St. 240
V Ljubljani, sobota dne 19. oktobra 1918.
Leto II.
RflPREJ
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Crednlitv« in npravnUtvo t Ljubljani, Fr«nčiSkan«k* olica itev. 6, L nadati.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po pošti * dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol leta
K 21'—, za četrt leta K 10'50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, xa ostalo tujino in Ameriko K 54.
Inaerati: Rnostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslana vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Konec dualizma.
Ogrski ministrski predsednik je izjavil zadnjič v ogrski poslanski zbornici, da smatra Ogrska, ker se presnavlja Avstrija v zvezno državo, da je državnopravna skupnost Ogrske z Avstrijo prenehala, in čeprav dua-listieni zakoni ne morejo takoj izgubiti svoje veljavnosti, ki že obstojajo petdeset let, je vendar z današnjim dnem prenehala. 2e od revolucijskega leta 1848. traja boj Ogrske za neodvisnost. V revolucionarnem uporu so Ogri zmagali, potem so pa prišli nadnje z Dunaja s pomočjo carskih vojakov in so jih zopet podjarmili ter uničili ogrsko neodvisnost. Nagodba iz leta 1867. je ustvarila kompromis med tendencami ogrske neodvisnosti in hrepenenjem po velesili; zdelo se je, da je razvoj s tem zaključen. S prav veliko uapornostjo se je branilo dualizem v teh petdesetih letih, in tudi na Ogrskem so bili trdno uvcrjcni, da se na državnopravni zvezi, ki jo je tvoril, ne sme rovati. In sedaj se ločijo Ogri, in ne more se trditi, da bi kje v Avstriji nastalo kakršnokoli večje gibanje. V resnici je z dualizmom tako, da je med svetovno vojno izgubil svoj pomen. Prvotno je imela zveza »dednih dežel« z Ogrsko zmisel obrambe proti turški nevarnosti; v zadnjih stoletjih je pa družil obe državi strah pred Rusijo, čut. da se moreta ruskim osvojeval-nim tendencam upirati le skupno. To rusko nevarnost je odpravila svetovna vojna, še bolj pa ruska revolucija za vedno, in sploh ve vsakdo, da bo novi red, ki pride in ga mora prinesti svetovna vojna, odstranit vsakršna vojna osvojevanja za vedno, da torej tudi ne bo treba imeti bojazni pred njimi; prvi in zadnji namen zveze Avstrije z Ogrsko, skupna obramba na zunaj je dovršen. In gospodarska skupnosti Vemo, kaj so Ogri, ne le da bi iskali v njej svoje koristi, marveč takrat, ko bi se morala moralična skupnost najbolj izkazali, napravili; skupno trgovinsko ozemlje so praktično izpremenili v izstradanje Avstrije. Zaraditega se Ogri ločijo od nas z lahkim srcem, in mi se pa tudi z lahkim srcem poslovimo od njih. Sanje o velesili, ki naj bi reprezentirala naprant Kvropi kot neporušljiva enota, so končane za vedno.
Zc|i se, da Ogri tudi tako hite z odpovedjo dualizma zaraditega, da bi narodno razkropitev, ki Se pričenja se-daj v Avstriji, odvrnili od svoje države; vedno sc še čomišljujejo, da so narodno vprašanje ob Litvi ustavi ter Ja bodo ogrsko državo, ki sloni na najokrutiicjšem vla-Janju enega naroda, ki zatira vse druge, ohranili tudi v tem ognju svetovne vojne nedotaknjeno. Toda če narodov v Avstriji dualizem več ne veže, kaj naj bi jih '■edlo in vezalo, da respektirajo fetiš Štefanove krone?
1 "ai še brani narodom, da svoje narodne brate na Krskem ne bi pozivali; da sc pridružijo njih držav-Zakaj ne bi zahtevali potem Cehi Slovake, nem-,a d„ržava v Avstriji Nemce na Ogrskem, Srbi in Hr-,v‘lti Srbe in Hrvate, če ti ne pripadajo več niti v širši
0	V|r državnosti, ki ga je doslej nudil dualizem, marveč 1)1‘Padajo popolnoma tuji državi? To, kar mislijo Ogri. bo njih rešitev, da se namreč otresejo narodnega
LISTEK. Najstarejša knjižnica sveta.
Iz klasnega, bogato ilustriranega Sven Hedm-ovega ae)a. »jiaR(jad Babylon, Ninive« (založil p. a Brackllaus, trdll0
vezano I? D Prinašamo tu naslednji odstavek:
^ Ninivah najdena Sardanapalova biblioteka je naj-muiejša biblioteka sveta. Obstoji iz 22.00(1 plošč |z gline. t^r re lla teh tablicah so bile vžgane v glino, ko ie bila i,aS° n,ehka; na njih spoznamo še lahko tanke črte kože list, ^.Pisca. Na to so table žgali. Vsaka plošča ie Paj CL tvori knjigo ozir. serijo. Kako spadajo sku-omovS?Znamo ‘z Poseb“'b «*Ptaov. l'a knjižnica nam Ur K°cuje, še 2500 let potem, kar so Asirci izginili, si
‘J zaklade njihovih knjižnic. I a knjižnica, ki je I ‘ha svoje vrste, je popolen kompendij asirske kulture ^modrosti onega časa ter "obenem nepozaben spome-enega največjih kraljev starega veka. metnost zgodovinskega pripovedovanja starih Asir-Jc mnogostranska, natančna ter se kaže v posebni
'lik
tev
j razpada v Avstriji, utegne biti uajbrže še le pravi po-
i	vod, da dobi zahteva narodov v Avstriji po združitvi z brati na Ogrskem pravo življenjsko silo.
Izšel je včeraj manifest, ki hoče proglašati samostojnost in neodvisnost narodov v Avstriji. Povsem, kakor se čujejo glasovi, smatrajo političarji ta vladni korak za polovičarstvo tudi tokrat, ki na razvoj neposredno ne bo mogel vplivati. Toda pravica do enotnosti in svobode se v Avstriji narodom vsaj načeloma priznava, in ko se je izreklo to priznanje, se narodi ne bodo obotavljali. da to priznanje tudi praktično uresničijo, in sicer s tem, da se prično vladati sami. Dualizem, ta sko-pec tolikih narodov, to orodje militarizma jo proč, in novi red, ki se bo opiral na pravcčne pravice narodov, sc polagoma uresniči.
Izpremembe nemške ustave.
Kakor poročajo berlinski večerniki, se bo nemški državni zbor v bližnjem času pečal s predlogami, ki se tičejo izpremembe ustave. Ena predloga se tiče člena 11. državne ustave, po katerem ima edino cesar pooblastilo, da napove vojne in sklene mir. Ta predloga naj bi se tikala izpremembe tega člena, da se odločitev glede vojne in miru določi s sodelovanjem nemškega državnega zbora. (Clen 11. ustave nemške države se glasi; »Predsedstvo zveze ima v rokah pruski kralj, ki nosi ime nemški cesar. Cesar zastopa državo narodno-pravno, v imenu države napoveduje vojno in sklepa mir, zveze in druge pogodbe s tujimi državami, potrjuje poslanike in jih sprejema.«)
Dalje naj se člen 17 državne ustave razširi potom zakona o odgovornosti državnega kanclerja. (Clen 17. ustave se glasi: »Cesarju pristoja izvršitev in razglasitev državnih zakonov in čuvanje nad njih izvršitvijo. Odredbe in ukrepi cesarjevi se izdado v imenu države in je treba za njih veljavo sopodpisa državnega kanclerja, ki s tein prevzame odgovornost.«)
Ako nemški državni zbor uresniči to naznanilo v prihodnjih dneh, potem pontenja to silno mnogo, ako pomislimo, koliko moči bi Viljem s tem trenutkom odložil na državni zbor. Pomislimo le: Viljem je bil vedno nagla-ševaleč najbolj osebnega polka. Da se vse zgodi le po njegovi volji, da ne obstoji nobena druga volja poleg njegove v armadi, da je njegova poveljniška moč nedotakljiva, da je gospod nad vojno in mirom — to je vedno premišljeval Viljem 11. To je povzeti iz vseh njegovih govorov, iz vseh njegovih izjav, od prvega armadnega povelja do govora pred Kruppovimi delavci.
mmmnrnr.-m . -".g-.--Vin -~|	_	lil...	 ■■■DL	-J«
spretnosti v kronološkem urejevanju. Sardanapalov arhiv obsega životopisc kraljev, popise njihovih vojen in bojnih podvzetij. popise ter načrte zgradeb ter sploh vsa podjetja, ki so se izvršila za blaginjo ljudstva in velikost države. Tu najdemo pisma in povelja od vazalov in na vazale in deželne glavarje, proklamacije, prošnje, zasebna pisma, trgovske pogodbe, prorokbe in prošnje do solnčnega boga, navodila za obrede pri žrtovanju, ki imajo s predpisi v Mojzesovih knjigah mnogo skupnega, molitve in himne, katere so prejeli od Sihnerijcev in katere vsebujejo imena in funkcije različnih bogov; da, v tej prastari biblioteki so našli celo babilonsko bajko o stvarjenju sveta in o vesoljnem potopu, ki ima z bajko v svetem pismu mnogo sorodnosti.
Babilonsko poročilo o vesoljnem potopu je v jedrn tako: Na božji nasvet zida Situapištim, babilonski Noe, barko, jo obloži z zlatom, srebrom in z vsemi vrstami živali in rastlin, prepelje svojo družino, svojce, živino in divje živali na krov ter zapre vrata ladje. Tedaj pa pride vesoljni potop kot kazen bogov za človeško hudobnost in pokvarjenost. Kakor hitro je zasijala jutranja zarja, se ie pokazal na obzorju črn oblak, bog viharjev je bil v njem ter je grmel, in Neho in Marduk sta stopala naprej. Heroldi gredo čez vso zemljo, sidro Situapištimove
V Viljemu II. vidimo zadnjega nemškega vojaškega monarha. Nositelj velike svetovne vojne je, ki se konča s tem, da se zruši vojaški sistem in da se Nemčija, tudi oiicielna Nemčija, priklopi v zvezo narodov, katere posledica je razoroženje. Da ta Nemčija ne more povsem ustreči kot član zveze narodov nazl-ranjem Viljema 11., je umevno. Sistem carizma se je zrušil v Rusiji, ko je propadla na Kitajskem najstarejša monarhija. In sedaj s& maje sistem pruskega militarizma še bolj, kakor v svojih temeljih, pri glavi. Še je Viljem II. nemški cesar in pruski kralj, toda on občuti pač sam, da ne more biti več to, za kar se je čutil od prvega dne svojega političnega vstajenja: kot od Boga izvoljen »inštrument«, pred vsem kot najvišji vojni gospod najsijajnejše in najbolj organizirane armade. Viljemu II. morajo biti Wilsonovi predpogoji za premirje nesprejemljivi. Če najvišje armadno vodstvo in njemu tolikanj tuji svet državnih tajnikov sprejmeta te pogoje, se zruši vse, kar je^ v lepo donečih brzojavkah naslovil na baltiške barone, kar je mislil določiti, v govorancah na ukrajinskega hetrnana, kar je določil glede Poljske. Viljem II. se mora sam sebi zdeti kot nemški cesar nemogoč. On pa tudi kaki novi Nemčiji ne predstavlja primernega izraza ljudske skupnosti, ki je pod njegovim sistemom v preteklosti in vsled posledic tega sistema v dolgi bodočnosti močno trpela.
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 18. oktobra. Uradno se razglaša: Ob zapadni Moravi in v dolini južne Morave so se ponesrečili srbski napadi. V Albaniji nobenih posebnih dogodkov. V benečanskem gorovju živahno artiljerijsko delovanje.
Na zapadu aliirane čete napredujejo.
Berlin, 18. oktobra. (Uradno.) Včeraj smo izpraznili nekatere dele Flandrije in. severne Francije z mesti Ostende, Turcoing, Roubaix, Lille in Douai. Naše čete so se umaknile v zadaj ležeče pozicije. Angleški oddelki, ki so severno Kortryka prodrli preko Lyse, so bili zavrnjeni v protinapadu. Vzhodno Lille in Douai smo le v rahlem bojnem stiku z nasprotnikom. Med Le Cateau in Oiso se je bitka znova vnela. Angleži, Francozi in Američani so zopet skušali z uporabo silnih bojnih sredstev predreti našo fronto. Na obeh straneh Le Cateau so se izjalovili sovražni napadi pred našimi črtami. Med Le Cateau in Aisonville je vdrl nasprotnik na posameznih mestih v naše črte. Po menjajočem se boju smo ustavili so-
ladje pa odtrga Nergal. Ninib gre tja in pusti, da sledi napad. Nununaki vzdignejo baklje in puste zemljo od njihove svetlobe razžareti. Abadov nestvor zveni do neba in vsa svetloba se spremeni v temo. Šest dni in šest noči divjajo viharji in velike vode naraščajo. Nato se pa morje umiri. Povodenj neha, in ladja obstoji na gori Nissir. Sedmega dne izpusti Situapištim goloba. Golob odleti in se vrne; ker ni bilo trdne podlage, se je vrnil; Situapištim izpusti sedaj lastovico. Tudi ta se vrne, ne da bi našla suhe zemlje. Konečno pa izpusti krokarja; ta je pa videl, kako vodo izginja in se ni vrnil. Sedaj je pa pustil Situapištim vse ljudi in živali oditi iz ladje in je na vrhu gore žrtvoval bogovom. Bogovi so vonjali dim. Bel se je pustil ganiti; v prihodnje ne bo več kaznoval ljudi s povodnijo, ampak od divjih zveri, lakote in kuge. To poročilo je prišlo pozneje v deželo Kanaan in se nahaja zopet v prvi Mojzesovi knjigi, kjer pa je, kakor kaže to Delitzsch, v spremenjeni obliki, ki ni več prvotna.
Sardanapalova biblioteka obsega tudi prve zdravniške knjige sveta. Opisujejo (izične in psihične telesne in duševne bolezni, zdravila za-nje in zakletve proti njim. Duševne bolezni so veljale za delo božanstev.
vražnika pred našim topništvom pri La Valee-Mulatre in Mennevret kakor tudi severovzhodno Aisonville. Koder je prodrl sovražnik preko teh krajev, so ga vrgii naši protisunki zopet nazaj. Aisonville in južno tekoče črte smo držali proti večkratnemu navalu sovražnika. Tudi popoldne so se izjaloviti ponovljeni napadi. Ob Aisni je nadaljeval nasprotnik svoje silovite napade vzhodno 01izy. V trdem boju je bil zavrnjen.
Berlin, 18. oktobra zvečer. Med Le Cateau in med Oiso so se izjalovili sovražnikovi novi napadi. Tudi v Flandriji severno Lyse in ob Aisni na obeh straneh Vouzicrsa in zapadno Grandpreja smo zavrnili močne sovražne napade. Ob Mozi miren dan.
Z balkanskega bojišča.
London, 18. oktobra. Srbske čete so v zvezi s Francozi zasedle Smederevo ob Donavi. Francoska konjenica prodira ob Donavi proti zapadu in je dospela v belgradska predmestja. Druge srbske čete so vdrle v staro Črnogoro ter zasedle mesti Andrejevico in Ko-lašin. Tretja srbska skupina, ki je prodrla skozi Novipazar, je dospela na bosenska tla in stoji pred Višegradom.
Angleži in Francozi v Ostende.
London, 18. oktobra. Admiraliteta razglaša, da so angleški pomorski oddelki vkorakali včeraj v Ostende, katerega so Nemci brez boja zapustili. Kmalu nato je zasedla mesto francoska kavalerija.
Politični pregled.
= Jugoslovanski Narodni odbor se je konstituiral. Včeraj se je v Zagrebu prvič sestal osrednji odsek Narodnega odbora. Seja je bila namenjena konstituiranju in notranji organizaciji vrhovne narodne instance, v katere roke je položil narod Slovencev, Hrvatov in Srbov edino in odločilno moč nad svojo usodo. Na predlog srbskih članov je bil za predsednika Narodnega odbora izvoljen soglasno dr. Anton K o-r o š e c, za podpredsednika pa sta bila tudi soglasno izvoljena dr. Ante Pavelič in Svetozar Pribičevič — prvi načelnik Starčevičeve stranke prava, drugi član hrvatsko-srbske koalicije.
= Hussarekova naloga. Kriza v Hussare-kovem kabinetu je zaenkrat rešena, oziroma odgodena. Baron Hussarek je prevzel nalogo, da izvrši ustanovitev zveze držav, ki jo napoveduje cesarjev manifest, in priprave za sklicanje narodnega zbora in ustanovitev narodnih vlad.
= Kako je prišlo do cesarjevega manifesta? Zadnji Wilsonov odgovor Nemčiji je prinesel Avstriji čuden sad. Dočim je še v sredo kronski svet sklenil, da počaka s federalizacijo monarhije tako dolgo, da dospe Wilsonov odgovor monarhiji, je bil sklican v četrtek zopet kronski svet, ki se je sestal ob desetih zvečer in je trajal do štirih zjutraj. V tem kronskem svetu je bilo sklenjeno izdati cesarski manifest o federalizaciji Avstrije.
= Frankovci gredo h kralju. Zastopnika čiste stranke prava dr. Frank in dr. Sachs se mudita že nekaj dni v Budimpešti. Kakor »Hf-vatska Riječ« poroča, dobila sta na svojo stran ministrskega predsednika, ki je Frankov-cem izposloval avdijenco pri kralju in sicer za dr. Ražmana, dr. Franka in dr. Horvata. Istočasno je izročil predsednik kluba poslancev Frankove stranke dr. Prebeg vlogo hrvatske-mu saboru, v kateri zahteva, da se takoj skliče sabor in odpove ogrsko-hrvatska nagodba. Na
ta način bi moglo priti na Hrvatskem do ko-misarijata, ki bi bil seveda tak, kakoršnega bi pač hoteli Frankovci in njim naklonjena Budimpešta. Toda če pride do tega, bo to zadnje nasilje ne le ogrskega ministrskega predsednika, ampak tudi zadnji odsev madžarske hegemonije nad Hrvati.
= Iz ogrskega parlamenta. Predvčerajšnja seja ogrskega parlamenta je bila zelo zanimiva. Ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e je v tej seji sporočil, da namerava vlada izvesti personalno unijo ter je nastopil s smešnimi obljubami, da se bodo narodnostim na Ogrskem izpolnile Wilsonove zahteve, toda ne potom sarnoodločanja in potom pogajanj, ampak enostransko z ukrepi madžarske vlade kot nekako darilo. Dr. Wekerie je zlasti na-glašal potrebo koncentracije ogrskih strank. Grof Karolyi je govoril proti izvajanjem ministrskega predsednika ter je prišlo med njegovim govorom do burnih nastopov med neodvisno stranko in Tiszovo stranko narodnega dela, ki je pričela Karolyjevi stranki groziti, zlasti, ko je grof Karolyi ostro napadal nemško vlado ter izjavil, da spadajo vsi oni, ki so zakrivili vojno, pred forum svetovne sodbe in da je vsa vojna sama goljufija in zapeljavanje narodov. Po teh besedah so mu grozili poslanci Tiszove stranke s pestmi ter so klicali njemu in njegovi stranki: »Hlapci entente! Izdajalci!« Karolyjev pristaš Lovaszy jim je odgovarjal: »Da, mi smo prijatelji entente, od-j kritosrčni prijatelji entente!« Prišlo je do strašnega hrupa, ki je trajal četrt ure. Hrup pa je bil tako silen, da je moral predsednik sejo prekiniti in se je seja šele po daljši pavzi zopet mogla nadaljevati. Tudi ko je bila seja državnega zbora zopet otvorjena, so se nadaljevale rabuke ter je poslanec Karolyjeve stranke Fe-nyes klical: »Naši vojaki se nočejo več bojevati!« — Na včerajšnji seji je govoril grof Tisza. Izjavil j<f, da se dualizem ne da več vzdržati spričo razmer v avstrijski državni polovici. Med Madžarji — tako meni grof Tisza — ni nobenega dvoma, da je praktična konsekvenca tega avstrijskega položaja neodvisnost ogrske države na podlagi personalne unije. (Klici: Hočemo popolno neodvisnost! Popolno ločitev zahtevamo!) Treba je, da se razločimo tudi v zunanjem zastopstvu, kar naj se zgodi takoj, da bo -na mirovnem kongresu zastopal Ogrsko mož s polnimi pooblastili. Ka-rolyjevi stranki pritrjuje Tisza v tem, da smo mi to vojno izgubili. (Klici: Povedali bi bili to pred pol letom, pa bi bili stotisočem Ogrov prihranili življenje!) Izgubili smo to vojno, pa ne v tem zmislu, kakor da bi ne mogli še naprej razvijati junaške obrambe, tako da bi sovražnik moral drago odkupiti končno zmago, izgubili smo jo zato, ker se je razmerje moči premaknilo tako, da nismo imeli več upanja, doseči zmago. Grof Tisza odobrava, da se mirovna ponudba opira na 14 Wilsonovih točk. (Klici:	Korist dežele zahteva poseben mir!)
Zveza narodov bo storila nepotrebno vsako zvezno razmerje. Naša zveza je temeljila zgolj na nevarnosti pred caristično Rusijo. Prvo, kar naj Ogrska doseže, bodi integriteta ogrske države, ki je Wilsonove točke niti ne izpodbijajo. Pri tem bo pa varovati tudi enotnost ogrske države. Nesramno obrekovanje je, označevati madžarski narod za sovražnika na ogrskem ozemlju bivajočili narodnosti. I ako-zvano češko-slovaško stališče se mu zdi absurdno. Glede demokratizacije pravi grof Tisza: Ni nam treba staviti se na stališče demokratizacije (Burni ugovori Karolyjeve stran-
ganju. Razlaga raznih naravnih znamenj, je bila samostojna znanost. Prerokovali so dobo vladanja kraljem; zmage katere so imeli ti doseči, in srečo kateio naj bi jo ti vživali. Naznanjali so naprej predstoječe dogodke; tako kugo, vojske in kobilice; kakšna da bo letina, lov in ribolov. Premikanje divjih živali, zadržanje domačih živali, polet ptičev, pik škorpijonov, vse je imelo svoj pomen; to so vedeli modri. Iz jeter ovce so sklepali, enako iz neke vrste olja in iz barve vodne površine: Bezold (slavni učenjak) pravi, dd je bil to nauk o interferenčnih barvah, kar je 4000 let pozneje raziskoval Nc\v-ton. Vreme in njegovi pojavi so imeli enako svoj velik pomen in prihodnje dogodke so brali iz oblakov, njihovega gibanja in njihove podobnosti z živalmi. V Sarda-napalovi biblioteki najdemo brezštevilna prerokovanja o zvezdah. Tako na primer:- »Mesečni mrk enajstega dne prinese deželam Elamu in Eeniciji pogubo; srečo pa kralju, mojemu gospodu. Srce kralja, mojega gospoda,
naj ostane mirno«.
Kmalu po Sardanapalovein času se je razvila astrologija (zvezdoslovje) k astronomiji (zvezdoznanstvu), in Bab'ylon je postal domovina astronomskih opazovanj.
Zvezdna znamenja bika. dvojčkov, rib so imela takrat imena, ki jih uporabljamo še dandanes. Ekliptika (pot, po kateri se vrti zemlja okoli solnca) je bila razdeljena v 360 stopinj, dan v dvanajst »dvojnih« ur, ki so imele po 120 minut in ena »dvojna« ura jo pa odgovarjala 30 stopinjam. 7., 14., 21. in 28. dan vsakega meseca je bil »dan molitev« ali Sabbat. Torej teden je imel sedem dni. Po vsem, kar tu vidimo, so bili stari Semiti (Babilonci, Asirci, Judi itd.; mi n. pr. smo Japhetiti ali Indoevropejci — to smo Slovani, Romani, Germani itd.; črnska plemena imenujemo pa Hamite. To delimo po treh baje Adamovih sinovih: Semu, Hamu in Japhetu) dežele med dvema rekama (med Euphratom in Tigrisom) čudno spretni in izkušeni v računstvu (matematiki).
Tako vsebuje, Sardanapalova biblioteka vse zaklade babylonsko-asyrske kulture ter opisuje vsa polja duševnega delovanja, izvzemši dramatiko. Ne da bi ve e l imena piscev teh »knjig«, prihajajo tu, kot na drugih mestih Mezopotamije, vedno nove najdbe, ki nam čudež-no omogočujejo izpopolniti naše znanje o predzgodovinskem času, na dan. Tudi lajik se čudi tej izobraženosti.
—	c. —
ke in klici: Z volilno' preosnovo ste ljudstvo ogoljufali, ker ste mislili, da zmagajo Nemci!), ni se nam treba postavljati na to podlago, ker že stojimo na njej. (Smeh in hrup. Klic: Stojite na stališču razrednega gospodarstva! Junkerska banda!) Tisza opisuje nato pričetek vojne in trdi, da je Ogrska do zadnjega trenutka poskušala mirno razrešitev in že naprej izključevala vsako zavojevalno misel. Govornik konča z zaupanjem, da bo ogrski narod uspešno dovršil svojo misijo. — Poslanec B e ned e k je pozval zbornico, naj se izreče za neodvisnost Ogrske. Predložil je resolucijo, ki zahteva nujno uresničenje neodvisnosti v no-tianjem in zunanjem oziru, teritorialno integriteto Ogiske, takojšen mir, splošno volilno pravico in premestitev ogrskih čet na domače tla v varstvo ogroženih meja. Ko je še poslanec G i e s s \v e i n zahteval, naj se Ogrska udeleži mirovnih pogajanj in zveze narodov, je bila seja odgodena. Debata se v prihodnji seji nadaljuje.
= Švedska častilka nemški socialni demokraciji. Nemškemu strankinemu načelništvu je poslala švedska socialna demokracija naslednjo častitko: Zagotovljeno zmago demokracije v Nemčiji so smatrali že pred vojno prvobojevniki internacijonale za neobhodno potrebni pogoj trajnega miru, in v tej smeri je delovala tudi stara enotna nemška socialna demokracija, pa žal brez potrebnega uspeha. Razvoj dogodkov postavil je v ospredje oni del stranke, ki je smatral sodelovanje pri vladali za svojo dolžnost, in ga usposobil, da je zdemo-kratiziral novo vlado. V prošnji na predsednika Wilsona in v ravnokar podanem odgovoru vidi švedsko strankino načelništvo nov dokaz neomajne volje vsega nemškega delavskega razreda, da je zmožen zlomiti čim preje vsako oviro pravičnega miru in zagotoviti resnično dalekosežno demokratizacijo.
= Švedske strokovne organiazcije nemški socialni demokraciji. Generalni komisiji strokovnih organizacij Nemčije je odposlala deželna centrala švedskih strokovnih organizacij naslednjo brzojavko iz Štokholma: Pošiljamo Vam najprisrčnejše častitke k demokratični zmagi, ki naj, kakor upamo in želimo, pripomore do končanja svetovne- vojne in do uvedbe trajnega miru, po čemer hrepene tudi nevtralne dežele, predvsem delavstvo. Nad sodelovanjem strokovnih organizacij Nemčije za ta cilj in nad udeležitvijo teh organizacij pri sestavi vlade s tem, da so vstopile vanjo kakor tudi nad tem, da so sprejele v svoj program vprašanje mednarodnega delavskega varstva na podlagi zahtev bernske konference, občutimo veliko zadovoljstvo. Čas za sestanek strokovne organizacijske internacijonale na posebni konferenci pride pač kmalu. Na njej bodo zastopane strokovne organizacije vseh dežel, da pospešijo konferenčne sklepe iz Leedsa in Berna.
= Neodvisni socialist Viljem Dittmami,
ki je bil obsojen pomladi 1918 zaradi hujskanja k stavki v petletno trdnjavsko ječo, je, tako poročajo, pomiloščcn in izpuščen na svobodo. Obsodba sodruga Dittmanna v tistih dneh jo bila ena najsramotnejših svinjarij.
= Demonstracije za vojno v Nemčiji. V Berlinu so Vsenemci v četrtek hoteli prirediti demonstracije za nadaljevanje vojne in proti sklepu miru. Hoteli so priti pred Hindenburgov spomenik in pred Siegessiiule. Policija je zasedla ceste ter preprečila demonstracije Vse-nemcev.
= Kaj zahteva ententa od Nemčije?
londonskih političnih krogov se nevtralnemu časopisju poroča, da bo ententa od Nemčijo zahtevala: Odstop nemškega cesarja in Hohen-zollerncev; brezpogojno odložitev orožja; |Z" ločitev podmorskih čolnov, in I rancija razm tega še ozemlje do Rena. Maršal Focli grozi z odstopom, če bi se zahtevalo manj kakor brezpogojno kapitulacijo. V Nemčiji se poraja odpor proti ententnim zahtevam. Konservativna stranka je izdala oklic, ki povdarja, da Nemčiji ne preostaja drugega, kakor da izvo-juje boj do konca. »Noben sovražnik« — praV< oklic — »ne sme stopiti na tla naše domovine-Nemške zemlje na vzhodu in na zapadu ne V° pustimo. V tem smo vsi edini.«	.
= Bulgarsko sobranje se je predvčeraj šnjem zopet sestalo. Ministrski predsednik ‘ linov je izvajal, da želi odkrito diplomacijo, o*
pa nima namena izdati pojasnila o stališču Bul -garije, ker bi moral objaviti dokumente, katerih objava ni odvisna edino od Bulgarske. Prišel pa bo prav v kratkem čas, ko bo bulgarska vlada objavila vse dokumente od početka evropske vojne. Glede odnošajev Bulgarske na-pram bivšim sovražnikom je izjavil Malinov, da dela vlada na tem, da se obnove normalni diplomatični stik z ententnimi državami in da upa doseči v kratkem ugoden uspeli.
Francoski socialist Seiubat ic proglasil v iistu »Humoriste«:	»Zmagovalci bomo in vojna bo srečno
končana v trenutku, ko dosežemo samoodločevanje na-^ rodov« in vseobčo razorožitev. Naloga socialistične stranke je, da pomore tej misli do zmage.
= Postreljeni talci. Iz Petrograda poročajo: V Nikolsku je bil ustreljen duhovnik Popov, ker je agitiral proti sovjetski vladi, v Saratovu pa je bil pop Platonov zaradi monarhistične agitacije in razširjanja proklamacij proti sovjetski obisti in še sedem drugih oseb obsojenih na pel- do desetletno prisilno delo.
Uporniški proces v Kotoru — deloma ustavljen.
Interpelacije in debate v poslanski zbornici glede demonstracij mornarjev v Kotoru in glede procesa, ki se je vršil proti mornarjem najprej pred prekim sodom, sedaj pa pred rednim vojaškim sodiščem, niso ostale brez uspeha,
2e
vtis, ki ga ja napravil na javnost govor sodruga dr. Scliacherla, dasi je cenzura ta govor silno popačila, ;e onemogočil, da bi se ta proces nadaljeval. Tako so me-lodajni faktorji kroni svetovali, naj se proces ustavi, do-čim je izjavil domobranski minister Czapp še v začetku debate, da je to izključeno. Zal so storili svetovalci krone tudi tokrat pri kroni Ic polovičen korak, kajti proti 31 obtožencem se bo vršila kazenska razprava še dalje, •eh 31 obtožencev kot voditeljev upora in glavnih kriv-cev baje ne »morejo« pomilostiti!? Kakor je treba pozdravljati dejstvo, da je danes 348 teh žrtev, ki so devet mesecev trpele po zaporih, že na prostih nogah
ie vendar
obžalovati, da ni ustavljen ves proces, ko so že vendar padle kot žrtve prekega soda štiri osebe. Upamo, da bodo oproščni tudi ostali obtoženci.
Cesar je dal poveljniku vojnega pristanišča naslednji ukaz:
»S c h o n b r u n n, f7. oktobra 1918.
V uezmiselnem mnenju, doseči mir s sovražnikom Potom izgredov v notranjosti monarhije, je odrekla cela vrsta pripadnikov moje vojne monarhije dne 1. februarja 1918 v kotorskem pristanišču poslušnost in izvršila nasilja, ki ne ogrožajo le preizkušeno slavo moje vojne mornarica, temveč so mogla močno škodovati tudi moči mojega brode vja. Štiri osebe moje vojne mornarice so 70 plačale ta vojaški zločin s smrtjo, 379 jih stoji še pred Kotorskim sodiščem. Kljub težkim zločinom, ki so jih obtoženci zakrivili, pa hočem z ozirom na zvestobo, ki sta jo pokazali moja zvesta armada in mornarica v dolgi v°ini kljub vsemu trpljenju izkazati milost v toliko, da odrejam ustavitev kazenske obravnave proti onim 3-18 obtožencem, ki pri izvršitvi dejanja niso bili vodje upornikov, g|avnj krivci ali podčastniki. Obravnavo je zato ^daljevatj le proti 31 osebam.«
Dnevne vesti.
r — Nobenega dopusta, čeprav umrje oče.
I()spa Leopoldina Ritter na Dunaju piše »Ar-»eiterici«: Dne 23. septembra je moj mož umi-'al: Brzojavila sem svojemu sinu, ki služi pri uezelnobrambnem pešpolku št. 31 in je na bo-*ste8a dne je umrl moj mož. Moj sin je Prn«n1\or 4101311 brzojavko dne 26. septembra.
krit n(Vtna-r°pust' da bi nl0Rel videti še en‘ hil' h-znnvm °da niso mu dal* dopusta, ker je
S >m ’ Tn t nrn ?/mesečnim omejenim dopustom«. To je piav. Vzrok te omejitve je, da se povrnil 'L dopusta za deset ur prepozno, ker je. kar se more se vedno dokazati zamudil pre-«opn° postajo. X)sem dni zapora ni zadostova-
ornpiif azen’ Prislaie zrav®n še dvamesečna f/ d°l)usta- Pozvede a sem pri dunaj-J I m ''■tacijskem poveljstvu, kjer se mi je pove-da jc nemogoče, da bi pri kakem smrt-slučaju mogla biti v veljavi omejitev do-venl?‘ I<ako morem tedaJ doseči, da bi moj sin tu 7Tle dobil dopust? Njegova navzočnost je gonn«- . nujna- — Odgovora ne moremo dati le h J 12	vzrokov. Poročati moremo
sli' x ^ Sedaj zakoni celo skrbe, da v smrtnem : »ucaju v družini kazenskosodno obsojeni dobe ,z ^Če dopust.
»Deželno mesto za vnovčevanie živine« v Ljub-
ija,
Pojasnuje na razne prošnje in pritožbe glede izpla-
čevanja vojne doklade, t. j. K 1 'ža vsak kilogram žive teže oddane živine, da plačujemo vojno doklado le tistim posestnikom, ki so oddali živino bodisi za civilno, bodisi za vojaško dobavo prostovoljno, t. j. na prvi poziv zaupnika. Pod nobenim pogojeni pa »Deželno mesto« ne more izplačati vojne doklade onemu posestniku, ki bi se ne odzval na prvi poziv zaupnika. Vsak posestnik mora tedaj svojo živino, ki mu jo je določil zaupnik za dobavo, brezpogojno gnati določenega dne na dobavno mesto. če jo tudi potrebuje. S tem, da prižene posestnik od zaupnika določeno žival na dobavno mesto, še ni rečeno, da se mu bo žival tudi resnično odvzela. Prevzemna komisija namreč ima pravico, da sme na dobavo prignano živino oproščati od dajatve, ako posestnik dokaže, da bi bil gospodarsko in gmotno zelo prizadet, ako se mu živina odvzame. Kdor se tedaj ne odzove zaupniku na prvi pozi.v, mu nikaka prošnja ali pritožba več ne pomaga. da ui se mu naknadno izplačala vojna doklada. Vojno doklado namreč ni smatrati kot plačilo, temveč v smislu rdredbp poljedelskega, finančnega in vojnega ministrstva samo kot nagrado onim posestnikom, ki živino priženejo prostovoljno t. j. na prvi poziv zaupnika.
— Nabiralni teden za c. kr. avstr, zaklad za vojaško vdove in sirote, ki se je nameraval prirediti od 19. do 26. t. m., da se pridobi Kranjskemu deželnemu društvu tega zaklada čim največ udov, se je moral vsled razširjanja španske bolezni odgoditi na poznejši čas.
— »Slovenca« vprašamo, zakaj da tudi on »zajema« še važnejše in pomembnejše notice »iz judovskega sen-zacijskega lista, jim vse to verjame in smatra za potrebno, da sevrvira to bedarijo tudi svojim bralcem«, kot smo baje mi. (Nam je namreč očital gorenje »Slov.« 10. t. m., ko smo prinesli 9. t. m. po »Abendu« notico' »Neverjetne razmere v ogrskem samostanu«). Včeraj 17. t. m. pia prinaša »Slovenec« iz »judovskega senzacijskega lista« kar dve notici. Ali te dve nista zanj »očitno nesmiselni«? Saj če je ena notica iz »judovskega sctizacij-skega lista očitno nesmislena«, so menda druge tudi. Imamo morda le mi za »očitno nesmiselno notice« kako predpravico ali kaj? Cilede naše »notice« pravimo, da smo jo »zajeli« po čeških listih iz »Abenda« ter da je mogoče v verskem fanatizmu tudi to, o čemer govori ta »neverjetna in očitno nesmiselna« notica. Če bi pregledali še druga poslopja, kamor se zapirajo ljudje, da žive le za Boga...!? Našli bi gotoyo šo več »očitno nezmi-selnih« notic. In tudi »Slovenec« bi vsemu temu »verjel«.
— Železniški promet popolnoma ustavljen? Širijo se govorice, da namerava železniška uprava od 20. t. tn popolnoma ustaviti osebni železniški promet.
— Velikodušni dar Narodni galeriji. Generalni ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske gospod ces. svetnik Gustav Pirc je podaril Narodni galerij veliko, krasno sliko znamenitega slov. slikarja Mencingerja. Ta dragocena slika je izza leta 1824 in predstavlja Marijino rojstvo. Je najboljša izmed znanih Mencingerjevih del!
— Koze na Šmarni gori. Naznanja se, da je na Šmarni gori v gostilni poleg cerkve zbolela ena oseba na kozah. Kakor se čuje, je obolel na tej bolezni vojak, ki je prišel na dopust z laške fronte.
— Ustreljen nevaren vlomilec. V Bizeljski vasi je bilo pred par dnevi ukradeno obleke za 970 K. Prijeli so Ivana Orešca, ki jc bil osumljen vloma v Bizeljski vasi. in je znan vlomilec, ki je bil že večkrat aretiran, pa je skoro vedno ušel. Ko ga je gnal orožniški stražmojster Kovač skozi gozd, je hotel zbežati. Orožnik ga je nato ustrelil.
— Plačilno gibanje graških pleskarjev in pleskarskih pomočnikov. Iz Gradca pišejo: Zastopstvo pleskarjev in pleskarskih pomočnikov v Gradcu se jc obrnilo do svojih podjetnikov in zahtevalo, da zvišajo svojim nastav-Ijencem plače. Pleskarji zahtevajo od ure 2 K do 2 K 20 vin. plače, dočim so imeli doslej 1 K 70 vin. urne plače. Pozvali so mojstre, da naznanijo svoje mnenje tekom osmih dni.
— Telefon Dunaj-Berlln. Po uradnih vesteh je začela delovati direktna telefonska zveza mer Berlinom in Dunajem že 16. oktobra za berlinske poročevalce dunajskih listov. Dunajske oblasti, ki so se zadržavale doslej glede na uvedbo direktnega prometa zelo pasivno, so si naenkrat premislile.
— »Da bo čuvala svobodo!« Iz Šibenika pišejo: Mati vlada je poslala k nam v goste 24 kosov c. kr. državne Policije, da nas bo čuvala svobode. Hvala ji!
— Brzojavljenie vojnim ujetnikom v Rusiji je ustav-Ijeno.
»Češko slovo« zopet izhaja. Pred štirimi leti ustavljeni časnik »Češko slovo« je pričelo -16. t. m. zopet izhajati. Prvi uvodnik temu listu je napisal sodrug Klofač.
— Deca na Hrvatskem. Hrvatska vlada naznanja, da se do nadaljnega ustavijo vsi transporti dece iu je zaradi španske liripe na Hrvatskem do preklica vsako sprejemanje dece na Hrvatskem ustavljeno.
— Tihotapstvo med Zagrebom in Trstom. V Zagrebu so zaplenili z desetimi stoti slanine naložen avtomobil, ki so ga hoteli agenti nekega tržaškega trgovca vtihotapiti v Trst. Blago so zaplenili, agente pa zaprli.
— Delavska stavka zagrebških aprovizačnih delavcev. V torek so delavci zagrebške mestne aprovizacije nenadoma začeli stavkati. ?.c svoj čas so zahtevali od
vodstva mestne aprovizacije, da jim poviša plače, toda vodstvo ni hotelo o tem ničesar slišali. Ker mestna apre-vizacija v Zagrebu močno potrebuje delavcev za vrši-tev svojega posla, se je obrnila na vojaško asis’tenco, ki naj ji preskrbi delavcev. Med stavkujočimi delavci in upravo aprovizacije še ni dosežen sporazum.
— Podjetja v Opatiji padajo v hrvatske roke. Dva velika hotela, »Stephanic« in »Ouarnero« so kupile in prevzele štiri hrvatske banke. Hotela imata na leto velikanski promet; pravijo, da okoli 35 milijonov kron.
— Slavni pisatelj Pierre Loti utonil. Dunajski listi pišejo po francoskih virih, da je utonil slavni svetovno-znani pisatelj in član francoske akademije Pierre Loti. Poveljeval je nekemu francoskemu podmorniku. ki so ga Nemci potopili.
— Izpraznitev. Izpraznitev po osrednjih državah zasedenega ozemlja je takorekoč sklenjena stvar. Predpogoj vsega tega je, kar more privesti do svetovnega miru. Je pa tudi uvod k drugi, obsežnejši izpraznitvi. Ne le srednjeevropski, temveč militarizem v splošnem bo moral izprazniti obsežna ozemlja, katera je tekom dolgih vojnih let polagoma zasedel in v katerih je gospodaril s svojim dolgim spremstvom paradnih govornikov, .plenilcev in šmaralarjev, kakor da bi bila njihova. Brumni moloh, ki je hotel pokazati, da more požreti še več kakor cele dežele, da, cel svet, ne da bi se prejedel, si bo moral obrisati krvavi gobec in opustiti vsa ona mesta, iz katerih je prisilil druge, in sicer prirojene in od pamti-veka naseljene mogotce s puškinimi kopiti in plameno-metalci, da so se umaknili. Predvsem bo moral izprazniti ozemlje, na katerem je ukazoval pred vojno edinole ljubi bog. Pokopališčem, za katera se je tako močno trudil napraviti, povečati in obljuditi militarizem v zadnjih štirih letih, bodo odvzeta poveljstva in odslej bodo nadomeščena z ljudmi, ki bodo poklicani z dobro preudarjenim sklepom in ne več s takimi, katere bo kratkomalo vpoklical okrajni feldvebelj. Ne toliko, kakor na polju umretja je moloh doigral na polju življenja željnih. Nič več ne bo smel polagati svojih železnih rok na vse, kar potrebujejo ljudje k življenju, da zapravljajo deloma na neodgovorni način, deloma nakopičijo v svojih zalogah tako dolgo, dokler se po predpisih ne pokvari, temveč bo moral od nabornih komisij k umretju na polju časti za nesposobne spoznanim človeškim ostankom zopet pripoznati potrebno spoštovanje. S tem bodo morali zapustiti polje tudi oderuhi in tihotapci, ki sicer ni bilo nikako polje časti, pač pa polje, na katerem je izvrstno cvetla njihova pšenica. Kar se tiče telesne hrane, velja to tudi od duševne: militarizem se bo moral izseliti iz šol, ki se bodo prezračile, očistile in potrebno desin-ficirale, kakor se to spodobi za takim svetom, da se bo mogla vanje naseliti ukaželjna mladina. Tudi na polju cenzure, na katerem smo prišli skoro že tako daleč, da bi bilo treba od izpraskanja stavka po tiskovinah napraviti le še korak, da izpraska čitateljem oči, se nudi militarizmu najlepša pot umika. Da militarizem ne bo imel zasedeno polje industrije nobene minute več, kolikor zahtevajo vojnodajatveno postave različnih dežel, zato bo že delavstvo poskrbelo tuintam. Najdalje bo pač trpelo, dokler se militarizem ne umakne s polja prometa iu transporta. Ker mora zelo mnogo izprazniti in ker vozi' vrhutega zelo veliko navlako seboj, mu bodemo morali privoščiti pač zelo mnogo časa in sredstev, da jo končno popolnoma odkuri.
Dopisi.
Iz Kranjske gore. Prejeli smo ta-le dopis: Grom in strela je udarilo v kranjskogorsko aprovizacijo, ko so se nekateri odločni sužnji kranjskogorskih voditeljev pritožili in prosili zaradi nerodne aprovizacije pri gospodu nadzorniku vojne prehrane v Ljubljani, in so bili gospodje tako prijazni, da so prišli k nam, da bi vse uredili. obljubili so nam tudi svojo pomoč, za kar smo jim mi Kranjskogorci iz srca hvaležni. Postavili so odbor, hoteli so uvesti revizijo, toda fakture in voznega lista ui nikjer, šla je menda na NVilsonovo konferenco delat mirovna pogajanja? Zakaj dne 24. septembra je bila faktura še v občinski pisarni, ko sta se gospod Mohorčič in g. Pečar prepirala zaradi moke, češ, da ni prišlo toliko vrst moke, kakor je bilo na vrečah označeno. Ko 1e g. nadzornik zahteval račune in vozne liste, ni bilo ne eneg.i ali drugega gospoda od cele aprovizacije? — Šli so menda po prevažnih opravkih v Ljubljano, kakor sc ie g. gereut Lavtižar izrazil, da jih ie v Ljubljano poslui. da nima ne enega računa ali voznega lista. — Radi tega se seveda ni mogla revizija vršiti. Kranjskogorski voditelji so bili silno razburjeni, ko so Imeli pred sabo gospoda od vojne prehrane. Zvesti čuvaji aprovizacije so skoraj znoreli. Načelnik je drugi dan obolel, občinski tajnik je bil v resni nevarnosti, da dobi tifus na možgane, tudi občinski sluga je kuhal jezo bolj na skrivnem, ker se boji, če bo odbor izvoljen, da ne bo mogel več tako brezskrbno otresati vreč od moke in sladkorja. Mesto gerenta je opravila njegova žena delo. Obljubovali so temu predrznemu ljudstvu, ki se je na pritožbi podpisalo, vse mogoče kazni: podpora se jim odvzame, pa tudi ubožna akcija, ki jo ima župnikova roka v svoji oblasti. In ko je g- župnik izvedel, da bo postavljen odbor, in da je izvoljena v odbor tudi neka ženska.
je dvignil svojo mogočno roko in rekel, ta pa v odboru ne bo nikdar, ker potem ne bi bilo nič obstanka v apro-vizaciji.
Umetnost in književnost.
Narodno gledališče v Ljubljani. Repriza »Sveta« je bila v mnogoecm bolja od premijere. Čutiti je bilo na odru več naravnega, pristnega življenja kot zadnjič, zato ie dosegla komedija snoči tudi popolen uspeli. O malenkostih, ki so kvarile tu in tam potek igre seve ne govorimo. G. Danilo se je kot vpokojeni uradnik Porenta tako dobro vtopil v svojo vlogo, da je že skoraj pozabil, da je na odru in mu je včasih ušla nehote iz ust nepremišljena beseda, kar pa nikakor ni bilo komediji na kvar. Njegova vloga ni bila baš lahka, toda rešil jo je popolnoma zadovoljivo. Tudi v ostalem se je igralo dobro.
17. gledališke pisarne. Kakor smo že poročali, se danes zvečer ponovi izven abonementa Jirasekova gledališka igra »Laterna«. Ker je bilo povpraševanje po njej tako živahno, se je vodstvo odločilo ugoditi splošni želji občinstva in ker bo igra pozneje za deli časa odstavljena z repertorja. Obenem omenjamo, da je »Laterna« med vsemi jugoslovanskimi odri prvič pri nas igrana. — Jutri, v nedeljo, dne 20. t. m. ob osnih zvečer se ponovi Finžgarjeva narodna igra »Divji lovec«, tudi izven abonementa. — V pondeljek ostane gleda-Išče zaprto, v torek se pa uprizori prvič »Charlejeva tetka«, o kateri bomo še poročali. — V sredo se igra za »C« abonente srbska komedija »Svet«._____
Zadnje vesti.
Cesarjev manifest.
Dunaj, IS. oktobra. O cesarjevem manifestu se v parlamentarnih krogih živahno razpravlja. Jugoslovanski klub se je bavil popoldne z manifestom ter se posvetoval o svojem nadaljnjem postopanju v tem oziru. O storjenih sklepih se izda oficielno poročilo. Odbor zveze nemških strank se je posvetoval o pripravah za skupno zborovanje nemških poslancev, ki je sklicano na prihodnji pondeljek.
Stališče Jugoslovanskega kluba.
Dunaj, 18. oktobra. Parlamentarna komisija Jugoslovanskega kluba je sklenila predložiti na plenarni klubovi seji prihodnji torek naslednjo resolucijo: Cesarjev manifest glede federalizacije Avstrije ne more izpremeniti stališča Jugoslovanskega kluba, ki vztraja neomajno na združenju vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno jugoslovansko državo.
Cehi in ententa.
Dunaj, 18. oktobra. Češki svaz se je sestal na sejo, katere se je udeležil tudi poljedelski minister grof Silva-1 arouca, ki je skušal Cehe pregovoriti, naj bi opustili svoje odklonilno stališče napram cesarjevem manifestu. Zatrjuje se, da prinese potovanje čeških voditeljev v Švico jasnost glede čeških načrtov. Dr. Kramar, Stanek, Klofač in Habermann odpotujejo v Švico, da se informirajo o načrtni entente glede češko-slovaške države.
Saborska večina odpoveduje nagodbo z Ogrsko.
Zagreb, 18. oktobra. Glasilo hrvatsko-srbske koalicije, »Hrvatska Riječ«, objavlja oster članek proti Madžarom. Vprašuje, kakšna mentaliteta je to, ki domneva, da bi se jugoslovansko vprašanje moglo tako rešiti, kakor hočejo Madžari. Jugoslovani in ž njimi Hrvatska ne priznavajo več državnopravne nagodbe z Ogrsko, na katero se oslanjajo Madžari. Madžari niso več faktor, ki bi mogel rešiti jugoslovansko vprašanje. To vprašanje sc
tudi ne da več rešiti po medsebojnih pogajanjih, ampak more biti le predmet razprav na mednarodni mirovni konferenci.
Manifest Jugoslovanom.
Z a g r e b , 18. oktobra. Hrvatsko časopisje pozdravlja izvolitev dr. Korošca za predsednika jugoslovanskega Narodnega odbora ter naglaša, da je naloga Narodnega odbora, da sedaj hitro in odločno nastopi, da nas dogodki ne prehite. Narodni odbor, ki je danes nadaljeval posvetovanje o političnem položaju in o vseh aktualnih političnih vprašanjih, razglasi jutri manifest jugoslovanskemu narodu. Ta manifest bo obenem tudi odgovor na kraljev manifest.
Ogrske zahteve.
Budi m p e š t a , 18. oktobra. Iz parlamentarnih krogov se poroča, da izide v najkrajšem času manifest, ki bo zahteval neodvisnost ogrskega naroda in personalno unijo. Ogri hočejo svojo popolnoma neodvisno državo, svojo armado, samosvoje gospodarstvo in svoje diplomatsko zastopstvo.
VVilsonovega odgovora Avstriji še ni.
London, 18. oktobra. Reuterjev urad poroča iz Washingtona, da predsednik Wilson na avstrijsko mirovno noto ne bo odgovoril prej, dokler Nemčija definitivno ne odgovori na Wilsonova vprašanja.
Nemški odgovor Wilsonu.
Berlin, 18. oktobra. Odgovor Nemčije na zadnjo VVilsonovo noto je zopet preložen, ker pogajanja z vojaškimi krogi še niso končana. Ob šestih zvečer se vrši seja vojnega kabineta, ki se bo posvetoval o končni redakciji nemškega odgovora. Besedilo odgovora se določi najbrže jutri.	.
Berlin, 18. oktobra. Vojni svet je imel dolgotrajno posvetovanje. Nova nota NVilsonu izjavlja: 1. Da bo poostrena podmorska vojna ustavljena, 2. da hoče Nemčija Wilsonovi zahtevi glede takozvanega rušenja in opustošenja -čim največ možno ustrezati in 3. da bodo Neinci omejevali svoje vojaške odredbe pri umikanju na najpotrebnejša dejanja. Poslopja in vse umetnine bodo varovali, Če ni naravnost potrebno, da jih razdevajo. Tozadevna povelja so že izdana armadi in mornarici. Wil-sonova prva in druga zahteva je torej že udej-stvena. Kolikor pa se tiče tretje zahteve, se bo sklicevala nemška nota na izpremembe, ki kažejo, da je osebni regirnem popolnoma od-stranjcn. Nota bo tudi prosila Wilsona, da bi objavil Nemčiji ves obseg in vsebino programa o vojnih ciljih sovražnikov, da se bo mogla ravnati in odločiti.
Mirovni pogoji.
L o n d o n , 18. oktobra. V angleški poslanski zbornici je lord Robert Cecil izjavil, da se med aliiranci vrši razgovor glede vprašanja odškodnine za povzročeno vojno škodo v belgijskih in francoskih mestih. — Angleško časopisje zahteva brezpogojno kapitulacijo Nemčije, sicer bi se morala vojna intenzivno nada-
'jCN to n d o n , 18. oktobra. Bivši predsednik Zedinjenih držav Roosevelt pozivlje senat, naj odkloni Wilsonovih 14 točk, ces da so megleno formulirane iti lahko pomenijo vse, ah pa me.
Načelnik nemškega generalnega štaba odstopil.
Berlin, 18. oktobra. Načelnik nemškega generalnega štaba, general Francois, ki se je
udeležil 91 bojev in bitk in katerega čete so meseca junija 1915 ugrabile 168.000 vjetnikov in 425 topov, je podal svojo demisijo, katero je cesar sprejel.
Usoda Dobrudže.
Sofija, 18. oktobra. Pod vodstvom entente so se med Bulgarijo in Rumunijo pričela pogajanja o končni izpraznitvi Dobrudže. Bul-gari so pripoznali Rumunom pravico do neposrednega dohoda k morju.
Potres na otoku Portoriko.
W a s h i n g t o n , 17. oktobra. Na otoku Portoriko jc bil dne 14. oktobra silen potres, ki je zahteval nad 100 človeških žrtev. Mnogo tisoč prebivalcev je brez strehe. Škoda je ogromna.
Aprovizacija.
Trgovci, peki in zavodi, ki prejemajo (so prejemali) mlevske izdelke pri mestni aprovizacizi se pozivljejo nujno, da vrnejo prazne vreče, kolikor so jih prejeli od početka do danes v teku osmih dni v cerkev sv. Jožefa. Po preteku t_ega roka se bode zaračunala vsaka nevrnjena vreča po 30 kron.
Telečje meso za težko bolne, ki leže. Tisti bolniki, ki ležo in so bili prijavljeni v mestnem aprovizaeijskem uradu na Poljanski cesti do dne 18. t. m., dobe telečie meso v nedeljo, dne 20. t. m. dopoldne na Poljanski cesti štev. 15 od 7. do 8. ure. S seboj je treba prinesti tiste izkaznice, na katere dobivajo stranke sicer meso, brez izkaznice ne dobi nobeden mesa.
Krompir za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo krompir v pondeljek dne 21. t. m., v torek, dne 22. t. m. in v sredo, dne 23. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti-Določen jo tale red: v pondeljek, dne 21. t. m. od 8. do 9. štev. 1 do 80, od 9. do 10. štev. 81 do 160, od 10. do II. štev.	101	do	240,	popoldne od 2.	do	3.	štev.	241	d<>
320. od	3.	do	4. štev. 321 do 480, od 4. do	5.	štev.	481	do
500. —	V	torek,	dne	22. t. m. od 8.	do	9.	štev.	501	do
580, od	9.	do	10.	štev. 581 do 660, od	10.	do	11. štev.	661
do 720, popoldne od 2. do 3. štev. 721 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 880, od 4. do 5. štev. 881 do 960. — V sredo, dne 23. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 961 do 1040, od 9. do 10. številka 1041 do 1120, od 10. do 11. številka 1121 do 1200, popoldne od 2. do 3. štev. 1201 do konca-Stranke dobe za vsako osebo po 10 kg krompirja. Kilogram stane 34 vinarjev.	_______________
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
MOJZES ali D AR VI N?
SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI „NAPREJ A* V LJUBLJANI
Sv. Valentinski
mastilni prašek = za prašiče
.	pospešuje	prebavo	in hitro
~ debelenje, živali ostanejo zdrave, pridobivajo hitro na teži celo ob manjvredni hrani, dobe okusno meso in jedreno mast. Za plemenja^ kinje nenadomestljiv, da sa doseže krepak zarod. 1 zavoj štev. 1 K 1-60. — Glavna zaloga za južno Avstrijo:
JOSIP BERDAJS, Ljubljana,
i..— Celovška cesta 85/16, Kranjsko.	"
■■■■■■■■■■■■■■■■■H
n JADRANSKA
U	PODRUŽNICA	LJUBLJANA.
Akcijski kapital ....
BANKA
Akcijski kapital ■■■■ Rezerve
D
K 20,000.000. K 3,500.000.
CENTRALA: TRST.
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader.
SPREJEMA: Vloge na knjižice m jih obrestni e po cistah 4 /o. Vloqe na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obresto-vatiju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij, itenmi davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd. in srečke c. kr. razr. loterije.
ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA-. Čeke, nakaznic in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: na blago, ležeč“ v javnih skladiščih.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
= Brzojavni naslov: JADRANSKA. Telefon št. 257.