List 28. spodarske > obrtniške Tečaj XXXIV. in nar ahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 goldt za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr.. za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 12. julija 1876. O b s e g : Žlahno sadje po odrezanih mladikah izrejati. Zakaj ne rabimo oslov za poljska delà? za domaće potrebe. malo Avstrijsko-Ogerske asekurance. Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dalje.) Torbica dobrih svetov Poglejmo si Ali je Avstrija v se Habsburška monarhija ali že doména ? Turški Slovani povsod trpini. Sodba vecne pravice Naši dopisi. Bismarkova .in Magjarska Novičar. Gospodarske stvari glavna stvar — bila bi zlatega denarja vredna. Še prej pa pridemo do spoznanja tega > ce nam Žlahno sadje po odrezanih mladikah izrejati. jerejska šola, ali okrajni glavar ali učitelj v Orehku > ali Slapška sad Postoj nski . Leopold Dekleva, na katere se M. Kozin, zadnji čas grajščinski vrtnar v Ravnah marljivi vrtnar Kozín skličuje, da imajo že tako izre- na Notranjskem y je y opiraje se na spričala izvedencev jena drevesca, svoje skušnje povedó. v sadjereji, družbi kmetijski poročal, da mu je obve-ljalo po skušnjah dognati, da se dadó jabelka, hruške in druga sadna drevesa z odrezanimi mladikami Zakaj HC rabílHO OSlOV Za poljska delà? množiti, tedaj brez navadnega cepljenja divjakov ali pa grubanja. Poslal je družbi na ogled tudi tri tako iz-rejena drevesica razne sjtarosti, ki jih je oskrbnik druž- benega vrta gosp. Fr. Solmajer letošnjo spomlad ondi vsadil. Ta drevesica so imela lepe koreninice, pa tudi čedne vršičke. Odboru so sicer dopadle, al na vprašanje njegovo: kakošen pa je sad tako izrejenih dre-vesic, ali je res tako žlahen, kakor sad onega debla na to y ni od katerega so bile mladike odrezane? dobil odločnega odgovora. Vrtnar Kozin zagotovlja in po pričah dokazuje, da po njegovem navodu vsajene mladike krepko rastejo in se v lepa drevesa razraščajo , sadů pa ni še videl in pokusil od tako po mladikah izrejenih dreves, ki sadů ne morejo donašati pred 4. letom; vendar se pa nadja, da bo sad tak, kakor je na drevesih, katerim so mladike bile vzete. Kozin popisuje to izrejo tako-le: Za v s a j e n j e m la d i k se pripravi popřej grêda, za katero se zemlja na kaka 2% čevlja globoko dobro preko pije. Potem se od drevesa odreže mladika (veja) eno, većemu dve leti stara ; odreže naj se pa zmirom ti- koma pri deblu ; gladko odrezana mladika se potem posadi v pripravljeno grêdo in sicer tako, da se kake palce globoko v tla zakoplje, kakih 5 palcev pa naj je iz zemlje gleda. Vršiček naj se mladiki pošev odreže, zemlja okoli nje pa kar najbolj mogoče trdo pohodi. Tako vsajeni mladiki je v suhem vremenu treba včasi Se vé, če lepša je mladika izbrana, lepše bo prilivati. potem drevó. Najbolji čas mladike drevesom v ta namen odrezati, je v jeseni (to je meseca oktobra in novembra); zamore se pa to tudi storiti spomladi (sušca meseca). Mladike po tem načinu ostanejo na svojem mestu in se ne presajajo. Ce jih hoče kdo na drugo mesto djati, naj to stori v letu. Osel spada v konjski razpol. To vé vsak na- ravoslovec. Columella, eden izmed prvih latinskih pisateljev v kmetijstvu, hvali med drugimi posebno osle Arkadi- ške, in omenuje kmetov v Boeociji in Libiji, ki z osli orjejo in jih na lahki zemlji kot izvrstne poljedelce hvalijo. Osla so že v Kan ani za oranje upotrebovali, kakor se med drugim bere v pismih preroka Jesaija (30. 24. in 32. 26.) iy zakaj taki ozirom na vse to se nam nehoté vriva vprašanje : naši kmetje, ki nimajo velikega posestva y osla ne vpotrebujejo za poljska delà?"*) majhnimi mrhami, kakor se sèm ter tjè po deželah nahajajo, bi se pač osel srednje moči vsakako meriti mogel in bi na lahki zemlji za plug in brano pripraven bil, vrh tega pa tudi tovore in Člověka nosil ; čeravno ne velik, je vendar močne in trdne nature. tudi to, da ni kočljiv v hrani, ampak zadovoljen tudi s sla- Se nekaj druzega, kar osla priporoča, je pa bejo krmo, kar sta trdila že Columella in Varro y ki .Ie rekel > da najrevnisi kolon, kateri si ne more vola držati, lahko si drží osla. Osel tem pa se lože ni rečeno, da kljuse. osel utegne močán biti, če tudi strada, kakor revno cigansko lakoto trpi. To pa je nasproti res, da shaja osel s tako krmo, s katero ne more izhajati konj. Kakor pa je osel občutljiv proti mrazu (kajti on je sin gorkih deželá), pa tudi zbirčen pri vodi, ravno tako dobro strpi največo vročino in veliko žejo. e to pa priporoča tudi osla, da ne postane lahko u š i v in gar j e v, pa tudi ni tolikim boleznim pod vržen kakor konj, česar je že Plinij vedel, tedaj osel visoko starost doseže. * Na Vipavskem so nekdaj, kakor smo večkrat slišali ? z osli orali y ali še • 9 orjo y ni nam znano, in dvomimo o tem y Naj poskusijo drugi sadjerejci Kozi novo skušnjo, zato, ker dandanes so Vipavci sploh zeló opustili osle. Zakaj? katera, če bi jo tudi žlahni aad potrdil in to je naj nam pové kak Vipavec. •i 22 ch en Labko blati piše ,,Oesterr. Landw. Wo- to tekoČino močena osla ( a se naštelo še mnogo dobrih lastnosti (da je nekter ki dobro reže. M kamen) nabrus osel svojeglaven in rauhast, zato se ne sme vea niti v stekle se mora v lončeni posodi in hr a- U3CI O V UJU^l« » ^U tu m u u u u i ) f«"-" vj.xjv^ » v, o Uiw y oiViRigui , pâZltl pa JD ugua , U <* UtlUVJl 1U U1 ugl oslovski rod obsoditi) na priliko, to, da veliko manj nevedni ljudje ne pridejo zraven, ker je ta zmes raz- treoa, d troci in drug časa za spanje potřebuje, kakor kónj, in da se ne vtrudi tudi pri velicem in neprestanem delu , ko se jed po po- % i trebi s krmo oskrbuje in sicer dobro glešta; al naj za-dosťuje to, kar je bilo tù rečeno. Naj bi kmetijske družbe v tacih deželah, kjer imajo več oslov, na to deiale, da se tudi za izrejo večih in močnejših oslov ka) stori, kakor se delà za povzdigo konjereje, go- în strupna. # Kako se mravlje iz stanovanj odpravljajo. Deni pižma (mošusa) v sobo, kjer so se mravlje pokazale, in kmalu bodo zapustile sobo. Dober kup rudeČa tinta. vedoreje itd. Kobi se iz Laškega, Francoskega, iz Heveške županije na Ogerskem itd. vpeljalo nekoliko krepkih oslov in oslic, ne bi bila ta skušnja brez koristi za kmetijstvo. Prevdarite to kmetovalci , ki vprežne živine potřebujete za svoja gospodarska opravila! lotov bra ž i like 7 lote gal una, 1 kvart vode naj se kuha eno uro, potem precedi in prideneta 2 lota arabskega gumija. Barva za perilo štempljati. zdrobljenega železnega vi- del c i n o bra i j s Torbica dobrih svetov za domaće potrebe. Nabral in zapisal Lampe v Kremsu. Kako iz steklenih posod plesnjobni duh odpraviti. Steklena (glažovnata) posoda, ki se dolgo ni rabila, se navzame zopernega duhá po plesnobi , ki se težko tako posodo deni stolčenega, ravno izžga- trijola se zmeša z lanénim íirnežem kolikor treba se lahko s štempeljnom na periio pritiska, menje se iz perila ne zbriše lahko. Galun v gorki vodi stopljen pajke in druge mrčese. Tako 7 da zna- prežene grilje funt g a 1 u n a odstrani. se polije z gorko vodo in kuha toliko časa, da se galun raztopi, z gorko raztopljino se močijo koti in luknje kjer biva mrčes. Ko si zmes v nega oglja in napolni posodo z vodo. šteklu dobro vrtil, pusti jo stati nekoliko časa v šteklu. Za ravno to rabo so izvrstni tudi ajdovi otrobi. Apno naredi les trpljiv in trd. M. Lostal, francoski železniški podvzetnik Kako podgane pregnati akor kava pecen bob, kateremu si nekoliko masti pridejal, se zmelje in postavi na pripraven kraj ; zeló Les 7 ki ga priporoćuje živo apno za trpljivost lesá. rabi, dene v jame, nameće na-nje živega apua , ki ga potem počasi gasi; kolikor ga v zemlji rabi, pusti ga kakih 8 dni ležati. Tak les postane zeló trden in meuda nikoli ne segnjije. Bukov les, na ta način pripravljan, rabijo v mnogih železnib tovarnah (fabrikah) za kladve in je menda tako trd kakor železo , skrbeti je treba, da je tudi voda blizo. Podgane se na-jedó in napijejo, potem poginejo. Lep ali kit za navadno lonceno posodo. Enaki deli trde smole in voska se raztopé pri majhnem ognju, potem se pridene toliko stolčenega ži- vega apna, zakitaoa posoda da vroča zmes še tekoČa ostane. tem v 9 rzi. zraven a ostane Strasburgu gasé apno s kloroapneno vodo, KllietijSki Zg0(l0VÍílSkÍ SpOffliili VSegH SVeta v ka- vlačen. s tem močijo les, ki se ga celó ogenj ne prime Lesena orodja trpé 10 do 15 let dalje, ako se namažejo s kuhanim lanénim oljem terem je stopljene 10 do 50 odstotkov smôle. Izvrsten prah za Čišćenje kovinskega orodja naredi se iz 2 lotov oglenokislega amonijaka, ki se raztopi v piclern maslicu vode in se primeša te kočini 1 funt dobro stolčene krede. Malo tega praha se dene na gobo ali mehko cunjico, s katero se lahno vredjeni po mesecih. Po ,,Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Dné 1. Leta 1844 Meseca junija. so ustanovili vo šolo za predivstvo v 1848 drgne kovinsko orodje; ko posušen prah obrišes orodje lepo sveti. ; se Lak za orodje iz dražega lesa 1848 se naredi iz lotov loto m a 8 t i k 7 loto beneškega trpent in d ara k 7 beri: funto\ ) lotov m 1 a k £ lotov p i r i t Trdi k se sto in v špiritu raztope, potem se pridene tr- pentin in konečno se přecedí skoxi cedilni Kit za lepljenje s tate v iz gipsa. nasiteno gal u novo raztopljino se pap Simenau u pri Kreuzburgu na Nemškem. se je oklicala postava za odkup grajšin-skih pravic v velikem vojvodstvu Sach-sen-Weimar. se je oklicala postava za odpravo lovske pravice in vredbo varstva areves proti oško-dovanju divjaščine na Hesenskem. 1. 185Ô. se je premenila postava o pol j skem var- st vu in dopoluil poljski policijski red na Pruskem. Wallenstein, zgodovinsko-znani vojvoda Friedlandski, ukaže, da se v Anklamu na 2. 1628 dene kos gipsa, to se izžge in potem izmelje. Kedar hočeš pri-lepiti odbiti kos , naredi testó iz te moke in galunove vode. Tvarina postane trda kot kamen. Klepanje kose se lahko opusti. Pomerskem mora pivo za njega iz pšenice kuhati, kakor so ga takrat navadno kuhali v južni Nemčiji, češ, da iz ječmena kuha- nega (hmeljnega) piva, ki je bilo v severni 1750 lotov : funte vode 7 P1! ter kisl ivaj s tankim ćurkom v 1762 Nemčiji navadno, ne more piti. se je rodil Franc H u ber v Genfu , prvi temeljito preiskaval natoro čebel. ki Je dno mešaj s stekleno palČico je vlada na Bavarskem ukazala z lož b o razkosanih zemljišč. 223 Dne 14. Leta 855 omamilo zaupanje do teh zavodov, in to po pravici, sta uboga učitelja David in Tomaž Fisken Zato je res skrajni čas, da vlada Dunajska za Avstrijo v Hartlepool-u na Angleškem dobila patent to stori, kar je storila Peštanska vlada za Ogersko, da za za prvo misel, kako bi sopár dal pluge na novo postavo zaveže asekurance, katera goniti. Iz te misli izvira prvi paroplug varovance varovala zvijac in sleparij , ki so večkrat 5. 1582 Fowlerjew. je v Bokhausenu pri Erfurtu med grozno skřite v asekurančnih pogojih. Asekurance na Angleškem, v Ameriki na I ^ f V» ^ » VMUVÍ Í.J.OV» u i c*uv> V ua ilU^l^OaV/Ui y r uuui X rv 4 y líc* Nem- hudo uro s potresom z neba padalo sila ve- škem in Francoskem , čeravno jih je po številu veliko iko rudninske tvarine človeškim lasem podobne. vec 7 akor v Avstriji in na Ogerskem, so #vse v dobrem stanu oiauu — zek&j ? íuckwj aci jo »j « 5. 1834. Ukazuje Ruski car Nikolaj napravo žitnic vah varovano vsakoršnih goljufij. Zato ker je ljudstvo po oštrih posta- 1811 kot pomocnic ob času velike žitne dragine. Ie bila alibog, da niti ministerstvo niti državni zbor pri c a n a : v vsi Avstriji žitna žetev dokon- nas nÍ3ta še na tako potrebo mislila; zato čedalje bolj žita biio je tist<> leto veliko in iz- 1827 eden pojema zaupanje ljudstva do asekuranc , katere , če so dobre in poštene, so gotovo velika dobrota človeštvu. Ako bi tako ne bilo, paČ bi na Angleškem in v Ameriki vrstno lepega. je umri Peter Jordan na Dunaji, najslavnisih učiteljev umnega kmetijstva; do ne bil skor vsak člověk svojega 14. leta je bil Jordan pastir; po škodi ognja, uni toče, tretji živine, četrti da sebi in neutrudljivih studijah pa jo je tako daleč svojim o bolezni in starosti odvrne skrb življenja itd. zavarovan ta da se ogne pripravi], da je bil za profesor ja kmetij- Avstriji in na Ogerskem je bilo lansko leto blizo stva na Dunaji imenovan, kjer je učiteljstvo 40 asekuranc, ki so že večidel razglasile svoje bilance. nastopil leta 1796., postal tudi vodja cesar- Izvzemši nekatere izmed njih kažejo vse skih grajščin v Bosendorfu in Laksenburgu, neugodne račune. Dobro bo tedaj in treba in pripomogel k ustanovitvi družbe kme- da zavarovalnice, ki so že za likvidacijo zrele druge i bilo tijske Dunajské. 7 7 se (Dalje prihodnjič.) brž ko brž spravijo na stran, da se črv nezaupanja dalje ne siri vsaj je tacih asekuranc, *) ki si vendar Vinogradska razstava in vinotržtvo v Mariboru leta 1876. Shod Avstrijskih vinorejcev se 20. septembr leta začne in 23. končá. po razglašenih svojih poročilih, če tudi lepo nališpanih ne bodo menda domišljevale , da dalje životariti morejo na priliko, z vštetimi 5000 ka 9 Asekuranca „Viktoria", duknimi delnicami, kaže zgubo 1 milijona in 680.000 gold, od kapitala 2 milijonov. Take zgube kažejo tudi t"ga 77 Konkordija" v Reichenbergu in „vzájemná asekuranca Dunajska „Lebensversi- Graška". takem času ko ločka Vdeležiti se ga smejo deželani vseh dežel brez raz- cherungsanstalť*, „Juventus" in „Minerva" likvidirajo, Razpo3tava in vinotržtvo se bode vršilo kako drugo streho spraviti bo menda tudi lahko, riske druzih hirajočih bank pod med 17. in 24. septembrom. Na razstavo pridejo: skupino: vina. Po mnozih druzih razpravah kaže „Merkur" s šte-vilkami sila velike gospodarske stroške nekaterih asekuranc, in po teh razpravah pride do tega, da pravi: skupino: stranski poprek požró gospodarski stroški Avstrij- pridelki vinstva. skupino: grozdje. pino: posode, stroji in tvarine. O. skupino učila in književnost gledé vinstva in kletarstva. s k u- pod- skih asekuranc tretji del svojih premij (do- hodkov). gospodarske stroške (Verwaltungs- kosten) pa spadajo: provizije agentov, zdravniški hono- 8kupino in pridelki dežel Avstrijskih pošiljati, v skupine 5. pa predmeti iz vseh dežel brez razločka. smejo se od razstavnikov samo rari in pa stroški vodstva itd. 7 4. m Iz kur c< vsega 7 kar nam menda dobro podučeni 77 Mer- razodeva, je tedaj očitno: da Je asekuran c Nadrobni pregledi in naznanilni listki se na za- z ozirom na mlačno udeleštvo ljudstva v Avstriji in na htevanje brez poštnine dopošiljajo, znanjenje dotičnih adres uljudno prosi Mariboru junija mesca'1876. in se za brzo na- Središčni odbor. Ogerskem veliko preveč, 2) da poštenja pri agentih je veliko premalo, 3) da zato in zarad še druzih vzro- da stroge da kov so gospodarski stroški preveliki, asekuraci jske postave manjka. Zato je želeti, se biraj oče asekurance po primernih pogojih vtopijo v &arodno-gospodarske stvari. ave 7 z d r asekurancami se povzdigne zaupanje do njih. 7 da druga ni na poti drugi in z zmoznimi Poglejmo si malo Avstrijsko - Ogerske ase kurance. Politične stvari Dunajski list „Merkur" ima poseben oddelek, terem razpravlja „asek uran ce" (zavarovalnice). v ka- Naj iz njega nekoliko vrstic vzamemo v naš list; vsaj ne bode od škode na nobeno stran. Zavarovanje tako začenja „Merkur" svoj spis se v deželah Avstrijsko-Ogerskih še zmirom ni tako vkoreninilo in tako razširilo, kakor bi bilo prav. Dvoje je krivo tega: eno je to, da mnogo ljudi še zmirom nima pravega pojma o asekurancah, drugo pa je ro-parsko početje nekaterih asekuranc ali bank. Mnogo ka- Ali je Avstrija še Habsburška monarhija ali že Bismarkova in Magjarska domena? „Ob rnejah Avstrije ne smejo se snovati nove slovanské države!"— tako kriČé privrženci sedanje sisteme, samopridni ,,ustavoverni" Nemci in jih Da nikogar ne žalimo , nočemo teh 9 asekuranc, ki Merkur" kar naravnost po imenu navaja, prepisati v naš ženskih tožeb v Avstriji in na Ogerskem je pa še bolj list, kajti nam gre le za stvar. Sapienti pauca ;

N O l/l sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Aléšovec. VI. Sodba večne pravice. Trgovec Ko mar je po pravici veljal za najboga- tejšega v mestu B. 9 kjer sem bil secev, ko se je to zgodilo jaz se sedem me- , kar je predmet tej povesti. Trževal je z blagom na debelo, pri tem pa tudi pečal se s prodajanjem in kupovanjem državnih in drugih obligacij, prodaj al državne in íoterijske srečke itd. Ker je bil bogat, je bil tudi spoštovan in ud srenjskega in druzih odborov. Svoje bogastvo si je bil pridobil pri tej kupčiji, kajti sploh je bilo znano, da je pred kakimi trideset leti přišel v mesto s culico na rami brez vsega druzega imetja. A pridnost, nenavadna varčnost, sko-posti podobna, ugodni časi in pa sreča mila — vse to je bilo vzrok njegovega bogastva, ki je moralo zdaj že milijon presegati. Sepetalo se je sicer, da to bogastvo njegovo ni vse iz prav čistega vira, marveč da je mnogo po nepoštenem potu pridobljenih stotakov in celó tisu- Čakov med njim ; al ker je bil bogat f si take niso upale na dan govonce y in ker je bil v kupčiji natančen y jih tudi ljudjé ver jeli niso. Dokazati se mu pa tako ni dala nobena goljufija ali kaj enacega. Obrajtan je bil gospod Komár, a priljubljen ne. Njegova oseba ni bila po tem, da bi se bila komu prikupila. Kratkih besedi, sivih oči, čisto obritega obraza, majhne, čokaste postave in sploh bolj osornega vedenja ni bil mož, kakoršni se nahajajo po veselih družbah in so povsod priljubljeni. Bil je že nekaj let vdovec, sam je moral imeti kakih 50 let, morda nekaj čez ; otrok je imel troje, sina in dve hčeri, ki ste bili pa že omoženi. Sin je bil najmlajai izmed njih in družnik očetov v tem ni več dvomiti. Vsem oficirjem, ki so na odpustu kupčiji; tudi on se je oženil, ravno ko sem jaz přišel Pripravljanje na vojsko. Da se A v 8 trija resno pripravlja za vojsko y O y y ali v reservi, je dosel ukaz, da se ne smejo niti za 3 v mesto. Znan osebno nisem bil ne z očetom ne s si- dni oddaljiti iz kraja, v katerem bivajo , ako tega ne nom, ker se je veče bogatinstvo rajše le skup držalo in naznanijo vojaškim gosposkam , v nikakem slučaji pa uradnike ter druge reveže postrani gledalo, ne smejo prestopiti Avstrijskih mej. Takošni oficirji se Zato se tem bolj čudim, ko nekega dne stopi go- morajo dalje tudi v 14 dnéh preakrbeti, da so popol- spod Komár starejši v mojo pisarno ves preplašen in noma pripravljeni za vojsko in so vsak trenutek pre- me prosi pomoči. 226 Pomoci? jjiuuiuui v Vytu* ; vpičts od sebe, katere sem ravno prebiral čem?" ga vprašam in odrinem spise slovljenje zastave na novo ustanovljenega društva tu- „Ogoljufan sem, okraden, oropan!" nadaljuje v eni i|uuje iu eeio uruzin arusiev vererar sapi brisaje si pot iz obraza in spustivši se na stol, ka- Slovesnost je bila pod prostim nebom. kajšnjih veteranov. Od blizo in daleč so prihiteli Ijudjé in celó druzih društev veteranov z zastavami. Kedo nas Slo- terega sem mu bil pokazal šano ! In tak znesek yy To strašno , nezašli y veocev se pri taki priliki živo ne spominja preteklih ko je naš narod navdušeno tirjaje svoje pravice, let yy • i^i/, 'f jt. UO.O uaiuu uavuuBcuu uijajc ovujt Razjasnite mi rec", pravim jaz; ,,iz teh pretrganih taboroval po mnozih okrajnah domovine naše i Ce stavkov si ne morem ničesar sestaviti." pa „Bom, bom u j peh s sebe z obraza, ,,le poslušajt se zmiraj si brisaj vsod šloví Jaz sem trgovec Komár y pot po m oj imé med trgovci. Pečam se tudi s pro- ni kjer ! zdaj pogledamo v ces. uradnije in iščemo slovenskih razglasov, slovenskih pišem, slovenskih zapisnikov menda jih utegnemo iskati po vseh kotih, a najti jih dajanjem in kupovanjem denarnih papirjev, z lozi, lote Gorici t • • jskimi srečkami Za adnj mnogo prodal, med njitni tudi tisto reókanje sem jih bil juiija Prihodnji četrtek 13. julija v našem ki zadela muu5v j-LicvA lijiiuji mul iii3iu , ivi j ^ prvo u c v a u j e uuuaaujc ua^ui^ c, i^ijiu m^scmciicit Lias dobitko s 130.000 gold. To sem zvedel po tera-le tele- knezo-nadškof se spremstvom se podajo tje doli že v bo čevanje ondašnje bazilike. Njih ekscelenca naš Ogle ji zgodo vi ns k dan posve- gramu, ki mi je pred tremi dnevi došel res y kar eni sapi : Pomoli mi telegram in iz njega razvidim y da sredo popoldne sv. Mohorja dan. Je ko .sekracije staroslavné bazilike ni mogoče priliki sedanje mi pravi Gospod Komar nadaljuje skoro v se spominjali prvega nje posvećenja y da ne bi 1031. in vsega, yy kar se tiče tega častitljivega poslopja. Staro cerkev je Včeraj popoldne se pripelje kočija pred mojo hišo, bil sezidal škof (ne še nadškof in patriarh) For tu nabila je za tisto dobo se vstavi, strežaj skoči z voza, odpré vrata in ven stopi • w "1 1 • • 1 1 • meni tianu8 (iz Afrike domá) 347. gospá s crnim pajčolanom na obrazu in pride k meni nenavadno krasna. Da je poslopje res starše , ko Po-v pisarno, za njo strežaj, kočijaž pa ostane zunaj pri ponova vlada v I. polovici ll.stoletja, kažejo med dru- konjih. Prašam jo, s čim baroninja N.', spregovori morem postreČi. ,Jaz sem kih y y m ker y pridem prasat y Je ta moja gim t la v cerkvi, ki so 2čevija niža, ko zemlja sem ravno po oprav- krog cerkve in se vjemajo s površjem starorimskih V 1 1 # # 1 # 1 M^^tÊÊÊ^^^^ # .1 ) • J0*0, f I « "pw ^ I srečka y ki Je bila y kakor vidite , pri vas kupljena, pri zadnjem srečkanji kaj zadela/ — S temi besedami mi podá srećko , jaz nj h tlaka îrf mozaikov. Patriarh Popon od 1042. je Fortunatianovo cerkev zda lj šal in po- u 11 c 1019 pravil in velesijajno posvětil. Bilo je pričujočih ne pogledam številko—nataknem očala, da bi bolje videl, samo 12 skofov (kakor sem uni pot pisal), temuč tudi ker prostim ocem ne verjamem, kajti na srečki berem isto serijo in številko, ki je prvo dobitko s 130.000 gld. priče posvečevanja kardinala. Škofje (poddružniki Oglejski) y ki 80 bili zadela. y Ni nič ; kaj ne 9< prasa baroninja vidé, da tako > so dolgo gledam. ,Pač, gospá baroninja', pravim jaz deli ste prvo dobitko. videz mrzlo in mirno. .Hm !' Tržaški, Puljski, Picanski (Pe stri) dena v Istri), Novomeški (Aemona, Città nuova v --------,„7 r------J—, 7— Concordia-ski (Portogruaro), Trevižanski, Padovanski, Koliko'? vpraša baroninja na Briksenski (v Tirolih), Belunski, Feltre-ski, Tridentinski za- ,Nič manj ko 130.000 gld/ in Ceneda-ski spregovori enako hladne krvi nekoliko se (tedaj škofov z Beneškega). Za zasveti obraz pod crnim pajčolanom, ,kje in kdaj bom 50 dubovnikov. dobila ta znesek?' opravljanje službe božje je postavil Popon v novi cerkvi j J J %J ť 1 X it - i— ^ r - m mm a^m_„ 1 J / / J on, JJU 1UUU, ncuitv., J ^ Prav za prav v kakih 2 mesecih/ mogočnisih patriarhov. Nek star napis, katerega pa ni po rodu Nemec, je eden naj- y y kako dolgočasno ! Denarja sicer ne potrebujem, moč več brati a sitno mi je vendar še enkrat hoditi sem ,Ne bo treba , po-nj t , pravi o njem y ,Popo y sacerdotum lux et decu3 ecclesiarum gospá baroninja! Ce mi pustite srećko in SVOJO peru m Gloria Romani spes simul Im- adreso, bi ga vam jaz poslal/ Na to pogleda vili v poznejih časih druzega; itd. Namesto starega zguljenega napisa so napra- tudi mene in srećko in vidi se . kakor da prav. mi ne upala brati ali cerkev. bil vem y Cez nekaj minut pa zopet spregovori: ,Sama ne Poponoyo. Popon je kaj bi storila. Ej, veste kaj, da bo vseh potov Henrika II. in'naslednika njegovega, Kônrada II. tega ni moč več še oznanja slavo kancelar in prijatel cesarja kamenje konec, jaz vam pustim srećko y gold., ker nekoliko provizije mora biti! gospá baroninja ker V ze Bil dajte mi za-njo le 120.000 je v Rimu o priliki, ko se je dal Konrád II. kronati -----------, zviv, v, ...... , -- ---~ ~--------—------ Bo premalo, po raznih homatijah med Oglejskioii in sosednimi Graj- fiA 1A i i • • /r^ i \ ___. • i_ • • _ ____t_____• _i____ _ n:____ i • i y davek znaša 13.000 gold. skimi (Građo) patriarhi je cerkveni zbor v Rimu Oglej- ,Ali toliko! Tega nisem vedela, ne zamerite. Koliko mi ski cerkvi prisodil prvostolne pravice (6. aprila 1027.) tedaj daste za srećko?' — Jaz vzamem v roko papir, jn papež Ivan XIX. je to potrdil rekoc , da Popon in ga ogledujem od vseh straní, primerjam z drugim i y y a ne najdem nobenega razločka med nj irai, tedaj je srečka je bil sv. Mohorja za njegovi nasledniki naj bodo namestniki sv. Petra (Peter Og odloćil) in cerkev Oglejska prava. Ponudim jej za-njo 100.000 gold. Po nekolikem naj ima predstvo preď všemi cerkvami v Ita- premišljevanji privoli s tem pogojem, da jej plačam koj liji razen Rimske. — Popon pa ni bil le imeniten via in v gotovem denarji, katerega hoče nesti v hranilnico, dika In 2 češ a rj e v svetovavec, temuč tudi dober voj Ar, U^ ttha^h << ^ _i____j • n ' 'I. TT ___ • ______i iaoo da bo vsega mir. (Dal. prih.) skovodja. Henrik II. mu je zaupal leta 1022 krdelo vojakov, ki ga e Pelj a proti južni Italiji. Bořil se je Nasi dopisi. Kremzii na dolnjem Avstrijskem 4. julija. polje mu ker ki e veselje L. / obilo Vesel ogieduje kmetič lepo žitno obeta povrniti njegov trud. Pa kaj ! redko kedaj brez žalosti. To skušajo tudi tukajšnji go-spodarji. Veselje jim bereš na obrazih, kedar gredó po polji, a zmrači se jim veseli obraz, ko pogledajo v tudi z Benečani zarad Grada, od kodér je mnogo dra- gocenosti odnesel. (Papež je bil namreč Grad Ogleju podvrgel). Nasprotniki Poponovi trdijo, da so se njegovi vojaki in podložni na otoku Gradu surovo obnašali. Vse hvale vredna pa je Poponova odločnost Ogrom nasproti, ko so bili v naše kraje pridrli. — Akoravno si je bil P. pridobil mnogo posestev in pravic (med y n 1 imel se prave vinske gorice tam bo letos malo opravila ; spomla- danski mraz je vničil upanje in popolnoma pomoril trtni sad. — Sv. Petra in Pavla dan je bilo tu blago- « Drago ! Vred. drugi mi tudi pravico , jienar kovati) svetne oblasti in kraljevine. Umrl je po 331etnem vladikovanji 28. sept. 1042. — Temu v sredoveku slavnému možu naslednika sta zdaj naš prečastiti nadškof dr. Andrej Gollmayr in nadškof Videmski mons. Casasola. — Drugikrat kaj 0 svečanosti 13. jul. t. 221 Vreiii na Notranjskcm jul Žup ana Dolnj nega Mi smo zvedeli od tega odbora ki Je bilanco let ki skega brat )e zmesane pameti ,dnj šel dan preteklega meseca že več „Slovenije" od^l.^ decembra 1875. leta v pretres vzel, po njegovi cenitvi znašajo okoli zarano v reko y J Rtí kâ^ «, brat da akti va" banke precej za njim pritekel , ga je iz tako da v kateri 107.000 gold., „pasiva" pa 83 000 gold. nesreč- okoli 24.000 gld. pravega přemožen ja ostane. Ako je do ram tičal, klical ter prosil, naj gré ven, «» ------------o » - o r--------.» ~------- hoteč bratovega klica slušati, se proti bregu obrne, se pomisli, da na delnice je bilo 327.500 gld. gotovega al voda, katera je ravno ondi dereČa potopí. Oče potoplj 1 UUl KjluCk y ^âi l^JJUUUUOU l^l B J l ^ 7 .1 ---~---a I---------7----------- ^ v v 50 gold, zagotovil onemu, je banka doživela, če tudi se stroški organizacije s kakimi pod ter denarja vplačano, je žalibog preočitno, koliko zgube kdor ga Iskali so ga do včeraj na nalašč nare- jenem plav jančar (jančj a i pastir) nesrečni člověk utonil peha. Danes zjutraj ga en 40.000 gold, v poatev vzamejo ljubi nevěsti banki y ,Dvakrat smo naši Sio veniji" , ko se je m ožila pol četrt ure od kraj y dali, vdrugič sicer neradi , a vendar smo jej dali loves utonu, med sKaiami zamotanega siucajno ; ^^^ Prilično smemo omeniti. da smo z novim žu- moljubni delničar / i M W m našel. kalami zamotanega slučaj d j a j e se da bode dobro gospodarila* i dote na- li a m piše do- y vtretje jej je radovoljno ne damo panom gosp. Andrejem M a ga j vsestransko zado- sicer pridemo mi ž njo vred na kant. u u na3 yy Rothschild .Ie se ved malkontent in vice u to pričajo vsi tecaji preteklih let yy No- so iskreno tudi ostane tako Ljubljane. Za nami je tedaj oni velik dan podpirale domačo banko in zagovarjale tudi še drugo doplacanje ; po dosedanjih britkih skušnja ne mo- na katereg bil sme se reči » g sveta y ker obrnj pozornost onega, o čemur sta se ta dan porazumela car Avstrijski in car Ruski i ima rejo delničarji več pričakovati tako ugodnega vspeha, rado voljni še nesli v banko za vsako akcijo se izmed nasvetov zaupnega da 90 gold. Zato naj od biti da Jug ima pa odvisno biti še mnogo v Turčiji v prvi vrsti dru~w0 v drugi vrsti Al telegrami in druga poročila niso o tem shod svetu razodela uič druzega kot to, da sta se cara dozdaj druzega ljubeznjivo sprejela, poljubil cesarjeviča Rudolfa, kako kako drug odbora izbral tišti , ki je najbolj korišten in částen za banko in za nas: ali da se banka ,,Slovenija" prodá (kakemu konsorciju delničarjev, katere še zmirom navdaja zaupanje dalje eksistencije njene) ali pa da se m car Ruski stopi (fuzionira) s kako dobro banko (banko „Slavijo a um Gorčakov in grof Andrassy, obleki, ta v svoji uniformi honvedskega general sta se vozila knej v ponošeni popotn to bi najugodneje bilo na obojno stran). Na to ali uno delajmo, da se domaći zavod, od domačih in tujih že dosti obrekovan, reši zadnjih nadlog. Na to delajmo kako so pri obědu za mizo sedel eno uro v kar gl 3ullJ kup i in da konferenci se posvetovali po stvar , kaj namreč sta cara skle- naupazuina v uezemi prisnui ueiainici je du sprejer nobeno poročilo kaj povedati. Samo sedanji 2. nadpaznik Ant. Struke! j. — Deželni odbor , — --------. 7 7 ~ ----------. bedu so delničarji in pa ves upravni odbor ,,viribus unitis" ! tem pa i t cara s k (.Iz seje deželnega odbora 8. julija.) V službo nadpaznika v deželni prisilni delalnici je bil sprejet ne to bil * kj* j uii i a, uc v u li kj ijksu \j pu vçuati. kja jlu ~----j - — -----i-----— ------ — ~ — j " —- ~ — Pressin" telegram poroča, daje cesar Franc Jožef je pritrdil vsem predlogom kmetijske družbe da selega obraza in da y ko je stadta se malo mudil v Ustj je poklonilo občinsko starešinstvo da . povratku iz Reich Labo y j&ionuo oooinsKo siarebiusivo, je ur. evusu re^ei, •• ; « • ■ ^ * « , — J- > "" se jako zadovoljen povraća in da narodi monarhije ta namen dá nekoliko podpore iz deželne blagajnice. Rusu se mu liel j ^ L^l »i*. v«»l. i u \j uj [j' vvttu^vj Ui iviuviijoiivj uiutiuo j ua O O udeležé Kranjski vinorejci in deželna sadje- in vino-rejska šola na Slapu vinske razstave , ki bode meseca septembra t. 1. v Mariboru, ter je sklenil a se v smej do d dovoljni biti z resultatom ovega shoda Več ni znano. Da bi bil se kak program popi Zarad oddaje treh izpraznjenih Kranjskih državnih štipe n d i j za vstop mladenčev v vojaške učilnice je sal Andrassyev obraz po konferenciji z Gorčakovom, deželni odbor po načinu trojicnega predloga nasvetoval po tem se lahko sodil â li nekoliko na lep Rusk barometer kaže popolnoma katerim prošnjikom naj se dadó štipendije. 1 i V r>é If V/ 7 \ I • v/ • 1 ^ y vrem ne bode več dolgo skrito ostalo čak Naj pravični y Bog kaj blago Pa vsaj zdaj imajo ustaši pri- (,Srednje šole) tukajšnje se končajo v soboto ljudske pa proti koncu meseca itd. Tako r a zli č no končavanje šoiskega leta je zopet ena onih novoêrnih kov orožje jugoslovanskih juna čilo kot vse diplomatične konfe kaj smo bj (O zadevah banke „Slovenij po katerem ima carjev Ker prihod biti dnjem listu oklic upravnega odbora banke „Slovenije", bor njenih delni- 7 g u 81 a. to bode več odio- novotarij, s katero je zadovoljen menda samo ster Stremayr. mim- (.Dan za JaneziČevo svečanost) je zdaj za gotovo odločen na 13. avgusta d b prihodnjeg m Trstu je naš rojak, duhovni pomočnik gosp. France Remic, po dolgi bolezni umri. Ranjki je bil ta zbor velike važnosti zato bod odi se posebno opominjati delni * vi 1 vy V a^ll V'O 11 IU j rvoi UUUU UUJUUll do banke ,,Slovenije", tedaj pač ni treba tudi spoštovan naroden mož. Naj v miru počiva f tega borova opozoriti one del i zd kinemu vodstvu izrocili pravico glasovanja v zboru vložiti do 28 da se got ju » j u« ^ u i v v vy u u g* ----— ----------J Al na to se nam vendar treba cesar pomilostil na to (Jozefa Zupančiča), kmeta na Dobravi pri Bledu ^HHM^H^H \ ■» ■ i' ť ^'^WfcmiijM ■ 1 "I i y ji" ri / * nKÉH^^PMMWi» 1 .... - r*m/%r!r - zarad umora svoje tašice nj^ smrt obsojenega, je presv y y da ga viša sodnija po prevdarku carje, ki niso že zadnj jih del pot ba svojem obsodi v jeco Obsodila ga je na 15 let in ma t m štva je a dali d y Iz da u p po da jih katerih še sodbo s tem pooštrila, da se 23. svečana vsako leto ne mudé na spomin svojega y ua I 111 LI tž U c* ULI UUU ^ f w ---- ^ :glasa bankinega vod- tisti dan posti. hudodelstva zapre v temnico in db bode stavil predlog za novo vplačanje po 90 gld. za vsako ki Je (.Alojzij KuŠar) y kmet iz Jarš pri TomaČevem, bil na potu zapiti svoje posestvo in sebe in de- y .akcijo izvoljeni da sicer di v P predloge privze predlog kaže kinih pravilih odb předlo adnjera obcnem zboru loma svojo ženo in pridne otroke na beraško palico 13 4 MpfOaiwW^»*** m m I « Ti 11% \ w 1 med svoje lternati cr r> novega doplaćanj konečno dolžnost delničarj po a b ta spraviti, je v soboto žení svoji, ko je v Ljubljano šla gospoako prosit, naj preglasovitega zapravljivca dene pod kuratélo , dohitevši jo na polji, na rokah in no- a kakor ni eprejel predlog upravnega bankinega odbora ; on je t, da bi se gah z nožem přeřezal žile, da je reva v smrtni nevarnosti. Res, čedalje bolj se razcvetuje sad bogotaj- kažipot za sprejem g med treh v log pnih pred nega liberalizma o í ki nebesa in pekel zanikuje , da že mož naved nasvetov. Lahko bode del- prosti kmet, ki sliši, kako se dandanes ljudje sami ničarjem se prijeti pravega nasveta , ko bodo iz poro- sebe in druge iz sveta spravljajo, posnema gospodo! čila zaupnega odbora slišali stan premoženja banki- -- Iz Dunaja. — O shodu cesar jev v Reichstadtu 8. dne t. m. poroča oficijozni „Fremclenblatt" v daljem članku, katerega jedro je to-le : Obá cesarja sta edinih misli, da za zdaj se niti Rusija niti Avstrija ne boste vtikali v boj na Turškem; o tejn pa, kar se ima v prihodnje zgoditi, če Srbi in Crnogorci premagajo Turka ali če Turek premaga Srbe in Crnogorce, boste Rusija in Avstrija še le potem odločili. — Po takém příhodnost še zakriva mègla. Za zdaj ostane bojišče omejeno le na Turčijo in nobena druga vlada se ga ne vdeleži, pa tudi grof Andrassy ostane še na kormilu vnanjih Avstrijskih zadev in vsi že imenovani nasledniki njegovi so kandidatje le — ,,in spe". Vse drugo, kar se danes pisari in govori, so dober kup lešniki, ki jih ta ali uni časnik svojim bralcem za kratek čas gristi dá. — „Presse" ima iz Zadra telegram , ki je jako važec, če se vresniči. Ta telegram namreč poroča, da Avstrijska vlada odslej ne bo več pustila Turkom ob Kleku svoje vojake na suho spravljati. Preko Kleka je Turkom najkrajša pot v Hercegovino. Ta naredba Av-strijske vlade je gotovo následek zadnjih dogovorov Ruskega cara in našega cesarja in zato vesela, ker je iz nje razvidno, da Avstrija ne bo Turčiji nikakor na roko šlá. Hrvasko. Iz Zagreba. — Deželni zbor se jezačel 3. dne t. m. Ban Mažuranič, ki je prve dni tega meseca na Dunaji konferiral z Andrassyem , ga je zago-tovil, da se zbor ne bode vtikal v dogodbe na Turškem in da tedaj ni treba misliti na razpust njegov. V zboru 8. dne t. m. je vendar že dr. Makanec z družniki in-terpeliral vlado zarad obsednega stana, v katerega se ima v očigled Turškega boja djati Hrvatska. V ob-širnem govoru je razložil velike simpatije opozicijske stranke zborove (po naših mislih : vsega zbora — „vred. Nov.",) in pa naroda Hrvatskega ustanku, oštro obso-divši turškofilsko politiko Magjarske vlade in dostávši, da za „službeno" (!) Hrvatsko ni treba obsednega stana, a tudi za „neslužbeno" stranko ne, katero on dobro pozná, da ne bode učinila nikakega zla. — Poslanec Folnegovič je interpeliral : kaj je ban storil za to, da se ce lota kraljevine Hrvatske uresniči, in praša: kako more ban podpirati (?) Magjarsko vlado, ki ne-prenehoma zapreke stavi celokupnosti Hrvatske ? — Poslanec Hrvat pa je vlado interpeliral zarad zedin-jenja Granice, grajaje Molinarija, da je glavni protivnik zedinjenja Granice Hrvatske, in čudeč se, da jedna in jedina dežela brez vse potrebe, proti vsacemu pravu, zakonu in interesu dvojno vlado ima. — Vse interpelacije so bile izročene vladi. Podoba je po vsem tem , da zborovanje Zagrebško ne bode tako gladko teklo, kakor se je morebiti ban nadjal. Ogersko. Iz Novisada 5. julija. — Danes zjutraj ob pol štirih je državni pravdnik saborskega poslanca dr. Mi leti ca po vojacih dal odpeljati v zapor; brž potem pa je sodniška komisija přemetala Srbsko tiskar-nico , prostorije vredništva „Zastave" in Miletičevo stanovanje. Popoldne so ga na ladji v Pešt tirali. Kri-vičijo ga, da je v „Zastavi" spisal izdaj sk članek. Dr. Mile ti č je prvak Srbské opozicije proti magjar-stvu, to je istina. Al Miletić je menda lojalniši Avstri-jan nego polovica magjaronov. Ni čuda tedaj , da je zavračenje Miletičevo izvanredno senzacijo izbudilo in da celó nekateri Magjari ne odobrujejo takošne sile. Dr. Miletič je vložil protest proti takemu žalenju po-slanske imunitete. Iz Sviće. Bern 1. julija. — Od leta 1848. glasoviti Rus Bakunin je danes v 62. letu svoje starosti umri. Kjer koli je bila velika revolucija, bil je Bakunin rad vmes. Mož velikega talenta in impozantne postave bil je kakor nalašč za revolucijonarnega vodjo. Turcija. — V Carigradu so zvedeli za tajno za-rotbo zoper življenje sultanovo, osnovano po stranki prejšnjega sultana. Vsled tega je v mestu velik strah in trepet. Murad V. si še ni upal opasati prerokovega meča ; dokler pa tega ne stori, je Turkom le na pol sultan — brez cerkvene oblasti. — Softe (turški bo-goslovci), ki so z ulemi vred naredili prvo prekucijo, so vsled svojega zahtevanja dobili dovoljenje, oborožiti se in iti v boj. Iz Turškega bojišca. — Srbi so na štirih krajib mahnili čez meje in imeli več hudih bitev. Iz poročil, ki dohajajo edino iz Srbskih in Turških virov, ni mogoče natanko izvedeti, kako in kaj, ker so si nasprotna^ Le to je gotovo, da so Srbi še v Bulgariji in Bosniji, kjer bi ne bili, če bi bila poročila o zmagah Turkov resnična. Ljišanina, ki je šel po treh hudih bitvah Čez Timok proti Vidinu, še Turki niso zagnali nazaj, ravna tako je skoro gotovo, da se na severu ob Belinu Alim- ' pič dobro drži ; general Zach, ki je zgrabil Novi Bazar, je po najnovejših poročilih odstavljen in vojni minister Nikolič sam je prevzel poveljstvo. Trdnjava ta se je? kakor smo včeraj zvedeli, že tudi podala Srbom. General Cernajev, čegar namen je bil, zasesti cesto proti Sofiji in s tem Niš odrezati od Carigrada, in ki je prvi potoikel Turške čete ter zasedel višave ob Nišu, potem pa se napotil proti Pirotu, je — če se sme Turškim poročilom verjeti, zadel ob véliko Tursko armado in se moral nazaj umakniti. Vendar se ta za Srbe žalostna novica še ni potrdila po drugih zanesljivejših poročilih. — Crnogorski knez Nikica je napotil se Zachovi in Alimpičevi četi naproti, da bi tako odřezal severo-zapadni del Bosne in vso Hercegovino od Carigrada. Dolgo ni bilo nič slišati o njem, a zdaj je došlo poročilo, da je vzel po tridnevnem hudem boju v náskoku trdnjavo Gačko, v kateri je bila izdatna Turška posadka. Ce je to res, potem ima odprto pot proti Serajevemu ali Novému Bazaru in bi bil krepka podpora Srbom. Pri Pod-gorici je pustil izdatno četo za varstvo Crnegore proti Albaniji. — Srbskim krdelom se pridružujejo vedno močni oddelki ustajnikov; da pa katoličani v Bosni in Hercegovini držé s Turki, to je hudobno izmišljena laž. — To je skrčeno poročilo o bojišču, bolj natanČno se zdaj ne dá še sestaviti, ker telegrafične novice druga drugo pobijajo. —————— ■ ——————————■—— ——> i , , r V Žitna cena v Ljubljani 8. julija 1876. Hektoliter v nov. denarii: pšenice domaće 8 fl. 60. — banaška 10 fl. 28. — tursice 5 fl. 80. soraice 7 fl. 20. — rži 6 fl. 40. — jecmena 4 fl. 80. — prosa .4 fl. 80. — ajde 5 fl. 40. — ovsa 3 flr 80. — Krom pir 5 fl. 40 kr. 100 kilogramov. _________■___ —•—f Kursi na Dunaji 10. julija. 57e metaliki 64 fl. 60 kr. Ažijo srebra 102 fl. 75 kr. Narodno posojilo 68 fl. 25 kr. Napoleondori 10 fl. 16 kr. Loterijne srećke: „ A \ 62. 85. 43. 55. 51. L dSJ 1 8' julija 1876: 14. 18. 78. 62. 86. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 22. julija. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blaznikovill dedičev v Ljubljani.