachydactyla),
rdeča lastovka (Cercopis 
daurica), 
mejačica (Cercotrichas 
galactotes), 
sredozemski kupčar 
(Oenanthe hispanica), 
bledi vrtnik (Hippolais 
pallida), 
oljčni vrtnik (Hippolais 
olivetorum),
črnogrla penica (Sylvia 
rueppelli), 
rjavoglavi srakoper (Lanius 
senator),
balkanski strnad (Emberiza 
caesia), 
črnoglavi strnad (Emberiza 
melanocephala)
Svet ptic 02, julij 2019 13